Posamezne Številke* Navadne Din 1'—* ob nedeljah Din 2*—.
»TABOR* izhaja vsak dan, rnrven nedelje in prnzmjcov, ob 18. ari a datnjnom naslednjega dne ter stane mesečno j>o pošti D 18*^ xa ino* aeinctvo D 20*—, dostavljen na dom O 10*—, na izkaznice D 18*—^ mserati pa dogovora.
Naroča ae psi opravi »TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva ulica štcv. 4*
Pdifiiina blatiha v goSovinJ Cena daaaJnie šilev. l bln
TABOR
Naslov
Maribor, torek 3. junija 1924.
navadne nedeljah
Telefon
Leto: V.
C"—~——A Številka: 126. £’
T
Tit.
,1 1 2
[ POZIV! Poživljamo prebivalstvo,
Ida v znak žalosti za našimi žrtvami razobesi žalne zastave!
Mestna Orjuna, Maribor-Studenci.
Krvava nedelja v Trbovljah.
Razvitje prapora delavske Orjune.
Organiziran napad komunistov z ročnimi granatami in puškami. — Preslaba varnostno odredbe oblasti. — 3 orjunaši mrtvi, več ranjenih. — Tudi več komunistov mrtvih in ranjenih,
Za nedeljo, dne 1. junija je bilo naip-o-ivodarno razvitje praporja »Orjune« v. Trbovljah. Že od vsega začetka pa je bila delavska Orjuna v; Trbovljah trn v peti komunistom, ki so z vsemi sredstvi delali na to, da to »sovražno« postojanko razbijejo. Česar niso- mogli doseči z de mag-ogijo in lažmi, to so hoteli s terorjem. Za najugodnejšo priliko za ta svoj namen so smatrali včerajšnjo slavnost razvitja prapora.
Že cele tedne prej so grozili komunisti, da bodo slavnost preprečili in enkrat za vselej zaprli Orjunašern dohod v Trbovlje. Znani Žorga in dr. Lemež sta še pretekli teden grozila v svojem glasilu, da bodo Orjunaši poninili, kedaj so bili zadnjič v Trbovljah. Orjune te grožnje seveda niso ustrašile in priprave za čim slovesnejšo proslavo razvitja prapora prve delavske Orjune so se pridno nadaljevale. Iz raznih 'krajev so bili priglašeni udeleženci, ki so se v nedeljo v res impozantnem številu zbrali na trboveljskem kolodvoru.
Oblasti, opozorjene na komunistične grožnje, so odredile varnostne mere ter odposlale v Trbovlje četo orožništva, ki naj bi skrbelo za mir in red. Izkazalo pa ee je, da so bile podvZete mere nezadostne in pomanjkljive, kar so komunisti spretno izrabili. Za potideljck 2. junija ob 1. uri popoldne so imeli komunisti v »Rudarski dom« sklican javni shod. Videč, da jih orožništvo ne nadzira preveč, so shod v zadnjem trenutku sklicali za nedeljo ob 9. uri dopoldne, kar je razvidno tudi iz popravljenih lepakov, Česar jim očividno ni nihče zabranil.
S trboveljskega kolodvora so1 Orjunaši in drugi1 došli gostje v dolgi povorki z vojaško godbo na čelu krenili v vas, kjer s® ie imela vršiti slavnost. Krog 10. ure so dospeli do »Rudarskega doma«, kjer so zborovali komunisti, čim je sprevod prišel do doma, so se komunisti vsuli na cesto, m y tem trenutku je počila bomba, vržena raz okno na povorko. To je bil še le signal. Raz okna, izza grmovja in raiz gričkov ob obeli straneh ceste je začelo pokati. Komunisti so bili dobro založeni 1 bombami, karabinkami, samokresi in murneijo. V orjunaških vrstah so kmalu iuicli izgubo. Zadeti od granat in krogelj so prvi padli težko ranjeni oblastni čefnik Stanko Žnideršič, oblastni tajnik France Šlajpah in glavar Orjune Šiška Žarko Boltavzar. Stanko Žnideršič in Boltavzar sta na mestu izdihnila, Žlajpaha pa so odnesli nazaj na kolodvor, kjer je kmalu nato podlegel težkim poškodbam. Orjunaši na tak napad očividno niso bili pripravljeni in so se umaknili, dočim je orožništvo, ki jč korakalo s sprevodom, začelo odgovarjati na streljanje. »S pomočjo nekaterih' Orjunašev se je posrečilo zajeti glavne voditelje komunistov. Orjunaši so se med tem forml-
Maribo-r, 2. junija.
rali v bojni pohod, zavarovani z izvidnicami in bočnimi patruljami ter po- ukrotit vi komunistov in oskrbi ranjencev) mirno nadaljevali pohod v Trbovlje.
Orjunaši so imeli po dosedanjih ugotovitvah 3 mrtve in 4 težko ranjene, komunisti pa so utrpeli baje 6 mrtvih in 8 ranjenih. Nekaj svojih ljudi so komunisti pri zahrbtnem napadu po lastni neprevidnosti ustrelili, .več pa jih je bilo ranjenih od orožništva. Tudi dva godbenika vojaške godbe sta bila pri napadu od komunistovi ranjena. Značilno za komuniste je, da so se napada udeležile čelo ženske, izmed katerih je ena baje celo metala bombe.
Na trgu v Trbovljah' sc je nato nemoteno izvršilo razvitje prapora. Domače prebivalstvo sc je vedlo napram Orjuna-šem mimo in dostojno, kar dokazuje, da se je le par mladih ljudi dalo od komunističnih hujskačev zavesti k nepremišljenemu dejanju. Tudi pri povratku ni rpri-šlo do nikakih incidentov. M'rtve Orjuna-še so z vlakom prepeljali v Ljubljano, ranjence pa spravili v bolnico.
V Ljubljani so se že v -popoldanskih' urah -razširile vesti o dogodkih v Trbovljah. Občinstva se je polastilo nepopisno razburjenje. Zvečer ob pol 19. uri se je zbrala na, kolodvoru velika množica občinstva, čakajoč na povratek Orjunašev. Ginljiv je bil prizor ob prihodu, ko so izložili iz vagonov najprej ranjence, potem pa mrtve brate, odete s prapori in cvetjem. Ranjence so odpeljali v bolnico, mrtve tovariše pa so dvignili Orjunaši na svoje rame in -razvil se je sprevod, ka-koršnoga Ljubljana' še ni videla. Skoraj tisočglava množica je Odkritih glav spremljala žrtve v mrtvašnico.
Zvečer je prišlo po mestu do ponovnih' demonstracij proti komunistom. Na magistratu so na zahtevo Orjunašev razobesili žalno zastavo. Obe gledališki predstavi in običajni koncerti po gostilnah in kavarnah so bili odpovedani. Noč je potekla mirno. Dr. Lemeža, ki se ga splošno smatra za glavnega krivca teh dogodkov, niso našli. Zatrjuje sc, da je pobegnil v Italijo, čim je dozuail, da so komunisti »premagani«. Njegovo stanovanje, kakor tudi razne druge komunistične lokale je znstražila policija. Oblastni odbor je izdal o dogodkih v Trbovljah uradn-o poročilo.
