Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32
Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped in abb. post. II gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo: polletna 700 lir-letna 1200 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30 lir
Leto XV - N. 16 (309)
Udine, 15. Septembra 1964
Izhaja vsakih 15 dni
OB DVAJSETI OBLETNICI STRAHOTNEGA POŽIGA
NEM AHTNA FOJDE
Nepopisen pokol v Torlanu v Krnahtski dolini - Obupen beg ljudi iz požganih vasi pred nacifasisti - Obnova
Med to zadnjo vojno je prebivalstvo Furlanske Slovenije in obronkov jezikovno mešanih občin « Pedemontane » še prav posebno trpelo.
u tem govorimo danes, ko Praznujemo dvajseto obletnico Uporniškega gibanja, ki je imelo prav v Furlanski Sloveniji in v Jezikovno mešanih krajih globoke korenine in o katerem je v zgodovini pisano med najlepši-ftn stranmi.
Dne 25. avgusta 1944 je dolga vrsta oklopnih voz esesovcev in fašistov vdrla, potem ko so partizani hrabro odbili vlasovške Kozake, v Torlan, kjer so iz maščevanja pustošili, požigali in nazadnje, strašno je povedati, v nekem hlevu zažgali živih 36 ljudi, bled njimi ženske in otroci. Ko so opravili svoje maščevalno de-io, so se oklopni vozovi oddaljili.
V dneh 26. in 27. so Kozaki skušali razbiti odporniško gibanje. V dneh 28., 29. in 30. avgusta borba na tem področju nadaljuje.
Dne 31. avgusta je odločilen dan za neustrašne partizane, ki so po dveh urah boja zavzeli Nenie in tam takoj na sedežu občine razobesili zastavo svobode.
Na ta način se je moglo ustvariti področje brez sovražnikov, takozvana « Zona Libera Orientale» (vzhodno osvobojeno ozemlje), ki je segalo od Čedada do Breginja in Čente.
Osvobojeno ozemlje — neke vrste mala partizanska republika — je bilo sovražniku gotovo
napoti zaradi svoje gospodarske, strateške in logistične važnosti. Zato je dne 27. septembra 1944. leta na vse zgodaj 30 tisoč Nemcev — dve diviziji — koncentrično napadlo osvobojeno ozemlje. Borba je bila še prav posebno ostra v Sedigli pri Centi m v Nemah pri cerkvici sv. Marije « Bandimjice ». Partizani — uaribaldinci, Osopovci in tud. Slovenci — čeprav jih je bilo dosti manj in čeprav so bili slabše oboroženi, so se borili zares pogumno, da bi preprečili vdor sovražnika.
Samo okoli 20. ure se je sovražniku posrečilo prodreti v dolino Grivo in tako obkoliti Fojdo.
Partizani so zapustili Neme zjutraj 28. septembra 1944, potem ko so se vsi oddelki borcev za svobodo usmerili proti Krnici in Tipani in tako je bila borba za obrambo osvobojenega ozemlja končana.
Sovražnik se je ob koncu bitke še enkrat kruto maščeval. Znesel se je nad vsem, kar mu je prišlo pred oči: nesreča in smrt sta prežali povsod. Bilo je zares divje maščevanje: ubijanje, posiljevali so žene in dekleta, masovne aretacije in potem deportacije v nemška koncentracijska taborišča.
Vasi Neme, Ahten, Fojda in Se-digla so se spremenile v toliko grmad:	bil je apokaliptičen
prizor.
Več dni so se neizprosni plameni dvigali visoko iz hiš in barvali v nesrečnih nočeh s svojimi
f, *
i
comunicalo
II Tribunale Speciale per la Sicurezza Pubblica con propria sentenza ha con-
&sw;ato alla pena capitale, perchè, appartenenti attivi a »ruppi di banditi, parteciparono èirettamenle a crimini compiuti, t seguenti:
t. PETRUCCO Osvaldo, classe T6 da Cavaaao"'"^*9»	'
2. BERDARDO Michele, classe '26 da Cavasse
3. P ARMESAN Bruno, classe ‘2S da Cava sso «. MARALDO Fortunato, classe *21 da Cavasso
5. POMELLO Vincenzo, classe '18 da Cavasso
6. BERNARDON Osvaldo, classe '16 da Cavasso
7. BERNARDON Reno, classe '26 da Cavasso
8. SERENA Renzo, classe '25 da Cavasso
9. LOVISA Francesco, classe '23 da Cavasso
10. IÙRI Lino,‘classe '21 da Buttrlo
tt. ZAMBON Giovanni, classe 1896 da Cavasso
12. TOMMASO Adelchi classe '21 da Frisanco
13. MAI1CA Gesuino, classe ’ 17 da Teralba (Cagliari)
14. DOVIGO Pietro, classe '19 da flovenfa
15. PRANDOLID Luciano, classe '21 da Tramonti
16. STABILE Renaio, classe '25 da Aquileia
17. CLEDE Luigi, classe '18 da Gamel (Lubiana)
18. CHIDESe Anlonio, classe 'II da Resia
19. BERNARDON Carlo', classe '26 da Cavasso
20. ZAMBOD Gino, classe '26 da Cavasso Nuovo
21. LOVISA Fernando, classe '16 da Cavasso
22. MAROELLI Giovanni, classe '23 da Arlegna
23. GIORDANO Attilio, classe '19 da Nimis
IN considerazione deh’ assassinio di due guardie carcerarie del carcere giudi-
ZIARIO DI UDINE e di altri vili attentati dei fuori legge.
il Supremo Commissario non Ita fatto uso del diritto di grszia spettategli ed Ita ordinato l’esecuzione delle suddette sentenze
di morte.
la tentenna è »tata eteguita in data tl Febbraio 1945 mediante fueilaxione.
Udmt. a febbraio MS
u imauHAit SMCMU rut la Ìicuhiua rueat
odsevi doline in bližnje gore.
V omn strašnih dneh razdejanja in smrti so ljudje iz tistega, ki je bilo osvoDojeno ozemlje, bežali, zapuščali so svoje vasi in hiše, aa ne bi živeli v strahu, da se bo nad. njimi še enkrat maščeval sovražnik.
Begunci so mučno stopali po nešteun cestah, največ proti slovenskim hribovskim vasem, in nosili v rokah ali na hrbtu kakšen kos hišne opreme ali vrečo živeža.
Možje in žene so imeli ugasle oči in otroški obrazi so bili prestrašeni in nakremženi, a v srcu vseh je v tistih strašnih urah živel up, da se bodo vrnili, kajti « čutilo se je », da se bo vojna kmalu zmagoslavno končala.
In tako je tudi bilo: fašiste so premagali hrabri partizani in ljudje so se vrnili na svoje domove, da so v miru obnovili svoja o-gnjišča in šli življenju naproti v polni svobodi in z resnimi nameni.
Po dvajsetih letin se spominjamo vseh mrtvih in živih, ki so prispevali k zmagi in k napotku do socialne pravice in napredka.
Pogled na cerkev v Subidu nad Ahtnom, ki so jo zažgali Nemci leta 1944, ko so napadli Zahodno svobodno ozemlje
DNE 27. SEPTEMRRA: PROSLAVE
20 letnice svobodnega ozemlja
V nedeljo dne 27. septembra se bodo vršile v Nemah, Ahtnu in Fojdi proslave dvajsetletnice epičnih partizanskih bojev, ko so Nemci iz maščevanja zažgali, kot je to opisano na drugem mestu časopisa, Neme, Ahten in Fojdo. Istočasno se bodo spomnili obstoja Vzhodnega osvobojenega ozemlja, kjer se nahajajo ti trije veliki centri.
Proslave se bodo vršile pod okriljem pokrajinskega A.N.P.I. iz Vidma (Associazione Nazionale Partigiani Ita-
„„ mi limili minulim minimum   imunimi .....
