Političen list za slovenski narod

Po pošti prejeman velja1: Zrn celo leto predplačan 1& gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za" jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Ta celo leto 12 gld., za pol lel.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamne Številke po 7 kr.	I	Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva telefon -štev. 74.
Naročnino in oznanila (i o s e r a t e) Tsprejema upravništvo in ekspediclja v ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
17.
Štev. sr.
V Ljubljani, v petek 3. februvarija 1899.
Letnilt XXVII.
O kmečkih zadrugah.
Spisal Val. P o d g o r c.
O kmečkih zadrugah sta ravnokar izdala dva strokovnjaka izborno knjigo : »Das land\virtschalt-liche Genossenschaftsvvesen in Deutschland«,* ki nam opisujeta [zadružni razvoj na Nemškem, ki bode lahko tudi nam služil v izgled. Jeden teh dveh, dr. Ertl, tajnik v poljedelskem ministerstvu, si je kot boritelj za konservativna načela in zlasti za kmečke koristi priboril na Avstrijskem že sloveče ime, od njega so tudi bile priloge k postavnim načrtom za ustanovo kmečkih stanovskih zadrug, ki jih je bivši poljedelski minister Falken-hayn bil — žalibog zaman — predložil parlamentu.
Dr. Ertl si je ostal v najnovejšem delu dosleden, tudi tukaj stoji na popolnoma krščansko konservativnih tleh, tem lažje, ker opisuje v tem delu zmago konservativne ideje zadružne.
»Dandanes, pravi, nikdo ne pričakuje več dobrega od liberalne ideje, da je dobro, pustiti, da si zemljiško last prisvajajo najbogatejši gospodarji, in nikdo ne verjame več socijaldemokratič-nih trditev, da veleposest ukončuje kmeta, kakor tovarna obrtnike. — Jasno je postalo, da stoje kmetje, kojim se je bila dala državljanska prostost, a ob jednem zanje popolnoma nepripravno pravo, brez pomoči nasproti slepim silam gospodarskih oblastij. Prirodne postave so pa surove, nepreganljive sile, ki ne poznajo morale ali naklonjenosti . . . Dolgovi in izseljevanja govore jasno — strašno 1 V gospodarski politiki oprošče-
* D. L. G. von Dr. M. Ertl und Dr. El. Licht, Wien, Manz 990 str.
nja, ki bi bila lahko postala blagonosna, se je naredila sicer majhna napaka, a ta je provzročila v kratki dobi veliko nesreče. Ruski pregovor pravi: Za vinar si kupiš luči, s kojo lahko požgeš vso Moskvo! Ljudstvo si je začelo iskati pomoči; in z zadoščenjem moremo reči, da živimo v času, ki je za kmetijstvo ravno toliko nadepolen, kakor žalosten. Vsakomur, ki zasleduje s pametjo in srcem ljudsko gibanje, se usiljuje vsled napredka v spoznanju socijalne uganke veselo prepričanje, da stojimo pred pomenljivimi reformami kmečkega postavodajstva.
Angleška pridelava dandanašnji le še 60% tistega žita, ki ga je pridelavah pred 20 leti . . . dohodki kmetijstva padli so na Angleškem v 20 letih za več kot 120 milijonov gld. — Nekdanji žitni hram Evrope — Ruska — daje vsako leto svojim gladujočim kmetom milijone rubljev, ker je vse. dobila špekulacija v roke, ravno tako v Ameriki niti 10% žitnic ni več v kmečkih rokah.
Kmetje kličejo po vsi Evropi po reformi, in trenotek ni več daleč, ko ljudje ne bodo mogli razumeti, da se ta potreba tako dolgo ni spoznala. »Zakaj hvališ Herakleja, vsaj ga nikdo no graja ?« rekel je zofistu Lacedemonec. Atomizo-vanja državljanov, ki je nam je prineslo liberal-stvo, vzlasti kmet pretrpeti ne more. Zemljiška last branila se je z vsemi silami proti temu, da se ž njo ravna individualistično, ter se je vztrajno protivila pojmu o lastninskem pravu.
Naj si bo posamezni gospodar še tako olikan, naj še tako lepo seje, še tako dobro gnoji svoje polje, osamljen in od drugih ločen se bo ukončal.
V združenju je moč, in vkljub vsem žalost-
nim prikaznim, ki jih pri kmetih dandanašnji vidimo, moramo z veseljem spoznati: V evropskih kmetih se je mogočno vzbudila misel jedinosti, na vse strani prodirajo zagovorniki zadružne ideje, stanovska zavest se je vzbudila, skupna tuga je vse združila k skupni obrambi in čez vse pokrajine odmeva klic: Jedinost nam daje moči. Iz grobov toliko gospodarskih eksistenc, iz tal, ki so čutila vso težo storjenih napak, iz teške silo, s katero se je doslej bojeval osamljeni kmet, se vzdiguje upanje na bodočnost, klije mlada pomlad, vesela in svesta si svoje zmage, vstaje novo, ponosno, rodovitno življenje v zadrugah.« Pisatelj izraža svoje prepričanje, da se razvija zadružno življenje vedno bližje proti tisti stanovni zvezi, ki jo je nameraval vladni predlog, a ta misel se mora pri ljudeh udomačiti popred z g o-spodarskimi zadrugami.
Knjiga govori na 3B2 straneh o organizaciji kredita, v drugem delu na 657 straneh o zadrugah, ki kupujejo kmečke potrebščine in prodajajo poljske pridelke. V prvi vrsti nas zanimajo zadružna skladišča, o katerih spregovorimo v prihodnji številki.
Politični pregled.
V Ljubljani, 3. februvarija.
Državni zbor preložen. Ta vest, sicer že dalje časa pričakovana, presenetila je vendar minulo sredo vse parlamentarne kroge bodisi na desnici, kakor tudi na levici. Levičarji so bili tem bolj presenečeni, ker so ravno poprej z jednim glasom večine zmagali nad desnico, in sicer, kakor so trdili in morda še trdijo, v korist držav-
13&
LISTE
Laž življenja in resnica življenja.
Spisal I. Joergensen.
(Dalje.)
Kaj pa je bilo pri vsem tem z resnico? Tu me ustaviš v besedi in izjaviš, da tebi na resnici ni nič. Morda ti je iskanje resnice celo več, kakor nekdaj Lessingu . . .