V Mariboru se je zvedelo za dogodke v -Trbovljah še le po povratku Orjunašev. Vest je v narodnih krogih izzvala veliko ogorčenje. Sokol je v Narodnem domu takoj prenehal z godim in plesom in tudi v vseh kavarnah in gostilnah so bili koncerti še pred polnočjo ukinjeni. Izjemo je tvoril le Klub-bar, kjer so se nemoteno zabavali dalje. Raz mnoge hiše plapolajo žalne zastave.
Oblasti so nemudoma odredile preiskavo, ki je še v teku.
Atentat na avstrijskega kancelarja Seipela.
Seipel težko
ranjen skozi pljuča, — 'Atentator se skušal ustreliti
DUNAJ, 1. junija. Zvezni kancelar Seipel je bil včeraj v NeudOrfelu pri Dunajskem Novem mestu, kjer je blagoslavljal -neko zastavo. Ob njegovem prihodu na dunajski južni -kolodvor sta ga sprejela pos-tajenačelnik ter vodja .varstvene inšpekcije. Ko se je kancelar z obema -razgovairjal, so opazili dva bliska, katerima sta sledili dve detonaciji. Dr
tem vlakom. Mož ne pove ničesar. Sl-', cer -pa ga bodo morali operirati, nakar\ bo izročen inkvizicijski bolnici.
DUNAJ, 2. jan. (Ob 1.15. uri). Podipi- j sani zdravniki so v bolnišnici takoj pre-1 iskali ranjenega kanclerja Seipela -ter u-;j gotovoli- sledeče: Na znotranji in zunanji ] desni strani prsi je okrogla rana, povzro- -čena po projektilu; rana precej močno!
žavni kancelar izprva niti opazil ni, da | krvavi. Na sprednji strani levih prsi je-i je zadet; šele ko je dospel na stopnjiščejjmajhna površna -brazgotina, ki jo je po-, izhoda, so ga zapustile moči. Policijski vzročila obstrelitev.
uradniki so ga s-pravili v inšpekcijsko sobo, kjer je bil slučajno navzoč nek mona-ko-vski zdravnik, ki mu je nudil prvo pomoč. Takoj je bil pozvan rešilni oddelek, ki je ugotovil, da je kancelar dobil težko rano na pljučih, ki pa ni s-mrtna; razen-tega je ilahk-o obstreljen. Zveznega kancelarja, ki niti za trenutek ni izgubil zavesti, so prepeljali v Wie-densko -bolnico, kjer ga še sedaj oskrbujejo. Medtem so kriminalni uradniki, ki so bili na licu mesta, -dohiteli moža z -revolverjem. Dotični Pa je .v- trenutku, ko so ga kriminalisti prijeli, oddal še nekaj strelov na sebe, od katerih ga je ed-cn zadel v prsa. Ugotovili so, da je to pomožni delavec Karl Jawurck, rojen 1. 1895 v St. Georgcn na S-tcinfeldu. Pripeljal sc je z Balaton-ckspres-nim vla-k-o-m na Dunaj, ko je iz
Desna stran pljuč je nekoliko s krvjo zalita, vsled! tega se opaža majhna zadušitev. Ker ranjenec-tuintam kašlja kri, so brezdyomno desnai pljuča ranjena. Telesno stanje ranjenega-je zadovoljivo: puls 100, dihanje precej enakomerno, arterije pljuč so napolnjen® temperatura 36. Nadaljno preiskovanje se je moralo opustiti, ker zvezni jcance-lar potrebuje miru. Beležili Lisenberg,-Schnitzler, Steiger.
DUNAJ, 2. jun. (Ob 7.30.) Iz Wieden-ske bolnišnice javljajo sledeče:	Zvezni?
kancelar je noč dobro prestal in je njegovo počutje zadovoljivo. Puls 96, respi-racija 25, temperatura 36.7. Krvavenje je zmerno, bruhanje krvi redko. Pacijent mora imeti brezpogojno mir. Za operacijo ni nobenega povoda. Beležijo: Eisen-berg, Schnitzler, Singer, Steiger, Stern-
vedel, da sc bo zvezni ka-ncclar peljal s berg.
Položaj v Beogradu.
Stagnacija — poslanci so odšli v svoje okraje. — Za slučaj revolucije v Rumu« niji se računa s sklicanjem skupščine.
BEOGRA-D, 2. jun. Politični položaj je na zunaj V znamenju zastoja. Mnogo poslancev, je odšlo v svoje volilne okraje.
Gibanje Protičevcev.
* *
Vladne seje včeraj ni bilo, ‘vsled česar še ■tudi ni padla odločitev glede imenovanj novih velikih županov. V mnogih krogih so mnenja, da bi z ozirom na zunanjepolitični položaj, zlasti z ozirom -na vesti o pripravah za revolucijo v Romuniji moglo priti do spremembe v notranjem položaju. Govori se o možnosti sklicanja skupščine in o naglem razvoju politične krize.
BEOGRAD, 2. jun. Včeraj so 'itneflb Proti-čevoi konferenco, na kateri so ostro !
napadali politiko radikalne stranke vij zadnjih mesecih. Izrekli so se proti oseb--nemu režimu v državi in v stranki, pro-i ti korupciji in proti razbiča-nju strankar-' s-kih strasti. Sklenili so izvesti organizacijo vseh radikalov, ki se ne strinjajo s-sedajnimi smernicami radikalske politike,.; Provizorni glavni odbor bo sklical kon-!
I greš Protičevcev.
Revolucija v Rumuniji?
Proglašeno je obsedno stanje in preki sod
BEOGRAD, 2. jun. Tukaj so danes razširjene vesti o izbruhu revolucije v Bukarešti,, ki jo v-od'i baje Ava-rescu. Vesti o pričetku in poteku revolucije so tako različne, da si ni mogoče ustvariti
*-□—
Nove taksne marke.
BEOGRAD, t. junija. Finančno ministrstvo je stavilo v promet nove taksne marke v vrednosti 5, 10, 20 in 50 Din.
jasne slike. Vlada doslej še ni sprejela n-' radnih vesti o položaju v Rumuniji. Zadf nja vest zatrjuje, da sta kralj in 'kraljica1 pobegnila iz Bukarešte. Vlada je razglasila obsedno stanje in preki sod.
LJUBLJANA, 2. junija. Pogreb padlih žrtev se vrši v torek ob 18. uri popoldne na pokopališču pri Sv. Krištofu v Ljubila«? Udeleže se ga deputacije vseh Or-
POGREB PADLIH ŽRTEV V TOREK.
jun v Sloveniji, kakor tudi iz drugih delov države.
*-o—
-O-
Otvoritev naše radioslužke. BEOGRAD, 1. junija. Od danes dalje je otvorjena v naši državi radiotelegra-fična služba. Brezžične brzojavke namenjene za Anglijo, Francijo in Severno Ameriko gredo preko beograjske brezžične postaje v Rakovici iz vseh krajev inaše države. Takse so iste kot za navadne -brzojavke, samo da je treba pripisati »via radio«.
Železniška nesreča v Sremu.