OKOLI PO UASHi VASEH
V ŠENLENARŠKI DOLINI JE TREBA MARSIKAJ UREDITI IN NAREDITI
Predvsem izpopolniti cestno mrežo, posebno tisti del, ki veže Sv, Lenart s Staro goro - Postaviti industrijske obrate in pospešiti turizem - Znamenitosti v podutanski cerkvi
S takimi plakati je okupator naznanjal ustrelitev partizanov
Spet smo se povrnili v te kraje z upanjem, de bomo videli kaj novega aii da bi nam dalo vsaj vtis, da se je videz šenienarške dolme kaj spremenil, seveda na boljše. Pa ni bilo tako: nič ali skoraj nič se ni spremenilo in nikjer ni bilo najmanjšega sledu o KaKi ekonomski ali socialni obnovi, posebno ne v bolj visoko ležečih vaseh, kì so se zdele taKo strašno zapuščene.
Ko smo prišli na Staro goro, smo videli, da je tudi tukaj vse po starem. Vedeli smo za velike načrte, ki so jih imeli v programu, da bi izboljšali in oiepšali okolico svetišča, katerega obiskujejo nešteti romarji tudi iz onkraj meje m celo iz zelo oddaljenih krajev, a vsi ti lepi načrti so ostali, kot se pravi, na mrtvi točki. V teh načrtih je bilo predvideno tudi razširjenje prostora za parkiranje avtomobilov pod svetiščem in gradnja velikega hotela za romarje, ki prihajajo vsako leto v vedno večjem številu na Staro goro (samo lansko leto je bilo tu nad 7 tisoč porok, romarjev pa je bilo več kot 200 tisoč).
Nad nečem smo pa obstrmeli. Pred-no smo prišli na Staro goro smo zagledali na naši desni veliko reklami-stično tablo z napisom: « Visitate le Valli del Natisone » (Obiščite Nadiške doline).
Ne vemo, če so postavili tja tisto tablo pomotoma. In veste zakaj? Kdor hoče kreniti od tu v Nadiške doline peš ali pa z motornim vozilom, bi moral iti po izredno slabi in celo nevarni cesti, ki pelje iz Stare gore proti Jagnjedu in nato v Utano in Sv. Lenart. Ta cesta je tako strašna, da bi po njej mogli voziti kvečjemu tanki, ne pa motorji in avtomibili.
Med vasjo Utana in Sv. Lenartom smo zagledali traso neke nove ceste, ki pa je bila že vsa preraščena s travo in trato. Tu so pred leti začeli z gradnjo nove ceste, ki so jo, ne vemo iz katerih razlogov, potem opustili.
Vas Jagnjed daje vtis, da je ena najbolj zapuščenih in odrezana od sveta. Ima eno samo partikularnost: od tukaj se nam nudi resnično krasen razgied po vsej dolini Sv. Lenarta. Pogled lanko objame vse vasi, hudournik Rijeko, ki reže dolino, in vse griče, hribe m gore, ki obkrožajo dolino. in iz Jagnjeda vidimo kot na dlani mogočni očak Matajur, Krn, Ivanec, Mijo m Kanin.
Zdi se nam, da ni to najboljše vabilo za obisk Nadiških dolin. In bogve koliko težkih milijonov so stale re-klamistične table za Nadiško dolino. Bile bi pa dobre in umestne, če bi bila ta stara in strma cesta razširjena in asfaltirana. Na vsak način bi morali cesto toliko popraviti, da bi bila uporabna vsaj za domačine, da ne bi te vasi živele same zase, odrezane od sveta, posebno v zimskem času; saj to bi bila že socialna in človečanska dolžnost. Če bi po novi asfaltirani cesti vozil tudi avtobus, bi se ljudje teh vasi in zaselkov v resnici ne počutili izolirani in zapuščeni.
V Utani nas je presunilo žalostno pritrkovanje zvonov pri farni cerkvi, ki stoji nekoliko više v Podutani. Ustavili smo se in povprašali mimoidočega. Povedal nam je, da je prišlo sporočilo iz Kanade, da je tamkaj umrl na delu 35 letni Ivo Zanini-Gorjupov iz Škrutovega in da zvonovi zvonijo njemu, mlademu možu, ki se ne bo nikdar več vrnil, kot nešteto drugih njegovih rojakov, ki jih je zadela ista usoda, med svoje drage.
Nato smo si ogledali cerkev v Podutani, kjer nam je prijazni mežnar še potrdil žalostno vest. V notranjosti cerkve smo takoj opazili prekrasni glavni oltar in ob straneh še dva znamenita « Zlata oltarja », še iz časov, ko so hodili v naše kraje zidat cerkve gradbeniki iz škofje Loke na Gorenj-(Nadaljevanje na 2. strani)
liani - Nacionalna zveza italijanskih partizanov), A.P.O. (Associazione Partigiani Osoppo - Zveza partizanov Osop-po) in občinskih uprav zgoraj navedenih krajev. Program bo sledeč:
Nedelja, 27. septembra 1964:
V NEMAH ob 9. uri: srečanje oblasti in partizanov. Pozdrav župana iz Nem in uradna komemoracija. Po o-pravljeni ceranoniji odhod proti Ahtnu preko prelaza Monte Croce.
V AHTNU ob 10. uri: shod in pozdrav župana, nato govor dr. Alfreda Berzantija, predsednika deželne vlade, nakar odhod v Fojdo.
V FOJDI ob 11. uri: pozdrav župana iz Fojde in zaključni govor predsednika vsedržavnega A.N.P.I., poslanca Ar-riga Boldrinija (Bulow), nosilca zlate medalje za partizansko hrabrost.
V soboto 26. in nedeljo 27. septembra zvečer bodo po gričih in hribih « Vzhodnega svobodnega ozemlja » zažigali kresove in metali trobarvne rakete v spomin padlim za svobodo.
Priporoča se, da vsi udeleženci pri-neso s seboj malico, hrana pa se bo na vsak način dobila tudi v vseh okoliških gostilnah.
Partizani iz bližnjih in daljnih krajev, ki se bodo udeležili proslav, naj ne prinašajo s seboj, kot je bilo dogovorjeno med ustanovami, ki so dale pobudo za proslave, partizanskih rut, ampak samo značko ali pa trobarvni trakec.
Trakce in značke lahko nabavite na pokrajinskih in občinskih sedežih A. N.F I. in A.P.O.
Zastave naj bodo le tiste od Zvez in partizanskih formacij.
Predvideva se, da se bodo udeležili proslave, jooleg domačega prebivalstva in okoliških krajev, tudi zastopniki dežele in pokrajine, tudi zastopniki stavniki občinskih oblasti s svojo za stavo iz vseh občin dežele Furlanije Julijske Benečjie ter predstavniki sosednje Slovenije.
Mesto Videm bo prisotno s svojim praporom, ki je odlikovan z zlato medaljo za partizansko hrabrost.
KRATKE KOVICE
ITALIJANSKI MINISTER za
zunanjo trgovino Bernado Mat-tarella je prispel s posebnim letalom v Zagreb. Kot gost Zveznega izvršnega sveta se je pogovarjal z jugosl. predstavniki o možnostih nadaljenjega razvijanja ekonomskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo Med bivanjem v Zagrebu si je Mattarella ogledal tudi jesenski velesejem.
PREDSEDNIK TITO in predsednik državnega sveta Romunske ljudske republike Dej sta svečano odprla dela pri gradnji hidroenergetskega in plovnega sistema Džerdap s tem, da sta odkrila spominsko ploščo na mestih, kjer bodo pričeli graditi o-gromen jez, t.j. pri jugoslovanskem kraju Sip in romunskem kraju Gura Vali.
Stran 2
« MATAJUR
NAŠIH
VASI
a
NADALJEVANJE IZ PRUE STRANI
IX KANALSKE IIOLINE
«ksessb______
1
Ni se še polegla žalost, ki jo je povzročila smrt rudarja Bepija Cudra iz Loga pod Mangrtom in že se je pripetila druga nuda nesreča v rabeljskem rudniku. Plaz je zasul 43 letnega Marina Apri-iisa, doma iz Pradolone (Benetke). Ponesrečenemu rudarju so takoj priskočili na pomoč in ga prepeljali v videmsko bolnico, kjer se bo moral zdraviti en mesec. Zdravniki so ugotovili, da ima poškodovan prsni koš, zlomljenih nekaj reber in še več drugih poškodb.
