Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. reč na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedleija v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice 6t.;2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izviemfli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. ^tev. 200. V Ljubljani, v soboto 1. septembra 1894. Letnik XXII. Vabilo na naročbo. SI. septembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta 15 gld. 8 „ Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ JJpravništvo ,,Slovenca". \ pojasnilo! 2e večkrat smo podajali svojim bralcem posamične odlomke iz »Przegl^da", ki so pojasnovali politično mnenje sedaj vladajoče poljske stranke v Galiciji. Iz tega namena prevajamo tudi danes člančič imenovanega lista z napisom „v pojasnilo". Glasi se tako le: „ Glasila protikoalicijskih strank se sedaj iz nova bore proti Poljakom : dolže nas izdajavstva slovanskih teženj, ki se izraža v zvezi, katero smo bojda sklenili z Mažari, a hkrati skušajo zasejati v naših koalicijskih tovariših nezaupnost v trajnost političnih zvez z nami. Te borbe ne moremo ostaviti brez odgovora. Kolikor vemo, ni noben poljski, niti nemški, niti mažarski dnevnik trdil,'da bi bili pri obisku ogerskih gostov v Levovu sklenili poljsko - mažarsko zvezo. Zgodovina Poljske in Ogerske je res polna tacih zvez, ki so bile navadno obema narodoma v prid, vendar pa sploh nobeden ni sklepal zveze v pomenu mejnarodnega dejanja. Nasproti pa biva identičnost poljsko-mažarskih teženj, morda važnejša od formalne zveze, oprta na zgodovinskih spominih in na realnih političnih potrebah sedajnega časa, vzlasti na polju velike mejnarodne politike. Ta identičnost se res na razstavi ni zabeležila v listinah, toda zabeležena je na drug znamenit način. Tega očividnega dejstva ni treba in ni vredno tajiti zavoljo tega, ker to zahtevajo tujci, hoteči nas razločiti z našimi najstarejšimi prijatelji. Dalje brez dvojbe biva parlamentarna zveza Poljakov z Nemci, tako z liberalnimi, kakor s konservativnimi, — zveza, ki jo kaže ministerstvo in skupna parlamentarna komisija, ki ni bila naenkrat sklenjena, marveč po resnem premišljevanju in sicer ne za trenotje, marveč brezdvojbeno za daljši čas. Nobenega vzroka nimamo, da bi tajili to zvezo. Seveda, da se je udejstvila, to je ponosna priča nenavadne bistroumnosti naših parlamentarnih voditeljev. Vsled te nedvojbeno obstoječe poljsko-nemške zveze dokazuje naj pri proste jša logika, da so nam koalicijske nemške stranke sedaj bližje, nego li stranke, ki stoje izven koalicije ali se celo bojujejo proti nji. Poljak je vedno pošteno držal dano besedo in ni ni-kedar prelamljal zvez. Kavtoo uao, kakor smo celo vklub žrtvam, katerih je od nas tirjala 1. 1879 sklenjena zveza, vstrajali, dokler je niso razbili Mladočehi, tako nas tudi sedaj nobeden ne sme sumničiti in žaliti, kot bi posredno ali neposredno rušili parlamentarno zvezo sklenjeno v listopadu pr. 1. Naši zavezniki se morejo brez skrbi zanašati na nas in koalicijski protivniki, bodite si kakeršne koli narodnosti hočete, se udajejo neumni zmoti, če mislijo, da nas pregovore, da bi prelomili dano besedo." Ti stavki nam kažejo, da sedaj še vedno sebičnost gospodari mej Poljaki. Najpreje pogrešamo v teh besedah tistega jedino upravičenega načela, da se morajo namreč vse zveze vršiti po krščanske nravnosti nepremenljivih zakonih. Pred vsako zvezo mora biti prvo vprašanje: Ali je nravno dovoljena? Kedor tega ne priznava tudi v političnem življenju, ga nikakor ne moremo prištevati krščanskim politikom, če tudi sicer včasih v besedah hoče veljati za tacega. »Przeglad" opisuje skorej v vsakem listu kake cerkvene slovesnosti in se kaže sploh v dnevnih novicah jako pobožnega; toda njegova politiška načela pa vodi ves drug duh. Sedaj vladajoča stranka se mora ohraniti in v ti točki ne briga nikogar niti liberalizem, niti klerikalizem, niti krivica, niti pravica. O tem se ne razgovarja sedanja poljska politika. Kaj jih briga, da se od dne do dne vsled sedanjega šolskega zakona pokvarja po mnogih krajih mladina; kaj jih briga, če cerkev tlačijo liberalne vezi, kaj jih briga, če se raznim narodnostnim dela nasilje, kaj jih briga, če vsled pomanjkljive verske vzgoje in vsled grozovitih gospodarskih razmer tisoči in tisoči propadajo socijalni demokraciji ali anarhizmu 1 Mažarske težnje se istovetijo s poljskimi — in sicer v listu, ki hoče zastopati krščanska načela! Mažarske židovskoliberalne, krščanstvu odločno sovražne ideje, mažarski šovinizem, mažarska krivič-nost nasproti drugim ogerskim prebivalcem, mažarska zvijačnost, s katero gospodarski izsesavajo aašo državno polovico, mažarska mejnarodna politika, polna sovraštva, napojena z brezbožtvom in vzrastla na nravno gnilih tleh — vse to naj se istoveti s poljskimi težnjami I Nam vsaj ni mogoče pojmovati te trditve. In ti Mažarji so najstarejši poljski prijatelji?--- Sedaj se pač ne čudimo, da so v bratski ruski narod v domači deželi zanesli toliko mržnjo do njih in do vsega, kar je ž njimi v zvezi, žalibog marsikje tudi do cerkve, kateri pripadajo. Članek govori o žrtvah, ki so jih imeli Poljaki vsled prejšnje večine. Morda so to tisti milijoni, katere je država darovala Galičanom, morda je mej temi žrtvami tudi nadvlada, ki so si jo ravno v tem času pridobili Poljaki? — Mi smo dobili nekaj mrvic administrativnim potom, in še tiste vedno hvaležno omenjamo, Poljaki pa govore o žrtvah. Dolgo ne maramo bloditi po teh čudovitih trditvah, samo to zatrjujemo, da za-se ne smatramo koalicije za to, za kar jo smatrajo Poljaki. Po naših LISTEK. Moje ječe. Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—. XXIII. Molče sem šel za jetničarjem. Nekaj ozkih hodnikov in nekaj dvoran sva prešla, dokler nisva prišla do onih glasovitih svinčenic beneških. Tam je poiskal jetničar v zapisniku moje ime, potem pa me zaprl v za me odločeno sobo. Tako imenovane svinčenice (piombi) so gornji del nekdaj doževske palače pokrite povsem s svincem. Moja soba imela je eno veliko okno z grozno mrežo, skozi katero se je videlo na streho cerkve sv. Marka tudi s svincem pokrito. Preko cerkve sem videl daleč tam zadnji del trga in na vseh straneh polno kupol in zvonikov. Velikanski zvonik sv. Marka bil je od mene le toliko oddaljen, kolikor je cerkev dolga in slišal sem vse, kar so na njem malo bolj glasno govorili. Videl sem tudi činega in en vhod. Na onem delu dvorišča bil je javen vodnjak in tja so hodili neprenehoma ljudje po vodo. Moja ječa je bila tako visoko, da so se mi ljudje tam doli videli, kakor otroci, njihovih besed pa nisem razločil, ako niso vpili. Tako sem bil torej mnogo bolj osamljen kot v ječah milanskih. Prve dni so me trle nekoliko skrbi radi tožbe, ki me je stavila pred posebno sodišče, morda se je radi tega pridružil tudi žalostni občutek še večje osamelosti. Sicer pa sem bil tudi bolj oddaljen od predrage mi svoje rodbine, o koji nisem mogel izvedeti ničesar. Novi obrazi, katere sem videl, niso mi bili zoprni, a držali so se resno, da sem se jih kar bal. Glas jim je bil pretiral naklepe Milancev in ostalih Lahov, in umili so, da sem jaz jeden najhujših kolovodij drzne te nakane. Malo mojo pisateljsko slavo poznali so jetničar, njegova žena, hči, njegova sinčka in celo čuvaja: Bog vč, če si niso domišljevali ti vsi, kedo vč, kak coprnik da je pesnik tragedije? Bili so resni ljudje, nezaupljivi, željni, da bi jaz v sebi zaupal kaj več, sicer pa zelo postrežni. Kmalu so se me privadili vsi in videl sem, da so dobri. Žena bila je najdalj resna proti meni prava jetničarica. Bila je suhega obraza, stara kacih štirideset let, redkih besedij, in ni kar nič kazala, da