Toda to ni bilo ono stališče, vsled katerega smo pričeli svojo svobodomiselnost.
S tem mi nismo opravičevali, da smo se odrekli krščanstvu. V ime resnice smo se uprli, sedaj pa izjavljamo, da se za resnico nič ne brigamo !
Za Boga — tedaj bi bili pa lahko ostali pri svoji stari veri ter si vsi prihranili dolgo vrsto evolucij!
Tega pa nismo mogli — iz popolno druzega razloga ne.
Vsaj se le šalim trdeč, da nas naša svobodomiselnost ni privedla do nobenih vspehov in da bi se bili ravno tako lahko držali starega. Kajti ono, česar smo iskali, ko smo so odrekli Kristusu, ni bila resnica, marveč sreča. In tudi to srečo smo umevali kot svobodo.
Prišli smo zato s svojim prepričanjem ravno tj©, kamor smo hoteli. Določili smo — kot vspeh
duševnega razvoja zadnjih dvajset let— dogmo i n d i v i d u a 1 i z m a. Misel svobodna in samosvoja nravnost postajajo tako splošne med ljudmi, kakor stvari, ki se umevajo same po sebi.
S tem pa da smo položili temeljni kamen za srečno življenje. Ako se to ni zgodilo — tedaj smo na krivih potih, kajti pravo in pravilno življenje mora donašati notranje sreče.
Oglejmo si torej moderne srečne. Mnogo jih mora biti, kajti v časopisih in knjigah jih vedno srečavam, kako se bore proti mračnjaškim svetovnim nazorom krščanstva. Sami morajo pač gotovo imeti veselejše nazore, jasnejši pogled v svet kot mračnjaško krščanstvo, katero pobijajo z vsemi silami. Izredno me je nedavno ganil sestavek nekega pisača, ki je miloval učence v šoli, kjer so bili po stenah razobešeni reki svetega pisma. Tako lepo, tako sočutno piše bogato-čuvstveni pisatelj o ubogih otročičih, katerim se njih slast do življenja ovira in omejuje s takimi srednjeveškimi strahovi.
Kritikovati je lahko ; pridite torej na dan s svojimi pozitivnimi načrti.
S kom vendar mislite osrečevati svet, in sicer svet majhnih in velikih, ko jedenkrat izkoreninite vsa ta mračnjaška, srednjeveška strašila?
Vi molčite? Pa vsaj čujem glas, ki za vas odgovarja — glas Heinejev, ki nad vašimi glavami
kliče: »Šampanjca hočemo, cvetic in plesa radu-jočih se nymf.«
Torej mnogo prostega časa za majhne in mnogo ponedeljskih glavobolov za odraščene . . ? Ali ni to vaš namen ? Ali kaj druzega ?
Da, jaz imam gotovo prav, kajti ako vi pišete knjige, če ste pošteni, ako vi s tem poveste svoje skušnje, potem se mi vi ne vidite prav"po-sebni veseljaki ... Vi ste tako otožni, brezupni, popolno divji v obupu ... In vendar na to delujete, da bi postali tudi drugi to, kar ste vi, torej morate imeti še kaj od zadej skritega, kako posebno jed, ki nadomestuje vso bridkost in ves obup .. .
Da, tam v Tivoli,*) pravite, tam smo življenja veseli, ako sedimo v gostilni »Nimb« ali če zvečer na štev. 9 praznimo čaše ter gledamo, kako utrinki umetelnega ognja padajo na tla v lepih jesenskih večerih.
Da, to sem pa popolnoma pozabil, vi imate svoj »Tivoli«. Dobro se še spominjam, kako ste nedavno v trpkih besedah milovali uboge seljansko šolarje, ki se posetivši Kopenhagen morajo zadovoljiti, da so videli muzeje in živalski vrt ter morali odriniti domov, ne da bi bili videli umetelni ogenj v Tivoli . . . Ubogi, sirotni otroci . . .! Pa tudi ubogi učitelji, ki so morali domov, ko je uprav Ella Stella nastopala v »Variete« . .. Kako
y
nih služabnikov. Ob 10. uri dopoludne še nihče slutil ni, kaj namerava grof Thun z državnim zborom. Ministerski predsednik je bil zjutraj pri cesarju, kjer je v posebni avdijenci prejel potrebno pooblastilo za preložitev državnega zbora. O tem je obvestil grof Thun predsedstvi obeh zbornic. Pismo na poslansko zbornico je otvoril podpredsednik dr. Ferjančič in položil na mizo predsednika dr. Fuchsa. Takoj na to se je bliskoma raznesla vest o vladnem koraku. Še dopoludne se je odprla zbornična blagajnica in ljudski zastopniki so prejemali dnevnine in potne stroške, sam »trdo prisluženi« denar. Mnogi poslanci so že opoludne ostavili metropolo ter se podali na počitnice. Te počitnice trajale bodo najbrže do jeseni. Taka sodba prevladuje skoro v vseh krogih. Spočetka se je sicer trdilo, da so snide parlament za nekaj dnij v aprilu ali maju in sicer zato, da izvoli iz svoje srede delegate, ki se baje na vsak način snidejo naJDunaju tekom poletja. Toda tudi ta misel se sedaj več ne potrjuje in splošno se trdi, da se snideta delegaciji še le v pozni jeseni. Mej tem bo pa vladal slavni § 14.
Deželni zbori se snidejo k pomladnemu zasedanju vsled preložitve državnega zbora mnogo preje, kakor se je sprva sodilo. Za mesec april ali maj določeni začetek zborovanja deželnih za-stopov bo mogoč bojda žo v drugi polovici tekočega meseca, ali natančneje okolu 20. februvarija. Največjo važnost polaga Thunova vlada na sestanek moravskega deželnega zbora, ki bo reševal spravno vprašanje mej Cehi in Nemci in od katerega rešitve je neki tudi odvisna rešitev splošne avstrijske krize. Kajpada vlada samo upa, pričakovati pa ne more prav posebnih vspehov, ker jej morajo biti dovolj znane predrzne zahteve germanskih zastopnikov
Položaj na Ogerskem. Tudi na budim-peštanski parlament so najnovejši dogodki na Dunaju napravili tako mogočen vtis, da je nakrat navstal nekak prisiljen mir. V sredo se niti ni vršilo redno zborovanje, deloval je le blagajnični aparat, katerega dobrohotnosti so se seveda rade volje posluževali vsi zastopniki. Starostni predsednik Madarasz je z velikim veseljem vtaknil v žep častni honorar 1500 gld. za [dosedanje delovanje. Vender jih je mož izmej vseh še najbolj zaslužil. S tem je pa najbrže tudi ogerski parlamentarni stroj ustavljen za nekaj časa. Opozicijo-nalni zaupniki so se sešli včeraj najbrže posled-njikrat v tej sezoni k posvetu o kompromisu, toda brez najmanjše nade na kak vspeh, ker so že včeraj malone vsi listi konstatovali, da je mir mej vlado in opozicijonalnimi strankami sedaj do cela izključen. Nastopiti mora torej tudi na Ogerskem daljša ali krajša izvanparlamentarna doba.
