Največji dov«iiaki dnevnik^Tj V Združenih driarah | V«Uauvie leto ... $6.00 U Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS list .slovenskih delavcev ▼ Ameriki« The largest Slovenian Dally in the United States. Iwifd evcty clay except Sundays _ and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelaca 1—3878 Entered ss Second Class Matter, September 21, IMS, at the Pest Office at Mew York, N. I, under Act et of March 3, 1879 TELEFON: NO. 104. — ŠTEV. 104. NEW YORK, MONDAY, MAY 4, 1931___PONDELJEK, 4. MAJA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK TTTTZ KAPITALISTI NOČEJO BITI ODGOVORNI ZA DEPRESIJO SENATOR PRAVI, DA SKUŠAJO NAPRTITI VSO KRIVDO ZA SLABE ČASE POLITIKOM Ameriška trgovska zbornica, ni izdelala nobenega programa za odpravljenje gospodarske krize. — Starokopitni republikanski senatorji nočejo ničesar slišati o kaki izpremembi tarifa. — Pri prihodnjih predsedniških volitvah bodo republikanci le težko branili svojo tarifno politiko. — Na šestem kongresu mednarodnih trgovskih zbornic bo zatopanih nad tisoč delegatov. H00VERJEVA IZVOLITEV JE DVOMLJIVA Neodvisni republikanci bodo odločno nastopili proti Hooverju. — Republikanska stranka bi postala dosti močnejša, če bi Hoover ne kandidiral. WASHINGTON, D. C., 3. maja. — Pri primarnih volitvah, ki se bodo vršile prihodnja pomlad in pri katerih bodo izvoljeni delegati za "bodočo republikansko konvencijo, bodo imenovani neodvisni republikanci kandidalte, ki se bodo z vsemi silami prdtivčli ponovni kandidaturi predsednika Hoover j a. Senatna skupina, ki jo tvorijo zastopniki iz severozajpadnih agrarnih držav hočejo spraviti v Belo hišo drugega 'človeka. HooVer se bo moral v glavnem zanesti na staro republikansko gardo, ki mu pa že na zadnji narodni konvenciji ni bila prav iz srca naklonjena. Senatorja Boraih in Brookhard, ki dta leta 1928 Hoover j a vneto zagovarjala, sta mu zdaj pokazala hrbet. Senator Brookhard je danes o-znaičil kot možne kandidate progre-sivcev: Johnsona, Norrisa, La Fol-le.ta in penstlvanskega govemerj*a Pinchota. MODEREN SAMOTAR WASHINGTON, D. C., 3. maja. — Neodvisni republikanski senatorji so ostro napadali ameriško trgovsko zbornico, ki je pred kratkim zaključila svoje letno zborovanje v Atlantic City. Očitali so ji, da ni izdelala nobenega programa za odprav sedanje gospodarske krize. Senator Borah iz Wisconsina je rekel, da so skušali veleindustrijalci in velefinančniki, ki so hili zastopani na konferenci, zvaliti vso krivdo za gospodarsko depresijo s svojih ramen na rame politikov. Senator Borah je poudarjal, da se ni v Atlantic City pojavil noben Mojzes, ki bi povedel prebivalstvo boljšim časom nasproti. Govor Juliusa Barnesa, predsednika ravnatelj-skega sveta ameriške trgovske zbornice, je zelo zadovoljil demokratske voditelje. Barnes je namreč rekel, da je treba carine znatno zmanjšati, češ, da je mogoče edinole na ta način izboljšati trgovino v deželi. Republikanski senatorji, ki pripadajo stari gardi. nočejo ničesar slišati o kaki izpremembi tarifa. Senator Smoot je rekel, da si ne more misliti nobene bolj nevarne stvari kot če bi se pojavila v kongresu zahteva za ponovno revizijo tarifa. Demokratska senatorja Harrison in Hull vidita v Barnesovem govoru upravičenost demokratske tarifne politike. Zatrdno sta prepričana, da se ameriški trgovski svet ne strinja več z visoko zaščitno carino. Pri prihodnjih predsedniških volitvah bo republikancem jako težko braniti svojo tarifno politiko. Glede zborovanja ameriške trgovske zbornice je rekel senator Borah: ju. Neki policist ga je "slučajno vi- —Značilno je, da se v Atlantic City ni pojavil no- de* ter sa. vzel iseboj. ben Mojzes, ki bi pokazal ameriškemu narodu pot d je BnionJng izpove- v boljše čase. Kongresu so očitali, da ni uveljavil priSei je v deželo pred osmimi le- nikakih načrtov za odpravo depresije. Drugega ne ti- ■dobil službo, a jo zopet izgubil. more konštatirati kot to, da v Atlantic City niso Njegovi sodniki so g-a. vrgli na ce-___ -i- i -i . , , . , v . tito. Vsled te»a je pričel svoje po- napravili nobenih načrtov za Kboljsanje položaja. ]stQpaSk0 ž^jenje. Gospodje, pripadajoči trgovski zbornici, so bili edini le v cai stvari, namreč, da se jim pod nobenim pogojem ne sme zvišati davkov. Senator La Follette je rekel: — Voditelji finančnega sveta so privedli deželo v tako depresijo, ka-koršne ne pomni naša zgodovina, zdaj pa nočejo prevzeti za to nobene odgovornosti. Dežela ne pri- vrnilvter 3po postavi, oblečen v cunje ter z brado, dolgo en čevelj. Bruening je živel 18 mesecev v gozdovih in Sumah v Nassau okra- Kradel Je steklenice mleka zgodaj zjutraj ter si iskal kruh, katerega so ljudje vrgli proč. To in jagode ter korenine so bile njegova edina hrana, ob kateri se je ddbro pdSutU. Ko Je policija postavila predenj velik "Steak", go. je mladi mož za- izvaja na kralja mogočen vpliv. Holban je rek&, da je miadama Lupescu odšla iz Romunske še pred 8. junijem lanskega leta, ko je bil Karol proklamiran za kralja. V novem departmentu ki bo izvoljen dne 1. junija, bodo zastopani vsi razredi. Večino bo seveda imela kmeitska Stranka. BUKAREŠTA, Romunska, 2. maja. Kralj Karol je v spremstvu ministrskega predsednika Jorge dospel v Timisoaro, ter bo obiskal razna mesta v Transylvaniji. Baje se hoče prepričati, kakšne želje ima tamošnje prebivalstvo. V pohtifjniih krogih ipa smatrajo to njegovo potovanje za volitveno propagando. KITAJSKI PRETI NOVA REVOLUCIJA .Zastopniki velesil so prekinili pega janja glede ekstrateritorijalnosti.— Ljudski kongres bo izgovoril svojo odločilno besedo. določbe, da more postati Amerikan-ka zopet ameriška državljanka, fca-kc-hitro bi ji umrl mož. Kot je sporočila Shirley je bila Lillian Larsch nahitro prevedena v Waliaceburg, Ontario, kjer so jo pustili brez vseh sredstev. Občinska uprava Wallaceburga je protestirala proti tej deportacijd in prav posebno proti načinu, kako je bila izvedena. — Deporlaciju tukaj rojene Ame-rikanke iz njene lastne dežele žali pravicoljubnoet vsakega, — je rekla neka članica Narodne ženske Stranke. — Ne upali bi si niti de-portirati kakega moškega, ker nima dela ali sredstev. Radi pomanjkanja denarja bi se ne smele uničiti domovinske pravice kake ženske. IZPREGLEDAL BI AK0 BI IMEL . ZDRAVO SRCE Slavni očesni špecijalist dr. Moore ni imel z drugim pacijentom take sreče kot s prvim. PROHIBICIJSKI AGENT UMORJEN Everett bi moral biti vladna priča v Missouri. — Novo suhaško glasilo v Washingtonu. COLLINS, Miss., 2. maja. — Preluknjano od krogel so našli v nekem potoku truplo 32 let starega prohibicijskega agenta N. L. Everett a iz Jackisona. Glasi se, da bi moral nastopiti prihodnji teden kot vladna priča v številnih prohibicijskih slučajih in da so ga spravili morilci v zasedo. Bil ije že eno leto v službi vlade. Zapušča ženo in dva otroka. NEW ORLEANS, Miss., 2. maja. — Dvajset tihotapcev žganja je prišlo danes zjutraj z dežja pod kap. Bili so namreč presenečeni pri razkladanju žganja ter so splavali na neki otok, kjer so bili obkoljeni od uradnikov. Trideset tiso; galon žiTanja so zaplenili. WASHINGTON, D. C., 2. maja. — Pri lovu primi te najprej glavarja, — je najnovejše geslo prohibicijskih uradnikov. — Tako je izjavil prohibicijski ravnatelj Woodchock. Woodchock je izj-avil, da je njegova armada močna skoro 3000 mož. Suhač so začeli izdajati tednik., ki una namen, da spravi suhraške agente v ožji S-ik z departmentom. List omenja imena enajstih agentov, ki so bili odlikovani in navaja imena 29 agentov, ki so bili od 1. julija naprej odpuščeni. Velika tolažba za številne bo naslednja novica v listu: — Veseli nas sporočiti, da je Andrej Volstead, d Se prohibicij ske postave, od svoje dolge bolezni okreval in da se nahaja na poti izboljšanja. NANKING, Kitajska, 2. maja. — Preteča revolucija kitajskih južnih provinc je napravila konec pogajanjem glede ekstrateri torij alnosti. vlada si je na vse sile Williama Rubina iz Detroita, ki že PHILADELPHIA, Pa., 2. maja. — Pred kratkim je dr. George Moore operiral 22-letnega Earla Mussle-mania, ki je bil od rojstva slep. Mussleman vidi zdaj na obe očesi. Včeraj je operiral petaajjstletnega V ponedeljek bo tukaj otvorjen šesti kongres mednardne trgovske zbornice. Navzočih bo kakih