73. številka. Ljubljana, petek 1. aprila. XIV. leto, IHHl. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter vetja po poŠti prejeman za avstro-ogers k o dežele za celo leto 16 gl., za pol lota 8 gl., za četrt leta 4 gl. — Za Ljub I j ano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 31) kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofttnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če ho trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Kolmaimv-j hiši ..gledališka sfolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmai.«>\«>i hiii. Beračiti je prepovedano! Jlzv. dop.| Po našej kazenskej postavi je beračenje pod kazuijo prepovedano. Ta postavna naredba je tudi gotovo dobra in nihče ne bode trdil, da je modra postava o tem obziru pretrda. Mi temveč menimo, da je postava še premalo ostra, ker ne spada vsako beračenje pod kazenski paragraf. Po širocem svetu se nahaja vsakovrstnih beračev, in mej temi tudi takih beračev, ki so v stanu odtegniti se sodnijskim beričem. Denes imamo pred očmi'trojno tako beračenje, katero hočemo, mislimo, da po pravici, karati. Vendar, ker uže imenujemo greh, o katerem hočemo govoriti, ne moremo tudi dalje zamol-čati grešnika. Grešnik katerega mislimo, in ki jako veliko'greši z beračenjem, nij nihče drugi, kakor našim čitateljem uže dobro znani predsednik celjske okrožne sodnije g. J. Heinricher! Uže celih pet let se namreč celjski porotniki, ki imajo pri mnogobrojnih sodnijskih kazenskih obravnavah uže samo na sebi dosti težka bremena nositi, nadlega vaj o s tem, da mora vsak nekaj peneza dati, da se s tem denarjem potem nakupi notranja oprava porotniških sob in dvoran. Pozvedeli smo, da je g. Heinricher pri-beračil na ta način uže več nego 300 goldinarjev; kupili so se za to svoto naslanjači, preproge, svetilnici*, kupice, da še celo — po-nočne posode. Gotovo je dolžnost državina, ako osnuje porotne sodnije, da tudi pripravi opravo porotniških sob in dvoran in gotovo tudi postava nikjer ne zahteva, da bi si morali porotniki te reči sami s svojimi lastnimi denarji pripraviti. To je prva beračija. S svetostjo sodnije se gotovo ne zlaga! Druga beračija, katere se g. Heinricher, Reforme carja Aleksandra II. (AngleSki Bpisala O. Kirojeva-Novikova.) Lansko leto sem govoril v listku „ Slovenskega Naroda" o znamenitej političnej pisateljici ruskej, Olgi Kirčjevi-Novikovi, ter o nje-nej knjigi „Russia and England 1876—1880", s katero se je za vselej poslovila. Kolikor je meni znano, se je ta knjiga v teku nekoliko mesecev trikrat ponovljeno izdala, kar je za obširne politične spise nekaj celo nenavadnega. Koncem lanskega leta pa je priobčila ta genijalna in neutrudljiva pisateljica v angleškem „Frazer's Magazine1' pod naslovom „The Em-peror Alexander's reforms" članek, kateri je na Angleškem spet veliko pozornost vzbudil. Ta spis sem brž posloveniti nameraval, vendar bil sem zaprečen sam, prosil sem torej storiti to krive dela, je ta, da kolportira mej porotniki neko knjigo o porotnih sodnijah in o dolžnostih porotnikov, katero je spisal znani svetovalec nadsodnije graške g. Leitmaier. — Toda Se nij vse, omeniti moramo še tretje beračije. Znano je, da sta si g. Waser in Heinricher jako dobra, da je Heinricher zraven znanega agitatorja g. Schreva, prevoljnu orodje Wacer-jevo. Da bi se pa vVaserju še bolj prikupil, izmisli si g. Heinricher še neko novo beračenje. Ob novem letu, ob Waserjevem godu Bi da g. Heinricher napraviti lepo izdelane pole, ki ho polne kadila za g. Waserja; te pole morajo, se ve da „auf Commando" vsi uradniki podpisati, da se potem pošljejo g. Waserju kot znamenje posebnega zaupanja in ljubezni podložnih do prelj ubij enega predstojnika. Toda te pole nijso zastonj I Vsak uradnik mora zopet „na Commando" plačati za to polo, kolikor se na njega preračuni. To je tedaj tretje, najsilnejše beračenje! Take zaupnice se tedaj pošiljajo g. VVaserju, in 6e misli g. \Vaser, da imajo te pole kako veljavo, se pač hudo moti, in njegov prijatelj g. Heinricher mu s takim kolportiranjem gotovo slabo služi! Ker se pa okrožna sodnija celjska posebno odlikuje s preganjanjem slovenskih vlog, šteli smo si v dolžnost, objaviti te malenkosti, da Bvet izve, kako da se časih sodnije svetost in tisto, kar imenuje Nemec „\Vurde", po nepotrebnem zapravlja! Servilizem nam ne ugaja nikjer, najmanj pa pri predsedniku kakega sodnijskega dvora! Politični razgled. V Ljubljani 31. marca. Dovršeno je, „ustavoverne" stranke solidarnosti je počil v teku jednega tedna uže iskrenega