In še peresa nismo odložili, ko so nam sporočili po telefonu, da se je veriga nesreč v Rabeljnu še podaljšala: prišlo je še do ene smrtne nesreče, kjer je izgubil svoje življenje 56 letni uslužbenec v rudniški mehanični delavnici Radames Focardi. Do nesreče je prišlo pri vhodu v rudnik. Focardi je upravljal stroj, ki je prenašal kos železa, ki se je v trenutku, ko se je mož nagnil z glavo naprej, odtrgal in padel na tla in ga močno ranil. Peljali so ga v bolnico, a je že med potjo umrl. Ran j ki zapušča ženo in sina.
Te tri hude nesreče, ki so se dogodile v manj kot enem mesecu, so globoko pretresle vso Kanalsko dolino, posebno pa svojce onih, ki delajo v rudniku.
NEME
Grassi je prečkal cesto ne da bi se prej prepričal, aa ni nevarnosti in taire ga je podrl nek avto-mooil, ki je privozil iz Ahtna. Ponesrečeni mož je umrl v bolnici par ur po prevozu.
ČEDAD
Beograjski nadškof Bukatko obiskal naše mesto
Na svoji noti vRim.kamorješelpo uraanin poslih, se je ustavil v našem mestu beograjski nadškof Bu-katKo. ugledal si je nekatere mestne zanimivosti, med drugim tu-cu stolnico in cerkveno zakladnico. Obljubil je, da se bo zopet oglasil pri nas, ki se bo vračal iz Rima.
Pošten najditelj
Jugoslovanski državljan Franc Kranjc iz Trnovega ob Soči je prejšnji teden našel denarnico, v Kateri je bilo 14 tisoč lir. Pošteni najditelj je vsoto takoj izročil policiji, kjer jo je lahKo dvignila Manja Pia Biazutič vdova Petričič iz Puoja pri špetru, ki jo je izgubila.
IZ IDRIJSKE DOLINE
Cesta Ibana - Stari Mlin
Dela za sistemaci j o in asfaltiranje ceste Ibana-Stari Mlin je prevzeio v apait gradbeno podje-ije Barbetti iz Vidma, ki je na dražbi ponudilo na ceno baze lb.27/0 popusta. Celotni stroški za to delo bodo znašali 35 milijonov lir.
rUROKE. Tale mesec so se poročili teli iz prapotniškega komuna: dožef Petrussa iz Pr ar potnega z Marijo Concetto iz corno di Rosazzo; Minerva Piz-zulin iz ibane z Robertom Cot-terla iz Vidma, in šofer Alfiere Ouercig iz Prapotnega z Anoma-rio Relativo iz Čedada. Prijatelji jim želijo v zakonskem stanu dosti sreče.
Kardinal Antoniutti med svojimi vaščani
Dne 4. septembra je kardinal Ildebrando Antoniutti, ki je doma iz Nem, posvetil v pravkar dograjeni stolni cerkvi tri nove oltarje. Po svečanem cerkvenem obredu, katerega so se udeležili vsi duhovniki okoliških far in zastopniki občine, se je kardinal zadržal v razgovoru z nekaterimi domačini in se zanimal za probleme, ki tarejo njegovo rojstno vas. Ta dan je visoki prelat tudi birmal 12 otrok.
Smrtna prometna nesreča
Pretekli teden je postal žrtev prometne nesreče 62 letni Giovanni Grassi iz Sv. Gervazija.
iiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiimimiiiiiiiiiiiimiiiiinmiiiiiiiiimmuiinniiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiimiiiiiiiiiii
SV. LENART
IVO ZANINI - GORJUPOV
TRAGIČNO PREMINIL V KANADI
GORJANI
Smrtna nesreča
Globoko je presunila vso našo okolico novica, da je umrla v hu-minski bolnici 52 letna liva Laz-zara iz Flipana. Žena je spremila moža na huminski kolodvor, ker
Kar verjeti ne moremo, da se Ivo Zanini - Gorjupov po domače, iz škrutovega, ne bo nikoli več povrnil med nas. Pred desetimi leti je odšel v Kanado poln upanja, da si bo tam ustvaril boljšo bodočnost, a usoda mu ni bila naklonjena. Na občino je prišlo prav pred dnevi žalostno sporočilo, da je Ivo Zanini, ki je bil star komaj 35 let, tragično preminil na delu. Tako umirajo naši najboljši možje daleč od doma, v tujih deželah, kjer služijo zase in za svoje družine vsakdanji kruh.
Praznik 60 letnikov
Letos so 60 letniki, ki jih šteje šenlenarški komun kar 14, praznovali skupaj svoje rojstno leto. šli so tudi na izlet v Redi-puglie, Monfalcone, kjer so imeli slavnostno pojedino, Trst in
II
SENLENARSKA DOLINA
je šel na delo v Milano. Ko sta se poslovila, se je vrnila proti domu po bližnici, po neki strmi gorski stezi. Najbrže ji je tukaj spodletelo ali pa ji je prišlo slabo in uboga Lazzara je padla globoko v prepad. Mimoidoči so jo na srečo kmalu opazili in jo prepeljali v bolnico, a je že čez par cini umrla, ker si je pri padcu prebila lobanjo in si zlomila tudi hrbtenico.
Kontribut za popravilo cest
Ministrstvo za javna dela je dalo našemu komunu za popravilo cest, ki jih je poškodoval dež, 1.500.000 lir pomoči. Zasluga, da je ministrstvo dodelilo našemu komunu to pomoč, gre poslancu Ceccheriniju, ki se je vedno zanimal za naše pereče probleme.
DREKA POD KOLOVRATOM Iz komunskega konsilja
Na zadnjem zasedanju komunskega konsilja, ki se je sestal prve dni septembra, so sklenili, da ne bodo dvignili dveh tretjin posojila, ki jim ga je svoj čas dala « Cassa Depositi e Prestiti » za uravnovešenje bilance za leto 1959. Skelenili so tudi, da se reši prošnja za napeljavo vodovoda v Obranke.
sjsem. Zadaj, nad vrati, smo opazili orgie m pripraven prostor za petje, roicg maiega, a lepega Krstnega Kamna, smo viaen se ava veiiKa ìtropivm-Ka za Diagosiovijeno vodo, eden marmornat, aiugi pa Kamemt, Ki ima še pose ono umetmsKo vrednost.
Cerkev je zelo stara. Njen zvonik, lepe stoipaste oblike, je prava redkost, zunaj je na južni strani malo pokopališče, Ki je izredno dobro negovano in mnogi grobovi imajo marmornat spomenik in oklep.
do donni in bregeh je razporejenih kakih trideset vasi m zaselkov in vsi imajo za rešiti nešteto problemov, med prvimi seveda tiste, ki bi pripomogli k socialni in ekonomski obnovi, la di se pa prav lahko mogla pričeti s sistemacijo cest, posebno one, ki smo jo omenili zgoraj, ki veže Sv. Lenart s Staro goro in s postavitvijo primerne industrije, ki bi zaposlila domačo delavno silo in bi se tako zaustavila tudi emigracija, ki je kriva, da se vasi praznijo; potem bi se mogel razviti tudi turizem.
V resnici se je občina že mnogo prizadevala, da bi izboljšala na kakšen način obupno stanje, posebno hribovskih vasi, a neprestane vladne krize so ovirale, da bi dosegla potrebno državno pomoč. Občina je ukrenila marsikaj tudi na turističnem področju, a vse nič ne zaleže, dokler ne bodo urejene ceste.