tisoč delegatov in sicer šeststo iz Amerike in štiristo iz drugih držav. Pozdravni Ugovor bo imel predsednik Hoover. " BOSTON, Mass. ,2. maja. — Sem jo dospel Sir Alan Anderson, eden najuglednejših angleških industrijalcev ter častni predsednik mednarodne trgovske zbornice. Rekel je, da bi bilo mogoče depresijo odpraviti edinole potom skupnega delovanja. V sedanjem času je pač tako, da občutijo tudi druge dežele, ako se eni deželi slabo godi. Naloga zastop- prizadevala, da sklene pogodbo s silami, predno bi se sestal novi kongres. Neki visoki uradnik pa je izjavil, da bo cela stvar prepuščena kongresu v odločitev. SVATOV, Kitajska, 2. maja. — 88 dozdevnih komunistov je bilo danes usmiljenih ob priliki majskih demonstracij. nikov 46 narodov, ki se bodo zbrali v Washing-toiiu, bo, dobiti sredstva in načine za odpravo depresije. Na konferenci mednarodne trgovske zbornice se bo pojavilo tudi vprašanje glede tujezemskih dolgov. Ameriška vlada bo trdno vztrajala%>ri svoji dosedanji politiki. Vprašanje bo sprožil bivši belgijski ministrski predsednik Theunis, ki je dospel včeraj sem. Nadalje se bo bavila konferenca, ki bo trajala tri dni, z gospodarsko krizo in s problemom evropske gospodarske unije. Kot glavni ameriški govornik bo nastopil Owen D. Young. \ štiri leta ne vidi. Fant je pa po operaciji umrl. Smrt je povzročila oslabela? 1/ srca. Predno je slepil fant v operacijsko sobo je rekel svoji maiteri: — Ali še veš, mati, ko mi je nekoč rekel zdravnik, da imam slabo srce? — Nič se ne boj, — je odvrnila mati — vse bo dobro. Dr. Knebehnan ga je omotil s plinom. Dr. Moore se je lotil nevarne cperacije in jo srd*no zaVršiL Naenkrat je fant prebledel. Zdravnika sta ga skušala z umetnim dihanjem spraviti k zavesti. Toda bilo je prepozno. Zadela ga je srčna krip. Dr. Moore je rekel pozneje: — Operacija je Mx>rno uspela. Če (bi imel zdravo srce, bi živel in bi videl kot vsak zdrav človsk. Naročite te na "Glaa Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zgre- šenih državah. ">IT > ti. VSTAJA PRED FUNCALOM KONČANA LIZBONA, Portugalska, 2. maja. Po štiritedenski blokadi od strani bojnih ladiij ter trgovskih ladij, je danes zjutraj kapitulirala vsfcaška posadka pred Funčalom. General Soulsa Diaz, voditelj vstašega gibanja, se je brezpogojno udal. DRUŽINSKA ___ŽAL0IGRA Lubič je izgubil delo, in njegova prodajalna slabo nesla. — Žena je našla moža ter otroke nezavestne v krvi. GAFIERLD, N. J., 2. maja. — 46-letni John Liibič, ki je živel s svojo ženo iter družino na Lanza Ave., Oarfield, N. J., je pognal trem svojim sinovom kroglo v glavo ter usmrtil nato se sebe. Vsi so umrli v General Hospital, Passaic. Lubič je bil pirej v neki tvornici v Passaicu, In njegov svak je sporočil policiji, da mu je rekel pred kratkim: — Če se bom ločil od sveta, bom vzel vse tri tan te s seboj! Jaz jih preveli ljubim, da bi jih pustil tukaj. Lubič je prišel včeraj zvečer ob dveh domov ter Sel v sobo, kjer so ležali njegovi fiaratje. Gospa Lubič, ki je spola v sosednji sobi, je slišala pok, skočila pokonci, a ni mogla preprečiti, -da bi ne oddal njen mož nadtaljnih strelov. Prevedli so jih v bolnico v Passaic, kjer je umrl John, star štiri leta, takqj po sprejemu. Ostala dva sta umrla par ur pozneje. Ob šestih zjutraj je umrl tudi dče. Njegov svak, Leibel, je rekel, da je vtaknil Lubič vse svoje prihranke v prodajalno. Svoja najstarejša sinova je privedel v Passaic, kjer sta se odločila, da bosta študirala godbo. Lubič je očividno iajubil pogum ter izvršil svoj čin iz obupa. VOLITVE NA ŠPANSKEM MADRID, Španska, 2. majja. — Voditelji republikanske vlade so se danes bavili z načrti, če bi bilo mogoče odgoditi splošne volitve do meseca septembra. Sprva je bilo določeno, da se bodo vršile že junija ' meseca. ADVERTISE m "GLAS NARODA'1 DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JtJGOSLAVIJO Din 500 Din 1000 Din 2500 _ Din 3000 _____ Din 3000 ... Din 10,000 ... 0 9-35 9 18.50 S 45.75 9 54.60 * 90.50 0180.00 Y ITALUO Ur 100____.___ 9 5.75 $11.30 Lir 300 ..... „ . 016.80 Lir 500 _____ 927.40 Lir 1000 ............-.............. IMJU IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbini znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $60.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.—$5.25. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dbuurjio, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še bolj Se pogoje. Pil velikih nakaal-llh priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporasmnt-te slede načina nakaslla Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER sa pristojbina ?Se. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street J New York, N. T. Telephone BArclay 7—0380 UBS IIIIBOIP NEW YORK, MONDAY, MAT 4, 1931 LAKGEST SLOVENS DAILY MU.I& OviMd and PublUhed by ■LOVEN1C PUBLISHING COMPANY CA Ostpflfam) L. Trtai. Place of bin— at the corporation and m W. nth Blmt, Borengh of Manhattan, of above officers: New York City, N. Y. OLAS NARODA (Talcs at the Veepie) Issued Daj Except Sundays and Holidays MILITARIZACIJA SOVJETSKE INDUSTRIJE e. Industrija je ena izmed najbolj poznamo -dobro iz dcbe svetovne Ea celo leto valja Hat aa Ameriko Za New York sa celo leto $7.00 In Kanado_____$6.00 Za pol leta----------------.$3.50 Ea pol leta___________.$8.00 Za inozemstvo za celo leto_____.$7.00 Ea četrt leta ____________________»LbO1 za pol leta____________________$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. _**Qlae Naroda" tshaja vsaki dan teraemM nedelj In praznikov. DopLsl bees podpisa In oeebnostl se ne priobčujejo. Denar naj se bla-fsvoU pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, »■sel m o, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. militarfeiranih panog sovjetskega državnega življenja. Ust "Ekono-mičaskaja Žianj" spiše sredi preteklega meseca naslednje: "Danes se že splošno priznava, da obramba države ni samo stvar rdeče vojake, marveč zadeva celotnega sistema proletarske diktature. Tehnika, gospodarstvo in kultura morajo biti v stalni zvezi s priprava- vojne. Na ta naiMti je vladi mogoče, da viuk trenutek lahko stavi vojski na razpolago velike zaloge hrane, obenem pa te zaloge nadomesti z zmanjšanjem deleža, ki pripada civilnemu prbeivalstvu. S to centralizacijo vsega arparalta za pre-skrim in s zabrano svobodne trgovine ima vlada na razpolago že gotovo organizacijo; ki je v stalni pri- mi rdeče vojske, osoblto pa je na- pravljsnosti za primer vojne. "GLAS NAHODA", II« W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 MORNARIŠKA POGODBA rodno gospodarstvo prisiljeno, da deseže tako stanje, ki bi najbolj odgovarjalo zahtevam vojne. Najenostavnejše in najboljše !bi bilo, da bi bila ustroj in oblika narodnega gospodarstva popolnoma enaka ln istovetna tako v miru, kaor v vojni debi. Taka harmonija sicer ni mogoča pri narodnem gospodarstvu kot celoti, pač pa je .popolnoma iz- V militarizaciji industrije je najbolj zamotano vprašanje delavstva. Vlada je objavila, -da je vse delav- Velik požar s strašnimi posledicami žine. Cigani so zelo družabni ljudje nad Cevki jami pri Kranja. in samotarjev med njimi ni skoro nikdar. Prišlo je vse: staro, mlado in n j mlajše, moški in ženske in vse se je zbralo pred pisarno šmihel-stopiške občine v Kandiji. To je bil 18. aprila je bil pri Sv. Lenartu nad Cerkljami velik požar, ki je u-ničil popolnoma stanovanjsko poslopje in ki je razen tega zahteval vete irtev. Sv. Lenart je mah vas, oddaljen malo včč kaor poldrugo uro od Cerkelj pri Kranju. Vsa vas šteje kakih sedem hiš in še te leže raztreseno na vznožju pobočja hriba Sv. Ambroža. Najbližja fara je Šentburška gora. Mestu, kjer je divja! pečar, pravijo ljudje "ni Jagodi ščici", kar sta tam dve hiši sku- nvo obvezno služiti v vojski, da bi ^ ta K obe DOsest?fi imenujeta z ga na ta način v potrebnem (primeru lahko privezala na ifcvornico ali na podjetje. Sovjetski gospodarski red je s svojo novo delavsko zakonodajo enkrat za vselej milita ri-ziral delavski razred. Delavci so se- Vse kaže, tla so se izjalovile vse spretnosti diplomatov, 0,000 ton je baje le navidezna, V Parizu so namreč zasnovali novo mešetarijo. — Francija se bo tej svoji zahtevi odpovedala, če bosta Italija in Anglija na prihodnji