Bolgarska kneginja f. Komaj jeden dan po veselem poročilu, da je bolgarska kneginja Marija Lujiza srečno povila četrto dete, prince-
da načelništvo ne napravi posebnega vlaka, s katerim bi ob poznejši uri odpeljal seljane iz mesta na dom! ... Mi to zahtevamo . . . Glas ljudstva zahteva, da so tudi seljani deležni blagodejnega vpliva kulture .. .
Še le tedaj, ko se to zgodi, sme imeti danski kmet upanje, vspeti se do one višine, kakor mestni delavec. Tedaj se bo še le mogla kmetska mladina v zvezi s proletarijatom velikih mest z galerij »Varičte« naslajati z izobrazbo in oliko . . Tedaj bo mogoča res dovršena kultura, civilizacija, zgrajena na popolni duševni svobodi . . Tedaj še le bo rešeno človeštvo srednjeveških strašil, vse peze in vse silo predsodkov!
Takrat bo prijetno na svetu!
Neskončne bakanalije življenja — z duhtečim cvetjem, kipečo kapljico in z vilami brez predsodkov !
Takrat bodo vladali prosto igrajoči se nagoni, igrali bodo boj za življenje liki samopašni človeški atomi . . .
In kdor več ne more plačati cvetja in vina in vil, njemu treba le nekoliko v stran — toliko da drugih ne moti v radosti — potem revolver na srce . . . Jeden manj! Atom manj! To je brez pomena! Narava je večna, sila strasti neugasljiva, solnce z nova vzhaja vsako jutro in zori novo grozdje, nove moške, nove cvetke, nove ženske.
In kaos atomov nadaljuje svoj razkošni ples kakor praški v solnčnih žarkih.
(Dalje slždi.)
zinjo Klementino, došla je iz bolgarske prestolnice vest, da je umrla kneginja. Zadnji dan minulega meseca nekaj minut čez jednajsto uro izdihnila je kneginja Marija Lujiza, previdena s sv. zakramenti svojo blago dušo po kratkem bole-hanju. Influenca, ki se je pozneje prelevila v plučnico, ter najbrže prezgodnji porod bo vzroki njene bolezni. Dne 17. m. m. dopolnila je kneginja šele osemindvajseto leto. Zaročila Be je dne 14. februvarija 1893 b knezom Ferdinandom in 20. aprila isto leto se je ž njim poročila. Rojena in vzgojena je v katoliški veri, ostala je zvesta tej veri do konca svojega življenja ter vzgojevala istotako svoje tri otroke. La žal, da nje soprog ni bil tako značajen ter ji je s svojim mešetarje-njem z vero princa Borisa provzročil veliko brit-kostij. Preživela je torej skoro celo dobo zakonskega življenja le malo veselja. Smrt rešila jo je premnogih britkostij. Zbog svoje ljubeznjivosti in blagega srca se je kmalu prikupila večini bolgarskega naroda, največ simpatij pa je uživala na dunajskem dvoru, in smelo trdimo, da so se ravno radi nje poravnale mirnim potom često napete razmere mej Dunajem in Sofijo.
Novo bolgarsko ministerstvo je takole sostavljeno: Grekov, kateremu je knez Ferdinand poveril sestavo kabineta, je prevzel predsedstvo in zunanje zadeve, Radislavov notranje zadeve, ravnatelj statističnega urada Ivančev nauk, Tončev javna dela, ravnatelj narodne banke, Tenev finance, Natekovič trgovino in poljedelstvo, Pešev pravosodje in polkovnik Paprikov vojno. Polovica novih ministrov pripada stranki Radoslavov, ostali štirje možje pa ne pripadajo nobeni večji stranki. — Neposredni vzrok ministerski krizi je bil odstop finančnega ministra Teodorova in notranjega ministra Beneva, ki sta se nekako zbala precej hrupne agitacije proti pogodbam glede orientalskih železnic in konvertovanja bolgarskega železniškega posojila. Ker pa ministerski predsednik Stoilov brez večjega poloma ni mogel z lepa poravnati nasprotstva v ministerstvu, je vložil ostavko celega kabineta. Največ pa je pripomoglo k temu nesporazumljenje mej knezom in Stoilovom radi omenjene železniške pogodbe. Stoilov je hotel izvesti pogodbo tudi tedaj, ako turška vlada kot lastnica železnic do 1. februv. ne odobri dotične zakonske osnove. Knez se pa sultanu ni hotel zameriti in je torej raje žrtvoval Stoilov kabinet, kakor pa naklonjenost sultanovo. Novi ministri so popolno knezovega mnenja in so se takoj ob nastopu vlade brzojavnim potom obrnili do sultana, naj da potrebno dovoljenje. Morda sedaj ustreže tej želji, ako ne bo zadel ob kake nepričakovane ovire.
Blaž Potočnik in njegova doba.
(V 100 letni spomin njegovega rojstva spisal J. Benkovič.)
(Dalje.)
Tu treba konstatirati, da slovenske kulturne razmere na Kranjskem pred 1. 1780 niso bile naj-slabejše. Narodna zavest se je probudila. Začelo se je živahno slovstveno gibanje. O gmotnem^Ja-gostanju pa pričajo mnoge tedanje obrtne zadrage. Ko bi bilo šlo v tem tiru nekaj let naprej, bi se narod duševno in gmotno kmalu dvignil in se izkopal iz vsestranske odvisnosti. Toda ledena burja jožefinizma in janzenizma je kmalu zamorila do malega vse mlado brstje na oživljenem slovstvenem polju. Kar je pognalo pozneje mladih močij tje do 1. 1843, to je podobno rastlinam, katere se čez nekaj časa izpodrastejo, ko je prvo zelenje ali prvi cvet slana zamorila.