SREMSKI KARLOVCI, 1. junija: Včeraj ob 1. je skočil s tara tovorni vlak št. 241 in sicer 4 km pred. Sremskimi Karlovci. Ma-terijalna škoda je -.velika, človeških žrtejo-ni bilo, i .V ' ss«
borza:
CURIH, 2. junija. (Izv.) Predborza. Pariz 27.80, Beograd 6.90, London 24.50, Newyork 568,75. Dunaj 0.007960 Sofija 4.05.
ZAGREB, 2. junija. Pariz "407.50-412.50 Švica 1463.50—1473.50, London 356.25— 359.25, Dunaj 0.1155—0.1175, Praga 242 ■—245, Milan 356.40—359.40, Newyork' 82.70—83.70.
VOLILNI IMENIKI
(za občinske la skupščinske volitve) za mesto Maribor so za pristaše Demokrat« ske Stranke oziroma član© Pol. in gosp. društev za II. In III., L in IV. in V. okraj na vpogled v pisarni oblastnega tajni« štva 'JDS v Mariboru, Cankarjeva ul. 1, dnevno razun nedelje, med 9. In 12. ur« dop. ter 3. In 5. uro pop. Somišljeniki; imeniki so pomanjkljivi, zato Ha j 84 Vsak prepriča, če_jo vpisan. ,v v-- -
Sfraa S
%TXBOH«v
'V MafiForSTHno S." 'JunTja; 1921.
Politične vesti
* Tri laži v proglasu trojice. Reo-
gradska »Reč« prinaša pod gornjim naslovom! članek povodom1 proglasa Ko-rbšec-Davi do vi 6~Spaho ter pravi, da je že vi samem naslovu grda laž, ker gg. Spaho in Korošec no priznavata Srbov, Hrvatov in Slovencev za e n narod, zato ne moreta izdati proglasa na en narod SHS. Druga laž je, da sedaj vsi hr-,vatsiki poslanci pridejo v Beograd, ker je znano, da je šele 55 poslancev Radičeve stranke položilo prisego, ostali pa še ne. Tretja je laž, da so Korošec-Davidovic-Spaho predstavniki večine naroda in skupščine. Oni niso Večina brez Radiča, ki pa proglasa ni podpisal.
* Italijanski parlament je v soboto sprejel adreso na prestolni govor, v katerem' se povdarja vera v zmago; pozdravlja vse, ki so k zmagi pripomogli; izraža zalivalo armadi, mornarici, zra-koplovbi in fašistični milici; priznava koristi iz trgovskih {pogodb za Italijo, u-gotavlja po voljnost notranjega položaja pod močno vlado; z zadoščenjem ugotavlja ravnotežje v proračunu; končuje S ■poklonom kralju in njegovi rodbini.
* Ludendorff o osvetniški vojni. V unestu Marburg a. d. L. je bila skupščina nemške nacionalne stranke, ki jo je pa vlada prepovedala. Vkljub prepovedi pa je general Ludendorff z okna hotela imel govor, v katerem je izjavil, da ne govori samo v imenu bivšega vodstva nemške vojske, ampak tudi kot vodja svoje stranke. Naglasni je, da se mora veS narod pripravljati na osvetniško vojno v bodočnosti.
* Senzacijonalna vest iz Nemčije. O-gromtno senzacijo je vzbudilo v soboto poročilo »Vossische Zeitung«, fci pra-| da irnla v rokah dokaze o pripravah nemških nacionalcev za državni prevrat. S pomočjo vojaštva, ki je na njihovi strani, bi zasedli vse važnejše postojanke, odpravili republiko in proglasil mOn arhijo. Za cesarja hočejo progi asi ti mlajvtarpjšega sina bivšega kronprinca, [Admiral Tirpitz.bi vodil regontstvo.
Proslava 10-letnice razvitja prapora Sokolskega društva v Mariboru.
Maribor, 2. junija.
' iV luči bakel j in lampijonov.
Sokolske slavnosti povodom 10-letnice razvitja prapora Sokolskega društva je otvorilla v soboto zvečer bakljada. Do pol 21. ure je bila zbrana pred Narodnimi domoml dolga vrsta Sokolov in Sokolic,' večinoma v krojih, čijih rdeča barva se: je prijetno odražala v luči številnih plamenic in lampijonov. Točno ob navedeni uri je povorka ob sviranju železničarske godbe »Drava« krenila po Tattenbacho-vi ulici čez Glavni trg in zavila po Gosposki ulici; tu kakor tudi na nadaljni poti čez Trg svobode in po Maistrovi niso jo pozdravljale številne gruče Sokolstvu naklonjenega, občinstva. Natlačeno'
Niegovemu Veličanstvu kralju Aleksau dru — Bled
Ob proslavi desetletnice razvitja pra pora in klanjajoč se trpljenju narodnih borcev iz 1. 1914 ob meji jugoslovanskega naroda, pošilja podpisano društvo svojemu najvišjemu bratu, njegovi vi soki soprogi in ljubljenemu Sokoliču prestolonasledniku iskrene pozdrave ter izjave najgorečneise vdanosti. Zdravo!
Sokolsko društvo v Mariboru
Sledilo je burno odobravanje.
Zatem je starosta pozdravil goste predvsem' zveznega starosto br. Gangla (dolgotrajne ovacije) in odposlanca za-
polna pa je bila Aleksandrova cesta bli- grebških jugoslov. Sokolov (burni živijo-
klici) ter zastopnike oblasti in druge sokolske goste. V svojemi ognjevitem nagovoru je starosta mariborskega Sokola bodril Sokolstvo in njegove prijatelje k nadaljevanju velikega sokolskega dela, Nato pa je dal besedo slavnostnemu govorniku.
zu stanovanja kumice sokolskega prapora ge. Rosi nove inl tačasnega staroste dr. Rosine. Le s težavo je policija napravila prostor povorki, ki je dospela s kolodvorske strani. Medteml so se pred hišo razvrstili pevci »Glasben© Matice«, katerim! se je postavila ob bok godba »Drave«.. Ob plapolanju bakelj, ki so diskretno razsvetljevale večerni mrak pod kostanjevimi drevesi, je v napeti ti-
Br. dr. Franjo Rosina, se je v lepo zasnovanem govoru sporni
Ivan Belle.
Kruta smrt nam je popolnoma nepričakovano iztrgala enega izmed naših najboljših strokovnjakov in veščafcov, na .polju kmetijske vede, kmet. svetnika in ravnatelja kmetijske šole .v, Šemt Jurju ob juiž. žel., Ivana Bcllefa.
Z njim zgubi slovensko kmetijstvo* zlasti pa sadjarstvo in vinarstvo svojega najboljšega učitelja, odnosno interpreta in zagovornika, mi, njegovi kolegi, pa isvojega najsposobnejšega vodjo, posvetoval ca in iskrenega prijatelja.