seji Lige narodov odločno naHtopili proti predlagani nemško-avstrijski carinski zvezi. V prihodnjih tednih se bo pokazalo, če bosta Italija in Anglija sedli na ta lini. v kaiterem delajo,, ter ne morejo po svoji volji menjati tovarne ali podjetja. Ako to hočejo, morajo dobiti za do od pristojne oblasti izredno dovoljenje. Samovoljno zapuščanje dela. se smatra za "zlonamerno des-organizacijo dela" in se lahko kaznuje po najvišji izmeri krasni, t. j. s smrtjo. Militarizem je parola, ki jo komunisti križem sveta vedno znova uporabljajo v hujskanju proti obstoječemu družabnemu redu. Vidimo pa, da nikjer na svetu militarizem ni tako hud in (tako ekstre-men kakor bas v komunističnem ra ju, v sovuetski Rusiji in da v nobeni drugi državi ni tako malo o-setome Svobode kakor v boljševiš&i. Z LETALI NA BANDITA vedljiva v iposameznih panogah go- da;j z zakonom vezani na podjetje, spodarstva, 030bito pa v posameznih panogah industrije". Te besede jasno označujejo položaj v Sovjetski uniji, kjjer so milita rizaci j i prilagodeni strankin aparat, državna uprava in celotno narodno gospodarstvo. Najbolj se seveda to kaže v industriji. Sodobna vojna tehnika in v zadnji vojni dobljena izkustva so pokazala, da zahteva mehanizirana armada nov tip ogromnega militariziranega gospodarstva, predvsem pa je treba zahtevam vojske podrediti vso in-dustrijo. V sovjetskem gospodarstvu je to že izvedeno do najmanjših podrobnosti. Ker je vsa industrija last države ter je podrejena osrednji vladi, je s tem dana možnosfc, da se v resnem primeru vsa (proizvodnja takoj uporaba za vojsko ter se cmeji rreskrba (prebivalstva z industrijskimi izdelki. Tudi v finanJšnem pogledu je vsa sovjetska industrija odvisna od države, zato nje prehod na vojne razmere ni nikask specijalen problem. Na ta način je ves gospodarski sistem sovjetske unije že priprajvijen, da reši v resnem primeru najtežja vprašanja točno in brzo, kar v ostalih državah ni tako lahka in enostavno. Izkustva sveč ovne vojne so razen tega pokazrala, kako važno je vprašanje preskrbe militarizirane industrije s sirovinami in preskrba vojske s potrebnimi izdelki. V teku sveto-vne vojne so morale države ustanavljata posebne organizacije hi uvajati nadzor nad potrošnjo prebivalstva. Sovjetska Rusija je ta vprašanja rešila že v mirni dobi. Za preskrbo industrije s sirovinam so doldzeni pdsebni vladni organi m ta .presfatai se izvaja če sedaj dale ko strožje, nego sta jo izvajali Avstrija in Nemčija v svetovni vojni. Popolnoma islto velja tudi glede u-reditve potrošnje ostalega prebivalstva. Potrebe vojske in vojne industrije «ilijo države, da v primeru vojne uvedejo kontrolo nad potrošnjo prebivalstva. Sovjetska vlada irrra. tudi v tem oziru dosti lažje stališče ker ne priznava svobode potrošnje in stalno nadzoruje kam in komu se pošiljaj o rezerve izdelke v. Na sovjetskih trgih ni svobodnega prometa blaga, pač pa je mesto tega ustanovljen narodni komisar i j at za (preskrbo, ki ima v izvidu vse izdelke in upravlja njih razdeljevanje na temelju sistema živilskih in ■drugih nakaznic, ki jih domačim imenom "pri Jagodicu". Oorelo je pri spodnjem Jagodicu. Ko so 18. aprila zvečer "pri spodnjem Jagodicu" po večer j ali, so le- žtv-žav! Štirje orofriHci in en policaj so le s te&arvo krotili objestne prebivalce slov. gozdov in vzdrževali red. Pri popisu se je izkatraJo, da se nahaja med domorodnimi cigani tudi več tujcev ciganov iz Črnomelj-skega •in krškega sreza .ter celo iz Italije, namreč iz Notranajske, iz postojnske okolice. Naši cigani so vsi Brajdiči. 218 so jih popisali, pa še niso prišli vsi k popisu. Nekateri bodo popisani v kaznilnici, drugi na "gostovanju" v kakem sosednjem gli nič hudega sluteč spat. Zunaj jeisrezu' mogdie Pa> da ko^a sPloh ne bo najti. Je pač svojevrsten ta ciganski rod. naleta val sneg, dočim je v dolini že več dni močno deževalo. Okoli pol treh ponoči pa se zbudi mati hišnega gospodarja Petra Štu-larja in s strahom opazi, da jim gori hiša, ki je bila že vea v ognju. Svetel plamen je bil viden daleč naokoli. Prestrašena mati prebudi takoj hčer Julko, s katero sta spali skupaj v sobi. Julka je najprej pograbila svojega otroka triletno hčerko in jo odnesla k sosedu. Na to je hitela reševat mater, ki bi se že lahko takoj rešila pa je šla v zgornje prostore, da bi vzela denar. Komaj pride do matere, se podere na eni iDvajsetim ciganskim družinam je popisovahia komisija izdala legi-tlmacnje svoje "družine". Pa ni znal noibeden pisati. Pomočiti so morali kar po vrsti palce desnih rok v črnilo in jih pritisniti na* listino. Pismenih je med tem življem zelo malo. Mladi Jakon Brajdič, ki je posloval pri popisovanju kot tolmač in (poročevalec, čita, piše, pa njegov bratranec Jaka, bivši "cuksfirar iatako, sicer je pa revščina med njimi. Zanimivo je, da so med vso tako strani ^t-rop, 'ki je zasul nesrečno številno drhal j o le trije pari poro-mater. Julka je prestrašena sredi čeni cerkveno, vse druge je poročil plamena klicala, na ,pomoč. Medtem ' stari po cigansko. Pa to bolj drži, je bil na nogah že hišni gospodar ^ot drugje Vsi žegni. j Peter Zgaga j Julkin bra)t Peter Štular. Takrat ipa je pritekel na pomoč sosedov sin 23-letni Alozij Jagodic. Zgrabil je Julko za glavo in jo privlekel po stopnicah za lase v vežo. Vso ožgano so položili v sneg, s katerim so Brazilska vlada si prizadeva, daii° močno drgnili, da so ji lajšali LORD IRWIN SE JE VRNIL IZ INDIJE LONDON, Anglija, 2. maja. — Danes je dospel sem bivši indijski podkralj lord Irwin. Na kolodvoru so ga pozdravili razni angleški odllč-nj&ki, med ntflmi tudi Stanley Baldwin, voditelj konservativcev. Glede položaja v Indiji je rekel lord Irwin: — Indija bo povzročila Angliji še dosti težkoč, toda z dobro voljo na Obeh straneh bo mogoče vse te težkdie odpraviti. ODPRAVITE Draženje Kote Ne trpite vsled nzdrtlHK Me. Seven's Esko prinaša pomirjeni« trpečim. M ht V kJ VMrw ZASTONJ. W. F*« Sem Co, Soap KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša Člani dobe pdtem luijige po poŠti naravnost iz Ljubljane. (Jprava "a. Neustrašeni Alojzij je ostal sredi ognja na oknu zgornjega dela hiše. S podvojeno močjo je vrgel mrežasto ograjo okna iz zidu in skočil na varna tla. K sreči ima požgane samo lase, na rokah pa ima lažje opekline. Stanovanjsko poslopje Petra. Štular j a je pogorelo do tal: ostalo pa je gospodarsko poslopje. Tudi sosedovemu gospodarstvu se ni nič zgodilo, ker ni bilo vetra in je snežilo. Gasili so samo vaščani, ki niso mogli poklicati cerkljanskih gasilcev, ker ogenj radi dežja in snega ni bil tako daleč viden. Kmetje so kar na hitro napra vili aa silno no »Ulico, na katero so naložili Jiilko, ki je bila opečena na rokah nogah, vratu. ihrbtu in osu do kosti. Mater so izvlekli drugi d-3.n dopoldne^ izpod gerišea. Truplo je bilo brez rok in nog. Julko so kmetije na nosilnici nesli od Sv. Lenarta do Poeenka, ki leai dve uri daleč. Popisovanje ciganov. 18. aprila se je vršilo v Novem mestu popisovanje viseh ciganov novomeškega sreza. Orožništvo je imelo ne malo dela, dokler je zbobnalo vse številne in po celem raztegnjenem sreou raztresene ciganske dru- Katro Brajdič, mater peterih o-trok, je vprašal član komisije, če je poročena. — Nisem. — Kje pa si dobila otroke? — Tukaj malo, tam malo, pa se nabere gosipod, — se je glasil odgovor. Popis bi brez pomoči župnih lira dov sploh nemogoč, ker niti en cigan ne ve, kdaj je rojen. Za kraj rojstva se že skoro ni mogoče zmotiti: ali ipod smreko ali pa v are-stu. Ddbre volje so bili cigani, da ne bo s popisom kaj hujšega, še bolj zadovoljni pa so bili popisovalci, da je bilo to sitno delo za njimi. Novi grobovi. V Trbovljah je umrl od kapi zadet rudar Ignac Benegalija. Star je bil 53 let in zapušča Vdovo in dva nepreskrbljena otroka. — Na Rakeku je nenadoma preminil Viktor DuLka upokojeni šu-mar. — V Grižah je umrla v starosti 71 let pocestnica Eliza Kloarjeva. — V Zagorju ob Savi je Weinberger je vi družini umrl tsin Južko. — V Mariboru sta umrla Ana Sav-kivtčeva, rojena Zaklan, v starosti 30 let in bi viski kovaški mojster Josip Štefančič, star 70 let. IZJAVA. V zadevi neke tatvine pred tremi tedni smo na (podlagi napačnih informacij po krivem .Osumili nekega našega rojaka, nakazalo se je, da