Zavedne narodnjake iz svetnih stanov v oni dobi Beštejemo lahko na prstih. Mlajši duhovski naraščaj pa, na katerega bi se smelo in moralo zidati, ni več umel svoje naloge in svojega poklica. To je bil sad jožefinsko-janzeniške vzgoje v semenišču. Bili so brez pravega cerkvenega ali katoliškega in tudi brez narodnega duha. O kaki katoliškonarodni zavesti pri njih skoro ni moč najti sledu. Kot svojo prvo dolžnost so smatrali, da pokorno in slepo služijo državi, in da cerkev smatrajo kot nieno — deklo, svoj mali narod pa kot — neznatnega sužnja. Zato je čisto naravno, da se je tudi v duhovske kroge vtepel in globoko zajedel brezobzirni birokratizem, ostudni servilizem in umazani egoizem.
To sicer res ni častno za slovensko duhovščino one dobe. A pomisliti treba, da je tak duh
tedaj povsod prevladoval, zlasti pa v Avstriji tje do leta 1855., ko se je sklenil konkordat. Čudež bi bil, ako bi se slovenska duhovščina temu tujemu vplivu do cela odtegnila in se ohranila nepoškodovano. To bi bila tolažilna zelenica v puščavi !
Kar piše dr. Scheicher o cerkvenih razmerah v Avstriji sploh v prvi polovici 19. stoletja, to velja do zadnje pičice tudi o ljubljanski škofiji. Med drugim pravi: »Man schien gar nicht mehr zu wissen, dass jemals kirchliche Freiheit bestan-den habe. Als der natiirliche Zustand der Kirche galt die Sklaverei, als hochste Auszeichnung ein weltlicher Titel, ein Orden, ein rothes Band, ala besondere Genugthuung die Aeusserung kaiser-lich koniglicher Zufriedenheit von Seite eines k.
k. Hofrathes oder Landesprasidenten.....Eine
solche Hierarchie \var keine Freundin gedanken-voller Arbeit im Weinberge des Herrn, keine Verehrerin irgend einer Initiative und selbststan-digen Bevvegung. Man sah es nicht gerne, wenn Geistliche etwas anderes lasen, ala ihnen zu lesen vorgeschrieben war, und fand kein Gefallen an schriftiichen Aufzeichnungen, die ein selbststan-diges Urtheil verriethen. Die beste Eigenschaft eines Seelsorgers, das sicherste Mittel, sich den Obern zu empfehlen, war Mittelmassigkeit. Gei-stige Impotenz wurde hartnackig mit christlicher Demuth vervvechselt. Zu den z\var nicht straf-baren, aber doch venverflichen Handlungen ziihlte literarisehe Beschaftigung, wenn sie sich auch nur auf Abfassung eines Gebetbuches beschrlinkte. Viel sehlimmer war es mit einem Priester be-stellt, der sich einer ungevvohnlichen Verehrung im Volke erfreute, der bei seinen Pfarrkindern besonders beliebt war, der als Beichtvater ge-sueht wurde, als Prediger einen seltenen Zulauf Andachtiger hatte, zu dem Kranke und Gesunde in ihren Nothen Zufiucht nahmen.*)
Vse to se je dejanjsko vresničevalo tudi na Kranjskem skoro do smrti škofa Wolfa (f 1859), zlasti do 1. 1835. Višja duhovščina je bila do malega vsa vzgojena v jožefinskem duhu; kar je temu ali onemu še ostalo dobrega duha, to mu j d dala prirojena kranjska dobrosrčnost, katera ga tudi na tujem ni zapustila. Skof Kavčič je bil osebno sicer dobra duša, a pred nastopom svoje škofovske službe je bil predolgo v »novicijatu« pri dunajski vladi v nje neposredni bližini, kakor je bila tedaj sploh navada. Da je imel dobro ' voljo za blaginjo slovenskega naroda, je dejanjsko pokazal, a kakor znano, se mu to ni prizaneslo. Celo škof Gruber, ki je bil kot dušni pastir, zlasti pa kot katehet izboren mož, vender ni umel niti v Ljubljani, niti pozneje v Solnogradu, kaj je škofovska vladija (regimen): da ni zadosti, ako le šole obiskuje in pridiguje, temveč je treba zlasti škofijsko krmilo držati in spretno voditi, da on in ž njim drugi podložni duhovniki ne zaidejo v Scilo in iz Scile v Karibdo. Tudi škof Wolf je bil dalje časa cesarski uradnik v Trstu. Kakega mišljenja sta bila Walland in Mešutar, oba pozneje škofa, drugi celo na Dunaju v naučnem ministerstvu, je umljivo.
*) Correspodenzblatt f. d. kath Clerus, 1892. N. 18.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 3. februvarija.
(Slovenski državni poslanci) so se že večinoma z Dunaja vrnili domov; prinesli niso seboj nobenih posebno veselih novic, trde pa, da položaj za zvezo ni neugoden. Nadejamo se, da bomo kmalu mogli zabeležiti, kako je osrednja vlada jela izvrševati zahteve zveze. Mi bi želeli v prvi vrsti to, da v soglasje spravi osrednja vlada svoje delovanje z delovanjem podrejenih ji deželnih vlad povsod, koder bivajo Slovenci.
(Kake ceste postanejo silno važne?) »Slov. Narod« je tudi slišal, da je za zgradbo škofovih zavodov potrebna odstranitev čez knezoškofov svet projektirane ceste. »Upamo, pravi »Narod«, d» bo občinski svet spoznal veliko važnost te ceste v prometnem oziru in se po tem ravnal, kadar se bode zahtevala nje opustitev.« Kdo ne bi tega spoznal? Če bi bil hud greh proti interesom mestne občine kupiti semenišče, ker bi se denar morda porabil za katoliško gimnazijo, bi bil gotovo še hujši greh, če bi mestna občina opustila nameravano ceBto, ker je ta opustitev potrebna za katoliško gimnazijo!