bi mogla biti dobra še komu drugemu kot svojim otrokom. Nosila mi je kavo zjutraj in po kosilu, vodo, perilo itd. 2 njo so prihajali navadno njena hči, deklica kacih petnajstih let, ne lepa, pa usmiljenega obraza in fanta, prvi trinajstih, drugi desetih let. Odhajali so z materjo in ko so se zapirale duri, obrnili so še enkrat prijazne svoje poglede proti meni. Jetničar ni prišel nikdar k meni, razun kadar je prišel po me, da me je odvedel v dvorano, kjer se je zbiralo sodišče, ki me je zasli-šavalo. Čuvaja prišla sta le redkokedaj, ker sta imela dovolj opraviti v ječah policije, ki so bile nadstropje nižje in vedno polne lupežev. Eden teh dveh čuvajev bil je star nad sedemdeset let, a vedno še kos takemu trudapolnemu življenju, ko je treba vedno letati po enih stopnicah doli, po drugih gori v razne ječe. Drug mu bil je slar kacih 24 do 25 let, ta pa je raji pravil o svojih dragicah, nego pa je izpol noval svoje dolžnosti. (Dalje sledi.) mislih se more zagovarjati koalicijo samo kot prehodno stanje in samo v tem smislu se morejo poslanci opravičevati. Vsak za-se naj si pa v to opravičevanje sam izbira dokazov! Tudi stranke kaznujejo vlastni grehi! Pravica se tudi nad njimi maščuje. Morda bodo kmalu imeli priložnost, premišljevati to resnico sedaj vladajoči Poljaki. Sreča je opoteča in ako ne temeljuje v večno stalnih načelih, potem se lahko cpoteče v tre-notju. Krščanska zavest se širi mej ljudstvom in poleg nje tudi odločni in živi materialistični socijalno-demo-kratični nazor o svetu. Ko se spoprimeta, zmela bosta gotovo kar v migljeju vse polovičarstvo, katerega že popreje ni odpihal časa veter. „Przeglt|dovi" in njegovih somišljenikov nazori bodo takrat pozabljene šale! Reka — hrvatski in ogerski con-domiiiium. (Konec.) Najbolj pereče vprašanje pa je na Reki za Hrvate šolsko. Več nego polovica prebivalcev so Hrvati, in vendar ni na Reki nobene ljudske šole s hrvatskim učnim jezikom. Če je Reka zares condominium, zakaj se hrvatska vlada ne zavzame za hrvatske otroke, da dobe hrvatske šole, kakor so to storili Mažari za svoje, a mestno zastopstvo za italijanske, kamor silijo tudi hrvatsko deco. V tej zadevi se mora v prvem redu pokazati, kaj je condominium vreden. Hrvatska vlada je dolžna, da se poskrbi za hrvatske šole, in da se le te odpro na njene stroške, če mestno zastopstvo ne bi hotelo na to pristati. Dokler se zahtev reških Hrvatov ne izvede od strani hrvatske vlade, tako dolgo je Pliveričev condominium le sleparija in nič druzega. Mažarom se ve da ni še dosti, da odtujujejo hrvatsko deco ter jo po italijanskih šolah večidel žrtvujejo irredenti, ki je tudi v tem skrajnem kotu Kvarnera razširila svoje peruti, nego so sklenili v zadnjem času Hrvate odstraniti z Jadranskega morja, in to zopet po nemarnosti hrvatske vlade, ako obstoji zares condominium. Mažari mislijo namreč odpreti pomorsko akademijo na Reki z učnim jezikom mažarskim in deloma z italijanskim. O hrvatskem jeziku ni v osnovi naučni niti govora, in vendar stoji Reka na tleh hrvatskih in vsa okolica in Primorje je hrvatsko. Ni li to za condominium najbolji dokaz, da ga v istini ni, ali pa če je na papirju, da hrvatska vlada ne mara zanj. Radi tega so povzdignili primorski Hrvati resno pritožbo, kajti vsled tega jim preti velika nevarnost v gmotnem pogledu. Vse bolje službe pridejo na ta način v roke nihovih narodnih protivnikov. Do zdaj so se podajali vsi oni podjetni učenci, ki so hoteli zvršiti više mautiške nauke z bakarske nautiške šole na tržaško nautiško šolo, kjer so v nemškem i italijanskem jeziku dokončevale svoje višje študije. To jim je bilo lahko, ker sta oba jezika namreč talijanski in nemški na nautiški šoli v Bakru obligatna. Na nautiški akademiji reški bo pa učni jezik mažarski, ki je obligaten le na mažarsko-italijanski gimnaziji na Reki, na drugih zavodih pa ne. Tukaj je tedaj Hrvatom vstop zaprt, če se ne nauče mažarskega jezika. Iu ravno to hočejo Mažari, pa so nakanili odrediti, da se v bodoče ne bode nič več priznavala spričevala tržaške nautične akademije v mažarski službi. Ni li to vse naperjeno proti Hrvatom v Primorju, brez katerih si vendar ne moremo pomisliti pravega brodarjenja po Jadranskem in drugih morjih ? Kaj poreče hrvatska vlada na ta napad od ogerske strani, in bode li ga zavrnila na kak način? Mogla bi ga odbiti, ko bi povzdignila današnjo srednjo nautiško šolo v Bakru na nautiško akademijo. To bi se dalo izvesti brez posebno velikih stroškov, a to je tudi želja vseh Primorcev. To bi bil ob enem najhuji udarec za mažarsko akademijo, ki bi ostala seveda brez dijakov. V tem pogledu bi morali Primorci sami nekaj storiti ter vlado na to siliti, kajti ona se bode pozivala zopet na condominium reški, po katerem imajo Mažari prav, da odpirajo šole, a Hrvati naj se uče mažarski, kajti po vladnem condominiumu, ki je sestavljen po učenjaku Pliveriču, je Reka mažarska iu hrvatska, ali kar Mažari na Reki delajo je vse prav, in Hrvati imajo vse to le odobriti. To je zares žalostno stanje, in Hrvati bi se morali sami osvestiti ter odločno zahtevati svoje pravice od svoje vlade, da jih ne prepušča milosti in nemilosti tako blago-srčnega zaveznika. Tedaj hitro na delo! Politični pregled. v Lj ubij an i, 1. septembra. Iujemno stanje v Pragi. Pri zadnjem mi-nisterskem svetu se je vendar govorilo o izjemnem stanju v Pragi. Finančni minister Plener je tudi zahteval, da se izjemno stanje odpravi. Uprla sta se mu pa grof Schonborn in knez "\Vindischgriitz, skli-cevajoč se na poročila grofa Thuna o razmerah na češkem. Mladočeški listi trdijo, da grofThun zaradi tega nasprotuje odpravi izjemnega stanja, ker bi rad zatirajoč Mladočehe Staročehom pripomogel do prejšnje veljave. Liberalci in Poljaki. Liberalni listi se jako vesele, da so v Levovu Poljaki ministra Ple-nerja jako slovesno vsprejeli. Po njih mnenju so Poljaki poleg nemških liberalcev jedina stranka, ki ima lastnosti, katere je treba pravi državni stranki. Tako pišejo listi, kateri so pred jednim letom še najhuje zabavljali proti Poljakom. Vsaj je znano, kako so vsi liberalni listi napadali Poljake, ker niso hoteli se zvezati z liberalci in je bil Jaworski se izjavil, da Poljaki ne vstopijo v nobeno stranko, v kateri ne bode Hohenwartovega kluba. Poljski listi hvalijo Plenerja, da se je pošteno boril proti Poljakom in se sedaj njim hoče pošteno približati. Sicer pa časopisi zagotavljajo, da Plenerjevo potovanje v Galicijo nima nobenega političnega pomena, kajti prijateljstvo mej Poljaki in liberalci je tako že dovolj trdno. Napadi proti Kalnokgju. Ogerski vladni listi so hudo napadali grofa Kalnokyja, ker se je mislilo, da v višjih krogih deluje proti civilnemu zakonu in pa proti Wekerlovi vladi. Pretili so celo, da ga ogerski delegatje primejo v delegaciji in ga celo prisilijo, da bode moral odstopiti. V ogerskih vladnih krogih so pa vendar spoznali, da so preslabi, da bi mogli omajati stališče ministru vnanjih stvarij, pač bi pa sedanja ogerska vlada prišla v nevarnost, ako bi vladni listi nadaljevali svoje napade. Zaradi tega se je Wekerle pri Kalnokyju opravičil, da vlada ni v nobeni zvezi z onimi napadi po vladnih listih in jih obžaluje. Vladni listi so pa nakrat jeli zagotavljati, da Kalnoky uživa še vedno zaupanje Ogerske. Vladna stranka tudi ne bode v delegaciji napadala ministra vnanjih stvarij. Sedmograški Saksonci se tudi začenjajo bolj zavedati, in vedncJ bolj se ' prikazuje neki opo-zicijonalni duh proti ogerski vladi. Posebno mlajši politiki niso za vlado in tudi glavni saksonski glasili že zahtevata, da saksonski poslanci izstopijo iz vladne stranke. Vladi pač to ni po volji sedaj, koji gre že hudo za večino. Cankov