dotiftni pri tem ni (bil udeležen, zato prosimo, da mam to obdolžitev oprosti. V. o. New York, N. Y., 4. maja 193k. Special Interest Accounts Vsak, kdort: še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo~ re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, Tbrez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vloge obrestujemo pojftfo in obresti teko od vsakega prvega v mesecu na« prej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja x in julija. Sakser Stale Bank DEPOSITORY OF THE »TATK OF NEW YORK V nekem kraju —ne bom rekel, da v Ribnici. keT v Ribnid niso imeli krvave rihte — je bil pred davnim časom obsojen na smrt grozan-ski zločinec, ki je imel na vesti nešteto ropov, umorov in drugih manjših lumpartj. Sodišče ga je obsodilo na smrt. — Obešen naj bo! — je bilo re':eno v obsodbi. Lahko je reči: — 0*>ešen naj bo! Toda z obešenjem so velike sitnosti in težave. • Pa je res nerodno — so ugibali mestni očetje. — Ne pomnimo več, ko je b:l v našem kraju zadnji obešen. Stroški so s tako komedijo, veliki stroški. Les za vislice je treba kupiti. Tesarja je treba najeti in plačati, da bo vislice postavil. Rablja je treba poklicati iz mesta, in vrv je €Teba kupiti. Saj že vrv stane med brati par svetlih cesarskih kron. Dolgo so ugibali, naposled so pa takole sklenili. — Dajmo ob ožencu pet kron, pa naj kar sam kupi vrv in naj se kar sam obesi, pa- ne pri nas, ampak v kakem drugem kraju, da ga nam ne bo treba na občinske stroške pokopati. Obsojencu so dali pet kron za vrv. Župan mu je pa še iz svojega stisnil pet kron in mu šepnil, naj gre čim dalje mocgCe, ker noče imeti občina sitno&ti z obešencem. Nekateri zločinci so res /pogumni in neustrašeni. Pravico, da se je sme jal, ko se je poslavljal od njih. ' Gospodarja so .pokopali. Mlado, in lepa vdovica je bila tako obupana, da sita jo morala dva is silo zdržati, če ne bi skočila za možem v grob. Dvakrat, je od žalosti omedlela, in le nt?/pol živo so privedli domov. Nslslednjega 'jutra je stopil k nji hlapec Tcne — lep in čvrst fant je bil ter jo takole zasnubil: — Gospodinja, sem mislil, nikar ne zamerite.... posestvo je veliko.... težko vam bo brez gospodarja.... pet let •sem že pri hiši.... vse znam delati.... kaj, če bi se midva vzela? Gospodinja si je oftxisala solzne oči in rekla z resničnim obžalovanjem: — Oh, kako sem vendar pozablji-va, Tone! Lahek o mi verjameš, da nisem nfti pomislila nate. Pa je res škoda! Zakaj se vendar nisi že včeraj oglasil? Zidaj je pa prepozno. Sinoči sem se že z drugim zmenila. * Nekdo se je hotel norčevati iz starega zdravnika in ga je vprašal: — Gospod doktor, koliko časa za-more živeti človek brez možgan? Zdravnik je nekoliko pomislil in odvrnil: — Povejte mi, kdaj ste bili rojeni, pa vam bom hitro povedal, koliko časa. * Rojak se je koma3 prteibal domov. Toda tfco ni t»ilo samo enkrat. To je bilo skoro sleherno soboto in nedeljo. Ni čuda, če saje njegova Marjan-ca zmerjala. In ko ga. je zmerjala, ji je segel v besedo: —Kar lepo molči, Marjanca S svOjim nergandčm in. sitnostjo me boš nemara tako daleč pripravila, da se bom še pijaiči vdal. * Zagrizen suhaška voditelj je Imel zvestega služabnika. Bil je zvest, priden in pokoren, toda pa je nad. Suhašfci voditelj je sicer pri vsaki priliki obsojal to njegovo gndo razvado, zapodil ga pa navzlic temu nI, ker je bil priden, zvest hi pokoren. Nekega dne je služabnik poslušal gospodarja, ko de strašno obsojal pijačo. Sesede 00 mu šle v srce, ih je stisnil, da ne -bo nikdar več poku-«tt alkohola. Stopil je 9c gospodarju rekoč: — Nikoli več ne bom pil. Še bo*] pridno bom delal. Dajte mi pet dolarjev več na mesec. Suhač — saj veste, kakšni so su-hajčd — je pa takole preudaril: — ®*iače -ti ne bdtn «*UM, to bi Mlo nespametno. Doodej sem ti plačal petdeset dolarjev mfeSe&io. Za-naprej 41 jtti jtfttfel le trideset. Najmanj petindvajset dolarjev «1 potrošil aa pija&o. ti Jih dam trideset, boš Se vedno pet 'dolar jev jM <.*• ha NEW INNMT, MAT 4, 1M1 L&KGB81 SLOVENS DAIL\ i« | F. FOMIČ: Na v šoki lipi se Je ribala kukavica in veselo kukala. Trenutno se Je skrila med veje, kjer Je lovila (dolgodlake gosenice. Spet se je prikazala. Bila je tik nad menoj. Ležal sem v hladni senci ponosne lipe. vrhu se Je smehljalo soln-ce. Zeleni lističi drevesa so bili pretkani z zlatimi, blestečlmi nitkami. Zamaknjen sem poslušal kukavico, — Ku-ku! Ku-ku in še kuku! — je hitela ln se klanjala. * Tedaj sem se spomnil na svojo babico. Kadar je kukavica spomladi prvič ?akukala, je babica segla v svoj žep in dejala: — Moram pogledati, če imam kaj denarja! Kdor ima denar, ko začuje spomladi prvič kukavdeo, ga bo Imel vse leto! Kdor pa ima prazne žepe, mu bodo vse leto ostali prazni! Tudi letos sem Jo šele prvič čul. Prebrskal s?m vse žepe in našel urno — star gumb. Torej bom i-mel vse leto dovolj odtrganih gumbov, denarja pa nič. Se vleAem nazaj. Kukavica na veji pa ne neha. Mar me porednlca zasmehuje? Kar zažtrgam ji s prtom. Ona me je menda napačno razumela. Menila je, da jo s prstom vabim, de bitje je priletela. Spet se je pirklonlla In zakukala. — TI vražja ptica ti! Pa tisti tvoj meti as ti rep! Menda z njim podiš srečo, da me nikoli ne doseže! — tt zahudujem. Kukavica pa še enkrat zakuka prav počasi. In tedaj sem jo šele razumel. V svojem jeziku mi je pripovedovala pravljico o prvi kukavici. Zdaj jo še vam povem: — Kuku! Pred leti je živela prva kukavica, ki je prav lepo kukala: Kuku! — O, ti pepelka pepeikasta! To KUKAVICA Prva kukavica ni bila boječa, kakor smo me njene pra-pra-vnuči-ce! Če je šel po hosti črni oglar, ki se ga še otroci boje, je kukavica zakukala in ga poklicala, da jo je počakal. Počenila je na njegovo u-mazano ramo. Oglar se je zadovoljno smejal, da so ss mu kar tresli črni brki in mu je zašumela gosta, zmršena brada. Kukavica ga j e spremila do doma, je pred hišo poigrala z njegovim: otroci in jim zakukala ter potem odletela. Le eno napako je imela prva kukavica. Bila je zelo požrešna. To smo podedovale po nji vse ni-jene sorodnice. Ker je bila tako požrešna, da niti časa ni imela skrbeti za svoj zarod, je jajčeca kar podvrgla' drugam pticam, da so jih valile namesto nje. Iz jajčec so se zlegli mladiči. — M'adicki drugih ptičev so bili goli, a kukavičji so imeli takoj, ko sc zlezli iz lupin, mehek, sijoč puh. Res lepi so bili! Ptice je ta lepota premamila, da so bolj skrbele za kukavičje požeruhe kakor za svoje mladičke. In tako je pričel pešati rod gozdnih ptičev pevcev. Pa je zašel v hosto škrjanček. Ko je neki dan letel visok pod cblake, se je zamaknil v rožno zarjo, da je padajoč na zemljo zgrešil pravo smer. Kako tucL ne, saj je še padajoč strmel z odprtim kljunčkom kvišku. Ko je torej padel na tla, se ni znašel v svojem gnezdu sredi žita, temveč v mrkem gozdu. Kar prestrašil se je. Pa ga Je povabil ščinkavec, naj prenoči pri njem, češ, da bo zjutraj lažje našel svoj dom. Škrjanček je Imel doma strogo ženico, ki je zahtevala mir in red. Zato se ni rad vdal. Pa kaj je hotel? Prenočil Je torej pn: ščinkavcu, ki je pričel praviti o gozdnih ptičih. Škrjanec je kar zazijal, ko je vem pač brea tebe! — sem ji dejal čul, da je v gozdu vse narobe. Naj- neje voljen. Ni se dala kar takole od poditi. Po strani me je pogledala, češ eno figo veš! Tega nlkolč ne veš, kar boš zdajle zvedel. Zato sem molčal ln Jo poslušal do konca. — Živela je prva kukavica v zelenem gozdu. Bila ni pepelkaste barve s črnimi povprečnimi progami. O ne! Čudovito krasna je bila! Njeno perje se Je spreminjalo v vseh barvah. Njene lepote se Je razveselil vsak, kdor jo je videl. Bodite zdravi in veseli llol.hm !n *lo»>«tnl IJu«lj«* l»l m.iroll vlivutl Nu«u-Tont, tdravilo, ki t»M*ii ftlvut, iHtlt- st-ruiklh ffilvtc in v»* napravi adriiv« in inirni'. Nuca-Tone ru-vt dobro poHtno o«v»4iJi»<> ».punj«*. Hodite gotovi in |>re»krhit* hI ■iiktrnl(i) ifc#a. A k o lekarnar nima te- r«Hlie mti naj lnteffa n *»» amfl .ni trgovca na debel«. —Adv't. huje mu je pa bilo, ko je zvedel, da rod gozdnih pivcev peša, ker postaja vedno bolj nesložen in hočejo samice valiti samo kukavičja jajca.' Škrjanec se je zjutraj poslovil. Takoj je našel svoj dom. Zadovoljen se je spustil v gnezdo ,kjer mu je stroga ženica p/ričela peti svojo pesem, ki ni bila preveč ubrana, saj Je škrjančica v sveti jezi pozabila vse note in takte. Naposled jo- je mož vendarle potolažil in se dvignil v sinje vCšave. Spomnil se je na gozdne pevec in kar ožalostil se je.. Zapel je tako otožno, da je še njegova ženica za-plakala, ko ga je čula. fekrjančeva pesem je bila tako mila, da je sam Bog dejal: — Vidiš ga! Kako danes lepo poje! Odprl je" zlato nebeško okno in poslušal. Škrjanec se je dvigal vedno vlžje ln je naposled pel tčk pod oknom. 