rodoljuba in milega mi starega prijatelja g. prof. K. Glaserja. Gospod Glaser je kljubu svojim mnogoterim službenim poslom to delo blagovoljno prevzel, za kar mu bodo či-talci „ Slovenskega Naroda" posebno zdaj po strašnej dogodbi v Peterburgu hvaležni, kakor se mu tudi jaz tukaj javno zahvaljujem. Dr. Ahasverus. „Služi svojej domovini", je velel car Nikolaj umirajoč svojemu sinu Aleksandru. „Služi svojej domovini! Vso svojo skrb, vse svoje moči sem uporabljal v korist in blagor Rusiji Želel sem prevzeti vse težave in nevarnosti, da bi vam mogel zapustiti carstvo mirno, lepo uravnano in srečno. Previdnost božja pa je drugače odločila. V kakem času in v kakih razmerah moram oči zatisniti! Tvoj pot bo težaven". Ta zadnji nalog carja Nikolaja, ki ga je grof Bludov v izvrstnem časopisu „Letopis sta- drugi obroč. Državni zbor je namreč v svojej včerajšnjej seji zavrgel so 196 glasovi zoper 112 glasov nasvete Schaupove in Pajer-jeve glede znižanja zemljiškega davka nekaterim nemškim kroiovinam. Kljubu lepemu prigovarjanju „N. fr. Pr.tt in „D. Ztg." in njijnem žuganju nemško češki poslanci nijso glasovali za Schaupov predlog, ker zanj glasovati nijso mogli, sicer bi bil zemljiški davek njihovim volilcem zvikšan. Tisto jutro pred glasovanjem je še govorila „N. fr. Pr.H nemško-češkim poslancem na srce, naj premislijo, da morajo zaradi solidarnosti vseh avstrijskih Nemcev glasovati za Schaupov predlog, in da morajo pomisliti, da so čeSki Nemci navezani na druge avstrijske Nemce. „D. Ztg." pa je za božjo voljo prosila nemško-češke poslance, naj glasujejo z levico, saj jim bodo to odpustili tudi njih volilci, ker se bode na tak način utrdila nemška narodna stvar v Avstriji. Ali v denarnih stvereh tudi n. pr. Herbstovi volilci trezno sodijo, zato je moral glasovati se svojimi tovariši zoper svojo lastno stranko. Državni zbor bode do velike noči dovršil samo zemljiški zakon in novo predlogo finančnega ministra dr. Dunajevskega O pokritji državnega primankljaja za 1. 1881. „Politik" javlja z Dunaja, da je predsod-nik ffOM|»odttli€k zbornice grof Trautt-mansdorf vprašal Taatteja, je li hoče omenjati v gospodskej zbornici umora ruskega carja. Taafle je baje odgovoril, da sicer odobruje postopanje Smolkino v državnem zboru, ker sicer bi Ogeraka zbornica zoper demonstrovala, a v gospodskej zbornici da se sme brez nevarnosti, da bi se v Pešti kaj zoper zgodilo, omenjati umora ruskega carja. Na mesto odstopivšega poveljnika v H«»-snl. vojvode VVlirttemberga, pride baje fdml. Salomon pl. Friedberg, rodom Čeh in osobni prijatelj dr. lliegru, kateremu je pod imenom Mirohorskv pomagal izdati Slovnik naucnv, za katerega je spisal vse vojaške članke. Za češko narodno gledišče je spisal več veseloiger ter je poleg tega tudi še izvrsten risar. Tako piše' „N. fr. Pr.w rega Časa" objavil, nij bila prazna beseda; nobeden pravi Rus ga ne more čitati, da bi mu ne privabil solz v oči. Dasi je imel Nikolaj blag namen, dasi je gorko ljubil Rusijo in neprenehoma skrbel za to, kar je bilo pravično in koristno, je vendar umirajo zapustil svojemu sinu žalostno dedščino. Država, oslabljena po hudej vojski, je bila v duševnem in gmotnem obziru polomljena. Zastareli nazori, neprimerne tradicije, tuji in nasprotujoči si predsodki, sovražni nagibi so bili razburkali Rusijo. Imela je na milijone robov, šol in cest pa ne. Blagajnice so bile prazne, po ruskem morji so veslale ladije roparice in puhteli so še potoki ruske krvi, prelite pri Sevastopolu. Jaz sem takrat še bila otrok, pa spominam se onih strašnih časov tako živo, kakor da bi bilo včeraj. Povsod so se slišali glasovi smrtnega boja in bede; starci in mladeniči, bogataši in reveži, plemenitaši in prostaki, vsi so občutili V l*c»f©rhnr|jii je 28. t. m. novi car v slovesnoj avdijenciji sprejel vse glavne gu vernerje, maršale plemstva in deputacije iz mest in kmetov. Ko so bili vsi zbran', vstopi car s car t njo in cesarje vicem naslednikom. V svojem ogovoru je omenjal car dobrohotečih namer ranjkega Aleksandra II. ter jo obljubil, da jih hoče on izvesti. Car je izrazil upanje, da pride kmalu boljši čas. Avdijenca je trajala dve uri. V ruskem ministerstvu se pripravljajo velike izpremembe. Preko "Variiivc se poroča, da je dejal grof Loris Melikov varšavskej deputaciji, da je novi car popolnem prepričan o lojalnosti Poljakov, kljubu sumničenju tujih listov. ,,P. C." poroča, da so razmere mej lft>l-U arijo in Turčijo čem dalje tem slabše. Uzroku sta dva. Prvič nehće Turčija z Bolgarijo nič več občevati