V Sv. Lenartu imajo svoje izhodišče še trije komuni: Srednje, Grmek in Dreka. In prav zaradi te svoje posebne lege je Sv. Lenart nič manj j.ažno središče kot Sv. Peter. Ne razumemo torej razlogov zakaj se kopičijo vse dejavnosti le v tej zadnji vasi, skozi katero ljudje Sv. Lenarta,
Dreke, Grmeka in Sredenj ne hodijo.
Postavitev kakšnega industrijskega obrata v šenlenarški kotlini bi torej mnogo pripomogla za ekonomski preporod in za dobrobit ne samo Sv. Lenarta, ampak tudi drugih treh komu-nov, ki smo jih preje omenili.
miiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimmiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiii
Odslej bodo lahko turisti 2 vseh strani sveta, ki bi radi obiskali Jugoslavijo med zimsko turistično sezono, prejeli vstopni vizum kar na meji, in sicer v času od 1. oktobra do 15. aprila. Vizum bo veljal za mesec dni, toda na prošnjo turista ga bodo jugoslovanske oblasti pozneje lahko podaljšale. Kakor je znano, so bili doslej deležni te olajšave samo turisti iz Avstrije, češkoslovaške, Danske, Finske, Fran cije, Nizozemske, Kanade, Norveške, ZDA, ZSSR, švedske, Vel-Britanije, afriških držav, držav srednje in latinske Amerike ter Azije (razen Kitajske in Turčije)-Od oktobra letos dalje bodo tega deležni tudi državljani ostalih držav sveta. Jugoslavija želi očitno še bolj razviti zimski turizem-Vizum za Romune je bil v zadnjem času sploh odpravljen.
ihhhhhhhhihuhhhhhhhuuhhhhhhhhhiuhhhhhhhhihuhhhhhiiuhhhiiihhhhuhiiihhhhhh
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii111
■ X NAIIISKE KOLINE
NAD 30 TISOČ PREHODOV MESECA AVGUSTA
Gorico. Ta dan jim bo ostal v lepem spominu.
NESREČA. V bolnico so morali peljati 34 letnega Jožefa Chia-baja, ker se je močno usekal v levo koleno. Ozdravil bo v 15. dneh.
Nove telefonske linije
Te dni so pričeli z napeljavo telefona tudi v vasi Hlasta, Hra-stovje in Dolenji Mjersi. Stroške, ki znašajo 2 milijona, bo delno krila država, ostalo pa komunska administracija. Z deli bodo
končali še ta mesec.
* * *
Po dolgi bolezni je umrla tudi 55 letna Giuseppina Vogrič - Ko-mesarjeva iz Hlaste. Zapušča hčer in sina. Ranjka je bila poznana po okolici kot dobra in delavna žena in zato jo bodo domačini ohranili v trajnem spominu.
Prejšnji mesec je bil skozi obmejne bloke v naših krajih zelo živahen promet. V devetih letih, kar je stopil v veljavo videmski sporazum, ni šlo še noben mesec preko meje toliko ljudi kot avgusta letos. Zabeležili so kar 30.697 prehodov in sicer: iz italijanske strani 10.345, iz jugoslovanske 18.058, z dvolastniško prepustnico pa je prekoračilo mejo 1.428 kmetov iz obeh strani.
Največ prehodov je bilo skozi štupco, kjer je blok prve kategorije; bilo jih je kar 25.680. To je rekordna številka. Skozi Učjo (občina Rezija) 305 prehodov, skozi Most na Nadiži (Platišče) 534, skozi Robedišče (Prosnid) 1.434, skozi Polavo pri čepla-tiščih 724, skozi Solarje pri Dreki 790, skozi Most Klinac (Idrijska dolina) 262, skozi Most Mi-šček 416, skozi Hum 26, skozi Boketo pri Topolovem 212, skozi Teleferiko pri Dreki 290, skozi prehod v Skalah pri Grmeku pa 14.
SV. PETER OB NADIŽI
Ojačenje vodovoda v Bjačah
Špeterska komunska administracija je dala pretekli teden ojačiti vodovod tudi v Bijačah, ker že dlje časa ni dajal zadosti vode, posebno v poletnih mesecih. Ob tej priliki bodo v vasi napravili tudi kanalizacijo. Ljudje bodo prispevali k stroškom s prostovoljnim delom.
Didaktična ravnateljstva
Šolski skrbnik iz Vidma je izdal poseben dekret, s katerim o-dreja, da bo komisija šolskega okrožja, ki ima svoj sedež v Če-
dadu, imela pod seboj sledeča didaktična ravnateljstva, ki bodo imela jurisdikcijo nad šolami komuna, ki so označeni tu ob strani: Čedad (Čedad, Prapotno); Fojda (Fojda, Povoletto, Tavor-jana); Manzano (Manzano, But-trio, Chiopris, Viscone, Pradama-no, San Giovanni al Natisone); Neme (Neme, Ahten, Tipana); Premariacco (Premariacco, Corno di Rosazzo, Moimacco, Re-manzacco); Sv. Lenart (Sv. Lenart, Dreka pod Kolovratom, Grmek, Srednje); špeter ob Nadiži (špeter, Podbonesec in So-vodnje).
iimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiii n immilli iiiii umil minimi mn
DELAVCI ZA NEMČIJO IN ŠVICO
Pokrajinski urad za delo išče za Nemčijo in Švico sledeče kvalificirane delavce:
Za Nemčijo vulkanizatorja gum, ki naj ne bi bil star več kot 40 let; dva zlatarja (ne starejša od 35 let in morata biti vešča vseh popravil zlatnine in vrezovanja); en zakonski par, ki bi se zaposlil v čistilnici oblek (mož mora znati likati s strojem, žena pa mora biti sposobna za splošna dela in ne smeta biti stara več kot 40 let); zakonca za delo v tkalnici od 20 do 40 let, mož bo delal pri strojih, žena bo pa zavijala); 25 zakonskih parov, ki naj ne bodo starejši od 40 let, za delo v tovarni pločevine.
Za Švico pa: 15 delavk v starosti od 21 do 30 let, ki bodo zaposlene pri tekstilni tovarni Ges-sner & Co. A.G.
Za vse ostale informacije naj se zainteresirani obrnejo na IJ-
rad za delo, oddelek za emigracijo (Ufficio del Lavoro - Sezione Emigrazione), kamor je treba tudi nasloviti tozadevno prošnjo-
i: it a tih;
ivo vicu
V SOVJETSKO ZVEZO je odpotovala v soboto iz Pariza doslej največja francoska delegacija, v kateri je 135 članov, predstavnikov vseh. političnih smeri. Udeležili se bodo več kolokvijev po . večjih sovjetskih mestih.
ZAHODNONEMŠKA VLADA je zavrnila noto sovjetske vlade, ki je protestirala, ker se zahodno-nemške vojaške enote vključujejo v planiranje multilateralne atomske sile Atlantskega pakta.
NA JUŽNEM T1ROLSKÌEM so
teroristi spet začeli napadati policijske postaje in vojašnice. V zadnjem tednu so bili že trije napadi na policaje in vojake. Poleg vojaškega kamiona je eksplo dirala bomba, ki je ranila pet vojakov. Teroristi so tudi streljali na nekega policaja in ga ranili.
VODSTVO KP KITAJSKE je
zavrnilo in obsodilo predlog CK KP sovjetske zveze, naj bi sklicali novo mednarodno posvetovanje komunističnih in delavskih partij. Pripravljalna komisija bi se morala sestati v Moskvi 15. decembra letos.
MAO CE TUNG je v razgovoru z japonskimi socialisti zelo grobo načel vprašanja ozemljs-kih zahtev do Sovjetske zveze in celo opozoril, da bi morala Moskva vrniti nekatere dele Japoncem. Kitajci terjajo Vladivostok, Kamčatko in druga območja vzhodno od Bajkalskega jezera.