1 DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE M 8t* iftttio fiii Bog je stegnil roko in ga postavil na podboje. Se eno aapoj! — je ukazal stvarnik. Škrjanec je zapel. Glas! se mu je tresel same miline in nežnosti, ko je gledal boje obličje. Preden je škrjanec odplul na?af MORILEC KUERTEN ffl PRIČE DUESSELDORF, Nemčija, 17. apr. gnil: — Radi bi ugotovil, da sem Danes se je vršilo zasliševanje prič | bil pri najdbi trupel redno navzoč, z veliko naglico. Tako ie bilo za- Tudi ko je policija raziskovala u-slišanih 20 prič v dobrih 10 minutah ki so izpovedovale glede dvojnega umora 14 letne Luize Lenzen in 5-letne Gertrude Harmacher. Med pričami je bilo tudi več otrok. — Neka 13-Ietna deklica se ve spominjati, da sta odšli žrtvi s Kuer-tenom z veseličnega prostora. Pozneje je priča slišala smrtno vpitje žrtev. B'.la je kaikih 100 m oddaljena. Zdravniška ugotovitev veli, da sta Lenzen in Harmacher umrli na zkrvavitvi. Sodišče je nato obravnavalo po-na zemljo, se je spomnil gozdnih skus umora nad 26_letn& Gertrude ptičev in potožil je Stvarniku. — Vem! Vse vem! Toda res mora bi ti zelo hudo, da se Še tebi smilijo zaslepljeni gozdni ptiči. Kukavica bo Kaznovana in drugi ptiči je ne bodo več tako oboževali. Moram jo kaznovati zaradi njene požreš-nosti!—Je odgovoril Bog in škrjan-ca odslova. Naslednji dan je pa prihitel ščin-kavec k škrjancu z veliko novico: — Ptička-kukavička se je popolnoma spremenila. Kar čez noč je dobila pepelnato barvo. Prav taki so. tudi mladiči. Še jajčeca so zgubila blesteči sij! Odslej ptice ne ljubijo več kukavičjih jajčec in se ne ponašajo z njimi. Vsaka ptičja mati se boji kukavičjih jajec, ker ve, da bodo kukavice, ki jih bo izlegla, spodri-nile njene mladiče. Kajti gccdni prebivalci ljubijo spei svoje mladičke, odkar so tkakavice zgubile svojo krasoto. — Kuku! — je še enkrat zakukala moja znanka, me zvedavo pogledala in odletela. NAGONSKO MATERINSTVO Ženske z 20 otroki so v naših časih precej redke, d očim niso bile v prejšnjih časih nobena posebna izjema. Običajno se tako velik otroški blagoslov drži žensk, ki rodijo po več otrok naenkrat. Burdach poroča o neki materi, k' je s 27 porodi spravila 59 otrok j na na svet, druga je imela po 11 po-! rodih 32 »otrok. Kuester omenja primer neke ženske, ki je rodila v prvem zakonu v 22 letih 30, v drugem zakonu v teku treh let pa 14 o-trok. Včasi se najdejo tudi moiki, ki so nagnjeni k temu. da postanejo po enem porodu očetje več otrok. Iz leta 1834. poročajo o nekem Jakobu Kirilu, da je imel s prvo ženo štirikrat četvorčke, z drugo ženo pa enkrat trojčke in šestkrat dvojčke, v dveh zakonih je spravil na svet 72 otrok. Takšni primeri so dandanes zelo redki, za kar skrbi moderna racionalizacija porodov, vendar pa poroča dunajski profesor Josef Hal-ban o neki ženski, ki je bila 30-krat noseča in ki je v 25 letih rodila 36 otrok, med temi 20 ivih^tirikrat je Imela dvojčke, enkrat pa trojčke. O neki drugi ženski poroča prof. Halban, da je imela 25 otrok, med temi jih je 14 umrlo že v prvem letu. Materinski nagon te ženske je bil tako velik, da je vzela v svojem 48. letu rejenčka v hišo, samo da je imela pri sebi majhnega o-troka. Ob zadnjem porodu je ta revna, toda skrbna mati svojih o-trok umrla. Zanimivo je, da je bila tudi njena sestra mati 22 otrok. NEKAJ PODAT- STATISTIČNIH KOV O ŠVICI Švicarski statistični urad pravkar objavlja podatke o rezultatu zadnjega ljudskega štetja, izvršenega začetkom decembra meseca l. 1630 . Po najnovejšem štetju ima Švi ca 4,082,511 prebivalcev (leta 1030 3,880,320). Po veri Je 2,320,794 protestantov, 1,670,551 katolikov, muslimanov pravoslavnih, brezbotnikov Itd. pa de 72,718. Število katolikov se je dvignilo sa 921 odstotkov, t e mem Curthu pa za 29^4 odstotkov. Protestantov je za 4 odstotke več. Večji napredek katolikov pripisujejo večjemu številu svojatev med katoličani Število Udov se je gnanjialo od 20.097 (leta 1020) na 18,478. ta padec pripisujejo med švic&rakčmi Židi zelo i—itrjwiiiu oMteju, da iidje nimajo nobenih otrok, ali pa l Is po enega. MOikth Je bilo v Švici teta 1*99: 1,999,192, ženska pa 2,119,35». Švi- Js Schulte. Ko je priča stopila pred sodnike in uzrla Kuertena, ki je zapičil vanjo svoje svetlikajoče se oči, je planila v jok. Kuerten pa se je naslonil nazaj in zaprl oči. Schulte je nato v tajni obravnav,! pri kateri pa so osta'i poročevalci v dvorani, opisala strašne doživljaje v Kuertenovi družbi. Ko so ji pokazali napadalčevo sliko, ni spoznala Kuertena. Šele pozneje se je domislila, kakšen je bil moški, fci jo je bil napadel na travniku za gozdom ter jo skušal umoriti. Ko je bila priča prvič zaslišana in kon-frontirana s Kuretenom, ki je skušal morilec izročiti listek. Imel jej z njo tudi usmiljenje. Izjavil je, da j obžaluje svoj čin in ji je hotel pre - j skrbeti odškodnino za trpljenje ter je v ta namen že jel navajati, da je zakrivil smrt neke Eme Gross. Sodišče pa je pravočasno ugotovilo, da ni imel s to osebo llkakega stMca. Po teh ugotovitvah je bila obravnava spet javna. Zdravniški izvedenec je poročal, da so bile poškodbe priče tako hude, da so zdravniki skoro obupali nad pacientko. Kuerten je moral z vso silo mahati po žrtvi, kajti v lobanjski kosti se je zalomila konica bodala, ki so jo zdravniki šele po mučni'i operativnih postopkih mogli odstraniti. Rane so bile strašne. Potem so prišle na vrsto priče v zadevi umora 31-letne Ide Reuter, s katero se je bil Kuerten seznanil nekem duesseldorfskem plesišču. Pozno ponoči sta odšla z zabave vzdolž Rena. Sedla sta na klo-pico. Kuerten je tam potegnil kladivo in pobil Reuter je vo do smrti. Preden so bile pozvane priče za ta umor v dvorano, je Kuerten vstal in dejal_ predsedniku obravnave: — Glede na svojce nesrečne žrtve ,ki stoje še močno pod vtisom tega, kar se je zgodilo, prosim, da se ti ljudje ne zaslišijo. Sodišče je njegovo pro&njo zavrnilo. Neka priča iz te skupine se je peljala 30. septembra 1929 zjutraj ob 6. uri s kolesom vzdolž travnikov ob Renu. Reuter jeva je bila oblita s krvjo, njena obleka je bila raztrgana in v največiem neredu. Ko je stopia mati umorjenke pred sodnike, je planila v jok. — Kuerten: — Prosim, da se ta priča ne zasliši! Sodišča je temu ugodilo in plakajoča žena se je odstranila. Nato se je Kuerten zopet dvi- more, sem -sse zadrževal na mestu zločinov. Predsednik je poklical kriminalnega svetnika Momberga in ga vprašal, ka|j pravi, k temu. Momberg je izjavil, da je to nemogoče. Kuerten pa je ostal pri svoji trditvi in ko je opisal natančen položaj pri preiskavi o umoru Reuiter j eve, je mcral Momberg potrditi, da govori morilec resnico. Nato se je vršila v dvorani parada groze. Pn.nesli so namreč preparirane mrtvaške glave, velike in male lobanje vampirjevih žrtev. Na lobanji Rutereve je prof. Berg demonstriral poikodbe, ki jih je morilec zadal svoji žrtvi. Kuerten zahteva najraznovrst-nejše ugodnosti. Sodišče mu jih dovoljuje, ker smatra, da je še vedno v preiskovalnem zaporu. "Ker pa nima lastnih denarnih sredstev, mora plačevati stroške zanj država. Morilec £e umiva samo s toplo vodo in toletnim milom. Zločincu se ni še nikoli godilo tako dobro kakor zdaj. Na ječo ga spominja zgolj celica, ki .je tako prirejena, da ga lahko vsak čas opazujejo. ZAHVALE SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslninjmo se vsi brez izjeme te stare in stanovitne domače banke. Pre dno se podam na široko morje s parnikom "Berlin", pozdravljam vse moje prijatelje širom Ame-r&e posebno pa mojega moža Petra Guna. Obenem se zahvaljujem Sakser State Bank v New Yorku za tako lapo in točno postrežbo ter jo vsem rojakom toplom priporočam. Anna Guna. Predno se vkrcam na parnik "Paris", še enkrat lepo pozdTavim mojega meža' in hčerko v Clsvelandu in tudi vse /prijatelje