se še vedno nadeja, da mu dovolijo povrnitev v Bolgarijo, ako prej ne, pa po volitvah, ki bodo dne 23. septembra. Kakor se je on izrazil proti nekemu časnikarju, se bolgarska vlada najbrž boji, da bi jej on ob volitvah sitnosti ne delal. Sedaj bode večina njegove stranke podpirala vlado, ko bi se pa on povrnil, bi se pa utegnila samostojno organizovati. Mi pa mislimo, da tudi potem ne bodo bolgarski ministri marali pustiti Gankova v deželo, ker bi gotovo skušal narediti kak razpor mej vladno stranko. Cankov se je proti časnikarju tudi izjavil, da je prepričan, da se Stambolov več ne povrne na krmilo. To je pa verojetno, ker sicer bi bivši ministerski predsednik proti raznim poročevalcem tujih listov kneza ne grdil, kakor sedaj dela. Bolgarija. Še ta mesec bodo volitve za sobranje in agitacije so se že pričele. Gotovo je, da bode vlada pri novih volitvah dobila večino. Nova večina pa ne bode jednotna, temveč bode sestavljena iz več frakcij. Najbrž bode voljenih jako veliko sedanjih poslancev. Velik del Stambolova stranke je namreč prešel v vladni tabor, videč, da prejšnji ministerski predsednik ne pride več na krmilo. — Nasprotniki Stambolova so bili raztresli novico, da se je bivši ministerski predsednik pogajal z grofinjo Hartenau, da bi njenega sina proglasil za kneza bolgarskega. Tudi se je dogovarjal s princem Franjo Josipom Battenberškim, da bi prevzel prestol. Bivši tajnik kneza Aleksandra Golovin pa vse te govorice preklicuje. Izmislili so jih najbrž, da so pri knezu pripravili Stambolova ob zaupanie in tako preprečili za zmiraj njegov povrat. Sedanji ministri se namreč še vedno Stambolova boj&_ Razgled po slovanskem svetu. Praga, 20. avgusta. Že četrt stoletja se govori in tudi dela na uravuavi Vltave, da bi po njej plavati mogle i večje ladije. V to mora biti voda globoka povsod vsaj 140 cm. Ker je ta uravnava Vltave velikega pomena, kajti veljalo bi prevažanje različnega posebno bolj cenega blaga veliko manj kot po železnici, in s tem bi se tacega blaga mnogo več izvozilo na Nemško in ker znaša po nekaterih krajih globočina le 80—90 cm., sklicala je praška trgovinska zbornica sejo, koje so se udeležili merodajni vladni zastopniki. Vsi so povdarjali važnost reguliranja Vltave, ozirali se tudi na dunavsko-oderski kanal, in sestavila se je slednjič komisija, ki naj bi si terrain v kratkem ogledala ter potrebno ukrenila. Toraj smemo upati, da se bode približal trenutek, ko se bode vporabila holešoviška luka, napravljena z velikimi stroški a dosedaj vsled plitvosti vode prazna. — V tfebenicki okolici se pridela na leto silna množica raznovrstnega sadja. Dasi tudi se ga veliko izvozi na tuje (le iz Lovosic gre na leto okrog 79.000 m stotov svežega sadja in 19.000 m stotov suhega), vendar ni dobiček primeren pridelku. Da se sadje latje in z večjim dobičkom v denar spravi, zida sedaj delniška družba v Tfebenicah tovarno za sušenje sadja, izdelovanje „kompotov" , sadnega vina itd. Stroški za zidanje z začetno glavnico znašajo čez 120.900 gld., vpisanih delnic je že 115.000 gld. — V Klatovih je umrl dne 23. t. m. dr. Vaclav Sedl&ček, odvetnik in deželni poslanec. Kot klatovski rojak je delal vstrajno in nesebično za razcvit mesta, kot deželni poslanec je žrtvoval svoje moči i med svojim bolehanjem in boleznijo narodu, tako da je vestno spolnoval svojo poslaniško dolžnost vzlic svoji bolezni. Malo je takih požrtvovalnih narodnjakov dandanes. — Dr. Riegerja napadajo „N. L." radi pisma, koje je pisal blaviškemu dekanu g. J. Kratochvilu, nekdanjemu poslancu na krerazirskem zboru. Tu izraža željo, da bi se obrnila politična situacija na bolje, zakaj sedaj je prav slaba. To je dalo „N. L." povod, da napadajo sedaj dr. Riegerja m celo staročeško stranko. — Arnošta Pardubiškega kolegij je liberalcem tudi trn v peti. Dr. Heveroch težko prenaša, da hoče ta »klerikalni" kolegij skrbeti za dijake. Po njegovi misli bi bilo pametneje, ako bi občine svojega dijaka vzdrževale in ta naj bi potem vse povrnil (?). Prav izvrstna misel! Z davki preobložene občine naj bi si še nove troške nalagale. Bolja je misel staroste „SIa-vie", ki je rekel na shodu v Brandysu, naj bi se vporabila dijakom v podporo nabrani tisočaki za Husov spomenik, s tem bi bil mojster Hus, ako bi še živel popolnoma zadovoljen. Pač prav je povedal 1 — Narodopisna razstava v Kralj. Gradcu je najlepša med vsemi dosedanjimi te vrste. Imenujejo jo »jubilejna razstava 1. 1891 za Severovzhodnjo Češko. Iz Brna, 20. avgusta. „Lid. Nov." hočejo na vsak način dokazati, da so bili kat. shodu poslani podvrženi telegrami. Dosedaj se jim je posrečilo dobiti tri take, a smolo imajo ž njimi, kajti svoje trditve ne morejo z nobenim dokazom podpreti , nasproti pa dokazuje „Hlas" z očitnimi dokazi, da so vsi telegrami pristni. Tako zabava g. vrednik CrmAk svoje čitatelje. — Pri kat. shodu je opozoril neki duhoven gostilničarja „pri Lipi", naj bi ne naročal več „Lid. Nov." ampak „Hlas". Gostilničar je radikalni list takoj vrnil in „HIas" naročil. Naj bi našel posnemalcev. — Tukaj se nahaja verska sekta „Apoštolsky spolek", kojega udje se zbirajo pri nekem Lorencu Sk&celu. Bližjega o tej sekti ni nič znanega. — 600 protestantov z jednajstimi svojimi župniki se je zbralo v Krdlicah, da prestavijo 3001etnico kr&lickega svetega pisma. Ta jubilej bi se bil sicer moral že vlani vršiti, a letos je bil kat. shod. Gospodje govorniki so tako govorili, kakor bi popred nobenega sv. pisma ne bilo. Tem odgovarjamo, da sta prinesla že v sv. Ciril in Metod sv. pismo za Slovane, in to je bilo katoliško. Poleg tega se nahaja po raznih samostanih mnogo Čeških sv. pisem starejših kot protestantovsko kr&licko. G. pastorji vporabijo vse nezmisle zoper katoliško cerkev. Cerkveni letopis. Shod na Kumu. Iz kumljanskih hribov 29. avg. Kakor vsako leto vršil se je tudi letos o Jer-nejevem veliki romarski shod na slavnem Kumu, najvišji gori na Dolenjskem in najvišji božji poti na Kranjskem. Dve prijazni cerkvi pozdravite pobožnega, utrujenega romarja, ko dospe vrh gor^: lepa cerkev sv. Neže in nekoliko manjša cerkev sv. Jošta, ki stoji 1219 m nad mqrjem. V obeh cerkvah so oltarji iz krasnega mramorja. Dva velika zvona, ki visita v na samem stoječem stolpu cerkve sv. Neže in katerih teža človeka navdaja s čudom, kako ju je bilo sploh mogoče speljati vrh tako visoke gore in po tako slabi, strmi poti, vabita romarje k molitvi in službi božji. Malokatera božja pot je zlasti Dolenjcu lako priljubljena, kakor ravno kumska. Pa ne samo Doleujec, ampak tudi sosedni Štajerec in Hrvat jo rad obiskuje. Do 5000, pa tudi več romarjev šteje vsakoletni kumski shod. Letošnji jih je pa vkljub slavnostne otvoritve radeškega mostu, ki je bila o istem Času kakor shod, še več štel, ker je bilo vreme zelo ugodno. Samih obha-jancev je bilo do 1200. Sest duhovnikov je bilo o shodu vedno pripravljenih ustreči pobožnim željam od daleč in blizu prišlih vernikov. Kar zadeva službo božjo o kumskem shodu, obsega mej drugimi cerkvenimi pobožnostmi in opravili, štiri primerne pridige in tri pete sv. maše. Veličasten je prizor, ko propovednik stopi na pod milim nebom sezidano lečo, pobožno ljudstvo pa sede po gorskem bregu željno pričakujoč oznanjevanja božje besede. Nehote se pri tem prizoru spomni kristijan one nedosegljivo krasne pridige, katero je imel naš Gospod na gori. S poslušanjem božje besede, s sprejemanjem sv. zakramentov , z molitvijo združujejo romarji, kakor navadno, prepevanje pobožaih pesnij, ki morajo ble-hernega, ki jih čuie, spodbujati. Da se pa vsakoletni kumski shod tako sijajno, hkrati pa tudi tako uspešno izvrši, gre zasluga brezdvomno vč. g. A. Jeršetu, župniku na Dobovcu, ki se zares požrtvovalno trudi, da shod na visoki podružnici njegove župnije vedno doseže svoj namen. Slovstvo. Marjetica, idela. Spisal A Koder. Drugi natis. V Ljubljani 1894. 