Njegovo življensko delo na polju kmetijstva je bilo tako obširno in raznovrstno, njegove zasluge za napredek kmetijstva so tako velike, da se ne dado opisati ,v kratkem članku. Neobičajno veliko je delal na književnem polju. Bil je eden rašrh najmarljivejših in najspretnejših strokovnih pisateljev. Poleg nebroja študij in člankov po strokovnih in drugih listih, je izdal tudi lepo število poučnih spi-sov in kot remek-delo lansko ieto svoje klasično »Sadjarstvo«, ki tvorijo pravi zaklad naše kmetijske literature. V rokopisu dogotovljeno je baje tudi njego-Ivo »-Vrtnarstvo«, ki obeta izpolniti občutno vrzel na tem polju.
Kar je pa posebno dičilo pokojnika in kar nam ga je storilo nad vse dragega, je bila poleg njegove delavnosti njegova izvanredlna osebnost, njegov kremenit značaj in njegova blaga duša. Če o kom, se lahko o njem reče, da ni imel nepri-jatelja. S svojo osebnostjo, dobrodušnostjo in zlatim humorjem si je pridobil Ivsakega, še tako zakrknjenega človeka. (Blagrovati pa je vse one, ki so imeli srepo večkrat občevati v njegovi družbi, zlasti v ožjem krogu njegove obitelji, ki po je nald vse ljubil in v kateri se je počutil nad vse srečnega. V tem krogu, v (tej harmoniji si se tudi sam počutil srečnega in zadovoljnega in le prehitro so potekle ure, okrepčan in osveženega du-fm si se vrnil iz Belletove hiše, na svoje Vsakdanje delo, nadan z novimi upi in tiadami, kakor jih pač zamore ustvariti jr tvoji notranjosti le izvanredna osebnost izvanrednega človeka. — Puklavec.
Podpirajte Juq. Matico!
šini Izpregovoril starosta dr. Toplak.! njal znam eni tih dni v Rušah, poletja 1 Govoril je o letu 1914, ko je mariborski 1014., ko je mariborski Sokol v svitu kr Sokol pod starosto dr. Rosin© in ob ku-j vavih dogodkov ponosno razvil svoj pra niovanju njegove gospe soproge razvil j por. Spominjal se je članov, ki se niso
svoj prapor v Rušah, »malem' Beogradu«. Govornikov jedrnati pozdrav kumj-ci in bivšemu starosti je izzvenel v klic k novemu sokolskemu delu po letih trpljenja in zmage. Nato je zasvirala godba »Drave« mehko, čustveno podoknico, za
učakali prvega jubileja tistega dne; današnje deseletnice. Omenjal je pomen sokolskega dela na naši ogroženi meji, požrtvovalnost, ki jo je zahtevalo delo in veliko vero Sokolstva v končno zmago. Njegov govor je bil poln vzpodbud-njo pa so pevci »Glasen© Matice« pod' nih reminiscenc na pretekla leta ter na
vodstvom! koncertnega vodje g. Topiča zapeli s priznano dovršenostjo pesmi: »Imel senn! ljubi dve«, »Stara ljubezen« in »Gorski kraji«. Milodoneči glasovi so plavali daleč čez uspavano mesto. Med s vi ran jem1 »Drave« so se Sokoli zopet u-vrstili v povorko in ob zvokih sokolske koračnice krenili po Sodni ulici nazaj pred Narodni dom. Med potjo so navdušeno vzklikali kralju, kraljici, prestolonasledniku in kumici. Pred razhodom ?o še zapeli narodno h klino, ki je mogočno donela pred monumentalnimi zidovi Narodnega dama. pred 30. leti edine trdnjave Slovenstva v Mariboru.
Slavnostno zborovanje.
Nedelja je vstala solnčna in lepa. Dopoldne so se sokolski telovadci urili na telovadiščih. Okoli 11. ure so se začele zbirati gruče v veliki dvorani Narodnega doma, kjer se je imelo vršiti slavuo-
preganjanja, ki so sledila v vojnem1 času; i® njega je žarelo trdno prepričanje, da ima Sokolstvo prav v sedanji dobi veliko naloge, ki jim mora biti kos, če hoče, da doseže svoje cilje. Pred govoroma! in po govoru so navzoči priredili osivelemu bojevniku za nacionalne in sokolske ideale br. dr. Rosini viharne ovacije, katere so veljale tudi vsem o-ni«V, ki so v težkih dneh pred 10. leti na ogroženem! mtestu visoko dvignili prapor jugoslov. Sokolstva.
Zatem' je povzel besedo zvezni starosta br. Gangl. Njegov govor je bil ognjevit apel na Sokolstvo, da baš v sedanjih časih in novih razmerah jača mišice, goji v srcih odločnost in v duši ljubezen do domovine. Govor staroste Gangla je napravil na navzoče globok vtis in jo občinstvo govornika vnovič navdušeno pozdravl jalo. Burno ploskanje je zadonelo s parterja in z galerij, stno zborovanje. Dvorana sicer ni bila ko je podstarešina Sokola v Zagrebu br. tako napolnjena, kot bi zahteval nacio- Heumerl izročil pozdrave zagrebškega nalni pomen sokolskega jubileja, vendar jugoslov. Sokolstva. V svojem’ lepem' napa j© udeležba bila častna, zlasti s stra-; govoru se je govornik spominjal svojega ni Sokolstva. K slavnostnemu zborov’a- izleta v Ruše pred 10 leti o priliki razvit-nju in ostalim sokolskim slavnostim' so ja mariborskega sokolskega prapora, o-doupeli tudi zastopniki drugih sokolskih : omenjal velike tež koče. ki jih ima baš za-društev. Iz Ljubljane je prihitel odlič- grebško Sokolstvo v borbi z lastnimi ni sokolski delavec savezni starosta br. brati in končno povabil mariborske So-E Gangl v spremstvu odposlanca So- kole, da se udeleže zagrebškega pokra-
kola v Ljubljani II.; pozdrave zagrebškega jugoslov. Sokolstva sta prinesla br. Heumer in Lhocky, iz Kreke pri Tuzli je dospel br. Zivanovič; slednji je dopotoval tudi zaradi prapora, ki so ga mariborske Sokolic© izdelale za tamoš-nje bratsko sokolsko društvo. Slavnostnega zborovanja sta se udeležila nadalje zastopnika politične oblasti gg. dr. Vončina in Poljanec. Videli smo tudi odposlance nekaterih drugih sokolskih dru-
žinskega zleta od 15. do 18. avgusta tl.
Slavnostno zborovanje je zaključil br. dr. Toplak tik pred 12. uro.
Povorka po mestu.