ter prosim. ril mi ne zamerijo, ker jih nisem mogla obiska'.i pred odhodom. Kadar pa kateri namerava potovati v staro domovino, naii se posluži tvrdke Sakser State Bank v New Yorku, kjer bo mjboljše pos'rezen. kar vem iz moje lastne skušnje, potujem že tretjič preko te tvrdke. Agnes Palčič, na potu v Leskovem pri Krškem. Jarc. Gecrge Medved, predno se podam na široko moje. še enkrat sil:no pozdravljam vse prijatelje v Export, Pa., in |po celi Ameriki, posebno pa mejesa milega sina, od katerega sem se poslovil s težkim srcem; nadalje mojega brata in njegovo soprogo, iprijatelja Pavla Vrš-niča in njegovo soprogo, George Vučeliča in njegovo soprogo in brata Žugla, ki me j s spremil na postajo. Vsem želim, da bi bili srečni j in zdravi in da pridete kaj kmalo za 'menej v staro domovino in da se obrnete na našo domačo banko Sakser State Ban-k v New Yorku. kjer bc.ste najbolje perstreženi. Tu-k"3'j sem dobil več rojakov, s katerimi bomo skupaj potoval ter nam ne bo do]gčas. 15. maja se vrši veliki spomladanski izlet in priporočam rojakom, da se ga udeleže v velikehi številu ,ker se jim zagotavlja udobno in brezskrbno potovanje. — Good-bye! George Medved. Ali JE SAMOMOR NEMORALEN? Dunajska, brezžična postaja je pred časom [pozvala poslušalce, naj bi sporočili, če jim Je kaj znano, kje je neki Ernst J., sin dunajskega* ve-leindustrijalca. Ker ni mogla ugotoviti, kje se mudi in ker se je po drugi strani bala, da je Izvršil samomor, se je njegova žena poslu-žila le, sicer običajne poti po radiju, da bi kaj izvedela o njem. Čez nekoliko dni je res izvedela, a način, kako se je to izvršilo, ji ni mogel! biti nič kaj prijeten. Mladi J., ki -ni bil Izvršil samomora, temveč je -bil samo na "poslovnem" potovanju in je imel svoje razloge da ni nič povedal, kam gre, se je namreč mahoma pojavil na Duna'ju in je vložil proti ženi kar dve tožbi: za ločitev zakona in l pa zaradi razžaljenja časti. Videlo j se mu je namreč žaljivo, da ga je j žena lak o jsVno osumila samomora, ki je po njegovem mnemju ne-! Ko j nemoralnega. I No. mož je svoje razloge privlekel precej nasilno za lase in mora že vedeti, zakaj tafco dela, vsekakor pa. bodo morali dunajski sodniki pretresali vprašanje, ali je samomor res nekaj nemoralnega in ali moreš koga užaliti v dno časti, če ga osumiš, da ima namen upihniti 1U5 svojega življenja. Zagovornik tožene žene Je navedel celo vrsto velikih filozofov, ki smatrajo samomor res nekaj nemoralnega in ali mereš ko^a užaliti v dno časti, če ga osumiš, da ima namen upihniti luč -Svojega življenja. Z govornik tožene žene je navedel celo vrsto velikih filozofov, ki smatrajo .samomor s -čisto filozofskega stališča za etično dejanje, in zadostuje navesti Schopeahaura, ki je samomoru v tem smislu posvetil celo .poglavje svojega g>\vnega dela "Svet kot volja ln predstava". Zastopnik tožnika pa navaja spet celo vrrtc filozofov, ki so nasprotnega mišljenja, in tako bodo sodniki v precejšnjih škripcih, kako naj razsodijo o tej stvari. POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega pre. jem&te, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte teraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na nas stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th New Yntk, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima se stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. Uprava. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Saftič Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich, Andrew Splllar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anaelc, Mary Bamhich, J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton KObal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Zagar MARYLAND Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank Pufeefl Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hlhbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatlch MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK Qowanda, Karl Stmteha little Fa^f, Frank Maale OHIO Barberton, John Balant, Joe mtl Cleveland, Jacob Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumše Nlles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj OREGON Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakSe Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauaelj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar • Meadow Lands, J. Koprivšek Midway, John Žust Moon Run, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar ^ Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steelton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei UTAH Helper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren Shebbygan, John Zorman WEST ALUS Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Taucher Dlamondville, Joe Rollch POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. —• Uprava "G. N." CENA DR. KERN0VEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo dNQUSB SLOVENE reader) ftaroeite ga KNJIGARNI 'GLAS NARODA 11« West II Street New York City potri Zast Vsak zastopnik izda svoto, katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. NkroCnlna za "Glas Naroda": Sa eno leto $6.; za pol leta $3.; za ftlrt mesece $3.; 2a četrt leta $1J«. Hew York City je celo leto. KDOR ŠE NIMA SL0VENSK0-AMER1KANSKI KOLEDAR EA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem ž t i v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVF. PR AT IKE za lete 1931 CENA 20 (XNT0V Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi. 'GLAS NARODA' *Q L 1 ■ R A K O D i1 = NEW YORK, MONDAY, MAT 4, 1031 LARGEST SLOVENE DAILY In 19. B. iMHimiimiiiiiiiiiMiim,.,! Frieda Sorrensen Hill ROMAN IZ ŽIVLJENJA, i............... Za Glas Naroda priredil G. P. 15 (Nadaljevanje.) V splošni zmedi občutkov se je oglasil en glas, — glas njene vesti. Ali je storila prav takrat, ko je zavrnila Priča, von Steinbacha takrat tako okruto? Ali naj opusti vse brez boja? Ljubezen naj bo poirpežljivu, ne pa ostra ter ponosna! Onu ga je direktno silila takrat v rta zakon, mesto da bi potrpela ter se uklonila. Kako 'brez veselju je moralo biti njegovo življenje! Neumorni boj za obstanek ter pekoča zavest lastne krivde, — to so bile same trpkosti. In »poleg njega je bila ženska, tako nerazumna in omejena kot Liza! Sedaj je uničil sam svoje življenje, sedaj ni dihal več, ležal je na postelji s prestreljeno glavo! Nenadna sila jo je gnala v tem trenutku k njemu! K njemu! Zadnjikrat hoče še čitati v teh tihih potezah! Da, Frieda Sorrensen, strahopetna si bila, strahopetna ter malo-du&nra! Ali ni bi bilo to vredno boga? Tako močna si se zdela sama sebi in tako slabotna in obupana si bila v resnici! Z mrzlično naglico se je pripravljala Frieda na potovanje. Mati Tribš in Liza sta pripravili par stvari, d očim je Frieda gledala v vozni red, da dObi prihodnji vlaik v Berlin. Nato je dala svojim poslom navodila za čas njene odsotnosti. Končno je bila a do vrat ter ji še zaklicala: — Srečno potovanje! Frieda je pokimala ter koralo j la zopet mimo naprej. Pri mestnem losu je srečala Jurija von VoUcmarja. On je stop.il presenečen k njej. — Teta Frieda! Ob tem času na poti in ne z go-lidami mleka? Kam pa hočeš pravzaprav? Pogledala ga je z izrazom, katerega ni še videl na njej. Tedafi pa j? postal tudi pozoren na njeno črno obleko. Postal je resen. — Teta Frieda, kaj se je zgodilo? Zakaj nosiš črno obleko? Ona je prikimala molče ter pokazala na ročno torbico. Jurij je spoznal takoj, da je bila iz ravnotežja. — Ali te smem spremiti na kolodvor? Ona je zopet pokimala. Tedaj jo je prijel za roko. Molče sta šla skupaj. „ Šele pri vhodu na kolodvor je »prekinil molk, — Za kam pa naj kupim vozni listek? — V Berlin, — je odvrnila Frieda. Stopil je k blagajni ter kupil karto. Nato jo je povedel k vlaku, ji pomagal vstopiti in ji kupil sadja. — Ali potrebuješ pomoči? Ali se naj peljem s teboj? — jo je vprašal ter radovedno motril njen bledi obraz. Ona ga je pogledala ter mu podala roko. — Hvala ti, Jurij, peadravi stariše. Reci jim, da je mož moje sestre nenadoma umrl! — To "bom sporočil, teta Frieda — je rekel Jurij, prijel njeni roiki ter tiho dostavil: — Jaz nisem vedel ničesar. Težko je izgubili dragega človeka! Ona mu je prisrčno vrnila stisljaj. — Jaz