12°. Str. 246, naslov in predgovor. Založil in prodaja Anton Turk, knjigovez v Ljubljani. Gena 1 krona. — Ravnokar izšla je v drugem natisu lična knjižica pod gornjim naslovom, katere vsebina je povzeta iz preprostega kmetskega življenja nepokvarjenega naroda. Sedemnajst let je rže, kar je izšla prva izdaja, in mnogo se je vže povpraševalo po popolnem razprodani knjižici. Prav ustregel je g. založnik širšemu slovenskemu občinstvu s to drugo izdajo, pa tudi g. pisatelj popravil je marsikaj gledd na jezikovno obliko in izpustil marsikatero nedostatnost prve izdaje. Gospod pisatelj v predgovoru povdarja, da pošilja „Marjetico" v drugič mej svoje rojake, želeč, da jim kaže pristno narodovo življenje v vzorni podobi, povzdigujoč in budeč ljubezen do mile domovine in naroda slovenskega. — Želeči, da bi bili knjige namenjene odrasli mladini pisane v duhu in obliki »Marjetice", priporočamo omenjeno knjižico slovenskemu občinstvu. VVolfovega slovensko - nemškega slovarja) je izšel trinajsti sešitek, prinašajoč na str. 61 —144 (II. zv.) besede »plotnica" do »ponašati". Slovanska knjižnica. Vrejuje in izdaja Andrej Gabršček. Snopič 24., obsežen dva spisa: Čarovnica, novela, Tri smrti, pripovedka. Stariši, podpirajte šolo! Drugi natis. Spisal Anton Kosi, učitelj v Središču na Štajerskem. — To drobno knjižico priporočamo odgojevateljem in prijateljem šolske mladine, prepričani, da bo šola le ondi vspevala, kjer bodo poleg učiteljev in duhovnov tudi stariši spolnovali svoje dolžnosti. — Cena izvodu 12 kr., 25 izvodov velja 2 gld. 75 kr., 50 izvodov 5 gld., 100 izvodov 9 gld. Umetnost. Cerkev sv. Janeza ob bohinjskem jezeru. Iz Bohinja, 28. avg. Gotovo se sme med najlepše kraje nase mile domovine prištevati divjeromantični Bohinj s prostornim tihim jezerom ob vznožji — očaka Triglava. Tukaj, kjer je narava že sama na sebi najvzornejši izraz vsegamogočnosti božje, prebiva stoletja sem verno, pobožno ljudstvo slovensko. L°pe starodavne cerkve pričajo nam o vernosti in pobožnosti čvrstega Bohinja. Najstarejša cerkev v celem Bohinju pa je ob iztoku jezera, na levem bregu hčeer kraljeve, bistre Save — cekev sv. Janeza Krstnika; sezidana je v pravilnem gotskem slogu. Zanimiva je posebno no-tranjenost zaradi starosti in zgodovine slikarstva na Kranjskem. Zunajnost imenovane cerkvice je v teku let silno razjedel zob časa. Bila je zadnja leta vže bolj razpadajoči razvalini podobna, kakor hiši božji. In da se je ni usmilila dobrodelna roka našega do- mačega župnika g. Matije Zamika in vrle soseske sv. Janeza, bila bi gotovo prav kmalu res razvalina. — Marsikaj grenkosti in ovir je moral gosp. župnik pri popravljanju pretrpeti, a s svojo odločnostjo premagal je častno vse zapreke. Obnovil je lično, naravni okolici primerno, zunanje lice cerkvi, ohranivši jej vse znamenitosti sloga in slikarstva. Toda obnovil ni le slogu primerno zunajnost cerkvice, ampak preskrbel jej je tudi novo sliko — sv. Krištofa. Ta svetnik je zelo priljubljen našemu ljudstvu zaradi znane legende iz njegovega življenja; zlasti pri cerkvah ob jezerih in rekah. Tudi tej hiši božji se kaj dobro poda, poleg starih istega svetnika prestavljaj oči h podob, nova na fresko slikana podoba sv. Krištofa. — Izdelal jo je naš domači cerkveni umetnik g. Matija Koželj is Kamnika. — 2e leta 1885 je istega svetnika naslikal na vzhodni strani cerkve sv. Duha ob jezeru. Kdorkoli je videl to že skoraj deset let izvrstno ohranjeno sliko, vsak se je jako laskavo o njej izrekel. A slika sedauja pri sv. Janezu, ono pri sv. Duhu daleč v umetniji prekosi. Gospod umetnik upodobil je najmarkantnejSi moment iz legende. Orjaški Krištof noseč čez de-rečo reko na desni rami malo dete, postoji, počije na sredi vode, podpre si z desnico ledje, nasloni se z levico ob palico, vpre nekako nejevoljen in začuden zaradi velike teže, oči na svoje breme, v dete, ter je vpraša, kako da je tako težko, ko je vendar še tako majhno? Ljubeznjivi deček, kazoč s prstom proti nebu, nekoliko k svetniku sklonjen odgovori: »Kaj ne bi bil težak, ta ki ga nosiš, je ves svet ustvaril". — Oseba Krištofa je sicer orjaška, a vendar pravilna. Jako dobro je upodobljena deroča voda, vidi se kako se peni, kako valovje svetniku odnaša dolgi plašč. K celoti se tudi dobro poda v ozadju na bregu v skalnatni votlini klečeč puščavnik, ki skrbno pogleduje tje po vodi za Krištofom. — Risarija, harmonija in izraz začudenja Krištofa — in ljubeznji-vosti deteta Jezusa je tako plastično in naravno-dovršeno naslikauo, da se vidi gledaleu, kakor živ prizor. To delo, se je gosp. umetniku posebno posrečilo, ter priča o njegovem lepem napredku. Kedar bo kedo imel priliko občudovati naravno lepoto Bohinjsko, ne pozabi ondaj prijazne cerkvice svetega Janeza z umetniško sliko svetega Krištofa ob iztoku jezera. Glasba. Kolo. Sbirka izabrauih hrvatsko - slovenskih mužkih zborova. Izdalo hrvatsko pjev. družtvo »Kolo" u Zagrebu. Uredio Nikola pl. Paller, artistički ravnatelj hrv. pjev. družtva »Kolo". Ciena 3 krune ili 1 for. 50 nč. U Zagrebu 1894. Tiskarski i litogra-fički zavod C. Albrechta. — Ze dolgo nas ni razveselila nobena izdaja tako, kakor ta. Že misel, da izda hrvatsko društvo hrvatsko-sloveusko pesmarico, vredno je, da jo veselo pozdravimo. »Danas je", tako pravi g. urednik, »nemoguče razstaviti hrvatsku pjesmu od slovenske; one se, kao naša Sava, iz dvaju izvora slievaju u zajedničku maticu. Hrvatsko-slovenska pjesma — to je ona krasna nebeška duga, što se prepinje od Velebita do Triglava." V sredi med velikimi skladateljemi hrvatskimi: Lisinskim, Iv. pl. Zajcem, Eisenhutom so imena naših: F. S. Vilharja, Foersterja, dr. G. Ipavca, jdr. B. Ipavca, Ned\čda, Hajdriha, Gerbiča, Vaška, Davorina Jen-kota, Maška in Mayerja — pač lepo a še nepopolno število. Drugo, kar diči to zbirko, je, da nam podaje le najboljše moške zbore — skup 131. S tem je pomagano iz zadrege marsikateremu društvu, katero si tu za majhno svoto lahko nabavi veliko število krasnih domoljubnih in zabavnih zborov. V predgovoru se uprava društva opravičuje, da je izdala zbirko samo v partiturah. Tudi iz posameznih zborov pevec lahko točno poje, a pravi umetniški užitek bo imel vendar le, ako bo pel iz parti-t;ire in tako lahko sledil razvoju in sestavi cele skladbe. Seveda so posamezni glasovi navadno cenejši, a to tu ne pride v poštev, ker je cena zbirke tako nizka, da ji ne najdemo primera r našem glasbenem slovstvu. O umetniški vrednosti te zbirke pisati, bilo bi isto, kakor ocenjevati celo sedanjo vokalno glasbo na Hrvatskem in Slovenskem. Zanimivo je tu primerjati zlog raznih skladateljev in slediti tokom, ki se kažejo v razvitku glasbinem. Kdor primerja orjaške zbore Z*jčeve z milo slovensko pesmijo, ta ahko uviii, da morata hrvaška in slovenska pesen biti vzajemni; v njiju moči in misli in je soglasna popolnost. Obžalujemo le, da je zbirka nepopolna. Ne le, da pogrešamo v nji mnogo zborov, kateri se lahko štejejo med cvet naše glasbe, tudi imena nekaterih izmed naših najboljših skladateljev so Čisto izpuščena. A izpuščeno ni izgubljeno, in upamo, da se bode popolnilo. Ali ne bi bilo umestno, da ta uedostatek hrvatsko-slovenske pesmarice izpolui slovensko-hr-vatska, izdana t tem duhu in t tej obliki? Zbirka je res tako priročna, da ji lahko prorokujemo gotov uspeh v naših glasbenih krogih. Koledar za 36. teden leta 189;4. Nedelja, 2. septembra: Angeljska; evang.: Jezus ozdravi vodeničnega, Luk. 14. Ponedeljek, 3. septembra: Evfemija s tovar. dev. m. m. Torek, 