Ob pol 15. uri je krenila od magda-lenske šole Impozantna povorka domačega Sokolstva. Na čelu je jezdila sokolska konjenica, v lepo in disciplinirano korakajočih vrstah pa so se vrstili Sokoli in Sokolice, naraščaj in deca. Poseb-štov mariborske župe, med njim'i starega | no skupino so tvorili Skauti, ki so nasto-sokolskega delavca br. Joška Rajha kot pili že na sinočnji bakljadi, potem pa Ru-odposlanca Murskega Sokola v Ljuto- .šani, znanci iz zaporov 1. 1914. Oodba meru. Ne smemo pozabiti vrlih Ruša- »Prave« je neumorno svirala vesele ko-nov, ki so bili L 1914 kot vneti sokolski račnice, na križiščih zbrane množice pa delavci aretirani in vrženi v ra/zn e zapo- '■ :sn ^ zadoščemem pozdravljale krasne so re; tudi oni so se skoraj polnoštevilno!	v„te.	Medtem	se je začelo vedno
udeležili zborovanja.	|Ye.č Uud’ 1v*,itI P™** Ljudskemu vrtu,
rm	zeljno pričakovale nastopa naših Soko-
Ob četrt na dvanajsto uro je starosta jQV ^ šolkolic
br. dr. Toplak ©tvoril zborovanje in
predvsem pozval navzoče, da vzkliknejo ' Telovadni nastop v Ljudskem vrtu, trikraten »živijo« naj večjemu. Sokolu v(..	.	x	.
naši državi, kralju Aleksandru. Vsi so *' ° g6™ * prm*S6"J? strokovno poro-•„	• • čilo. je zopet nudil sliko živahnega raz-
vstali in z burnimi klici pozdravili naj- maha sokoli mjsi| v Mariboru in ne-
i	n	*	nJ	{Postanega napredovanja sokolskega
m moči.	_	j	dela v telovadnici in zunaj nje. Telovad-
•	a3?	prebral	brzojavko,	ki	naj	se	j	nj nastop so otvorili jahači s skakanjem,
jo odpošlje s tega zborovanja Nj. Vel. J nakar so nastopili burno pozdravljeni sta-kraijUb Brzojavka se glaeii	jrejši člani, Jd so nastopili na slavnosti v.
Rušah. Izvajali so precizno tedanje proste vaje. Prav čedno je izvršil svojo nalogo mešani naraščaj, ki je izvajal proste vaje za zagrebški pokrajinski zlet. Učinkovit je bil nastop moškega naraščaja s palicami in dece, ki je izvajala vaje po oni »Cigani gredo«. Nato so se izkazale gojenke s pmstimi vajami. Med tem se je vedno bolj oglašal nezvani orkester groma in med nastopom članov in članic, ki so izvajali vsak zase proste vaje za zagrebški zlet, je lila huda ploha. A neprijaenost nebeških gromovnikov ni Sokolstva prav nič motil,> in tudi večina občinstva je vztrajala na telovadišču. Ko so odvršeli nevihtonosni oblaki in je od zapada sramežljivo pokukava!© solnce, so nastopili vrli telovadci z orodnimi vajami, ki so uspele v splošno zadovoljstvo. Vendar pa je ploha nekoliko zmedla občinstvo in h koncu ni bilo več ne reda ne preglednosti. Telovadni nastop so zaključili jahači s Četvorko.
Zvečer se je vršila v vseh prostorih Narodnega doma dobro obiskana in v vsakem oziru uspela ljudska veselica, ki je zaključila pomembne jubilejne slavnosti mariborskih Sokolov.
Brzojavka kralja Aleksandra mariborskim Sokolom.
Na brzojaven pozdrav, ki so ga poslali Nj. Vel. kralju naši Sokoli s slavnostnega zborovanja v Narodnem domu, je dospel popoldne sledeči brzojavni odgovor:
Na upu deni pozdrav Njegovom Veličanstvu kralju, Njenom Veličanstvu kraljici i Njegovom kr. Visočanstvu prestolonasledniku Njegovo Vel. kralj nairedio mi je, da Vam izjavim Njegovu visoku zahvalnost. — Adjutant Nj. V. kralja, potpukovmik Dragutinovič.
Dnevna kronika
— Spomenik kralja Aleksandra v Domžalah odkrijejo slovesno dne 8. jun. ob 15. uri.
— Pogreb kmet. svet. Ivana Belleta
se vrši, kakor se nam poroča, jutri, v torek ob 16. uri popoldne s kmetijske šole v St. Jurju ob juž. žel.
— Iz diplomatske službe. Tajnik našega poslaništva v Pragi g. Slavko Barle je imenovan za vicekonzula v kr. konzulatu v Dusseldorfu v Nemčiji ter je uvrščen v 7. razred I. kategorije.
— Iz učiteljske službe. Stalno so upoko jeni: Gustav Vodušek, okrajni šolski nadzornik v Trbovljah, Anton Petriček, nadučitelj v Žalcu, Josip Donjač, nadučitelj v Sv. Petru pri Mariboru. Blaž Jurko, nadučitelj v Razboru, Simon Viher, nadučitelj v( Vuzenici, Gizela Dominkuš, učiteljica ,v, Lučah.
— Ukaz o prevedbi železničarjev — podpisan. Ker se je prevedba železničar-ev pri komisilj v Ljubljani in Zagrebu že predolgo zavlačevala, je prišel v so* x>to opoldaai v Ljubljano minister dr, 3opovič, da sam na licu mesta skrajša postopanje. Na njegovo zahtevo so v poslednjem hipu izvršili glavno delo, katero se bo moglo šele pozneje presojati. Minister je še popoldne odpotoval na Bled, da predloži kralju v podpis potrebne ukaze. Sedaj smo dobili poročilo, da je Nj. Vel. 'kralj podpisal ukaz, s katerim se prevajajo železniški uradniki bivše južne železnice, kakor tudi inšpektorat v Sloveniji v glavne skupine vseh treh kategorij.
3DS.
Zaupni sestanki so se vršili v nedeljo tm. v St. Vidu, Leskovcu in Sv. Barbari v ptujskem okraju. Določile so se smernica za obč. volitve.
Skupna seja eksekutive mariborskega in ljubljanskega načelstva JDS je v torek 3. tm, ob 15. uri v Celju.
Film.
Graiskl klno^ predvaja danes v pon-deljek do vključno srede izborno uspelo kriminalno dramo »Oko mrtveca«. Film nam kaže dogodke iz društva ter igra v tej prvovrstni drami znamenita krasotica Grete Hollman glavno vlogo. — V četrtek začne film po motivu romana A-leksandra Dumasa »Človek z železno masko«, prekrasna drama iz časa Ludvika XIII. in j; znamenitim Igralcem Vla-diimirom Gajdarov v. glavni .viogi
Vi Mariboru1, 'dne S. JdhSJal 1§2'4
Mariborske vesti.
Javni shod stanovanjskih najemnikov.
Pičla udeležba — dokaz brezbrižnosti.
Maribor, 1. junija,
Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru je za danes ob 9. uri sklicalo javni shod v Gotzovo dvorano. Izbralo si je skrajno neprimeren dan in blamaža, ki jo je s tem shodom doživelo, bi bila prav lahko izostala, če bi se bili sklicatelji ozirali na prireditev Sokola in druge okolnosti, ki govore zoper sklicevanje shodov ob takem času. Na drugi strani pa je kriva na neuspelem shodu brez-primerna brezbrižnost stanovanjskih najemnikov, ki v največji stanovanjski bedi, ko ni skoraj niti enega 'stanovanja v Mariboru, za to prevažno vprašanje ne kažejo niti najmanjšega zanimanja. Le tako je bilo mogoče, da je bila dvorana dobesedno prazna — z odborom vred ni bilo niti 100 ljudi — dočim je bil gostilniški vrt pred dvorano nabito poln, a med tvsmi gosti so bili samo 3 hišni posestniki, ivsi drugi so spadali v vrste najemnikov.