diplonrintično po vnanjem ministerstvu nego po bureauu „privilegiranih provineij". Temu so upira Bolgarija. Tudi je Bolgarija energično protesr.ovala zoper to, da bi Turčija ravnala z Bolgari, ki žive na Turškem ali ki tam potujejo, tako, kakor se svojimi podložniki. Belgija je prvo, ki je Umnimi yo priznala kot kraljevino. O itPNko - i nriUeJ zadevi „Agence Russe1' poroča, da se hitro in ugodno razvija. Mej poslaniki v Carigradu da vlada popolno sporuzumljenje in zdaj velja še, da Turčijo in Grrecijo j)regovore, da spnjemeta novo od njih predlagano mejo, kar s«; bode gotovo tudi zgodilo. Bivši angleški državni kancelar lord Beaconstield je nevarno obolel. Naduho ima in tako hud kašelj, da bode oboje teško stari mož prebil. V nemškem raj 11* tugu sta bili 30. t. m. dve duvkovsk' predlogi zavrženi, predloga o vojaškem in davku na kuhanje piva. Zato je Bismark bolj in bolj jezen na svoj „rajhstag". V istej seji se je „rajhstag" posvetoval o Bismarkovej spomenici za izpeljanje zakona zoper socijaliste. Puttkamer je dokazal, da se je se socijalisti ravno tako mirno kakor strogo postopalo. Ti zakoni pa se morajo zato tako strogo izvrševati, ker so socijalisti brezverneži in brezdomovinci, ki hočejo vse na glavo postaviti. Frakcija Most-Hasselmann pridiguje umor, zmernejša stranka pa podkopava posto-ječo avtoriteto, obe pa imata isto tendenco. Minister Puttkamer je navedel takih izjav Mostovih in Hasselmannovili o veri in zadnjem carskem umoru, ki so po celej zbornici prozvale gnjev in srd. Razmere v Nemcih — dejal je minister — so take, da bode Prusija predlagala, da se obležno stanje razširi tudi čez Lips\jo. V Peterburgu je nemški kronprinc dejal deputaciji Nemcev iz Moskve, da bodo stare razmere mej Rusi in Nemci še nadalje tako prijateljske, kakor so bile pod carjem Aleksandrom II. O asilncj ali zavetnej pravici političnih zločincev se bode baje nekaj odločnega ukrenilo. Evropski knezi, ki so bili pri pogrebu carja Aleksandra II. so baje pred svojim odhodom iz Peterburga posvetovali se o mej-narodnej pogodbi glede izdavanja političnih beguncev. Znamenito je to, da ta misel nij na Ruskem rodila se, nego proi/.šla je v Berlinu. O tej zadevi piše ruski „Golos": Profesor Martenš nij se svojim pismom zahteval, da bi evropske vlasti skupno postopale sploh zoper politične zločince, nego on zagovarja misel, da politični morilci nemajo pravice do zavetnega prava. Kajti politični umori so priprosto umori, zadevoio se ob vse zakone, posebno pa še ob zakon: „Ne ubijaj!" Mi se moramo združiti zoper umor. Begunec, ki se skriva v Ameriki ali Švajei. misli si: »Zoper moJM načelo je to, kakor se dandenes sploh vse razvija." On naredi načrt bombi, koman-duje svojega polnomočnika Jelj?ibova, J»:ljabov si najame jato morilcev, mej njimi Rusakova; ta umori vladarja in kmalu potem pride ukaz i/. Oenfa do novega vladarja : Hodi po tem in tem poti, mi hočemo tako ..." kaj je sto riti? Kaznovati Jeljabova in RusakovaV Da; a naj se ne pozabi, da so glavni zločinci v Švajei; ti uživajo zavelno pravo in ako bi se policiji tudi posrečilo, da dobi v pest, vse v Rusijo odposlane morilce, proizročitelji so svobodni ! Dopoveduje se nam, da je Švajca republika. A lepa solidarnost bila bi to in daleč bi nas pripeljalo, ako bi republike branile kraljeve morilce, monprhijo pa da bi branile republikanske predsednike. Zato rečemo; Političnim morilcem nič zavetnega prava." Pri londonskoj vladi sta baje poizvedavali ruska in nemška vlada, kakih mislij da je glede skupnih korakov zoper nihiliste. „Standard" poroča, da pride anarhist Most v preiskavo zarad njegovega članka „Smrt carja" v njegovem listu „Freiheit." Standard meni, da Anglija ne sme dati uzroka, da bi se reklo o njej, da tam lehko mej narodni zločinci delajo, kar hočejo. — Hud boj se je vnel tudi mej „Agence Russe" in odličnimi švajcarskimi novinami. Dopisi. Ik Sit. K upe rta na Dolenjskem 27. marca. [Izv. dop.j Lanskega leta poleti je toča grozno pobila Št. Rupertsko dolino. V malo trenutkih bilo je vse — polje in vinogradi — popolnem uničeno in škoda iznašala je mnogo tisočev. Obrnila se je občina Št. Rtipertska za pomoč na si. deželno vlado kranjsko in na druge dobrotnike. Došlo je milodarov od pre-milostivega cesarja 300 gld., od okrajnega glavarstva krškega in od drugih dobrotnikov, sosebno od prečastite duhovščine, nad 1000 gl., za katere blage darove izreka Št. Rupertski občinski zastop vsem najprisrčnejšo zahvalo. V seji 25. marca t. 1. je občinski zastop razpravljal o tem, kako se imajo ti