4. septembra: Rozalija dev. Sreda, 5. septembra: Lavrencij šk. Četrtek, 6. septembra: Hermogen muč. Petek, 7. septembra: Aibin. Sobota, 8. septembra: Rojstvo Mar. ali Mali Sm. — Lunin sprem in: Prvi krajec dne 7. septembra ob 2. uri 8 m. zjutraj. Dnevne novice. V Ljubljani, 1. septembra. (Birma v Kranjski Gori) bode dne 18. septembra, ne pa 5. septembra, kakor je bilo v splošnem vsporedu naznanjeno; na Bledu pa 10 septembra t. j. v nedeljo in ne 7. t. m. (Državna podpora). Poljedelsko ministerstvo je kmetijski podružnici v Skocijann v krškem okraju podelilo 500 gold. podpore za napravo ameriške trtnice. (Slovenska ljudska šola v KoCevju.) Od kar je zadrdra!a dolenjska železnica proti Kočevju in Novemu mestu, od tedaj so se razmere na vzlasti v Kočevju tudi v narodnem oziru precej spremenile. Dela pri premogokopih kočevskih vedno napredujejo in zato potrebujejo vedno več delavcev. Vsled tega se je v Kočevju in okolici naselilo mnogo slovenskih delavskih rodovin. Dunajska „N. Fr. Presse" v včerajšnji številki omenja te stvari ter pravi, da se je vdal slovenski deželni šolski svet sili slovenskih agitatorjev ter pričel poizvedbe glede števila slovenskih za šolo godnih otrok ter pristavlja: Nemci v Kočevju pa naj bodo pozorni ter naj se odločno ustavijo neopravičenim slovenskim zahtevam! — Čudna ta nemška pravičnost! S kako silo zahtevajo kranjski Nemci nemških šol v onih krajih na Kočevskem, kjer bivajo Nemci v manjšini, dasi se jim v tem oziru bolj ne more ustrezati, kakor se to godi. Prav primeren članek je v tem obziru objavil „S1. Narod" dne 16. avg. t. 1. s katerim se mi popolno strinjamo. Odločno se zahteva natančno poizvedovanje glede slovenskih šolskih otrok v Koče\ju ter se izraža nadeja, da bo deželni šolski svet v tem oziru vse potrebno ukrenil, da se že s prihodnim šolskim letom otvori slovenska ljudska šola, za katero je v Kočevju in okolici gotovo dosti godnih slovenskih otrok. (Imenovanja.) Veleč. gosp. P e 1 i c a n , župni vpravitelj v Novakih (Istra) imenovan je kanonikom v kolegijalnem kapitolu v Motovunu v Istri. — Deželni poslanec tržaški, gosp. dr. Andrej Saucin, pristav pri deželni sodniji v Trstu, imenovan je državnega pravdnika namestnikom v Gorici. (Maša na Rožniku). Katoliška družba ima prihodnji torek 4. sept. na Rožniku sveto mašo za žive in umrle družbenike zjutraj ob pol 6. uri z darovanjem za uboge podpirane od Vincencijeve družbe. (Iz Poljanske doline.) Dne 16. avgusta se je nevarno povozil neki mož 70 let star, vozeč se iz Škof|e Loke domu v Leskovico. Med potjo hoče stopiti iz voza, a med tem pride mimo drugi voz, pod katerega nesrečno pade; kolo mu je šlo po strani glave čez roko. Mož jo bil zelo poškodovan, a toliko je okreval, da so ga že peljali v bolnišnico. (Ogenj.) Predvčerajnem zvečer ob 9 se je vnela na gori sv. Magdalene pri Šmariji cerkovnija in je do dobra pogorela. Pogorelec ni bil zavarovan. (Vravnava stanarine.) Iz Trsta: Pred nekaj časa tržaški magistrat ni hotpl doznačiti nemškemu pridigarju pri sv. Antonu novemu popolno stanarino v znesku 270 gld. temveč hotel isto poravnati z 170 gld. 50 kr. Proti temu odloku rekuriral je dotični duhovnik in ministerstvo je odločilo v njegovo korist, namreč da je mestni magistrat navezan pla- čati popolnih 270 gld. Isto tako odločilo je ministerstvo, da je mesto navezano plačati koralnim vikarjem pri župui cerkvi sv. Justa v Trstu popolni priuos za stanovanje, kakor je določeno v zakladu za verouk. — Ker je mestni magistrat meneuja, da je s tem ministerskim odlokom storjena njemu krivica, odločil je uložiti utok na upravno sodišče. O končnem uspehu zadeve sporočimo svoječasno. (Koroške novice). Za kratek čas v pasjih dneh in času „kislih kumar" naši nasprotniki pridno plešejo in se zabavajo na korist nemškega „schulve-rein-a" in »siidmarke* in ljudstvo na razne načine vabijo in begajo, da prinaša svoje uovce v znane zlobne namene onih društev. Dne 19. avg. je bila taka veselica v Št. Petru ob Celovcu, dne 26. v Volšberku, dne 2. sept. bode v Beljaku. — Dne 19. avgust* je zapadel na več krajih v gorah sneg. — Celovški židje so prosili mestni odbor, naj jim dovoli, da si napravijo svoje lastno židovsko pokopališče. Le-ta je določil, da si smejo ograditi in primerno urediti svoje dosedanje grobišče, ki leži tik mestnega pokopališča. (Toča) je v sredo dne 29. avg. jako silno in gosto padala po četrti uri popoludne po Celovcu in okolici. Padala je kake četrt ure in napravila ogromno škode ua poljih in vrtovih. Ajda je popolnoma uničena, sadno drevje okleščeno. Po mestu je pobitih mnogo oken, več dreves je hudourje izruvalo in raz stolp cerkve sv. Duha vrglo veliki križ. Mnogo ptic je ležalo pobitih po tleh in dolgo časa je toča krila tla. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca avgusta t. 1. uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 473 strank 179.532 gld. 8 kr., 412 strank pa vzdignilo 197.025 gld. 1 kr. (Iz Reke.) Pomorska oblast razpisala je natečaj za popravljanje in vrejenje luk v Bakru, Kraljeviči, v Selcih, Senju in Karlobagu. Tedaj vendar nekaj tudi za te uboge kraje, kateri so na račun Reke tako propali. — Pred par dnevi so vendar enkrat ugasili tleči ogenj na pogorišču; celih 12 dni je tlelo in se kadilo. Tudi zidovje je vse pokvarjeno. Dela bo obilo, predno vse porušijo in osnažijo. Pravijo, da je načelnik postaje prejel pretilni anonimni list, v katerem se še z dalnjimi požari žuga, ali ne zdi se, da je to žuganje resno. — Veliki mlin kalj" v strugi Rečine nad papirnico sa vender enkrat prodali — se ve da na veliko zgubo; kupil ga je posestnik tvornice torpedov "VVhietehead (Vajtet) za 75.500 gld. — Da bi se reška mladina mogla na-vzeti čim bolj tnažarskega duha, povabili so letos dijake na počitnice v Miškolc, ali kakor se čuje ne ravno da bi tudi v moralnosti napredovali. Izvabili bi tudi radi kaj mladine v Pečuh, da tam študira ter jim ponujajo tudi neke ugodnosti. Na nekem kraju reške okolice — ki je sicer vsa hrvaška — a z italijanskimi šolami — napravili so tudi Mažari svojo ogersko šolo. Kedaj bo pa hrvaška vlada kaj napravila za otroke svojih podanikov in za Hrvate? Kako je tudi za Reko in okolico potrebna kakšna družba sv. Cirila in Metoda! — Prišli sta v Reko dve rumunjski ladiji — bilo je radi tega nekaj razsvetljave na morju. (Razpisani službi). Mesto okrajnega sodnika v Radovljici. Prošnja je do 12. sept. vložiti pri deželnega sodišča predsedstvu v Ljubljani. — Služba učitelja na enorazrednici v Ostrožnem Brdu. Prošnjo je vložiti do 11. septembra pri okr. šolskem svetu v Postojni. (Prevažanje živine iz Hrvaške v Slavonske zopet na Kranjskoj. Po uradnem naznanilu kr. deželne vlade v Zagrebu z dne 28. t. m. so preiskave vse živine v mejnih okrajih Hrvaške - Slavonske pokazale, da je živina prosta od vsakeršne živinske kuge, zlasti pa prosta od kuge v gobci in na park-ljih. Zategadelj deželna vlada zoper več velikih žu panij Hrvaške-Slavonske izdano brezpogojno prepoved, da se iz njih ne smejo uvažati in prevažati ali goniti prežvekovalci in prešiči na Kranjsko in skozi Kranjsko, omejuje samo na ozemlje velikih županij Osek in Požega. Ta odredba takoj stopi v veljavnost. (Samomor v Trstu.) Neka 261etna kuharica po imenu Antonija Ozbič iz ljubljanskega okrožja, bivši v službi pri družini Zmajevič — zastrupila se je zaradi pregorke nesrečne ljubezni. Vzlic hitrej pomoči, izdahnila je nesrečnica svojo dušo. (Viteza industrije — zaprta na Reki.) Pišejo nam iz Reke, da je tam reška policija zaprla dva rafinirana potepuha, ki sta občinstvo sleparila. Pripeljala sta se namreč iz Ogerske ter se predstavila naravnost pri reški policiji pod pretvezo, da