štev. 16
« MATAJUR »
	
Stran 3
V VELJAVO BO STOPIL S 1. NOVEMBROM
NOV SPORAZUM ZA EMIGRACIJO ITALIJANSKIH DELAVCEV V ŠVICO
Olajšave za bivanje družine z emigrantom - Ze po petih letih se bo delavec mogel preseliti v drug kanton
Dne 10. avgusta sta podtajnik on. r erdinanao Storcm in direktor zveznega uraaa za industrijo, umetnosti, rokodelstva in delo proi. iviax molzer podpisala v Ri-ruu sporazum, ki se nanaša na emigracijo 1 taiijanskin delavcev v Švico, ki do stopil v veljavo s l. novemorom namesto dosedanjega, ki je bil se iz leta 1948.
Ta sporazum vsebuje vrsto do-Iocd, Ki predvidevajo izboljšanje stanja italijanskih delavcev v Svici. Družina se bo odslej lahko zaruzua z emigrantom že po 18. mesecih namesto po treh letih; delavec pa bo moral seveda imeti, Kut v preteklosti, primerno stanovanje za uružino.
italijanski delavci, ki so bivali v bvici neprekinjeno vsaj pet let (namesto 10 leti, se bodo lahko preselili v drug kanton, lanko oodo menjale poklic in se tudi vpisali v švicarske zavarovalnice za brezposelnost.
Stagionatiti delavci, ki do sedaj rnso uživali beneficijev, ki Uh imajo delavci z enoletnim dovoljenjem, če so bivali v Švici v 5. letin 45 mesecev zaradi dela, bodo na željo dobili dovoljenje za nestagionalno bivanje pod pogojem, da dobe zaposlitev v svoji stroki vsaj za eno leto.
Novi sporazum tudi zagotavlja, da bodo italijanski delavci zaposleni pod enakimi pogoji kot lokalna švicarska delavna sila. Tudi kar zadeva aplikacijo zakonov na delo, prevencije nezgod, higijene in stanovanje bodo uživali iste pravice in iste zaščite kot švicarski delavci.
Med pogajanjem sta obe delegaciji pozorno pregledali še druge probleme, ki se nanašajo na emigracijo delavcev in njihovih družin v Švico, kot na primer: zdravniški pregled, stanovanje, prilagoditev na življenjske raz-
mere, šolanje otrok, plačevanje davkov itd.
Sporazum predvideva tudi postavitev mešane komisije, ki bo nadzorovala aplikacijo določb tega sporazuma in bo lahko reševala vsa vprašanja, ki se nanašajo na italijanske delavce v Švici.
V FRANCIJI POVIŠALI DRUŽINSKE DOKLADE
Francoska vlada je sprejela sklep, s katerim bodo s prvim avgustom tega leta družinske
doklade povišane za 5,5%. Čista plača bo za računanje teh doklad tudi povišana za 4%.
Sklenjeno je bilo tudi, da bo pogodbena taksa (tassa forfettaria), ki jo mora plačati inozemski delavec, da lahko pripelje v Francijo ženo in otroke, povišana v sledeči meri: od 80 Fr. na 100 Fr. za odrasle in otroke starejše od 10 let; od 63,50 Fr. na otroke med četrtim in desetim letom; od 43 Fr. na 65 Fr. za otroke, ki so stari manj kot 4 leta.
immimimiiiimimiimmimiiiiimiimimimiimiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii
Polnile z nami pn Slnoeniii
Po poteli iv. Ljubljane do Kranja in Meda
★ JEPRCA (16 km od Ljubljane) nekaj hiš in cerkvica. In veliko razkrižje poti! Cesta nas naravnost pripelje v Kranj, če zavijemo na desno, smo spet ob Zbiljskem jezeru, če pa krenemo po asfaltirani cesti na levo, pa je samo 8 km do staroslavne Škofje Loke. Prav res bi bili nespametni, če bi po ravni cesti skozi ho-sto drveli naravnost v Kranj, ko pa nam majhen ovinek nudi toliko lepega in zanimivega.
★ NAKLO (32 km od Ljubljane). Lepa in bogata vas, ki ima renjski slavna gostilna, katere
IZPOD MATAJURJA
Konec kolonije v čeplatiščih
Prejšnji teden so zaprli poletno kolonijo v čeplatiščih, ki jo je organiziral šolski patronat s sodelovanjem E.C.A. (Ente Comunale Assistenza), kjer je bilo na počitnicah 25 dni 30 otrok iz Čedada. Otroci so se na dobrem zraku in v prijetni okolici počutili zelo prijetno in nekateri so Se kar težko poslovili od novih Prijateljev, ki so jih našli v naši vasi.
Radovi lica
JE ZOOT
Si mmo}
. Armrom J
ŠKOFJA LOKA
Medvode
V POLIAKE
Šentvid
Vižmarje
TOLMAČ ZNAKOV
GUMA SMER POTOVANJA STRANSKA ASE Ali NUNA CESTA OSTALE STRANSKI CESTE REK
Železniška proga KRAJI S PRENOČIŠČI BENCINSKE ČRPALKE ZNANE CERKVE GRADOVI PLANINSKE KOČE MUZEJI
LJUBLJANA
obisk imajo mnogi popotniki posebej v načrtu. Zakaj? Treba bo tudi svojo predilnico volne. Ob cesti stoji dobra in po vsej Go-
poizkusiti. — V vasi je avtobusna in železniška postaja.
Med Naklim in Radovljico ob
glavni cesti ni večjih krajev. Prva vas je Bistrica, kjer so v Valvasorjevih časih hrusti ljudi kar prenašali čez vedno deroči potok. Danes je na tem kraju most, kar - pravijo - ženski rod zelo obžaluje. Pri Bistrici se začne cesta vzpenjati, začenjajo se znani brezjanski klanci, ki so nekdaj kolesarjem delali hude preglavice, če so hodili na romanje ali pa na kopanje, bodisi na Brezje ali pa na Bled.
Vmes je še Podbrezje in potem križišče, kjer vas vabi Kropa. Pojdimo! Cernu neki bi tako hiteli naprej? Po nekaj ovinkih pridemo do Save, kjer je vas Podnart (železniška postaja!) in je do Krope le še uro hoda ali 5 kilometrov na avtomobilskem števcu. O Kropi je bilo že napisanih toliko besed, da bi tukaj vse to kar izpustili. Kropa je lepa in prikupna. Stara je in zato nam je še posebej všeč. Imajo kovinsko tovarno « Plamen » in zadrugo, kjer kujejo okraske. Zelo lepo je urejen kovaški muzej, ki je posebej vreden ogleda. V zgornjem delu naselja pa je še stara kovačija imenovana « vi-genc », kjer poleti gori ogenj in kjer eden izmed kovačev na star način tu pa tam za radovedneža izkuje pravi « cvek », ki je vsakomur lep spomin na obisk v mestecu pod Jelovico.
(Nadaljuje)
osuobodiino gibanje e Beneški siouenili
Odbori narodno osvobodilne fronte so prevzeli delo bivših občinskih oaoorov, ueio poaeštatov m oocmskih sekretarjev, seveda niso delan odDon za rašistično republiko, pač pa za ljudstvo m njegovo vojsko, .coseono so skrbeli za red m ooram-Do dežele, z.a prehrano m ooieko preoivaitva so skrbele posebne gospodarske komisije, ki so zaceie delovati v letu 1944.
Ko je ljudstvo v ceaaije večjem obsegu sodelovalo v narod-no-osvouoaum borni, je nastopu cas, oa si ljudstvo izvoli svojo oblast, svoje narodno-osvoboonne Krajevne odbore, ki bi prevzeli v roke upravo in čuvanje reda: oabon osvobodilne fronte pa bi se baviu s pomičnim m kulturnim delom.
Septembra in oktoora 1944. so se vršile po mnogih krajih Beneške Slovenije vontve v krajevne narodno-osvoboonne odbore. Vsa Beneška Slovenija je bila razdeljena v tri okraje: Rezija, Zahodna in Vzhodna .beneška Slovenija. Vsak okraj je imel svoj okrajni oodot m okrajno gospodarsko komisijo. Vsi trije okraji so bili vključeni v Zabodno rrimorsko okrožje.