milodari razdeliti. Pri seji so bili pod predsedništvom gosp. župana Anton Z'.jea navzočni vsi odborniki mej njimi tudi g. župnik Alojzij Košir. Mej sejo, in sicer prej, kot pa je bilo mogoče kaj skleniti, prihrume nekateri slabo izobraženi, kmetski posetniki v sobano, počno kričati in zabavljati in občinskim odbornikom, posebno g. županu, g. župniku in prvemu svetovalcu g. Dolarju, očitati, da se je nabralo denarja nad 5000 gld. in da je tedaj odbor sam zapravil nad 4000 gld. Hrup je postal tako viharen, da se je morala seja zaključiti. Po takem ravnanji po pravici jako razžaljeni gosp. odborniki so se potem, ko je hrup prenehal, zopet zbrali in sklenili, da bs razdeli miloščina po velikosti posestva. V nedeljo se je po prvej maši v istini izvršila razdelitev in sicer — žalibože — pod oboroženo asistenco. Ko je razdeijenje bilo končano, začelo se je zopet zabavljanje, da je občinski odbor od miloščino 4000 gl. zapravil! Posebno se je odbkoval mej krićnei jako bogat posestnik iz obližja, ki nij bil prav nikake podpore vreden! Tač je žalostno za občinske odbornike, kateri so se trudili za svoje sosreujčano, da žanejo sedaj za svoj trud in blagovoljnost iako zahvalo! Še bolj pa se mora obžalovati, da se kmečki možje dajo motiti od hujskačev in da ne poslušajo občinskega odbora in g. župnika, kateri gotovo dobro za nje mislijo. — Od laško moje 20. marca. [Izv. dop.] Ako pogledaš evropski zemljevid, zastonj iščeš Slovenije na njem; tem manje jo bo našel tujec, ki nas pozna le po imenu dežel in kro-novin, v katere nas je tuja sila razdelila. Živimo v sedmih avstrijskih kronovinah in v severnem delu Italije razcepljeni in pritiskani od vseh strani. Mi sami pa tudi naši nasprotniki to dobro vedo; zato mi žalujemo, zato se oni vesele. „Sive velint sive nolint regno nostro subacti erunt" so nam Nemci zatrobili uže pred tisoč leti in to se je žalibože obistinilo. Za tem je prišlo: „Divide et impera"; tudi to uže prenašajo naša pleča dokaj let. Kako moremo torej skupno in vzajemno delovati? Gledajočim interese lastne krono vine ostaja nam pač malo časa za skupne interese celega naroda. Možje, kakor Zrinski, Frankopan Ta-tenbach so ta položaj sprevideli in hoteli pre-drugačiti avstrijski mozaik; a sreča jim je bila na našo kvar nemila. — Ako hoče narod napredovati, treba je, da je skupen, samostalen in neodvisen od tujcev. Kako pa je bilo z nami? Do novejšega časa so nas popolnoma prezirali, smatrali nas tujce v našej hiši. In še sedaj nij mnogo boljši! skelečo sramoto. Neprešinljiva temota je zakrivala vse; tolažila ia pomirjevala je nekoliko junaška nravstvenost, katere Ru«om v najža-lostnejših časih nij manjkalo. Petnajstletni dečki so se odpravljali na boj; materina ljubezen jih je navduševala do največjih žrtev; življenje, imetek, vse, kar je komu ljubo in drago, vse se je radovoljno žrtvovalo ; Rus ljubi svojo domovino strastno in ob jednem v nekem pomenu božanstveno. Dasi je bil pripravljen celo sorodnike žrtvovati, se vendar nij trdno nadjal, da bo rešil državo novih nezgod. Upanje nam je splavalo po vodi, samo odločnost nam j« ostala v obupu. Kamor koli smo se ogledali, povsod se je rušilo in podiralo vse. Naša vojaška in državna uprava je klesana. Car Nikolaj „Qui-xote avtokracije" nij mogel preživeti padca vladarstva, kateremu je bil trideset let vstrajno služil; njegovi upi so zginili, idejali so bili za vselej uničeni. Srce mu je pokalo, ko je umi raje gledal nesrečno ljudstvo, ko je umiraje državo sinu in nasledniku prepuščal s poveljem častečim Rusa: „Žrtvuj svoje življenje domovini". — Nikakor si ne usojam pisati zgodovine sedanje vlade ali pa na drobno razlagati reforme, s katerimi je car Aleksander državo osrečil in si ljubav svojih podanikov pridobil; jaz hočem samo s kratka po svojej zmožnosti popisati, kako si večina Rusov misli o reformah sedanje vlade. Nečem pisati znanstvene razprave o tako obširnem predmetu. Angleški kriti kar ji bodo sicer ugovarjali, ka se ruski anarhisti ali nihilisti ne ujemajo z mnenjem, ki ga tukaj izražujem; pa, Bogu bodi hvala, anarhistov sploh nij veliko in so tudi večinoma druge narodnosti. Največ jih je Poljakov, Židov in Nemcev; tu pa tam se nahaja mej njimi slučajno kak Rus; tem pa je tuje vse, kar pravi Rus misli in čuti. Fenijanci ne predstavljajo Angleške, komunardi ne Francije in kamoiisti ne Italije. Nobeden Rus ne trdi, da je delo reform dovršeno, ono se še le mora prav za prav začeti. Jeden uzrok, zakaj mi obžalujemo, da jih anarhisti mrzijo, je ta, ka jih zaničujejo. Prvo