sta dobila ministersko dovoljenje za nabiranje milodarov v korist pogorelcev v mestu Uglja na Ogerskem. V potrdilo te trditve pokazala sta dotičnemu uradniku knjižico, v katerej so bili zaznamovani razni milo-dari ter se izkazala kot Matej Markovič, učitelj, in Trojim Frajinovič, posestnik. Rekla sta tudi, da sta vže dva meseca na popotvanju ter nabrala 2400 gld. Policijski uradnik pregleda površno knjigo ter da dovoljenje za trodnevno nabiranje. Ta dva tiča, do-bivši dovoljenje, zapodila sta se po mestu ter tudi nabrala nekaj denarja Prišedši k rabinu izraelitske občine prosit milodare, sta jo skupila. Ta je knjigo pregledal in ker se mu je dozdevalo vse ponarejeno odpotil je nabiralca naprej ter odšel naravnost na policijo, kjer je stvar prijavil. Poslednja je zasledovala tička ter ju tudi zasačila in pri njima dobila 139 gld. Potepuha se bodeta morala pred sodnijo zagovarjati. (Posebni vlak na sv. Višarje) po dokaj znižani ceni priredila bode tukajšnja kouces. potovalna pisarna E. Schmarde v petek, 7. t. m. (pred praznikom Mal. Šmarna). Vozil bode ta posebni vlak iz Novega Mesta ob 6-10 uri zjutraj in dospel v Ljubljano 9-28 dopoldne, iz Ljubljane odhajal bode ob 10'10 dopoldne ter dospel v Trbiž ob 1-40 popoldne, odkoder pridejo takoj udeleženci na goro sv. Višarij, kjer bodo tazne cerkvene slovesnosti. Vrnili se bodo romarji iz Trbiža v soboto (praznik) 8. sept. ob8/42 uro popoldne ter se za nekaj ur ustavil na Otočah, da se bodo mogli podati romarji na Brezje k Mariji pomagaj, kjer bodo pete litanije. Odhod z OtoČ bode ob 8. uri zvečer, prihod v Ljub-jano ob 9'/^ uri zvečer, odhod iz Ljubljane proti Novemu mestu ob 9 40 zvečer. (Za popotnike v Benedke.) Od 1. septembra naprej do daljnega odloka, neha izredna nedeljska vožnja Lloydovih parnikov, ki je bila o polunoči. Ostane pa v kreposti navadna vožnja ob torkih, četrtkih in sobotah o polunoči. (Semnji po Slovenskem od 3.—7. septembra.) Na Kranjskem: 3. v Vipavi, St. Jurju pri Gompergu v Planini pri Črnomlju; 4. v Preski, 7. v Zagracu, Fužinah. — Na Štajerskem: 3. v Mozirju, Žrečah; 6. v Poprežu; 7. v Vojuiku, na Sv-Gori pri sv. Petru, pri sv. Jederti, v Slivnici. — Na Koroškem: 3. v Pliberku. — Na Primorskem: 4. v Korminu, 6. v Renčah. Društva. (Pevsko društvo »Slavec") priredi ob ugoduem vremenu dne 16. t. m. svojo zadnjo letošnjo popoludansko veselico na Koslerjevem vrtu, s popolnoma novim pevskim vsporedom. (St. Jakobsko-Trnovska ženska po-družnica sv. Cirila in Metoda) priredi svojo 8. julija letos namerovano in zaradi nSlavčeve" desetletnice preloženo vrtno veselico dne 16. septembra letos, pri kateri sodeluje vojaška godba ter mešani in moški zbor pevskega društva »Ljubljana, na kar narodno občinstvo že danes opozarjamo. tfarodno gospodarstvo. Bogatstvo — siromašne Istre. Iz središča Istre. Naša tužna in siromašna Istra, ki je dandanes izložena vsem neugodnostim, kolikor na političnem polju toliko tudi v gospodarskem oziru -- krije v svojem srcu neprecenljivo bogatstvo. V sedanjem času, ko filoksera uničuje trtne pridelke, nevihta in uima pa polje, ko ptuja, italijanska in grška vina konkurirata z vinskim pridelkom isterskih trt, ko v deželi ni pravega poljedelstva, ni učiteljev, ki bi kmeta poučili — danes torej bi morali misliti odločilni krogi, kako pomoči isterskemu kmetu-trpinu! Da, pravemu isterskemu trpinu, kajti ono malo vinskega pridelka isterski hribovec po najboljši svoji volji in najnižji ceni ne more prodati, ker mu primanjkuje komunikacije z večjimi mesti. Ne samo, da ne more kmet z vinom na trg, temveč tudi vinski trgovci, ki po deželi popotujejo, ne morejo do posestnikov, ker ni varne poti, po kateri bi mogel kupljeno vino na dom spraviti. V slučaju, ako se s kmetom za vino pogodi, vkljub velikim prevoznim troškom ni človek gotov, da vino pod krov spravi ne le ob slabem, temveč tudi ob dobrem vremenu. Zgodilo se je že večkrat, da je kmet po vzorcu vino prodal v mestu; odšedši domov po vino ter želeč je pripeljati kupcu, naloži na kola in ga po-; pelje po strmi, vijugasti poti, ki je polna jarkov; pri vsi pazljivosti pa se je voz zvrnil, sod razbil, vino razlilo, kmet pa je ostal zraven troškov brez vina in denarja. Ker ni sedaj še upanja, da bi se tako lahko kmalu zboljšale potne zveze po isterskih hribovskih okrajih in sploh, ker razven vinskega pridelka isterski kmet redko kaj druzega prideljuje, s čimer bi sebe in družino prehranil, moral bi se torej oskrbeti tudi z drugim delom. Kakšno naj bode to delo in kdo ga naj preskrbi ? Istra je siromašna le zaradi tega, ker je zapuščena in ker jo izrabljajo nje neprijatelji v volčji koži. Ti poslednji niso privoščili in še danes ne privoščijo kmetu količkaj večje izobraženosti le zaradi tega ne, da ga ložje izkoriščajo v svoje namene. V kolikor pa to ovirajo kmetski neprijatelji, dolžnost bi bila naša, odnosno je naših razumnikov, poučevati kmeta. V buzetskem in voloskem okraju, kjer ni veli-cega vinskega pridelka, pečajo se kmetje s pridelovanjem oglja, katero potem v mesto vozijo ter prodajajo. Tako n. pr. isterski Krašaui oskrbljujejo Trst in druga mesta z ogljem v veliki meri. Trboveljsko društvo ima v pazinskem okraju v labinjskem okrožju velike premogokope, kjer je v delu več tisoč oseb. Iz teh premogokopov izvaža se neštevilno kameno-oglja širom sveta. Poleg tega ne bi se smeli prezirati kamenolomi v Istri. Isterski mramor je na daleč znan — no, žalibog jako malo iskan. Ta obrt ne nahaja se v Istri še na oni stopinji, na kateri bi morala biti. Resnica je, dandanes se pečajo le bolj posamezni podjetniki in nekatere družbe s kamenolomi. Žalibog, ti vsi so skoraj v deželi tujci, katerim je deželna korist deveta briga, isterski kmet pa suženj. Ti posamezniki in družbe, v kolikor potrebujejo delavnih močij, uporabljajo večjidel tudi tujce, Italijane in druge, domačine pa, v kolikor jih potrebujejo, izrabljujejo v svojo korist s tem, da od njih prekupujejo posesti in slučajne pravice do kameno-lomov, katero posest pa za prav nizko ceno dobijo. Znano je tudi, da so večje kamenolome v Istri pokupovali razni podjetniki iz drugih dežel in držav, kar so jim naši premožnejši gospodje prepustili za mal denar. Zaradi bornih 5000 gld. razločka prepustil je naš slovenski Krez iz Reke nekemu Židu iz Trsta kamenolom pri dražbi. V tem kamenolomu nameščeni so sami tujci, ki denar služijo, domačini pa lačni brez dela stojč. Poznam rodoljubnost našega spoštovanega Kreza, in da je on dostal dotični kamenolom, gotovo bi bili našli domačini ondi delo. Da se torej materijalno pomore navidezno siromašni Istri, po mojem mnenju storili bi sebi in narodu veliko korist oni naši trgovci in obrtniki, ki bi nakupili kamenolome v puljskem okraju, in sicer tem raje, ker se, kakor se sliši, neki Anglež zelo zanima za te kamenolome. Ako torej more tujec na naših tleh vspevati, domačini bi še bolj, posebno tedaj, ako bi pridobil domačine pri svojem podjetju. Domačini, ki bi imeli zaslužek, postali bi v materi-jalnem pogledu neodvisnejši od narodnih naših nasprotnikov, naši narodni stvari pa bi koristili gotovo več, kakor bi koristili, ko bi bili pri tujčevem podjetju ali pa koristijo danes, ko so brez dela in zaslužka. Rodoljubi in prijatelji narodne stvari v Istri premislijo naj to stvar dobro, ker tem potom bi se dežela ložje rešila tujčeve pete, ki jo danes tako hudo pritiska. V to ime pomozi Bog! Prijatelj kmeta. Telegrami. Dunaj, 1. septembra. Društvo proti pijančevanju je priznalo razpisano nagrado 300 gld. prof. Krausu za njegovo delo, kako naj šola deluje proti pijančevanju. Isohl, 1. septembra. Nadvojvoda Karol Ludovik in nadvojvodinja Marija Terezija sta s hčerama