Volitve so potekale povsod ob sodelovanju vsega ljudstva. Dan volitev je oil pravi praznik. Frvic so volne tudi naše žene. Zmagalo je načelo ženske enakopravnosti, saj morajo one nositi giavno skro za dom in družino. Prav je bno, da so odločale tudi one pri izvolitvi ljudi, ki jim ljudstvo zaupa vodstvo krajev in okrajev.
V okraju Reziji so mogli voliti skoraj vsi, ker ni bilo tako blizu nemških postojank. Solbica je volila svojo oblast 26. septembra 1944., bela 27., Ravenca 28., Osojani-Konta 30. septembra in Njiva-Liščace 2. oktobra 1944.
V Zahodni Beneški Sloveniji so se vršile volitve v Tajpani, Platiščih, Brezjah, Krnahti in po drugih vaseh. Tudi v Vzhodni Beneški Sloveniji so volili po številnih vaseh. Kjer pa se radi sovražnih postojank volitve niso mogle izvršiti, so še nadalje delovali odbori narodno osvobodilne fronte, imenovani po krajevnih zaupnikih.
Težka m nevarna je bila borba partizanskih borcev, toda nevarno in težko je bilo tudi delo fantov, mož, deklet in žena v odborih. Za marsikaterega so izvedeli sovražniki in ga ustrelili ali pa odpeljali v koncentracijska taborišča, kjer so premnogi pomrli od pomanjkanja in uničenja.
Poleg narodno osvobodilne fronte, ki je bila glavna politična organizacija beneških Slovencev, so bile razpredene tudi organizacije antifašističnih žena, zveze slovenske mladine in za najmlajše zveza slovenskih pionirjev. Vse te organizacije so se gibale in delale na prosvetnem polju in zbirale orožje, živež in obleko za borce. Mladi slovenski fantje so prenašali kot kurirji pošto in liste, drzni obveščevalci so pa poročali, kje se giblje sovražnik, kako je močan in kako oborožen.
Mladinske in ženske organizacije so skrbele, da se čim več ljudi nauči pisati in brati. Uspehi so se kmalu pokazali. Mnogi beneški Slovenci so že lahko nastopali na mitingih in recitirali slovenske pesmi. Vsi so radi prebirali pesmi, zlasti pesmi Simona Gregorčiča.
Vrhunec prosvetnega delovanja so bile slovenske šole. Da, Beneška Slovenija je doživela, da so se za časa borbe odprle prve slovenske šole. Niso bile povsod v šolskih poslopjih, ponekod so bile kar v zasebnih sobah, ali pa celo pod milim nebom. šol je bilo precej, pravih učiteljev in učiteljic pa malo, zato so morala odrasla dekleta, ki so že znala dobro pisati in brati, v posebne tečaje, da so potem učila mlade beneške Slo-venčke.
Vse je vrelo med borbo v Beneški Sloveniji. Vsi so se borili za svobodo, za novi čas, za lepšo bodočnost.
Poslednje divjanje okupatorjev. — Fašizmu in nacizmu so bile ure štete. Njuna vojaška moč je padala, zato so pa toliko besneje grizli okoli sebe kot stekel pes. Prav posebno so pa pokazali nacisti svojo pravo zversko nrav po dolinah Beneške Slovenije.
Konec julija 1944. so partizani napadli Nemce na poti iz Prosnida v Subid. Sovražnik je imel precej izgub. Za svoj poraz se je maščeval nad ubogim Subidom. Nemci so pretepali ljudi, ropali vse, kar jim je prav prišlo: živež, obleko in živino ter nato zažgali 30 hiš, v katerih je zgorelo več otrok in žena. Maščevali so se nad nedolžnimi otroki, ker se niso mogli nad partizani.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
■van Trinilo i
I "ovoj na črtica
Vojna se je nepričakovano končala. Ko so ga pustili Hornov ter mu povrh dali še precejšnjo svotico, da si ^tna opomore, se je vrnil s hrepenečo in trepetajočo dušo med svojce in ker jih je dobil še žive, je postal diurno vesel, pri čemer je pomagalo tudi vino, zavžito £0 poti. Oživljena žena je mislila, da je tak iz golega j veselja, saj je tudi njo in otroka prevzela tako silna in ^vzdržljiva radost, da jih je skoraj ubila.
Mož je dal ženi boljši del prinesenega denarja in jo ? tem zopet silovito vzradostil. Uboga žena! Saj je toli Sivo in vztrajno upala v božjo pomoč! Ostalo si je pa ^endar pridržal za svoje nove potrebe. Zahajal je v ^čmo. « No, saj je vendar potreben in vreden », je milila žena, « Bog ve v kakšnih nevarnostih je bil in koliko žalosti in trpljenja je prestal. Da ga je le mili Bog dazaj prinesel! ».
Pil je torej tudi doma. Tudi opil se je, Moj Bog! To lahko zgodi človeku, ki ni vajen, posebno če je izmu-^6ri, je modrovala žena. Zapil je kmalu, kar si je bil Pridržal, a pohajanje v krčmo se ni hotelo končati, piai je sicer čez teden in si tudi lahko kaj zaslužil, kaj-* dela je bilo veliko in delavcev malo. Del zaslužka pa 1 je vsak teden pridržal za vino. Kmalu je postal nava-pijanček.
Nova, bolj skeleča, popolnoma nepričakovana žalost in novo stradanje nesrečne družine. Mihec, rahločutna in bistroumna duša, je razumel položaj in strah ga je bilo. Kaj, ko bi mogel on delati ! Bil pa je premlad m povrh brez vsake moči, ker je komaj prestal hudo bolezen! Goreče je ljubil očeta, zato pa je tem ostreje občutil razjedajočo žalost vsakikrat, kadar ga je videl ob nedeljah, ko je šel opit domov. Zena je jokala in rotila moza, naj za božjo voljo pusti grdo in sramotno navado. Mož je obljubljal. Delal je z največjo vnemo vse dni in se uoijal. Toaa nedelja ga je zapeljala.
Vaščanje so se mu sprva čudili, iz nedoumljivosti zmajevali z glavo; potem pa, ko so razumeli, so se mu posmehovali. Domačih je bilo sram; on sam se je v treznosti jezil nad seboj.
Na ženo se je silno jezil, ker ga je že ostro svarila in kregala, še bolj sitno pa je bilo, ker je jokala in tarnala in še otroka — ubogi sirotici — sta ji pomagala pri tem. Hudoval se je naposled tudi na nju.
No in tako je bilo neke nedelje popoldne. Vreme je bilo prekrasno, dan svetel, in prijetno topel. Solnce je šlo proti zatonu in izredno lepo zlatilo hiše, drevje, gorske grebene in pečine. Gori nad vasjo so cerkvena okna kar gorela v jarkem odsvitu rdečih žarkov. No, krasno je bilo in neumneži so bili oni, ki so brez vzroka tičali med domačimi zakajenimi stenami.
Otroci so se igrali na vasi, kjer je bilo precej prostora za njihove norčije. Letali so, skakali, plezali po stari lipi, nadlegovali mimo idoče, se prepirali, kričali, peli, pse dražili, mačke lovili in Bog znaj, kaj so vse
uganjali! Nekateri bolj mirnega značaja so sedeli pri kraju in se pomenkovali; veseli dirindaj je bil vendar tuai brez njih velik.
Celo naš bolehni Mihec je prišel na dan, da se razveseli in nasrka čistega zraka. Prisedel je k mirnejšim. Radi so ga imeli, ker je bil dober in prijazen z vsakim.
Med razposajenimi paglavci je bil eden najglasnejših Polenarjev Kari, ki je sovražil Mihca, odkar ga je obtožil, da je pokral hruške v sosedovem vrtu. Mihec bi ne bil ovajal nobenega, toda dolžili so njega in drugače se ni mogel opravičiti, nego da je povedal za pravega tatu. Mirno tega so se Mihčevi in Polenarjevi zadnjič prerekali med seboj radi nekih deska, katere je bil Polenar ukral.