(»Izsesovalce ljudske«) imenuje »Narod« klerikalce, a v isti sapi s slastjo pripoveduje, koliko tisočakov so posodili »zakotnemu krojačku« Pavš-narju duhovniki, katerim je pa Pavšnar »prav pošteno puščal«. — Res čudni izsesovalci!
(Častnim meščanom) je imenoval občinski odbor v Novem mestu predsednika okrožnega sodišča g. Jos. Gerdešič-a.
(Benefica Hilarlja Beniška.) Jutri, v soboto, 4. t. m. bo imel svojo benefico kapelnik »Dramatičnega društva«, gosp. H. Benišek, ki sije pridobil za sijajni razvoj slovenske opere največje in naravnost neprecenljive zaslugo. Z nastopom g. Beniška so pri nas do cela prenehali časi di-letantstva, in z Beniškom se je začela v vsakem oziru doba umetniškega opernega delovanja na slovenskem odru. Tekom kratkih let je dvignil gospod Benišek s svojo jekleno, neupogljivo energijo in vzorno delavnostjo našo opero na višek modernega, glasbenega zavoda, ki zamore danes uprizarjati najznamenitejša dela prvih svetovnih komponistov. Kako ogromne tež-koče, kako velikanske personalne in tehnične ovire je moral gospod Benišek premagati pri tem svojem delu za slovensko umetnost, vedo le oni, ki so zasledovali posamezne etape v razvoju naše opere. To pa ve že ves slovenski narod, da ima v gosp. Benišku moža izrednih zaslug in ki zasluži v največji meri, da se mu izreče jutri javno priznanje in topla zahvala. Kakor omenjeno, izvolil si je gosp. Benišek za svojo benefico Verdijevo opero » A i d o «, ki se je našemu občinstvu prav posebno omilila. Jutrišnja predstava »Aide« pa bo tudi še zategadelj zanimiva, ker bo možno tudi našemu občinstvu, ki pozna »Lohen-grina«, zasledovati vpliv Wagnerja na Verdija v tej njegovi klasični operi!
(Z Iga.) Sobotni »Slov. Narod« je priobčil dopis z Iga (ki je bil pa, kakor šepetajo po fari, skovan v narodovem uredništvu) naperjen proti našemu kmetijskemu društvu. Ne bomo sledili piscu in mahali po osebah, le stvarno in dostojno mu hočemo odgovoriti, da svet spozna, da je laž in obrekovanje edino orožje, s katerim se bore naši nasprotniki. Rečemo le, laž je, ostudna laž, da se je v našem društvu iztočila le kapljica žganja. Laž je, da imamo ponarejeno tirolsko vino, resnica pa je, da imamo pristno istrsko vino iz istrske zadruge po najnižjih cenah le za svoje ude na drobno in debelo. Laž je, da je v našem društvu pičla vaga, kar se je pa pri trgovcu nasprotniku sodnijsko dokazalo, resnično pa je, da dajemo pravično vago, dobro blago in kar mogoče po nizki ceni. Laž je, da je bil trgovec Mi-nati dvakrat po 20 gld. obsojen radi razžaljenja g. dr. Mauringa, res je pa, da je bil prvič obsojen na 20 gld. radi razžaljenja g. podnačelnika našega društva, drugič pa radi razžalenja podpisanega načelnika. Laž je, da je naše društvo konsumno društvo. Gospodje nasprotniki se bodo kmalu prepričali, ko bomo v kratkem dovažali na vagone umetnih gnojil in ko bo cela vrsta vozov odva-ževala drva od nas. Laž je, da g. župnik ni odjemalec kmetijskega društva. Da mnogo laži je nakopičil bistroumni pisec. — Sedaj uže šteje naše društvo tristo in dva uda, kateri vsi trdno stojimo oklepajoč se društva, ki hoče delovati za zatiranega kmeta — trpina. Da, organizujemo se in vas je strah.	Martin Zdravje.
(Zoper nunske §ole.) Ce »Narod« zabavlja zoper vse, kar je klerikalnega, bi bilo čudno, ko bi pozabil nunskih šol. In res jih ni pozabil! Tudi nunskim šolam je posvetil notico. Pravi, da se učenke tam »nekako proti redu šole poučujejo«, da šolarice tepejo, pa da neka nuna »lepo po-česljanih« deklic ne mara. »če ne bo konec«, pravi naposled, »bodemo primorani se s pritožbo obrniti na višje mesto.«
(Občinski zastop v Ribnici) je sklenil v svoji zadnji seji in tudi odposlal svoto 50 gld. za cesarjev spomenik. Nadalje se je odposlal sklep glede ustanovitve slovenskega vseučilišča in nadsodišča v Ljubljani.	R.
(Ponočni poštni vlak je trčil) nocoj na Seme-ringu ob toyorni vlak. Na vlaku je bilo mnogo popotnikov in tudi državnih poslancev. S tem vlakom se je tudi vozil poslanec Vene a j z, katerega je sunek vrgel s klopi, kjer je spal, a ni v srečo nič poškodovan. Mrtev ni nobeden, marsikateri pa je več ali manje opraskan. Strah je bil velik. Vlak je imel vsled tega več ur zamude.
(Zabavni večer katol. društva za delavke.)