Radi prepičle udeležbe so bili tudi referati skrčeni. Društveni predsednik g. Aljančič je poročal o delovanju društva, podpredsednik g. Bahun pa je govoril o gradbeni akciji mestne občine v zvezi z najetjem posojila. Odbornik g. Kreuger je kritiziral malomarnost najemnikov, ki nimajo nikakega smisla za organizacijo ter naglasil, da je baš današnji shod dal hišnim posestnikom najboljši povod, da nadalje z uspehom delajo proti zaščiti najemnikov, ki sami ne kažejo zanimanja za to vprašanje. Sramota je, da je v Mariboru, kjer toliko tarnamo o stanovanjski bedi, vpisanih v društvu jedva 200 članov, a še ti ne plačujejo redno malenkostne članarine. Nadaljuj prijavljeni go-tvornik, g. Pirc, ki je nameraval govoriti o škandaloznih deložacijah in pogrešeni praksi stanovanjskih oblasti, sploh ni nastopil.
m Smrtna kosa. Včeraj je umrl po dolgem bolehanju upokojeni stražnik g. Ivan Žabkar. Pogreb se vrši jutri, v torek na magdalcnskem pokopališču. Zapušča vdovo in 4 nepreskrbljene otroke, Prizadetim naše sožalje.
m Gospodarsko in politično društvo za I. »n IV. okraj ima odborovo sejo v torek 3. junija ob 20. uri v. tajništvu. Polnoštevilna udeležba nujno potrebna!
m Za žrtve. Na inicijativo brata Slachte, se je nabralo na sinočnjem Sokolskem večeru v Narodnem domu v mali družbici v prid padlim žrtvam podajanih komunistov v Trbovljah za Or-juno 550 Din. Posnemajte!
m tfinjj jngoslov. rez. častnikov v Maribofn vabi yse glane na prijateljski Sestanek, so vn5; v četrtek 5. junija tl. ob 20. urt zvečer v Narodnem domu. O tej priliki b0 g major Kovačič predaval o »n&oružonjm pešadije«.
m Studijska knjižnica. Vsem, ki se zanimajo za znanstveno literaturo, za starejše slovensko slovstvo itd., priporočamo Studtisko knjižnico v kazinskem poslopju. Knjižnica je odprta vsak delav-m Predavanje grofa Dejanovlča. Svetovni potnik grof Dejanovič, po rodu dalmatinski Hrvat, ki je omagal na svojem 541etnem neprestanem potovanju po vseh straneh sveta, nas prosi, da vnovič opozorimo na predavanje, ki ga ima danes, v ponaeljek dne 2. junija cb 20. uri v mali kazinski dvorani o svojih potovanjih. G. Dejanovič se nahaja v težkem položaju in sprejema ob predavanju prostovoljno vstopnino, ki naj mu nekoliko olajša izredno težki položaj, ki ga je zadel pri nas na stara leta.
m Tujci v Mariboru. Dne 2. junija je bilo prijavljenih 57 micev in sicer : hotel »Meran* 11, hotel »Zamorec- li, Privathotel 4, hotel »Črni orel* 7, gostilna »Zlati konj* 7, hotel »Kosovo- 6, gostilna Spatzek 4, Holzknecht 4 in Halbwidl 3.
m Dve aretaciji. Aretiran je bil nek S. F., ker je pokvaril neko mladoletno dekle, ter magistralni nameščenec Eferl zaradi goljufije in poneverbe.
m Poskušena tatvina. Stražnik, ki je včeraj paitruliral po Stritarjevi ulici, je opazil nekega človeka, vzpenjajočega se Po žarnici, 'ki je gorela r-od nefc-o tnajovi-
X
mo. Ko je dotični opazil, da se mu bliža stražnik, jo je umih krač popihal po temni ulici.
m Policijske prijave. Preteklo noč ja bilo 21 prijav ter 2 aretaciji, 1 zaradi razgrajanja in pijanosti. Prijave se tičejo: 1 tatvina, 1 prostitucija, 2 kaljenja nočnega miru, 2 pasjega zapora, 1 prekoračenja polic. ure. 1 prireditev nedopustnega koncerta, 5 prestopkov: cestno-psiic. reda. 1 poskušenega vlom.»i 3 druge etjave, 1 preshpek obrtnega in 1 avtor: obilnega reda.
Narodno gledališče.
REPERTOIRE:
Pondeljek, 2. junija zaprto.
Torek, 3. junija »Kamela skozi uho šivanke«. Ab. A.
Sreda, 4. jtinija »Čardaška kneginja«. Ab. B.
Četrtek, 5. junija »Magda«. Ab. E. Petek, 6. junija »Kamela skozi uho šivanke«. Ab B.
Sobota, 7. junija »Čardaška kneginja«. Ab. A.
Kultura In umetnost
Umetniki in občinstvo.
(Zadnji epilog k razstavi »Kluba mladih v Mariboru).
Iz zasebnega pismo, ki ga je pisal nek slovenski umetnik prijatelju v Mariboru, povzamemo 'nastopne vrstice:
»Sedaj smo prišli na jasno, kako je bila z razstavo v Mariboru. Na vsako stran samo škoda. Pomisli! Obiska je bilo 210 obiskovalcev po 5 Din. in 80 obiskovalcev po 2 Din. Sedaj pa stroški: Prevoz, dovoz, kasir, elektr. razsvetljava in drugo malenkosti znašajo preko 2000 Din. brez ozira na to, da smo sami aranžirali, delali kište, pokali itd. Sicer jo to mala svota, a če jih da umetnik iz sestradanega žepa, je gotovo žrtev. In da se ml nič prodalo, se zdi vkljub denarnemu pomanjkanju čudno, ker niso bile visoke cene. Kaj ne, rezultat je sedaj ta, da si bodo drugič vsi tukajšnji slikarji premislili priti še v Maribor. In če bi ne bilo v Mariboru še Stiplovšeka, ki jje delal kot črna živina in Tebe, bi bil še večji finsko.
Nek mariborski slikar mi jo pravil zadnjič tukaj, da jo nek profesor pripeljal svoje študente v razstavo in jo smešil...
Čudiirio se pa tudi, kje so V Mariboru tisti politični krogi, ki so pravzaprav dolžni podpirati slovensko kulturo v tem! mestu. In če pomislim1 nazaj na nekdanje predpustne veselice, kjer so slov. mariborski veljaki metali proč tisočake za neumnosti ene same noči — je dovolj žalostno. Dragi, kadar sem v tujini in gledam okoli sebe ter razmišljam — vidim, kakšni reveži smo, in se prav nič ne čudim! ko lete na na;s nelepe, a upravičene psovke. To sem ti hotel povedati kot prijatelju —«.
Mislimo, da je vsak komentar odveč.
Orluna.
Žalna seja odbora Orjune Maribor-Stude.nci in ekspoziture se vrši danes v p/mdeljek dne 2. junija ob 20. uri v Čitalnici Narodni dom. Udeležba vseh bratov odbornikov obvezna!
Soort
KASAČKA DIRKA V MARIBORU.
Drugi dan (1. jun. 1924.).