»Lejte ga, lejte! Pijančev sin je prišel. Nočemo te tukaj, bleda smrt!« Tako je Karl pozdravil ubogega otroka, ko ga je zapazil.
Mihec, dobra in pohlevna duša, ni nič odgovoril. Vajen je bil trpeti molče. Ker je bil šibak, se ni maral bativi z nasilniki, kakršen je bil Karl. Toda rahla rdečica, ki mu je zalila bledo lice, je pričala, da so ga hudobne besede vendar zadele v srce.
»Ne poslušaj ga, Mihec ! Kaj ti more? Saj veš, kakšen je,« ga je tolažil štengerjev Pepič. »Hudobnik je bil in bo kot njegov oče.«
»Bleda smrt, bleda smrt ! Nočemo te. Beži preč !« se je zopet oglasil Karl.
»Kaj mu hočeč? Saj ti ni na poti, grdina!« mu je oporekal Pepič. »Pusti ga pri miru!« so se oglasili še drugi.
(Nadaljuje)
Stran 4
--------------«	MATAJUR	»-----------
A VIÌVI'MWI »I DISTANZA
štev. 16
Il martirio di Nimis Attimis Faedis e Sedilis
Un eccidio senza nonio a Torlano - Il doloroso esodo della popolazione dai paesi bruciati dai nazifascisti - Ricostruzione
Durante l’ultimo conflitto, particolari conseguenze negative nanno dolorosamente pesato sul territorio della Slavia friulana e sulle propaggini pedemontane mistilingue
Ne parliamo oggi perchè ci si trova ormai nel clima commemorativo del ventennale della « Resistenza » cne appunto nella bla-via Friulana e nei territori a popolazione mistilingue ha scritto parecchie tra le sue più belle pagine di storia.
Il 25 agosto 1944 una colonna corazzata di SS e fascisti, dopo le azioni negative offerte dai cosacchi battuti tatticamente dai partigiani, irruppe a Torlano dove per rappresaglia devastò e incendio, bruciando alla fine, orribile a dirsi, in una stalla, vivi 38 civili tra uomini, donne e bambini. Compiuta la feroce rappresaglia la colonna si allontano.
Nei giorni 26 e 27 sono i cosacchi cne tentano di frantumare la resistenza partigiana. Nei giorni 28, 29 e 30 agosto la battaglia nella zona continua.
Il 31, ultimo di agosto, è giornata decisiva per gli intrepidi partigiani i quali, dopo due ore di combattimento, alle ore 20 conquistano Nimis sul cui Municipio venne subito issata la bandiera della libertà.
In tal modo si potè creare ima ; zona senza nemici, denominata « zona libera orientale » con vertici Cividale, Bergogna e Tar-cento.
La « zona libera » — una specie di piccola repubblica partigiana — dava evidente fastidio al nemico data la sua importanza economica, logistica e strategica. Per tale ragione all’alba del 27 settembre 1944 più di trentamila tedeschi — gli effettivi di due divisioni — sfruttando il fattore sorpresa, attaccarono concentricamente la Zona Libera. Si combattè più aspramente a Sedili e a Madonna delle Pianelle.
I partigiani — garibaldini, oso-vani e anche sloveni — pur notevolmente inferiori in uomini e mezzi, si difesero con grande bravura in ogni settore.
Soltanto verso le ore 20 il nemico riuscì a forzare l’ingresso nella valle del torrente Grivò prendendo in tal modo alle spalle Faedis.
ili lettavi
e u tutti gli a ni io i
Ci permettiamo richiamare la cortese e benevola attenzione di tutti gli amici, lontani e vicini, circa le serie difficoltà che, in questo particolare periodo di crisi economica, che, purtroppo, dura da assai tempo, sta attraversando il giornale; ed appunto per questo, più che rivolgere un appello, il cui sapore è sempre o quasi di tono allarmistico, ci rimettiamo, meglio anzi, confidiamo nella comprensione e nella certa solidarietà di tutti i lettori e di quanti — ma vogliamo sperare lo siano tutti — sono convinti della assoluta necessità che questo foglio continui a vivere ed a mantenersi quale finora si è sempre dimostrato, e precisamente coraggioso e valido strumento di difesa e di tutela di tutti i cittadini di parlata slovena della provincia di Udine, ovunque si trovino; comprensione e solidarietà che ci auguriamo abbiano a tradursi in nuovi lettori e in nuovi abbonati e, per chi più può, in rimesse di quote più sostanziose.
A tutti, per intanto, il più vivo ringraziamento.
I partigiani sgomberarono Nimis all’alba del 28 settembre ’44 dopodiché tutti i reparti dei combattenti della libertà diedero i-mzxo allo sganciamento in direzione Monteaperta - Taipana.
Durante la notte tra il 29 e il 30 settemore 1944, pertanto, lo sganciamento, protetto da gruppi di retroguardia, era ovunque in atto. Naturalmente a questo punto era da considerarsi conclusa la battaglia per la difesa della Zona Libera Orientale.
II nemico a fine battaglia o-pero una selvaggia repressione che fece fremere di sdegno ogni essere umano e che giustificò ogni maledizione.
Esso si sfogò su tutto ciò che gli capitò sotto mano: sventura e morte erano dovunque in agguato.
Si è trattato di ima rappresaglia selvaggia: uccisioni, donne e ragazze violentate, arresti in massa, e poi le deportazioni.
Nimis, Attimis, Faedis e Sedilis altrettanti spaventosi roghi: uno spettacolo apocalittico.
Per giorni e giorni inesorabili le fiamme si sono levate alte dalle case, tingendo nelle notti di sinistro riverbero le valli e le montagne.
|iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimmimm
GITI FERIALE COI SOSTA A HA
In quei giorni di rovina e di morte, da quella che era stata la Zona Libera Orientale, si è vista la povera gente ruggire aai propri paesi e dai propri casolari per non vìvere più sotto l’incubo di altre feroci rappresagli
I proiughi, in lungne processioni, incedevano penosamente per molte strade, e in maggior misura verso il capoluogo, recando a mano o sulle spalle qualche masserizia.
Spenti gli occhi avevano gli uomini e le donne; terrorizzato, trasngurato il viso i bambini, ma nel cuore di tutti, in quelle tremende ore, albergava la speranza di ritornare perchè si « sentiva » che presto la guerra si sarebbe conclusa vittoriosamente.
E fu così: nazisti e fascisti furono annientati dal valore e dal sacrificio dei partigiani e la gente ritornò ai propri paesi per ricostruire in pace il proprio tetto e per riaffrontare la vita in piena libertà e con i più seri propositi.
A vent’anni di distanza noi rendiamo onore ai morti e ai vivi che hanno reso possibile la vittoria e l’incamminamento sulla via della giustizia sociale e del progresso.
Dappertutto di questi tempi la gente, quella naturalmente che lo desidera e ne ha la possibilità — non quella che ancora non può prendersi alcuna soddisfazione, nemmeno di u-na gita di piccolo cabotaggio o meglio di minima spesa — tenta di evadere anzi di squagliarsela dalla propria casa per recarsi altrove: chi con la scusa di cambiare aria, chi con quella di ritemprare le energie, chi per riposarsi dalle fatiche di ogni giorno o dai lunghi mesi di studio. Parecchia gente però la fa anche per un senso di imperdonabile vanità, insomma per poter poi dire: « Io sono stato lì, io sono stato là; e via dicendo. Le solite miserie umane.
Noi, che non possiamo neanche ritenerci a mezza strada nei confronti di coloro che possono « muoversi » e degli altri che invece devono stare inchiodati a casa, abbiamo compiuto uno sforzo e ci siamo allontanati dalla nostra residenza per compiere un breve giro nella Slavia Friulana, su una « seicento », piuttosto passatella, di un amico, ma più che per godere della frescura di quei posti e dei meravigliosi quadri panoramici o per consumare il « pich-nich », che poi altro non è che una comune colazionci-na a base di panini imbottiti, lo ab-abbiamo fatto per tastare un pò il polso di qualcuno e in tal modo, il più diretto e democratico, poter conoscere la situazione economica locale.