delo carjevo je bilo končati nesrečno vojsko, ki je stala Ruse toliko teških žrtev, pa vendar pokazala živo in strašno, kako lagodna je bila vsa uprava. Mir je postal neizogibno potreben in se je tudi sklenil. Pikro je moralo zadeti rodoljubnega vladarja, katerega je trda osoda prisilila vladarstvo prevzeti pod utisom pariške pogodbe. Ravno sedaj, ko so junaški vojaki in prebrisani vojskovodje sijajno tedanje ponižanje izbrisali, se ne moremo spominati na osodepolne nesreče Rusov, da bi nam ne prihajalo tesno pri srcu. Pogodba se je podpisala, sovražnikova krdela so zapu- Na vladnem krmilu stoji mož, od kojega smo mnogo premnogo upali; kajti kazal nam je ljubeznjivo lice, obljuboval nam; a dal nam vendar le malo ali bolje nič. Morda je to kaka nova politika! morda nas hočejo še dalje za nos voditi! „Čakajte!" O ti Slovencem predobro poznata besedica! Tisočkrat smo te slišali, a vendar ne še zaslišali svojih posledic! Da se rešimo, da citorimo velikansk korak naprej, bi'o bi pač potrebno, da se združijo vsi Slovenci v jedno kronovino. Ali pri tem po zabiti ne smemo tudi zatiranih beneških Slovencev ! Slovenci! Zguba za nas bi bila velika, ako se nam zatre 30.000 marljivih ljudi j naše krvi, katerim se zabranjuje njih jezik, kateri se hitro talijančijo, katerih jako talentirani mladeniči, želeči večje omike, obiskujejo čisto talijanski Videmski gimnazij, in bodo postali potem naši največji protivni ki. Slovensk duhoven je hotel podučevati deco v materinem jeziku, a bil je takoj premeščen. Sodite! v tolažbo naj vam povem, da se je osnovalo tajno društvo, ki napenja vse sile, da budi narodnost v onih .krajih. Tudi je poslalo slovenskim videmskim dijakom svoj program in obljubilo podpirati je sč slovenskimi knjigami in spisi. Bog daj najboljšega vspeha! Iz Kočevskega okraja 26. marca. [Izv. dop.] „Slovenski Narod" nam je navedel, kako so se nemške novine srdile, ker je naš g. deželni predsednik izostal od banketa Kalteneg-gerjevega. Zagrizen kočevsk kopitnež napada pa tudi sedanjega župana g. Brauneta, ker nij hotel v občinskem zboru podpirati predloga, da naj se podeli gospodu Kalteneggerju kočevski ehrenbtlrgerrecht. Gospod župan, J. Braune, če ravno rojen v jednej najstarejših kočevskih rodbin, je možak, kakor jih v Ko-čevji malo najdeš! G. Kalteneggerju nij hotel dati častnega meščanstva, rekoč, da „Biirger-reehti" nijso hruške, ki se na trgih tržijo. Gosp. Braune priznava, da je gosp. Kalteneg-ger kot deželni glavar storil svojo dolžnost, n to da je bila tudi njegova sveta dolžnost, ki jo ima vsakdo, ki sedi na takem sedeži. Dalje pravi g. župan Braune, da to, če je bil Kaltenegger „verfassungstreu", nij zasluga za častno meščanstvo. To je bilo samo prepričanje, katero se nahaja tudi pri družili gospodih v deželi! To je pravo mišljenje poštenega kočevskega moža! možki zbor (nov, od skladatelja posvečen pevskemu zboru čitalničnemu.) 2. a) S. Tahlberg: „NocturneM, Des-dur op. 21 Nr. 2. b) F. Chopin: „Grande valse brillante", op. 18 igra na glasoviru gospica Marija Kobilca. 3. Hode: „Nottume", za gosli in harmonijum, na gos lih igra gosp. Klein, na harmoniji gosp. Maier. 4. Winter: „Jadransko morje", veliki moški zbor s spremljevanjem glasovira, na glasoviru sprcm'ja g. Maier. 5. Beriot-Osborne: „Fantazija po motivih opere Viljem Teli", za gosli in glasovir. Na goslih igra g. Klein, na glasoviru gosp. Maier. G. Blaznica v prvem nadstropji. Veseloigra v enem dejanji, češki spisal F. Šamberk, poslovenil Josip Staro. Začetek ob polu 8. uri zvečer. — (Jože Pressn i t z,) blagajnik kranjske hranilnice, kateri je izneveril 30.000 gld. in bil zaradi tega odveden na Žabjak v zapor, je bil vtorek zvečer izpuščen iz preiskovalnega zapora. Sodniška preiskava proti Pressnitzu Ali vršila se bode tedaj tako, da obdolženi ne bivša učiteljica v Ribnici, je postala stalna na Igu. Gosp. Jakob Pretnar, začasni učitelj v Srednjej vasi v Bohinji, je na svojej službi stalno postavljen; ravno tako tudi g. Anton Maier v Kranjske j gori. Domače stvari. — (Ljubljanska čitalnica) priredi nedeljo dne 3. aprila društveno besedo s tem le programom: 1. F. S. Vilhar: „Moja ladija", stila našo zemljo in Rusija je začela prosto dihati. Proglas, s katerim je car naznanil konec vojski, je važen spomenik v ruskej zgodovini. Izredno imeniten je v proglasu odstavek, ki slovi: Z združenimi močmi vlade in naroda se bo javna uprava popravila, pravica in milost bosta vladala v sodnjih dvorih. Ker se je s prestola javno izreklo, ka bosta v reformah vlada in narod