ne morem več Jurij. Pojdi zdaj, pozneje ti bom povedala k več! Poljubil ji je roko. — Srečno pot, teta Frieda! Pridi zopet zdrava domov in sporoči mi, kdaj prideš. Jaz bom prišel pote! Ona je prikimala ter se naslonila nazaj. Njegova ljubeznjiva skrb ji je storila ddbro ter hudo obenem. OSMO POGLAVJE. Frieda Sorrensen se je takoj odpeljala, ko je prišla v Berlin, v stanovanje Steinbacha. Noge so ji bile te#ke kot, svinec. Sokice je že zahajalo, in skozi okna veže je padalo le malo luči. Kljub temu pa se je zdelo Friedi, da je svetilo ime Steinbach na plošči neprijetno v njene dči. Za trenutek je dhatala pred vrati tiho ter pritisnila roko na svoje utripajoče srce. Nato pa je pozvonila. Mlada deklica je odprla ter gledala začudeno veliko, temnoobleče-no (postavo. — Ali morem govoriti z gospo von Steinbach? — je vprašala Frieda mukoma. — Ne, gospa majorka je odšla in iatotako gospodična Ellen, Le gospodična Ruth je doma. — Potem me prijavite gospodični! Deklica je zrla nanjo brez odgovora. — Ah. Bog, — naie gospodične Ruth ni mogoče spraviti od mrfcve-ra! Gospod major je (predvčerajšnjem nenadno umrl ter ne gre od njegove strani. Ona ničesar ne je ter sipi le malo. Frieda je prekinila klepetuljo, in stopila je mirno v predsobo. — Povedite me v sobo, kjer bom našla gospodična Ruth, — je ukazala odločno. Deklica se Je presenečeno ozrla vanjo. — To (pač ne gre, gospa, jaz ne smem nikakih tujcev pustiti noter, — je rekla odklonjevalno. Jas nisem tujka, odprite mL Gospa majorka je namreč moja — Je odvrnila Frieda mimo ter postavila ročno torbico na mizo. Deklica Je nepremično zrla vanjo. — Katera vrata? — Je vprašala Frieda na kratko, ,je deklica pohitela odpreti ji vrata. Oči Friede so se na široko odprle, ko Je potlhem vstopila. BUo Je tuJco loot da hoče objeti vse z enim samim pogledom. Težak zna* Ji fe prišel nasproti. pomešan z vonjem rož, go- rečih »več ter nekaj čudnega, kar prihaja od vsakega mrtvega, namreč diha smrti In umiranja. Sredi sobe, ki je bila največja v celi hiii, je letal Fric -von Steinbach na odru. Sveče so gorele pri elavi ter nogah mrtvega ter metale medlo luč na miren ctoras mrtvega ter preko postave deklice, ki Je ležala poleg. Te nepremične poteze so se ji nekoč smejale in kot oster sunek ji je šel skozi srce. Njegova trdna zaprta usta so ji navidez klicala: — Frieda, he loči £e od mene, prosim te! Stresla se je po vsem životu in težke solze so ji pritekle po licu. Ta glas je zadel na uho Ruth in jo predramil iz njene zastoplje-nosti. Dvignila je ipogled ter se ozrla v Friedo. (Dalje prihodnjič.) KOLIKO AVTOMOBILOV JE NA SVETU Vodilni ameriški list za interes avtomobilske Industrije "Automotive Industries" objavlja statistiko, po kateri je bilo začetkom leta 1931. vseh avtomobilov na svetu 35,800,000. Od teh je bilo 30 milijonov osebnih avtomobilov, 5 in pol milijona tovornih avtomobilov, 2 milijona in 800 tisoč motornih voz in 269 tisoč avtobusov. Največji prirastek v pretekelem letu so dosegli motoefikli, namreč 300 tisoč, kar je znak zmanjšanje kupne moči vsled gospodarske krize. V ZecLnjenih državah so imeli lani 26 milijonov in 700 tisoč avtomobilov, leto prej pa 26 milijonov in 600 tisoč. Prirastek avtomobilov je bil torej v Zedinjenih državah preetklo leto znatno manjši kakor v ostalem svetu. Izdelali pa so v Zedinjenih državah preteklo leto 3 in pol milijona avtomobilov, iz česar sledi, da so porabili novo produkcijo deloma za izvoz, deloma pa za nadomestek starih, potrtih avtomobilov. Produkcija avtomobilov v Evropi se je dvignila od 4 milijonov in 800 tisoč voz na 5 milijonov in 300 tisoč. Prirastek znaša torej okroglo 10 odstotkov. Tudi v Evropi se kaže gospodarska kriza v tem, da kupujejo ljudje mnogo več motociklov, kakor pa avtomobilov. V Nemčiji je to razmerje najbolj neugodno, kajti tam pride na 659 tisoč avtomobilov kar 731 tisoč motociklov. Prihodnji izlet po FRANCOSKI PROGI Naš NAJVEČJI ter PRVI SPOMLADANSKI IZLET Dne 15. MAJA (4.30 P. M.) na katerega rojake že sedaj opozarjamo. Tedaj bo potnike spremljal naš uradnik g. A. PESTOTNIK skozi do Ljubljane, ki bo celo pot" skrbel za udobno in brezskrbno potovanje. IZ PARIZA 1X5 LJUBLJANE VOZI VLAK SEDAJ SAMO 26 UR PRIHODNJI IZLET po COSULICH PROGI VULCANIA priredimo DNE 19. MAJA (4.00 P. M.) Nadaljni izleti po tej progi in z isto ladjo se bodo vršili: 30. julija, 8. septembra in 13. oktobra. MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAR LINE, RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES in druge. Kdor želi potovati v prijetni in veseli družbi, naj se pridruži enemu naših izletov in ne bo mu žal. Za naše letošnje izlete Je že sedaj precejšnje zanimanje, zato priporočamo, da si vsak kolikor mogoče hitro zasigura prostor. Mi smo v tem poslu na"d 40 let in vsled to-likoletne izkušnje zamoremo jamčiti najboljšo postrežbo, kakor tudi to, da bo vsak o vsem dobro, točno in pravilno poučen. Potnike, ki potujejo preko nas, dočaka naš uslužbenec na tukajšnji postaji in jih dovede k nam v pisarno. ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN, VI-ZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO___ j§akser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone:. CHKI^SEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVE8TI in ROMANI: Ana Karenina (tontloj) zanimivi roman (2* zvezka). .$5.56 Amerika, pevsod Mi«, tet najbolj« ..................... .f8 Agitator (Kersnik) broi. ...... .80 Andrej Hofer................... Jt% Beneška vedeievalka .......... iS Belgrajski biser ................ .35 Beli mecesen ................... .4« Bele noči, mali junak .......... .6« Balkansko-Turška vojaka ...... .80 Balkanska vojaka, a zlikam!____ .26 Boj in zmaga, povi.............. .20 Blagajna Velikega vojvode...... .«0 Beifegor ............................................ .80 Boy, roman ...............«... .65 Buraka vojaka.................. .46 Beatin dnevnik .................66 Boiišnl darovi.................. J5 Božja pot na Bleda.............M Božja pot na Šmarni gori _______ .20 Cankar: Grešnik Lenard. brot.. .70 Mimo ilvljenja ...... M Mrtva Romantične dude ..... .60 Cvetko ........................ JKS Cesar Joief IL ................ M fvetina Borograjska ............ J6% Čarovnica ..................... .35 Čebelica...................1____ js Črtice U ilvljenja aa kmetih .... 4» Drobiž,. In razne povesti spisal MilčlnsU .............. .50 Darovana, zgodovinska povest .. £§ Dekle Bliža .........................................40 Dalmatinske povesti ...............25 Dolga roka .........................................56 Do Ohrida in Bitolja .....................70 Doli z orožjem ................................M Don Kišot iz La Manbe.....................46 Dve sliki, — Njiva, Starka — (Mefiko) .........................................66 Devica Orleanska ............................JM! Duhovni boj .........r......... JOi Dedek je pravil: M«rt«ir. in gkra- teljikl ............................................46 Elizabeta ............................................Jft Fabijofa ali cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk ...........................55 Filozofska zgodba .............................86 Fra Diavolo.............................M Gozdovnik (2 zrezka) ...........1.28 Gospodarica sveta..................40 Godtevskl katekizem ............ .25 Gostilne v stari KJubUanl...... .60 G rti a Mytologfja .............. 1.— Gusarji .........................75 Gnskr v oblakih'............................ .80 Badii Mnrat (Tolstoj) ........ .60 Hči papeža, vez. ..........................1.— broš..............................75 Hektorjev meč.................. .50 Hedvika ........................................ .40 Hodi fad, Blage duše, veseloigra .75 Belena (Kmetova) ............ .40 Hudo Brezdno (IL av.> ........ JU Humoreske, Groteske la Salti«, vezano ..................... .80 broširano .................. .66 Izlet g. Brontka................1.20 Izbrani spisi dr. H. Dolenca.....00 Iz tajnosti primde.............. M Iz modernega sveta, trdo ves. 1.G0 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka ___________________________________.....1.50 Igračko broširano ............. Igralec .........................75 Jagnje .............80 Janko In Metlta (za otroke) .... JIC Jernač Zmagovat. Med plazavl.. M Jutri (Strug) trd. r..........................,7f bro«. ..........................................M Jurčičevi spisi: Popolna Izdaja vaeb 10 srreskov. lepo vezanih..............................10.