Zopet so jc pokazalo sinoči, da mlado društvo za delavke šteje mnogo prijateljev in podpornikov. Prostrana dvorana katoliškega doma je bila pri veselici natlačena. Po kratkem, a krepkem nagovoru č. g. društvenega predsednika, v katerem je povdarjal mej drugim, da je društvo lansko leto izdalo nad 300 gld. za obolele in potrebne članove, in priporočajoč je še nadalje blagonaklo-njenosti občinstva, iznenadil nas je mnogobrojni društveni pevski zbor s tremi točkami, katerih vsaka je imela svojo vrlino in zanimivost. Mo-gočno-milo je donela krepka društvena pese m po dvorani. Čutili smo, da gre društveni-cam od srca. Takoj potem pa so zažvrgolele živahno Slomšekovo »Predico«, katero je č. gosp. Ferjančič, kapelan šentjakobski zložil navlašč za društvo. Prav tako je nastopni »Venček narodnih pesmij« sestavil isti gospod iz namena, da ga proizvajajo društvenice pri svojih zabavnih večerih. Lepo je v njem združil živahnost in res-nobo, radost in žalost, poskočnost in čuvstvenost naših narodnih pesmij. Z veseljem in z velikim zanimanjem smo jih poslušali, zlasti zato, ker je bilo proizvajanje čisto in blagoglasno, in se vnema dasi je venec dolg, ni polegla do zadnje kitico. Pri sklepu je pač vsakdo izmed navzočnikov na tihem obujal željo, da bi slovelo pošteno slovensko dekle, dokler slovenski rod ima po zemlji hod. Zatem se je predstavljala igra »Indijski siroti«. Posamne vloge so društvenice pogodile bodisi po izbiri obleke, bodisi po deklamovanju in kretanju-Vražarica Žita in siroti pa njiju skrbna mati, usmiljene sestre in gospa — rešiteljica — vse so bile na svojem mestu. Za sklep pa je podalo društvo še predpustno zabavnico, katero je v ta namen priredil vnet podpornik in prijatelj društveni, č. g. dr. I. J. pod naslovom »Kukavica — modra tica ali boj za doto«. Stara teta je bila čudno v se zamišljena zaradi svojega praznoverja. Njene nečakinje pa so jo vsaka po svoje obdelovale s pomočjo nedolžne prevare, da se je slednjič vendar le vdala in prispela k doti za Reziko. Igro samo je močno poživila ciganka Dora in da je bilo več smeha, za to je pošteno^in šegavo poskrbela kuharica Špela. Občinstvo se je pogosto odzvalo z glasnim smehom in naposled vse predstavljate-ljice odlikovalo z burnim priznavanjem. Zadovoljni smo se ločili, zadovoljni z vspehom zabavnega večera, iskreno pa želeč, da bi se društvo širilo bolj in bolj, da bi postalo skoro zavetišče in zatočišče vseh poštenih deklet, ki naj se poučujejo in zabavajo mej seboj, ter tako ohranijo — kar je največ vredno — poštenje in blago srce.
(Gorelti je) na svečnico zjutraj ob J/»8. uri v novem vladnem poslopju. Ogenj je navstal v veliki slavnostni dvorani. Pravijo, da so ponoči delali delavci v dvorani in zatrosili ogenj. Tlelo je do zjutraj in potem je izbruhnil dim in plamen. Škode je kakih 4000 gld., ker so stukature in slike zelo poškodovane.
(Slovenec dobil prvo darilo.) Trg pred Karlovo cerkvijo na Dunaju hočejo umetno preobraziti. Za načrte je razpisal odbor darila. Med mnogimi načrti so spoznali za najboljšega načrt, ki ga je izdelal Slovenec gospod Maks Fabiani, rojen v Kobdilju na Krasi, ki je dobil prvo darilo 2500 gld.
(Brez dela) je sedaj v Gradcu nad 10.000 de lavcev in delavk. Zadnji čas so jih mnogo odslovili iz tovarn. Ta proletarijat, ki živi v skrajni bedi, dela mestu mnogo preglavice. Demonstracij ni, snega ni, da bi ga kidali, samo lakota in nezadovoljnost sta njih vsakdanji kruh. Od mesta zahtevajo, naj začne kako delo s tem namenom, da si ti brezdelni delavci kaj zaslužijo. Nacijo-nalni listi pa zahtevajo, naj se da delo samo nemškim delavcem, slovanski naj se prepuste svoji usodi — poginu.
(Novi Dijogen.) Umrl je v Gorici pred kratkim notar dr. Mir. Della Bona, previden s svetimi zakramenti za umirajoče. Star je bil 82 let. Delal je do zadnjega. Znan je bil tudi Slovencem. Menda od starega grškega čudaka Dijogena, ki je prebival v sodu, ni več videl svet takega moža. Notar Della Bona je bil sedanji Dijogen. Denar mu je bil toliko vreden, kakor — nič. V nekaki kleti je imel pisarnico, kuhinjo in spalnico — vse. Posteljo ni imel, naslonjač mu je bil po dnevu stol, po noči postelja. Malo pred smrtjo so hoteli mu kupiti posteljo; a ni je hotel. Družbo
so mu delale podgane, katere so za pečjo glodale ostanke večerje, katero si je sam šel kupovat. Srajca mu je morala že skoraj pasti iz života. Govori so, da je imel vedno košček kredo, da je pobelil spredaj srajoo, ko je bila umazana. O spodnjih hlačah in nogovicah niti govora. Ko so mu prodali na dražbi hišo in zadnjo podobo raz steno, je on mirnodušno sam pisal zapisnik. In ta mož je delal noč in dan in veliko zaslužil. Delo njegovo je bilo dobro, vestno. Za se ni nič porabil; kam je tedaj vse izginilo ? Bil je v družinski zvezi z največjimi bogatini Dottori. Ti so mu tudi oskrbeli pogreb. Tako je izginila iz človeške družbe ta čudna prikazen — drugi Dijogen.
(Ljudska posojilnica) je od novega leta sem vpeljala običaj, ki je pri mnogih bankah in juve-lirjih, zlasti v drugih mestih, v navadi. Blagaj-nični prostor je namreč celo noč električno razsvetljen in okno tako prirejeno, da se od ulice lahko vse opazuje, kar se v blagajničnem prostoru godi. Tako stoji blagajnični prostor celo noč pod kontrolo policije in javnosti.
(Zdravje v Ljubljani) od 22. do 28. januvarija: Število novorojencev 20, mrtvorojencev 3, umrlih 13 ; med njimi za jetiko 5, vsled nezgode 1, za raličnimi boleznimi 7. Med njimi so 4 tujci in 7 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 1 za škarlatico, 5 za vratico.
(Vročinska bolezen) se je pojavila v Skofji Loki. Jedna 121etna deklica je že umrla.
(Ponesrečil) je 11. p. m. šestletni otrok Jožefa Mestnika pri Stični. Prišel je na pod, kjer so s strojem rezali slamo. Kolo je otroka prijelo za roko in ga tako poškodovalo, da so ga morali prepeljati v Ljubljano v bolnišnico.
(Pogorela je) 24. p. m. o polnoči zidanica Jožefa Petje v Zabukovju pri Št. Rupertu. Škode je kakih 100 gld. Posestnik ni bil zavarovan.
(Vlomili so) neznani tatje 31. jan. v Koce-lijevo hišo v Skofji Loki. Predreti so hoteli v šta-cuno ter so zavrtali s svedrom več lukenj v vrata, a niso mogli odpreti. Nekega sumnega človeka so že zalotili in dobili pri njem sveder.