skupno delovala, se je javno mnenje na dobrodejen način vzbudilo. Rus je pričakoval z veseljem nove dobe, ko bode avtokratična oblast z demokratično odločnostjo združena novo Rusijo na po-drtinah stare vlade vzpostavljala. Sploh se je govorilo le o reformah. Žalosten spomin na vojsko je le še bolj spodbujal, da se je skrbno iskalo vzrokov naše slabosti. (Dalja pri h.) hode v preiskovalnem zaporu. — (Ljubljanski magistrat) je ven dat enkrat nasadil lipe po g, Kegalijevem nasvetu na Poljanah, za vodo, na desnej strani Ljubljanice od Reichove tovarne do mesarskega mosta. —■ (Škofijske hleve) za šenklavško stolno cerkvijo so pričeli ta teden podirati vsled dogovora g. knezoškofa z mestnim magistratom. — (Tatvina.) V zaklenjeno delavnico usnjarskega mojstra Jurija M. v Udmatu so nedavno tatje utrli ter odnesli kož v vrednosti 181 gld. Po stopnjah se je baje spoznalo, da sta bili dve osobi, ki sta na vozičku ukradeno blago odpeljali proti Tomačevemu. —- (Občinska volitev.) V Šent-Mar-jeti v krškem okraji na Dolenjskem je izbran za župana Jožef Pergar, za svetovalce pa so voljeni Jožef Zalokar, Janez Povše, Ant. VVeiss in Jurij Obrč. — (Poskusimo še to!) „IIč. Tova riš" pišo v svojej zadnjej številki pod tem na slovom o jezikovnem poduku po srednjih in višjih šolah tako le: Ni; ga skoro sredstva, katerega bi se ne poslužila tako zvana nem-ško-Iiberalna stranka, da odreka Slovanom ravnopravnost jezika po šolali in urodili. Naj je resnica ali laž, no, to je vse jedno, ako po maga, je dobro. V najnovejših časih je jedinosti in celokupnost armade, katera bi imela škodo od tega, ako bi se po srednjih in višjih šolah podučevalo v drugem kakor v nemškem jeziku. Prosta pamet sicer tako misli, da znanje jezikov koristi povsod, vzlasti pa v armadi, kjer je večina vojakov Nenemcev. A drugače ti liberalni teoretikarji. Vojaški duh bi pri tem škodo trpel. Prašali bi vendar, kako so govorili tisti polki, ki so Avstrijo tolikrat rešili iz največjih nevarnostij, ali se je v tistem taboru, od katerega nemški pesnik poje: Min deinem Lager ist Oesterreich" občevalo jedino le v nemškem jeziku V Jezik tedaj nij, ki pelje vojne do zmage in slave, tudi ne osemletna šolska dolžnost, marveč umni vojskovodja in njega modro ravnanje s podložnimi, na primer Eugenij Savojski, Radeckv i. dr. — (Razpis nadučitelJBke si užbe.) Na 4razrednej ljudskej šoli v Radovljici bode se nadučiteljska služba s 600 gld. letne plače in s 100 gld. doklade in z odskovanjem za stanarino stalno postavila. Prošnje se oddajo do 15. aprila t. 1. — (Premembe pri učiteljstvuna Kranjskem.) Gospica Terezija Bahovec, Razne vesti. * („Irredenta" v Kopru.) Dunajskej nTribiinea se javlja 28. t. m. iz Kopra : V taj-nej obravnavi je bil 13 let stari Vittorio Timori ni obsojen na tri tedne v uječo, ker je vrgel pred pivarno „Radeckvu petardo na tla. * (Zaušnica na državnega zbora galeriji.) Zadnjo soboto je velik del galerije burno ploskal finančnemu ministru Dima-lovskemu; nekemu zagrizenemu pristašu „usta-voverne" stranke pa to nij bilo po všeči ter je dal mlademu človeku, ki je vrlo ploskal, klofuto. Stvar pride zdaj pred sodnijo. * (Samou mor v uječi.) Diurmst Julij HebenBtreit v Allentsteigu je razposlal več pisem, v katerih je nekaterim osobam žugal. Bil je obsojen na pet let v uječo vlan-sko vspomLul. Zdaj je sidri n/e jedno leto v Steinskej kaznilnici. Ponedeljek pa se v u.,eči obesi Zapustil pa je listek in nanj za* pisni, da )•• tudi nekemu kmetu zažgal poslopji;, pri nekem drugim je enako poskusil, a se IPJ1 nij posrečilo. Ilebenstreit je imel 18 let. * (U tO p lj ene lad i j e. ) Minolega tedna se je poročalo, da se je utopilo 30 ladij in s tem se je število letos utopljenih ladij namnožilo na 546, 226 več kakor lanskega leta do tega časa. Škode je pri vseh (»0,000.000 gld. Pri vseh teli nesrečah je unesrečilo okolo 10 osob. * (Kuga) je nastala v mestu Tjafar v Mezopotamiji. Tako je poročil najprej ruski konzul iz Bagdada; poznejše novice pravijo, da se kuga širi. 1 (Ogenj, kateri ne Sge.) V Parizu je iznašel profesor Wilrz neko tekočino, narejeno iz kemičnih stvarij, katera gori pa ne užge ničesa. Omenjeni profesor je v akademiji znanosti) pomočil roko v tekočino, po glavi se DSmazal, pritisnil roko k luči in potem z roko užgal lase, da so goreli, pa so nijso'nič pri -smodili, prav tako prsti na roki, pa ga nij nič peklo; to je ogenj, ki le sani sebe živi. ! (Sedanji kitajski c e s a t) se ime -nuje Quang su. Rojen je bil v letu 1871 ter ima 350 milijonov podanikov, tedaj več, kolikor ima Evropa prebivalcev. On ima 'J,'.ISO.000 konj, (57.020 kamel, 1,200.000 vol, 248.000 ovac itd. Ako bi hotel na vsacega konja, kolikor jih ima, sesti, umrl bi, predno bi na zadnjega sedel, če tudi ima stoprv 10 let, ker je njihovo število veliko večje, nego vseh vojaških konj na Nemškem in Francoskem. Ako bi se njegove kamele, druga za drugo, postavile v vrsto, stale bi od Trsta do Prage. Ker vol ne more pojesti, prodati pa mu jih ne dopušča visoko njegovo dostojanstvo, zato jih večjidel starost spravi s sveta. Dunajska borza 31. marca* I Izvirno telcgrafično poročilo.) Enotni d i-?.. Ool# v hankorcih . . 