— Sosedov sin. broi. .............. .4« 6. zvezek: Dr. Zsbee — Tmami* broširano ...............0.. .78 Jnan Miaerija (Povesti la špnaskega življenja .................... .0* Kako aem-ae jas likal (Alešovee) L sveaek ......... JI Kako sem se jas likal (AleSovec) II. sv. .. ........ M 1 (Cretan je Parnikov Shipping N«wa — la mlaljo- (Aleiovec) ILL KorejAa brata, povi nov v Koreji ............................M Krvna oaveta ....................................J* Kuhinja pri kraljief gosji aeftlet JSf Kaj m Je Marimra sanjalo............J65 KazaU ........................ K rile v pat patra Knpljealka ,H Kaj aa Je ImWfl dr. Oka.............If Kral levit bera* ................................j|t Levstikovi zbraal sipsl ..................JO L sv. Pesmi — Oda la elegije - (Levatlk) ...16 t. sv. Otročje Igre v »nunah —» Različne poezije — Zabavljlce la pnfilee — Jeza na Parnaa, — Ljudski Gals — Kraijedvorakl rokopis — Tolmač (Levatlk) .. .76 Trdo 5. sv. SHka Levstika In njegovo kritiko la polemiko............ Ljubljanske slike. Hllnl i««H.t»r1 Trgovec, KcpčljsU stražnik, U- radnlk, JezlCnl doktor, Gostilničar. Klepetulja, Natakarca. Do. bovnlk. Itd. ................ M Ur m iem (romu) .......... M Lucifer .............................................1._ Marjetica ...................... Materina irter. ____________JM Moja ftlvljeaja .......................78 5. maja: Aquitania, Cherbourg 6. maja: Leviathan, Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg New York, Cherbourg, Hamburg 7. maja: Stuttgart, Cherbourg. Bremen De Grasse. Havre / 8. maja: France, Havre Majestic. Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Westernland, Cherbourg, Antwerpen 9. maja: Columbus, Cherbourg, Bremen Minnewaeka. Cherbourg 12. maja: Berengaria, Cherbourg t Bremen, Cherbourg, Bremen Cleveland, Cherbourg .Hamburg 13. mala: America, Cherbourg, Hamburg Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 15. maja: • He ile France, Havre Olympic, Cherbourg Reliance, Cherbourg, Hamburg St. I^juIs. Cherbourg. Hamburg Lapland, Cherbourg, Antwerpen Romu, Napoli, Genova 18. maja: Europa, Cherbourg, Bremen 19. maja: Vulcania. Trst 20. ma "a: • Mauretanla, Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 21. maja: Dresden, Cherbourg. Bremen Lafayette, Havre - 22. maja: Paris. Havre Homeric, Cherbourg Statendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Pennland, Cherbou g, Antwerpen 23. maja: Minnetonka, Cherbourg 26. maja: Aquitania, Cherbourg Resolute, Cherbourg, Hamburg 27. maja: Leviathan, Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg. Hum-burg Deutschland, Cherbourg. Hamburg 28. maja: General von Steuben, Boulogne Sur Mer, Bremen 29. maja: France, Havre Majestic. Cherbourg Bremen, Cherbourg, Bremen New Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Belgenland, Cherbourg, Antwerpen Augustus. Napoli Genova 30. maja: Milwaukee, Cherbourg, Hamburg * Rochambeau, Havre Minnekahda, Boulogne Bur Mer PARNIKI Z ZNAKOM izlet v Jugoslavijo. označi skupni 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanj« na ogromnih oamikih: FRANCE 8. maja; 29. maja. (3.30 P. M.) (6 P. M.) He de France 15. maja; 5. junija (4.30 P. M.) (10 P. M.J PARIS 82. maja; 12. junija (Mid.) (6 P. M.) NajkraJSa pot po železnici. Vsakdo Jo v posebni kabini z vsemi modernimi udobnuatml. — Pijača In slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. VpraSajte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 19 STATE STREET •NEW YORK, N. Y. PRVI IZLET v staro domovino priredi KRAJIJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA na »vetovnoznanem, modernem brzoparniku CUNARD LINIJE BERENGARIA dne 20. junija Izletniki se bodo ustavili v "Lisieux" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke Sv. Terezije". Bodo si ogledali Pariz in druge znamenitosti na Francoskem. V Ljubljani bodo počastili grob Slovenskega pionirja in ustanovitelja K. S K J pok F. S. Susteršiča, itd. Glede potnih listov, permitov, vožnih listkov itd. pišite na _ JOSIP ZALAR (ali K.S.K.J.), 1004 No. Chicago St., Joliet, III. ali na sledeče agente: SAKSER STATE BANK MIDTOWN BANK 82 Cortlandt Street, (Leo Zakrajšek) New York, N. Y. 630 Ninth Ave., New York MIHALJEVIC BROS. JOHN L. MIHELICH CO. 6201 St. Clair Avenue (August Koltander) Cleveland, Ohio 6419 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio CUNARD LINE 25 Broadway New York Vliljonar brez denarja...........75 >lalo življenje .................«3 Karon, krščanski deček ta Libanona ..................... JU Mladih zanikerueiov lastni iiva- top« .........................75 Mlinarjev Janez ................ M Vlusolino ...................... .40 Mrtvi Gosta* .................. J&& Mali Kiatei ............i.......7« Mesija ......................... J6% Malenkosti (Ivan Albrecbt).....25 Mladim srcem. Zbirka povesti aa slovenska mladino ............JBS Histerija, roman ................1.— Možje .........'.......................................1.25 Na različnih potih .............40 Notarjv nos, humoreska . ..55 Narod, ki izmira .............. .40 Naša vas. II. del. 9 povesti .... .06 Nova Erotika, trdo ve«..........?0 Nafia lota. trd. ve«. ............ M brofilrano .................. .90 Na Indijskih otokih ............ .50 NaH ljudje .................... .40 Nekaj Is raske urodovir« ...../ .88 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln ■trabote a bojnih pohodov blvie-xa slovenskega polka ........LS0 Ob M letnici Dr. Janeza L. Kreka JS Onkraj pragozda ..............................j$f Odkritje Amerike, trdo vezano .. .60 mehko vezana............J*Q Praprečanove zgodbe Pasti in imu ....... Pater Kajetan ........ Pingvinsid otok ....... Pwert o sedmih eheOenlh ...... .50 rraviea kladiva .............. Pabirki Iz Roia (Albrecbt) .... .25 Pariški slatar .................. ^5 Prihajaj poveot .............. M Poiigalee ...................... jtS Povesti« pesmi v prorf (Baudelaire) trdo veaano .................. 1._ Plat zvona .....................40 Pri strica ...................... j| MU .................... Jt Patri«, povest 1« irsko Junaške do-dobe ......•••.••••••»...»•.. JI Po gorah ln . v. - ^M Pol litra ripavea ....... ..... M JM 35 ja Pravljico EL Maj ar ............ jf Prodtrtani. Preiern In drngl svet. niki v gramofona ............ .25 Pri godbe čebelice Malo, trda Tea...l,— Ptice selivke, trda ves.......... 75 Pred nevihto .................. Js Prva ljubezen ...........;...................... .50 Popotniki ........................ Poznava Boga .................. 30 PirM .......................... Povodenj ...................... Praški jndek .............. Prisega Hnrooskega glavarja . ..M Pravljice In pripovedke (Ko6ntnlk> 1. avesek ....................... 2. sveaek ..................... Prviš meri Indijanci ............ Preganjanje Indijanskih ssisjonar- .......................... M Razkrinkani Hansburiani ...... .50 Roman treh src ...........................ajjo * Roman zadnjega cesarja Habs-buržana.....................................ijjo Robinzon ...................... Revolucija na Psrtngalskem **. 1* * n Rde«a In bela vrtnica, opvest . . *J0 Rdeča megla ______________________________________________.70 Rdeia kokarda..................1J5 Slovenski šaljive« ................. Slovenski Robinzon, trd. vos. .....75 Sueški invalid ................. .15 ► • • • o • « Solnee in sence ................. .05 Skrivnost najdenke ..................... .35 Skozi širno Indijo ............. M SanJ««lra knjiga, mala .......... M «anjska knjiga, največja.............90 Sanjska knjiga. Arabska ...........1.50 Spsuinl Jugoslovanskega dobro-voljea 1914-18...............L2S Sredozimel. trd. ven............. j| broi ...................... 40 Strahoto vojao . Stirl smrti. 4. sv Snu4 pred U8a Stanley v Afriki Spomin zm Stritarjeva ftntl»slssl|s t»ro& Sisto Šesto, poveot la Abrucev Sin M M .05 M IM Potopisni r o- V. sv. .......... ■*-»•...........4