V dirki za ljutomersko darilo je zma-zmagala Vesna V. (1 :53.4); druga je bila Nadina 1 :50.7, tretja Buffa 1 :49.4, Četrti Sokol 1 : 48.5.
Za Llipittovo darilo je bil zmagovit Župan 1 :345, drugi Glavar 1 :34, tretja kmečka kobila Koketka 1 :32.2.
Za Varaždinsko darilo je pridobila pr-vo mesto Nadina 1 :47.6 in Sokol I. 1 :45.5, tretje Bclladonna, četrto Sorent.
Pri amaterski vožnji je bila prva Ko-* a 1 :33.6, sledila je Arfa 1 :39.6, Grandezza 1:44. Janičar in Zupan.
5, V dvovprežoi vožnji za kmečke konje ,2400 metrov) sta zmagali Nadina-Buffa 2: 00, dragi Vesna-Egon 2:10.9, tretji Teta-Princeza 2:10.7, četrta Salva-Ko-ketka,
Zagrebško darilo je dobila Lippittova vprega Thea-Fama 1 :54.6. Sledili so Arfa-Autokrat 1 :55.5,	Zupan-Grande
152, Janičar-Sorrent 2 : 00.
V galop dirki oficirjev tuik. garnizije (1200 m) je zmagal Zdralin (kap. Dimi-trijevič). Sledili so Kneginja (kap. Mili-savljevič), tretji Cigan (kap. Krištofič). En padec k sreči ni imel hudih posledic,
: SK Celje : SK Ptuj 5:2. V nedeljo 1. trn. v Ptuju odigrana tekma med navedenima je končala v korist Celja. Obisk slab. Sodnik Franki iz Maribora zadovoljiv.
Dopisi.
Iz Slovenskih goric. (Majnikov izlet ženskega državnega učiteljišča.) V soboto na dan 2-3. maja je prišla ljubka mešanica gojenk vseh letnikov državnega ženskega učiteljišča na majuikov izlet v Slovenske gorice. Kakor žvrglja-nje pomlad dihajočih lastovk razlegalo se je veselo kramljanje, radostno šumi j® n je iz vlaka od Maribora v obmejni St. IIj, od tam pa peš preko Jare-nine črez cvetoči hrib in dol nazaj na Pesnico. Pestra, živahna družbica, dostojno veselega življenji kipeča mladost, kdo naj se ne bi razvedril in se razveselil ob pogledu na njo, dasi sta mu morebiti srce in duša omrežena z mrklo mrž-njo do razrovanosti sodobnega čustvovanja! In hrib naš lepše zeleni in dol naš žarno bolj cveti, ko se poraja ob njem naša upanosna srednješolska mladina, kateri se pozna po njenem dasi neprisiljenem, a vendar dobrodejno okusnem krotenju, da jo dobra vzgoja usmerja k jasni bodočnosti. Ob taki priliki svobodnega gibanja se kaj rade pojavijo vrline in1 napake po čustveneim! in idejnem razmahu hrepeneče mladine, pa niti v najmanjši meri ni nastopila potreba, poseči g. profesorjem regulativno v pisani šopek, dasi sem točnoje opazoval ta majuikov polet. Čestitamo učnemu zboru in kandidatinjam! Lepa naša domovina se veseli lepote srca in duše svojih hčera! Naš za vse dobro vneti pesniški gostilničar g. Kerenčič pa je dal vidnega izraza svojemu občudovanju tega divnega majnikovega prizora s tem1, da je ob dvigajočih zvokih gi a,sovir,ja »cvetnemu roju« podaril večerni prigrizek. Čast mu! Pred prihajajočim' vlakom1 pa «0 se razlegale milo doneče pesmice, da so pritegnile vso navzoče potnike in ne-potnike k sospevu, kakor »Po jezeru, bife’ Triglava«. Majnik, pomlad, mladost, zakaj ste minljivi, pa še tako hitro minljivi . . ! Da bi Vas še večkrat videl nmjnik v Slovenskih goricah!
Izpred sodišča.
Zopet žalitev orožnika.
Dne 17. marca je orožnik Anton Rodošek, opravljajoč svojo službo, zasačil posestniškega sina Alojza Tišler v No-vinak pri Št. liju v Slov. gor., da je prekoračil državno mejo brez veljavnega potnega dovolila in da jo vrhu tega še potno dovolilo potvoril. Stavil ga je zato na odgovor in ga pričel zaslišavati. Še v teku zasliševanja je prišel oče zasačenega — 531etni posestnik Alojz Ti-šlar v žandarmerijsko stražnico v Št. liju v Slov. gor. ter raizžalll orožnika Rodoška z besedami: »Kaj pa imate ž njim, Vi niste pravični, druge ljudi pustite brez vsakega dovoljenja, da potujejo iz Gradca in bogve od kod v Jugoslavijo, nas pa jahate, tudi tega ne vidite in nočete videti, kaj se po gostilnah v Št. Uju, posebno pa v gostilni Vaupotič godi, samo mene vidite, sramota za Vas.« Tišler prizma, da je rekel o-rožniku, da ni treba ljudi po nedolžnem martrati ter pripomnil, da orožniki ne vidijo, kaj se goda v gostilni Vaupotič, ostale žaljive besede pa taji. Okrožno sodišče ga je obsodilo radi pregreška po § 104. srb. k. z. na 1000 Din, denarne kazni,
»Dva hajduka sta notri...«
Dno 26. februarja zvečer sta orožnika Anton Šmauoer in Alojz Lempl, poizvedovala v trgovini Avgusta Šoštariča pri Sv. Vidu pri Ptuju. Mimo trgovine, ki je bila razsvetljena in imela steklena vrata ter veliko izložbeno okno, je prišel
 ................................  f8#i9
251etni delavec Anton Vegan v Pobrežju pri Ptuju s par svojimi tovariši. Ko je stopil mimo vrat trgovine, jo postal, pokazal s prstom1 proti orožnikoma ter rekel: »Dva hajduka sta tukaj notri.« Ko je stopil par korakov naprej, je zaklical proti svojim tovarišem1, ki so bili že nekoliko naprej: »Dva hajduka sta tukaj notri, jaz bi šel k Šoštariču za dva krajcarja cukra kupit, pa sta dva hajduka notri.« Vegan taji žalitev orožnikov in pravi, da je zaklical le' proti svojim' tovarišem: »Hajduki, počakajte me, zaikaj tako naglo greste.« Pred okrožnim sodiščem je bil obsojen radi pregreška po ' 104 srb. k. z. na 1000 Din. denarne globe, v slučaju neiztirljivosti Pa 6 tednov zapora.
Mislil je, da so roparji.