La sosta più lunga, ad ogni modo, l’abbiamo fatta a Taipana, dopo aver, diremo così, porto un salutino alle sue borgate e borgatelle, del resto sempre affettuosamente accoglienti.
Il giorno era feriale e in conseguenza ciascuno e ciascuna si trovava al proprio posto di lavoro e di sofferenza. Ma di maschi ne abbiamo visti pochissimi: i giovani e i più validi sono stati travolti via dalle ondate emigratorie. Le femmine, invece, poverette, hanno il loro da fare per tenere da conto la casa, allevare i bambini, curare i pochi metri quadrati di terra, provvedere alla mucca o al maiale o agli animali da cortile. Ma non bisogna affatto credere che ogni donna, ogni famiglia, disponga di questo e di quello. Sarebbe senz’altro una grande fortuna per gente abituata a vivere quasi di niente.
A Taipana, dunque, dove per la verità si è già provveduto a rendere meno stridente la prospettiva della piazza con la sistemazione e copertura del rio Gorgons nel tratto più prossimo alla chiesa parrocchiale (abbiamo già avvertito che circa la concessione da parte dello Stato del quid della spesa ben sette di loro, esponenti politici e non, compreso il Sindaco si sono fatti belli attribuendosi ciascuno la priorità dell’interessamento per lo ottenimento dei contributo: quando si dice la modestia), abbiamo potuto avvicinare un vecchio e una donna che, reduce dall’aver recato a mezza costa, sulle spalle, dello stallatico — e di viaggi, dal basso in alto e viceversa, ne aveva già fatti parecchi — con il suo smunto viso sembrava volerci dimostrare come pesassero su di lei e
Programma - Orario
della eelebrasione
sulle donne del paese le conseguenze deifemigrazione e della degradazione economica.
Ci disse il vecchio: « Qui le cose vanno come sempre, cioè mate; più si vive e più si spera naturalmente. Ma quante delusioni nella vita. La Kegione.-' Adesso speriamo in essa. Ma guai se dopo tanto chiasso essa finisse per diventare un « ufficio burocratico », buono tutt’al più ad assolvere alle funzioni che già svolgono i prefetti e gli altri commissari ».
Ci disse la donna: « Io mi intendo poco o niente di politica, ma anche se me ne intendessi qui non cambiereo-oe nulla. Sono sfiduciata. Promesse e sempre promesse; e basta. E’ un prendere in giro la povera gente come noi ».
Abbiamo osservato: « E il miracolo economico? ».
— « Ne abbiamo sentito parlare parecchio ma senza mai vederlo questo miracolo. Va bene che siamo ignoranti ina non al punto che credono loro».
— « Loro chi? ».
— « Quelli che comandano, insomma, e che ogni tanto vengono qui o scrivono sui giornali che si farà questo e che si farà quest’altro. Intanto tutti i nostri uomini sono costretti a ramingare per il mondo per guadagnare un pezzo di pane per vivere, sarebbe anche ora di finirla di trascurarci e di lasciarci in questa condizione. Noi contadine, poi, siamo sempre state le più sacrificate tra le lavoratrici, e nessuno qui, a cominciare dalle autorità, cne non ci risparmiano le tasse, ci tiene in considerazione ne fa qualcosa per venirci incontro e aiutarci ».
Ultimando la gita — gita di lavoro in sostanza — prima di lasciare il territorio del Comune di Taipana, altri vecchi e altre donne ci hanno detto le loro pene; e tutti non hanno fatto altro che confermare, con espressioni colorite e convincenti, lo stato di estremo disagio e di abbandono in cui in generale versa la popolazione, specie la parte di essa che vive nelle zone più isolate e impervie; e più di uno ha tenuto a far sapere, sottolineando con forza le parole, che, tanto per incominciare — a parte quello che farà o non farà il Governo Regionale — sarà bene, anzi doveroso per coloro che amano davvero questa nostra terra e si sentono orgogliosi delle sue origini e delle sue tradizioni e che non disdegnano, infine, di mantenere in onore quella lingua madre che certuni vorrebbero invece far scomparire, che nelle prossime elezioni amministrative, che dovrebbero svolgersi nel tardo autunno di quest’anno, si cerchi di fare il possibile per mandare in Comune degli uomini non solo capaci ma che godano tutta intera la fiducia della popolazione; e naturalmente che siano dei veri democratici.
« Ciò sarà possibile — ha concluso il nostro interlocutore — se, come lo spero ed è da augurarsi, si riuscirà a creare in tempo la necessaria unità d’azione e di obiettivi di tutti gli e-lettori di ambo i sessi ».
U. T.
Domenica 27 c.m. in NIMIS, ATTIMIS e FAEDIS verrà celebrato, in forma unitaria e solennemente, il ventennale delle epiche battaglie partigia-ne, durame le quali, per rappresaglia, sono stati incendiati, come parliamo in altra parte del giornale, i tre paesi martiri: Faedis, Nimis, Attimis e Sedilis. Nel contempo sarà ricordata la breve ma gloriosa vita della Zona Libera Orientale, vita vissuta in piena atmosfera democratica, nel cui territorio, appunto, si trovavano le tre località nominate.
La celebrazione è posta sotto l’egida dell’A.N.P.I. provinciale di Udine, (Associazione Nazionale Partigiani d'Italia), dell’A.P.O. (Associazione Partigiani Osoppo) e delle Amministrazioni comunali dei paesi interessati che così hanno stabilito il programma-orario:
Domenica 27 settembre 1964:
A NIMIS, ore 9: Incontro delle Autorità e Partigiani. Saluto del Sindaco del Paese cui seguirà la commemorazione ufficiale.
A cerimonia ultimata, partenza per Attimis, attraverso il Piccolo Monte Croce.
Ad ATTIMIS, ore 10: Raduno e saluto del Sindaco, quindi orazione del dott. Alfredo Berzanti Presidente della Giunta Regionale', dopodiché ci si recherà a Faedis.
A FAEDIS, ore 11: Chiusura delle celebrazioni con il saluto porto dal Sindaco ed il discorso conclusivo che sarà tenuto dal Presidente dell’Assccia-zione Nazionale Partigiani d’Italia on. Arrigo Boldrini (Bulòw), Medaglia d’Oro al Valor Militare Partigiano.
Nelle sere di sabato 26 e domenica 27 settembre 1964 dalle Prealpi, sopra i Comuni dell’ex Zona Libera Orientale, verranno lanciati dei bengala trico-
lori in memoria dei Caduti per la Libertà.
Avvertiamo che tutti i convenuti dovranno nrovvedere a portare con sè la eventuale colazione al sacco. Ad ogni modo, nelle osterie dei dintorni e del; le ridenti colline, potranno soffermarsi tutti coloro che lo desiderano.
I partigiani vicini e lontani partecipanti alle varie manifestazioni sono invitati, come da accordi presi tra gli enti promotori, a intervenire muniti solamente di coccarda o di nastrino tricolore, vale a dire senza fazzoletti di formazione.
Nastrini e coccarde si possono prenotare presso le sedi provinciali e sezionali dell’A.N.P.I. e dell’A.P.O.
Le bandiere saranno quelle delle Associazioni e delle formazioni partigia-ne.
E’ prevista la partecipazione, oltreché di autorità e personalità provinciali e regionali e delle popolazioni locali e contermini, dei Sindaci o dei rappresentanti delle Amministrazioni comunali, con bandiera, di tutti i Comuni della Regione Friuli-Venezia Giulia. Saranno presenti inoltre rappresentanti del movimento partigiano della vicina Slovenija.
1IOTEL
GRAD PODVIN
ponviN
((•oreujitlta)
AVI ventennale della Zona Libera
Gli invasori stanno facendo razzia di bestiame nella zona di Nimis. Così hanno distrutto il patrimonio zootecnico
mmmmmmmmmmmmiimimii   mimili mmmmmmmimmmmmmmiii
LONG
ULTE» « 170 »
è la fuoriserie delle sigarette