76 gld. 66 kr. Enotni drž. doltf v srobni . . . 7G „ Gf> „ Zlatu renta.........9,'i „ G5 „ 1HG0 drž. posojilo . . . .. 129 „ 90 9 Akcijo narodne banke.....812 „ „ Kreditno akcije....... 802 „ — „ London..........117 „15 „ Srebro..........— „ — „ Napol...........9 „ 25'/, » C. kr. cekini........5 „ 50 „ Državu- unuke.......57 - 16 - CYet zoper trganje, po dr. Maliču, Je odločno najboljfco zdravilo zoper proti n tor t . i m BolldnoMti naj »luži izjava, da ae Javno zaveženio vaetl nazaj ter zaineujatl z drugo vsako rec. ki bi ne ugajala. Blago ne vsak dan trikrat odpošilja ali proti pripoHlanJu novcev ali proti poštnemu povzetju, pošilja t*e n e. kr. pošto, / železnico in po parobrodili ter za pripotrianje nič ne računi. Žepne ure od Henri Oodefroi iz CJenfa v švajei. V- .ili.i ura jo fino ropaBirana, na tronotok regulirana, tor bo jamči za 3 lota. Najboljše in najcenejše ure sveta! Krama ura nn valjar 1k najtežjega uikol-arobra, na sekunde ro-pasirana, z zastonj pridodano verižico od pravoga doublo-zlata, medaljonom, ključicem in baršunastim otuijom, projo gl. 16, zdaj ■amo gl. 6.50. Žepna ura iz ponarejenega zlata, na minuto rogulirana, e CBBtonj pridodano fino verižico od pravoga doublo-zlata, rao-daljouom, ključioem in baržunastini ot*i-jom, gumo gld. 3.50. Krasna vira nn sidrce iz tožkega srobra, na sekundo rogulirana, z zastonj pridodano vorižico od pravoga doublo-zlata, medaljonom in baršunastim etui-jom, prejo gl. 21, zdaj samo gl. 12. 181otnn srebrna ura na sidrce, puneovana v o. kr. kovnici, s 16 rubini, razen toga na novem električnem potu pozlačena, od pravo zlato jo no razloči noben zlatar, na sekundo rogulirana, prejo gl. 27, zdaj samo gl. 12.60. Remontoir žepna ura, od doublo-zlata, na držku broz ključa za navijati, s nerazrušljlvim amerikanskim kolesjem, na sekundo regulirana, z lOlutnim jamstvom, prejo gl. 20, zdaj samo gl. 10.60. Pravu srebrna remontoir urn, krasno dolu, iz pravega l31ot-noga puucovanoga srebra, z lOlctuim jamstvom da gro izvrstno, ura za večnost, projo gl. 27.50, zdaj samo gl. 16. Fina emailovana ura na bitje, za najlepšo stanovanje, jako krasna, gl. 3.85. Regulirana tura budnica z ropotuljo, tudi kot namizna ura, projo. gl. 13, zdaj samo gl. 4.50. Število ur je omejeno, kdor želi tedaj imeti zrn. malo novcev izvrstno uro, ki povsod najmenj stano r"-etirikrat vet, naj se preje ko mogoče obrne na zdolnj označeno firmo. Svileni dežniki (iz Milana v Italiji). 1 italljansk diagonnl-clotb-dežnik z zvončkom od kitajskega ■rebra in fino rozljano palico, projo gl. 4.60, zdaj gl. 2.26. 1 najfinejši dežnik od prave svile r. zvončkom od kitajskega ■rebra in fino rozljano palico, prejo gl. 1», zdaj aamo gl. 4. Dežni plašči od proževine in ogrtači. (iiuerika.) Oni izvrstni ili/ni |»1iin«~-| so zaradi svojo vrednoBtt odlikovani s 15 modalijami, a zaradi svojo dvojno Bvrbo, za de* kot kaput, za lopo vreme kot elegantni moderni ogrtači za noBiti jo najboljša in najpraktičnojša obleka. Ti dvojni kaputi so stali projo gl. IH tor so zdaj za čudno malo couo od gl. U.30 dobivajo. Naj nikdo ne opusti naročiti si to obtoka, posebno kor so dobiva vsako velikosti. Krasna kapuca zastonj. Tega še nij bilo! 2000 komadov pravih angleških p la i d o v za pot. (London). Ta za doma in pot ueoblmduo potrebna roč so priporoča lilno p. n. prebivalcem to dežele. Vsi ptaidi so zo prodajo samo slučajno k nam došli, so iz najfinejšo in najtežjo angleško plaid-tkauino, jako veliki in široki, tudi kot potno pokrivalo za upotrebni m io jedno leto kasneje moro si človok iz to izvrstno tkanino napraviti celo gardorobo. Proje bo stali gl. 14, zdaj samo gl. 7. <i»n«» liiiisku oltlarllo lm nui(l<»-|tatcn i -volne je Jedino gotovo srcdNtvo, da ne človek ob* vt.ruje »relilnjeiijit lil n|«>gr" zlili pomletlic, ker bo upira vsakoj spremembi toplino in truplo jednakomemo toplo ohrani v najhujšoj vročini in najostrojšom mrazu. Kdor tedaj ljubi svojo zdravje, kupi naj si to oblačilo od angto-patont-vnlno. 