predvčeraj semkaj prišla iz Grmun-dena in včeraj odpotovala v Solnograd. Budijevice, 1. septembra. Nadvojvoda Rainer prišel je semkaj nadzorovat deželne brambovce. Levov, 1. septembra. Grof Sch&nborn je včeraj obiskal razstavo. Popoldne sta odšla ministra Plener in Schonborn v Busk kot gosta namestnika grofa Bader.ija. Levov, 1. septembra. Finančnega ministra pl. Plenerja in pravosodnega ministra grofa Schonborna je prišla pozdravit rusinska deputacija, obstoječa iz deželnega odbornika Savčaka in državnih poslancev dr. Barvin-skega in Vahnjana. Levov, 1. septembra. Vsi okrajni za-stopi gališki odpošljejo odposlanstva v Levov, da pozdravijo cesarja. Dne J10. septembra bode cesar dajal občne avdijence. BukareSt, 1. septembra. „Agence Ru-maine" je izvedela od zanesljive strani, da ni res, da bi bili neko družbo sedmogradskih Saksoncev imeli zaprto 372 dne ln jo potem izpustili proti kavciji 1000 gld. Res je le, da je družba šestnajstih oseb na treh vozeh povozila in poškodovala nekega kmeta. Hitro je družba zanj zložila 50 gld. Prišedši v Kien je družba se nastanila v nekem hotelu. Zaprli niso nobenega, samo župan je prišel, in poprašal, kako je bilo, da je sestavil zapisnik. Kavcija se ni zahtevala, čez tri dni je družba odpotovala. Bukarešt, 1. septembra. Včeraj je bil tukaj in v več drugih krajih hud potres. Napravil je mnogo škode, po.subno v Galacu, kjer je poškodovana katedralna cerkev, pošta in sodniško poslopje. Pariz, 1. septembra. Včeraj so bile maše za zdravje grofa Pariškega. Pariz, 1. septembra. Iz Havaja se poroča, da so Kitajci dne 27. avgusta umorili moncayskega carinskega kontrolorja Mailleta. Odpeljali so njegovo ženo in hčerko. Francoski vojaki morilcev niso mogli dohiteti. Francoski zastopnik je stvar naznanil v Pekingu. Liittich, 41. avgusta. „Gazzetta de Luech" poroča, da je predvčeraj in včeraj v Trilleuru (?) 25 ljudij zbolelo in 24 umrlo za kolero. Liittich, 1. septembra. Govori se, da je sodišče dobilo poročilo iz Peterburga, da so ondu prijeli barona Ungern-Sternberga. Amsterdam, 1. septembra. Povodom kraljičinega rojstvenega dne napravili so socijalisti razne izgrede. Kamnjali so policijo. Redarstvo je rabilo orožje in je nekaj soci-jalistov bilo ranjenih. Amsterdam, 1. septembra. Iz Batavije se poroča, da so v Ampenamu zaprli dva Angleža. Uzrok ni znan. Amsterdam, 1. septembra. Baroninjo Suttner danes vsprejme kralj v avdijenci. Madrid, 1. septembra. Sultan maroški je pisal kraljici španjski, da je prebivalstvo nevoljno, da imata Francija in Anglija konzula v Fezu. V pismu prosi kraljico, naj Španija ne pošilja konzula v Fez, temveč naj še prigovarja Anglijo in Španijo, da odpo-kličeta svoja konzula. London, 1. septembra. Na čoln angleške vojne ladije „Alecto", ki je peljal na ogledovanje po reki Brohemie, so z obrežja streljali afriški domačini. Jeden pomorščak je ubit. dva pa ranjena. San Franoisko, 1. septembra. Iz Capie se poroča, da sta vsled sklepa diplomatičnih zastopnikov in vojnih pomorskih častnikov jedna angleška in jedna nemška ladija jeli streljati na utrdbe domačinov, da narede konec nastalim nemirom. Pred bojem so obvestili domače glavarje. Utrdbe so razrušili, domačini so so umaknili, braneč se izročiti orožje. Ladije so začele zopet streljati in mnogo domačinov pobile. Po poslednjih poročilih so se vstajniki udali. Honkong, 31. avgusta. Na Kantonski reki je ogenj uničil sto ladije trgovcev s cvetlicami. Kacih 1000 prebivalcev je pri tem zgubilo življenje. Shangai, 31. avgustu. Japonci so po došlih poročilih zopet napali Port-Arthur. Pri izlivu reke Tatung videli so plavati trupla mnogih japonskih vojakov in se iz tega sklepa, da so bili Japonci tepeni. Umrli no: 29. argusta. Marija Lipovšek, sprevodnikov* Uči, 29 let, Kravja dolina 5, vnetje trebušne mrene. HO. avgusta. Marjeta Maternik, posestnikov* vdova 70 let, Poljanska cesta 52, vodenica. V bolnišnici: 28. avgusta. Alojzij Trelee, delavec, 48 let, jetika. -Marjeta Čebul, gostija, 72 let, jetika. — Janez Mur, gostač, 76 let, contusiones trumi et ex tre uit. Tii J ci. 29. avgusta. Pri Slon* : Boutadi, J6n&s, Alvian, Stagl z Dunaja. — Drobek iz Podmokljev. — Kopetsch, Boccardi iz Trsta. — Skali iz Prage. — Taučer iz Ptuja. - Harisch iz Budimpešte. — Hiršmann iz Siska. — Burger iz Kočevja. -— Petek iz Žminja. — Breitenstein iz MUrzzuschlag-a. — Klun iz Ribnice. — Markelj iz Kopra. — Grilc iz Vač. — Vaider iz Domžal. Pri Malliu : Osser, Fesoler, Feitler, Zimerinann z Dunaja. — Lamprecht iz Ratenova. — Lory iz Milana. — Schiava iz Zirknice. — Storch iz Berolina. — Wust iz Štut-garta. — Skrava, Kuster iz Celja. — Ulmann, Coen iz Trsta. — Braune iz Kočevja. — pl. Lipold iz Idrije. — Prevc iz Kranja. — FOredi iz Budimpešte. — Dax iz Požuna. — Sovan iz Št. Jerneja. — Brunetti iz Novega Mesta. Pri bavarskem dvoru: Boič iz Aigen-a na Gor. Avstrijskem. Pri «.fuinem kolodvoru: Novak iz Povirja. — Kune iz Črnomlja. — Abran iz Liberte. — Kokal iz Trsta. — Beneš iz Prage. Pri avstrijskem caru: Verbole iz Izlak. — Ponikvar iz Postojine. — Šubic, Pograjc z Dunaja. — Wallerstein iz Draždan. — Deželar iz Idrije. Tržne cene v Ljubljani dne 1. septembra. gl, kr gl- kr. Pšenica, m. st. . . 6 20 Speh povojen, kgr. . — 64 Rež, „ . „ . 4 50 Surovo maslo, „ . — 72 Ječmen, „ . . . 4 50 Jajce, jedno . . . — 2, Oves, „ . . . 5 50 Mleko, liter . . . — 10 Ajda, „ . . . 6 50 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 6 — Telečje — 68 Koruza, „ . . . 6 50 Svinjsko „ „ . — 66 Krompir, „ . . . 2 14 Koštrunovo „ „ . — 36 Leča, hktl. . . 10 _ Piščanec .... _ 40 Grah, „ . . . 12 — Golob..... — 17 Fižol, „ . . . 7 — Seno, 100 kgr. . . 1 78 Maslo, kgr. . . — 90 Slama, 100 „. . 1 42 Mast, „ . . — 68 Drva trda, 4 kub. m. 6 40 Speh svež, „ . . — 58 „ mehka, 4 „ r 4 80 Vremensko sporočilo. a « O Las Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera t mm toplomera po Celzija 31 7. u. zjut. a. pop. 9. a. zveu. 742 0 7413 741-2 138 20 6 14-0 brezv. si. svzh. n oblačno jasno » 00-0 Srednja temperatura 16-1". za 1.2° nad normalom. Zahvala. Podpisani odbor zahvaljuje vse p. n. požrtovalne domorodce, ki so darovali prispevke za Cigaletov spomenik, zlasti še si. društvo »Pravnik«, ki je med svojimi člani nabralo 71 gld., in si. »Pisateljsko podporno društvo«, ki je darovalo 20 gld. Dalje izreka prisrčno zahvalo vsem častilcem Ciga-letovim, ki so pripomogli, da se je slavnost v spomin rajnega pisatelja tako lepo izvršila. Zato zahvaljujejo slavnostnega govornika g. dr. A. Ferjančiča, g. govornika ob odkritju spominske plošče dr. Fr. L a m p e t a , pevski zbor idrijske čitalnice, gg. črnovrška duhovnika, cerkvene pevce v Črnem Vrhu, požarno brambo v Črnem Vrhu, gospo Ivano Lampe, ker je brezplačno prepustila prostor za spominek, zastopnike »Slov. Matice", ..Mohorjeve družbe«, »Pisateljskega društva«, društva »Pravnik« in drugih društev, ki so se slavnosti udeležili in sploh vse one, ki so pripomogli k lepi slavnosti, vredni slavnega spomina M. Cigaleta. Odbor za Cigaletov spomenik v Črnem Vrhu und Idrijo. Javna zahvala. Vsem častilcem rajnega M. Cigaleta, ki so 26. avg. t. 1. prišli v črni Vrh proslavit spomin njegov, in ki so meni starejšemu bratu rajnega Mateja v 85. letu mojega življenja napravili toliko nepričakovanega veselja, izrekam najiskre-nejšo zahvalo. Matej Cigale, posestnik v Lomeh pri črnem Vrhu. Eksekutivne dražbe. Fr. Poženela iz Črnega Vrha zemljišče (1238 gld.) dn6 29. sept. in 29. okt. v Idriji. Jos. B o n a č a iz Sevščeka in Jur. M e d d n a od tam posestva (2370 gld. in 30 gld.) dn<5 20. sept. in 18. okt. v Cirknici. Fr. Š i n k o v c a iz Idrije št. 71 posestvo (8400 gld.) dnš 7. sept. in 