(Plaz) je pokopal na Predilu vodnika in pet vojakov, ki so nesli brašna za trdnjavo. 'Vodnik in 4 vojaki so so sami izkopali, petega so pa po silnem trudu še živega izvlekli.
(Na severni tečaj) bo odplul sedaj še 261etni abruški princ Luigi, stričnik laškega kralja Um-berta. Princ je dober hribolazec. Bil je zadnji čas v Sibiriji, da bi se pripravil za pot. Stric mu bo dal pol milijona lir.__
Društva.
(Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda) imelo je svojo 114. sejo dne 25. januvarija t. 1. v družbinih prostorih »Narodnega doma«. Navzoči : Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Dragotin vitez Bleiweis-Trsteniški, Frančišek Brež-nik, Anton Koblar (blagajnik), Ivan Murnik, Martin Petelin, LukaSvetec (podpredsednik), dr. Ivan Svetina in Anton Žlogar (tajnik). — Prvomestnik otvori sejo ob treh ter prebere cesarjevo zahvalo za izraz zvestobe in vdanosti povodom Najvišje vladarjeve petdesetletnice. Zahvalo je vsprejel vodstveni odbor stoje v svoje znanje. Ko se rešijo družbine zadeve radi Trsta in Gorice ter razne prošnje, zaključi prvomestnik sejo ob 6. uri zvečer.
(Pri rednem letnem občnem zboru) slovenskega bralnega društva v Kranji, kateri se je vršil dne 29. prosinca t. 1. bili so izvoljeni sledeči gg.: predsednikom, Viktor Omersa ; podpredsednikom, Alojzij Pečnik; tajnikom, Josip Am-brožič blagajnikom, Ivan Jagodic; knjižničarjem, Franc Šimnic; odbornikom, Ivan Rauš, Ivan Hei-drich, Jurij Depoli, Janko Majdič; njih namestnikom, Janko Rozman, Ivan Zupan, Ignacij Fock.
(Čitalnica v Brežicah) priredi v sredo dne 8. svečana t. I. v »Narodnem domu« koncert. Godba slav. bosansko - hercegovskega pešpolka iz Gradca. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 1 gld.
(Vabilo) na veselico, katero priredi narodna čitalnica v Gornjem Gradu s prijaznim sodelovanjem slavnega tamburaškega zbora iz Rečice dne 5. svečana t. 1. v čitalničnih prostorih. Vspored : 1. Kateri bo ? Gledališka predstava v jednem dejanju. 2. Koncert, proizvaja rečiški tambu-raški zbor. 3. Srečkanje. — Vstopnina: stojišče 25 kr., sedež 50 kr. Prostovoljni darovi se hvaležno vsprejemajo. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi
_[odbor.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 3. februvarija. Državni zbor bo sklican jeseni, da voli v delegacijo svoje za-
stopnike, ako bi opozicija delala težave, takoj zopet zbor prekine svoje zborovanje. Ako bi kaj nujnega zahtevalo sklicanje državnega zbora, bo vlada to storila in tedaj upa, da zborovanja v takem slučaju tudi opozicija ne bo onemogočila.||
Dunaj, 3. februvarija. Kedaj da bodo sklicani deželni zbori, sedaj še ni gotovo, ker vlada še nima poročil o pripravljenem gradivu. Govori se, da se skličejo okolu Velike noči.
Dunaj, 3. februvarija. Cesar je podelil, kakor poroča „Fremdenblatt", trgovinskemu ministru baronu Dipauliju dostojanstvo tajnega svetnika.
Dunaj, 1. februvarija. Iz seje parlamentarne komisije desnice se poroča, da se je je vdeležil tudi načelnik Javorski. Vsi govorniki so izjavljali, da ostanejo stranke v večini jedine in združene ter da desnica zaupa ministerskemu predsedniku. Javorski je dejal: Ako na desnici trdno skupaj držimo, potem se nam ne bo nič hudega zgodilo. Poslanec Robič je izjavil, da Slovenci vkljub vsem krivicam, ki jih trpe, še vedno niso izgubili zaupanja v pravicoljubje grofa Thuna in njegovega ministerstva, da hočejo vstra-jati v dosedanji zvezi, ker le v družbi z drugimi strankami desnice pričakujejo za-se lepše prihodnosti. Grof Thun je dejal, da jedin vzrok, zakaj da je preloženo državnozborsko zasedanje, je popolna nezmožnost parlamenta za kako delo in ker tudi ni bilo nobenega upanja več, da bi se te razmere zboljšale. — Sporazumljenje mej narodi je neobhodno potrebno, zato pa treba na obeh straneh dobre volje. Sporazumljenje se more zvršiti le na podlagi pravične jednakopravnosti.
Dunaj, 3. februvarija. Grof Thun je mej drugim pri pari. komisiji desnice dejal: Sedaj se prične za vlado doba dela v tem smislu, da združi one, ki bi radi delali. Vlada pričakuje, da bo ljudstvo od spodaj pritisnilo, ker mora toliko trpeti zaradi sedanjih razmer. Celo soc. demokratje so za delo. Poslanci desnice stopijo v dogovor z
zmernimi poslanci levice, da ugladijo pot sporazumljenju. Od izida teh razgovorov je odvisno, kedaj da se zopet snide državni zbor. Vlada želi, da se to kmalu zgodi in da to čim preje omogoči, zato je le prelo-ložila in ni zaključila državnozborskega zasedanja.
Dunaj, 3. februvarija. O včerajšnji seji parlamentarne komisije desnice so dunajski liberalni listi objavili mnogo neresničnega in nesmiselnega, vzlasti brez smisla je, kar piše „N. Fr. Pr.", da bo komisija sodelovala pri izdelovanju vladnih odlokov na podlagi § 14. ter da bo nekak nadzorovalen organ vlade.
Dunaj, 3. februvarija. Na desnici so mnenja, da mora ostati desnica solidarna. Kaka druga razdelitev strank v sedanjem zboru je nemogoča, dokler vladajo v opoziciji skrajno radikalni elementi. Da so na desnici pravi zastopniki države, o tem so tudi najvišji krogi na jasnem. Vlada in desnica ne bodo postopali izzivajoče, vendar vedno krepko braneč svoje stališče.