1 imulo-pjii eiit-volneno lllačc za gospodo ali gospo samo 1 gl. Najpotrobnišc za bogatina in Biromaka. 1 aiiirlo-imtent-voliieim Nra,t<*» za gospodo in gospo samo 1 gl. Elogantno in propotrohno vsakemu. 1 uiiglo-putviit-i ollien životiilk, propotrobno, gl. 1.30. it pare iiiik lo-pafl fin -volucnlli nutlknčev, praktično in norazr., samo gl. 1. 3 pare uiiiflo-patent-voliicnih noarovi«.', krasno vezane, gosto in gorke, vsi 3 pari samo gl. 1.50, v vseh barvah, tudi progasto. 1 mrežami Korak životnlk za gospodo in gospo, noobhodno potrobon vsakemu naj si jo bogat ali reven, odličon zarad svoja praktično vrednosti, namo gl. 1.20. 1 ti n no I n s i život n i k. nov izdolok, čista ovčja volna, je tako gojku, da človek druzoga no potrebuje, vsako barve, gl. 2.60. Nij boljšega kot je tu životnik. 1 komiKl /imslu-KH Kliknil asa dnine, rdoče, modro, bolo, violet, čista ovčja volna, aamo gl. 3. I par loVNkill iiokovIc, pOHobno priložilo za vsacoga, kdor ima po zimi zunaj opraviti. Velikost čroz stogno, par aamo gl. 1.75. \ ;ik naj bi si naročil takih nogovio. Najobmamljivejši, najfinejši ponarejeni briljantni lišp. \ nisi t rilum in Brazilija.) Ta Bvotno poznati lišp, ki so o/.nnčujo od najvočjllt po-znavaleov umetnin toga svota kot najuapešni&o, kar bo jo doslej v toj stroki izdolavalo, jo radi svojega solnčnoga obrusa v to namenjen , da ao za drago novce kupljeni pravi lišp izpodrine, kor ni jodon zlatar celoga svetu ne moro toh ponarojonih briljantov od pravili razločiti, ako j i It no podvržo prejo najnatančnojomu proisknvanju. Goli lišp okovan jo s pravim doublo-zlatom. 1 briljantni prstan, najnovojša in najfinejša zlata fasona Baino gl. 2. 1 par briljantnih uhanov, z jodnim ali dvema biseroma v po- narejenem srebrnom okovu, gl. 2.60. 1 briljantna broša z voč nogo 20 kameni, gl. 2.50. 1 briljantni medaljon, najlepša fasona zlata, samo gl. 2.50. 1 briljantni križec zn vrat v lopoj obliki, »amo gl. 2. 1 briljantna unrokvica Biuno gl. 8, jako obmamljiva. 1 briljantni dijadem ali spona za laso gl. 2.20. 1 par briljantnih pripenjakov za lasč gl. 2.50, nadmodornišo tega sveta. 1 verižica za okolo vratu iz doublo-zlata, uajflnojSo benotako pletivo, proje gl. 10, zdaj samo 2.60. 1 kratka verižica za uro, iz doublo-zlata, projo gl. 6, zdaj gl. 1.60. 2O0O tucatov amerikanskih svilenih natikačev in nogovic. (Philadelphia v Ameriki.) Najbolj zdrava nošnja, kor hladi nogo in vsosa pot, 0 parov gl. 2.50, nogovic 8 paro gl. 1.60. So jodnobarvono, v najnovejših modernih barvah, modro, roza, rdečo, »ivo. rujavo itd., tudi progasto in veliko vrednosti po zimi. 3200 tucaiov svilenih žepnih robcev. (Neapelj v Italiji.) To žepno ruto nam jo na prodaj poslala na nič prišla fabrika, tor so proje stale gl. 8 tucat, zdaj pa samo gl. 5, dokler jo kaj blagu. Jamči se, daju svila, iu ho prosi za bitra naročila, kor sefb blago skrajno razprodaja, ter so rabi tudi kot ruto za okolo Blago od britanija srebra. (Im Sheflielda na Angleškem.) Hritanija-arebro Je Jedina nn svetit poatq)#ca kovina, ki Ka 30Mne uporat/e bela ostane, kot pravo 13-lotno ttreltrn. Jamstvo Je tako gotovo, tla se s tem. Javno obvetni-Jemo, novee takoj in (tre* zapreke nazaj tlati, oko M mirni .-no orodje oernelo, 18 komadov britanija-srobrnih nožev, rille, žlie, po 0 komadov. vsoli 18 ksmadov skupaj gl. 3.75. t nijem. Nikoli voč so no dobi. 1 čibuk-Uila s pravo turško covko, lepo in ologantuo za vaa- ooga, kdo.- kadi, proje gl. 4, zdaj s covko vrod gl. 1.60. t cevka za smotke od prave morske pene, b pravim UBtnikom od jantara iu umetno izro/.ljanimi podobami, zdaj vbo skupaj samo gl. 1.50. Užo etul jo več vreden. (Itiimiturt; na deškem). 1 oxford-srajca za gospode, čotvorostroka in 2 ovratnika gl. 1.50. 1 najfineje vezana srajca za gospode iz najboljšega shir-tinga, gl. 1.70. 1 Hliirtini.i-srajea z gladkimi čotveroatrokimi prsi gl. 1.70. 1 jako fina srajca za gospe s krasno vozanim! podstavki, gl. 1.60. I dolg, krasno ozaljšan korset za noč, dolg, vozljau, gl. 1.50. 1 spodnje blače za gospe, okrašono z lepim vozljanjem, gl. 1.60. 1 krnsno spodnje oblačilo za ženske, ozališanc a finim plisojom, gl. 1.70. 1 franeosk moderc od ribje kosti gl. 1.60. Vso perilo jo najboljši in trajen izdolok tor jo prejo stalo 4krat več. Pri naročilih zadostuje debelost vratu po centimetrih. Za iste cene se dobi vse perilo iz teskega porbanta. nnTngMa Tilatrin tu
  • & - (105—4) _ lt. Wien, gegenttjfcgg dem «»r-#.l>i»cli