8. okt. v Idriji. Fr. G r u m a iz Skrilj posestvo (1825 gld.) dn<š 29. sept. in 31. okt. (terjatev 300 gld.) v Ljubljani. Agrarske operacije. S tem se razglaša sklep postopanja, tičočega se nadrobne razdelbe posestnikom v Z a g o r i c i pri Bledu skupno v last spadajočega zemljišča »Belin« imenovanega, ker je popolnoma izvršena ta agrarska operacija. Z dnevom, ko se objavi to razglasilo, neha gledž te agrarske operacije pristojnost agrar-skih oblastev, tako, da le-ta ostanejo odslej pristojna samo še v razsojevanje o razdelbi skupnih zemljišč itd. v misel vzetih zahtev. Izvršitev nadrobne rrzdelbe posestnikom v Grahovem, ozir. v Martinjaku, skupno v last spadajočega gojzda pod pare. št. 3264/5, ozir. 3261/3, davčne občine Otok, 182 oralov 289 štirjaških sežnjev — 194 hektarov 43 arov, oziroma 264 oralov 403 štirjaških sežnjev = 152 hektarov 6 arov skupne površine (vložna št. 18) postavila gosp. c. kr. okrajnega komisarja Jožefa Orešeka v Postojini, oziroma v Ljubljani, kot c. kr. krajnega komisarja za agrarske operacije. Uradno poslovanje tega c. kr. krajnega komisarja se priine dne 4. septembra 1894._ Ustanove. Pri ljubljanskem magistratu izpraznjeno je jedno mesto Primož Auerjevih ustanov v znesku 52 gld. 50 kr. na leto. Pravico do te ustanove imajo ubogi otroci ljubljanskih meščanov, predvsem pa sorodniki ustanovnika in otroci izdelovalcev barok, dokler se sami preživiti ne morejo. — Prošnje, podprte s potrebnimi izkazili, vložiti je magistratu do 20. septembra letos. Razpisane službe. Na kokerski državni cesti stavbinskega okraje Kranjskega je popolniti mesto jednega cestarja z mesečno mezdo 18 gld. a. v. in s pravico, pomakniti se v višjo mezdo 20 gld. a. v. s starostno doklado 3 ali 6 gld. na mesec, katera se podeli po dovršenem 10., oziroma 201etnem zado-stilnem službovanji. Tisti nemškega in slovenskega jezika zmožni podčastniki, katerim je bila priznana pravica do civilne službe in kateri hočejo prositi za zgorej navedeno izpraznjeno mesto, naj vlože svoje prošnje, opremljene s certifikatom o doseženi pravici, in sicer, ako so še v aktivnem službovanji, potem svojega predstojiičga oblaslva (vojaškega oblastva ali zavoda), ako so pa vže izstopili iz vojaške zaveze, potem pristojnega političnega okrajnega oblastva najpozneje do 30. septembra 1894. 1. pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani. Dva dečka an dve deklici se vsprejmeta v zračno, prijazno stanovanje, z dobro hrano in pod vestnim nadzorstvom pri priletut-j izobraženej gospej. 444 3--1 Natančneje se iz\e v upravuistvu ..Slovenca". Po znižani ceni! m> Uredil dr. Fr. Lampe. -— Izdala katol. družba za Kranjsko. Letniki XXI, XXII, XXIII, XXIV, XXV, XXVI [jo 60 kr., letnik XVII 80 kr., po pošti 10 kr. več. Zanimiva vsebina z nekaterimi slikami. — Primerna knjiga za slovenske družine Oobivajo se v ..Katoliški družbi za Kranjsko" v Ljubljani, Stari trg: št. 13. J .c ri aS •S > 0» . 2 > iS A o a 0 ? £3 i 1 _ •« £2 O. s Ž® 1 t/2 03 »♦ •Ih a "Ž o o £ 2! C ^ 5 > M CO U ■a N Najboljšo pitno vodo pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušeno, od zdravniških (X.) avtoritet priznano, ima 51 31 GLAVNO SKLADIŠTE jttfggttU ^—---najčistije lužne Ta voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov iu vodovodov najugodnejšo pijačo. Henrik Mattoni, Karlove vari in na Dunaju. Najslgurnejše in najboljše s£ nalaganje glavnice s je v 4°/o zastavnih pismih gališkega zem liško-kreditnega društva. Isti osiguravajo več nego 4-odstotno obrestovanje ter so pupilarno varna, davka in fatiranja prosta, sposobna za kavoije, sosebno za vlaganje častniških ženitvenih kavolj; razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 25333 hipotekarne vrednosti. Ta zastavn* pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri »ca n iT-jj 11 t>lj Zlili. 295 25 Tovarnu cerkvene oprave. Preinovana 1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdelovalni ca paramentov, Dunaj . VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Frane Urliekner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali, dalmatike, velumi, Stole, baldahini, bandera itd. itd., pa tudi cela mašna obleka v najpravilnejši obliki. 54 26-16 Cerkveni pnriinionti. France Pavšner /erojač v Ljubljani naznanja preč. duhovščini in si. občinstvu, da se je preselil v Dijaške ulice št. 9. Ob jednem se prav toplo priporoča v izdelovanje talarjev, sukenj, havelok in razne obleke i«2 26-22 ter zagotavlja trajno delo in uljudno postrežbo. Cirkus Henry. Danes v soboto dne 1. sept 1894 otvorilna gala-predstava. Jutri v nedeljo dnš 2. septembra 1894 2 veliki predstavi 2 ob 4. uri popoldne in ob 8. uri zvečer. V obeh predstavah sijajen program s sodelovanjem prvih umetnostnih sil družbe. Blagajnica se odpre ob 8. ari ln ob pola 7. ari. Cene prostorom in vse drugo podrobno povedO plakati in listki. V ponedeljek dne 3. septembra 1894 443 1 elite-pred s tajra. v Kandiji poleg Novega Mesta priporočata prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu lzborno svojo zalogo najraznovrstnejših lončenih pečif, štedilnikov (Sparherdov) in vsega v njiju stroko apadajočega blaga. — Štedilnike postavljajo vestno in natančno le izurjeni veščaki. 429 5—2 Bf Za dobro tlelo jamčita. "3fc3Si Št. 17.354. 435 3—3 V smislu § 6 zakona z die 23. maja 1873 (drž. zak. st. 121), naznanja se, da bo razgrnen prvotni imenik porotnikov za 1895. leto od 1. do 8. septembra t. 1. v magistralnem ekspeditu na ogled, ter da pa v tem času vsakdo lahko pregleda iu naznani tvoj ugovor proti Ujtgovi sestavi. Porotniš;ems(Mar atir Plačuje se tudi na obroke. — Blago po meri je na razpolago. Ceniki in vzorci na zahtevo brezplačno. "%£■ Dunajska t> o r Dne 1. septemura. Skupni državni dolg v notah.....98 gld. 85 kr. Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4 200 kron Ogerska zlata renta 4 ........ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld, , , , . . London vista . ......... 20 mark 20 frankov Italijanski t C. kr. cekini 80 . 123 65 . 97 70 . 121 80 . 96 30 . 1030 — . 3-0 70 . 124 10 j. 60 90 . 12 20 9 n 88'/, 44 85 5 n 89 Dnč 31. avgusta. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 «lo zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... ■ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4# Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ n južne železnice 3% . južne železnice 5% . dolenjskih železnic 4% 148 gld. — kr. 155 „ — n 196 „ — n 96 „ 30 n 142 „ — M 127 „ 25 107 „ 25 n n 67 „ 40 M n 98 „ 60 n 223 „ 50 n 158 „ — M 128 „ — n 98 „ nO a. Kreditne srečke, 100 gld........199 gld. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ Salmove srečke, 40 gld................69 „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......71 „ Waldsteinove srečke, 20 gld......51 , Ljubljanske srečke.........24 , Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. . 169 „ Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3210 „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 488 „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 114 „ Dunajskih lokal, železnic delniška dražba . 75 „ Montanska družba avstr. plan.....88 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 180 „ Papirnih rabljev 100 ................133 „ kr.. 75 75 25 50 50 25 „ 80 l 37'/," y itf Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri trebaajlh, pri uzrebanju K u 1 a n t n a r — —-j najmanjšeza dobitku, izvršitev naročil pri na borzi. Menjarnična delniška družba JfiBCVB KolIzBilB it 10 Dunaj, lariahiHirstraise 74 B. t* JUT Pojasnila v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh. potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. Hl