Dunaj, 3. februvarija. Nekatere zahteve, stavljene od posameznih skupin desnice, bo vlada kmalu ugodno rešila.
Meteorologidno poročilo.
Višina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 736 0 mm.
m Q	Css opazovanja	Stanje barometra v min.	Temperatura po Celzija	Vetro-si	Nofca	.Sfij Saj -s . g ^ »
1	9 zvečer	720-6	1-5	sr. szah.	skoro jasno	
2	7. zjutraj 2. popol.	7221 720 0	-0-4 08	sr. sever si. sever	oblačno sneg	7-1
2	9 zvečer	/176	0-7	si. jug	dež	
3	7. zjutraj 2. popol.	718-5 721-4	0-4 1-6	si. vzsvz. si. jvzh.	sneg n	16-6
Srednja temperatura srede l-5°, normale: —1-6°. Srednja temperatura četrtka 0 4°, normale: —1-5°.
Služba organista in cerkvenika
je izpraznjena na Rovih,
p. Radomlje, ž. p. Jarše-Mengeš. 79 3-2 Nastop 1. suica. — Več' pove ondotni žup. urad.
Okrajna posojilnica v Mokronoga
registr. zadruga z neomejeno zavezo,
naznanja vsem svojim častitim zadružnikom, da bo imela svoj
redni občni zbor
v sredo, dne 15. svečana 1899,
ob 3. uri popoldne v šolskem poslopji v Mokronogu s sledečim dnevnim redom:
1.	Nagovor ravnatelja.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Poročilo računskih pregledovalcev in nadzornikov s predložbo letnega računa.
5.	Potrjenje letnega računa.
6.	Razdelitev čistega dobička.
7.	Volitev načelstva.
8.	Volitev računskih pregledovalcev in nadzornikov.
9.	Predlogi in nasveti.
92 (i-i)	Načelstvo.
Jernej Čermelj
trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo
v Ljubljani, Semeniško poslopje, za vodo nasproti mesarjem
se priporočam prečastiti duhovščini, cenj. gospodinjam, sploh slav. občinstvu v nakupovanje vsakovrstnega, vedno svežega
južnega sadja in zelenjadi,
lemon, pomaranč, karfijol, dateljev, razne solate, orehovih jedrc , jabolk, češnja, čebule, fig itd, itd. 42 5-5
vse v največji izberi in razne kakovosti po nizki, blagu primerni ceni. Pri odjemanju večje množine pošljem blago zastonj na dom. Vnanja naročila preskrbim točno z obratno pošto.
Prodajam blago na drobno in debelo.
94 1-1
Ferdinand Omejo, deželni blagajnični uradnik, javljam v svojem in vseh svojih sorodnikov imenu predragim prijateljem in znancem svojim pretužno vest, da mi je Vsemogočni po neizprevidljivih božjih naklepih svojih odpoklical v večnost preiskreno ljubljeno mater, oziroma taščo in staro mater, gospč
Terezijo Omejc roj. Kopač
danes ob 6. uri zvečer, po sicer kratki a zelo mučni bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, v visoki starosti 78 let.
Pogreb predrage pokojnice vršil se bode v petek, dne 3. februvarija, iz hiše žalosti, Streliške ulice št. 6, ob 4 uri popoldne na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v farni cerkvi sv. Petra, kjer se bode obhajala tudi velika sv. maša ob osmini po rajni nepozabni mi materi v sredo, dnč 8. februvarija, ob 8. uri zjutraj.
Preblago, nepozabno pokojno mater svojo priporočam vsem sorodnikom, blagim prijateljem in znancem v pobožno molitev in prijazen spomin.
V Ljubljani, dnč 1. februvarija 1899.
Na izrecno željo pokojnice se vsakteri venci odklanjajo.
Severonemški Lloyd v Bremi.
VJ
866 30-9
Od vis e. kr. ministerstva vsled ukaza dne 7. maja 1894, št. 5373 dovoljen.
Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka:
Iz Breme vsak torek in soboto zvečer. IzSouthamptona dotaknivši se ev.
Brema - Sev. Amerika.
Do Novi-Jorka.
Cherbourga vsako sredo in nedeljo Iz Genove dotaknivši se Neapola via Gibraltar
Brema-Južna Amerika.!
Do Montevideo.
dva ali trikrat na mesee.
Brema - Vzhodna Azija.
Do Kitajskega.
Brema-Avstralija.
Do
Adelaide, Melbourna, Sydneja.
Vožnja po morji čez ocean do Novi-Jorka traja 6 do 7 dnij. Najlepša ln najceneja priložnost za potovanje.
Glavni zastopnik v Ljubljani :
I > u ii a j s li a Ib o r z a.
Dnč 3. februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....101	gld.	60 k
Skupni državni dolg v srebru.....101	>	25
Avstrijska zlata renta 4°/„......119	»	85
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	102	»	20
Ogerska zlata renta 4°/0.......119	»	75
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	97	»	90
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	937	»	—
Kreditne delnice, 160 gld..............362	»	—
London vista...........120	»	40
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	t	95
20 mark............11	»	78
30 frankov (napoleondor)...... 9	>	55'/,
Italijanski bankovci........44	»	45
C. kr. cekini......................5	»	68
Dne 1. februvarija.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	174	gld.	—	kr.
5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	—	»	—	»
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194	»	50	»
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	»	40	»
Tišine srečke 4%, 100 gld.......139	»	--	»
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	130	»	75	»
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108	»	65	»
Posojilo goriškega mesta.......112	»	—	»
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98	»	25	»
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	98	»	30	»
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	222	»	80	»
» » južne železnice 3°/0 .	180	»	—	»
» » južne železnice 5°/0 ■	125	»	70	>
» » dolenjskih železnic 4°/0	99	»	60	»
Kreditne srečke, 100 gld.......198 gld 75 k
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	170
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20
Rudolfove srečke, 10 gld.......26
Salmove srečke, 40 gld........85
St. Gen6is srečke, 40 gld.......84
\Valdsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke.........24
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .	155
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3610
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	440
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	69
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	115
Montanska družba avstr. plan.....236
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	183
Papirnih rubljev 100........127
HJT Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk. denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeso za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 E IS C (I
I., UVollzeile 10 in 13, Dunaj, I.
66
2.
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti nnložcnili glavnic,