Posestnik Ivan Petek v Cvetkovcih se je zagovarjal pred okrožnim sodiščem radi pregreška zoper varnost življenja po § 335 k. z. in radi prestoka po čl. 2 in 4 zakona o posesti in’ nošenju, o-rožja. — Dne 9. aprila okrog 22. ure ponoči je prišel najbrž po naključju vinjeni Prane Mateoko iz Cvetkove k Petkovi hiši, kjer so vsi že spali. Mateč-ko je začel trkati po vratih in oknu. Petek se je zbudil in ker sta žena in hči menile, da so tatovi, je odšel Petek v vežo ter pozval zunaj stoječega neznane, ga, naj pove, kdo je. Ker se na ponovno vprašanje ne/znani ni oglasil, je odšel Petek v sobo, vzel brovning pištolo, šel znova v vežo k vratom ter poklical zunaj stoječega, naj se oglasi. Ker se ni, je oddal skozi vrata v višini enega metra od spodaj strel. Nato je spet šel vi soho in čez iekaj časa pred hišo, da pogleda, kaj je. In res je našel na tleh ležečega Franca Matečko, katerega je šele sedaj spoznal. Nastreljeni je bdi takoj prepeljan v bolnico v Ormož, kjer je naslednjega dne na posledicah rane umrl. Strel mn je razparal trebušno steno in del debelega črevesa. Petek prizma dejanje, izgovarja se pa nato, da je bil mnenja, da so roparji ali tatovi zunaj. Sodba se glasi na 2 meseca zapora.
Izgnanec In njegova pomagača.
Dne 21. aprila je zvedel orožnik Ivan Premru, da se nahaja v. gostilni Roze Caharijas v Vratji vasi, okraj Gornja Radgona, Franc Unger, kateri je bil Izgnan iz naše države. Ker je imelo orož-ništvo nalog od okrajnega glavarstva, da ga mora aretirati, je šel orožnik Premru v navedeno gostilno ter tamkaj aretira! Ungerja. Odpeljal ga je od tam k županu. Od župana pa ga je nameraval gnati na postajo. Pri Caharijevi gostilni pa Je aretirani skočil v isto m tamkaj se Je orožniku uprl. Delavca Andrej Bauer Lutvarcih in Anton Ferk v Plitvici, ki sta bila v gostilni, sta se postavila na stran aretiranega in zahtevala od orožnika, da ga izpusti. Vsled te izpovedbe je Unger razbil okove in navalil s stolom na orožnika. V najhujši stiski je bil orožnik prisiljen sprožiti puško, za katero ga je dr* žal Unger. Med tem je Ferk vrgel orožniku pod noge kolo, Bauer pa je ugasnil luč. Ferk je pri tej priliki tudi razžalil orožnika z besedami: »Du Unger,.mit so einem lausbuibigen Gendarm wirst da gehen?« Unger je pozneje na potu v Maribor v Gor. Cmuireku umrl vsled zadob» ljene rane v prša. Bauer in Ferk, ki tajita njima očitana dejanja, sta bila pred okrožnim sodiščem obsojena vsak na 6 mesecev zapora.
Ljubezniv sin.
27-letni kovač Anton Vuk v Gerlin-cih, okraj Ljutomer, se je dne 11. marca sprl s svojim očetom Francem Vuk. Tekom prepira je sin ponovno udaril svojega očeta z metlinim ročajem po glavi In hrbtu, tako da je udarjeni zadobil lahke telesne poškodbe. Sin prizna, da je svojega očeta tako sunil od sebe, da je padel ob rob mize, taji pa, da bi ga tudi udaril z metlinim ročajem. Okrožno sodišče je obsodilo surovega sina, ki je že štirikrat predkaznovan, na 2 meseca ječe.
Očital priči krivo pričanje.
Posestnik Ivan Šulek v Hajndlu, okraj Ormož, je dne 18. marca očital Tereziji Košič, ki je bila Istega dne pred okrajnim sodiščem v Ormožu v neki kazenski zadevi kot priča zaslišana, da je krivo prisegla. Žalil je torej pričo v pogleda na njen služben posel. Šufek, H žalitev prizna, je bil pred okrožnim sodiščem obsojen radi pregreška po § 104 srb. k. z. na 200 D denarne globe.
4gtm&W
»pas**;
■ olrtim srcem naznanjamo pretužno rest, da je naš prodniki oče, gospod
Ivan Žabkar
stražnik v. p.
po dolgi in mučni bolezni preminul. Pogreb se vrši v torek, dne 3. junija 1924 ob 17. uri na magdalen-skem pokopališču.
MARIBOR, 2. junija 1924.
Marija Žabkar, žena. Marija, Alfred, Edi in Alfonz, otroci.	1191
javlja prestresljivo vest, da je njega zvesti elan, gospod
IVAM BELLE
kmetijski svetnik, ravnatelj drž. kmet. šole v St. Jurju ob juž. žel., imejltelj III. reda sv. Save, član in funkcijonar številnih gospodarskih in prosvetnih organizacij
30. maja 1.1. ob 14, uri na kliniki v Gradcu preminul. Pogreb v torek, dne 3. junija ob 16. uri popoldne od kmetijske šole v Št. Jurju.
Vrlemu svojemu tovarišu ohranimo trajen spomin!
Ljubljana—Maribor, 31. majnika 1924.
Ne pozabite naročnine!
FRANCE SLAJPAH
OBLASTNI TAJNIK, LJUBLJANA
STANKO ZNIDARSiC
OBLASTNI ČELNIK, BLED
ŽARKO BOLTAVZAR
PRAPORŠČAK ORJUNE ŠIŠKA.
Mučencem za sveto našo idejo ohranimo časten spomin
emu n*
’!V SiailbdflBl dne S. j u ni,‘ni 192-1
(L®—as-
JSeograd, Skoplje, Solun.
jpTtflgi- a -pcrtoVanja na gospodarsko konr I. ferenoo v Skopi ju.)
'	;&v,.
Po končani slavnosti smo odšli na /skupni oibedi vi Hotel, kjer smo bili (gostije »TrgovaSkega ud raženj a v Kumano-,vem>. Oboda so se udeležili tudi' vojaški, cSvilni in dubovski krogi z prej že l®e-inovanml vladiko na čelu. Mimiogrecle o-menr®, da so na® servirali med drugima jedili tudi neke vrste gulaž s kislim imlekoml v kosih kot prilogo; malo čudno, kaj ne.
Mesto šteje okrog 17.000 prebivalcev, jima po večini še orijentalski značaj;
I trgovin a z deželnimi pridelki, volna, ži-ivina, obrt je podobna onii v Skopi ju; štodustrija je še v zibeli. Da Pa tudi telovadbi in Sokolstvu posvečajo precej pažnje, dokazuje, da zidajo sedaj na le-•ipeml, nekoliko zvlšene® prostoru, katerega ji® je občina popolnoma brezplačno odstopila, lep in dokaj, prostoren So-ikolski dto® s poletni® telovadišče® in talali® parko®.
lV Kuntanoverri! je Več vojakov Slovencev, ter kot držav, veterinar je na-slavljen koroški rojak iz Zilske doline g. Ravtor.
Iz Skoplja v Solun.
0'b 18. uri smo se vrnili z vlaiko® zo-•pet v Skoplje, a zvečer ob 22. uri smo se odpeljali dalje na jug proti Solunu. Na (razpolago smo moleli pet vagonov samo ost nas, torej smo se še precej udobno [Vozili, vendar so postale naše kosti pri itako dolgi' vožnji precej trdie.
Vardarska dolina je tudi južno od Skoplja jako široka, se pa pri Velesu precej zoži, tako da je mesto zidano v jako strmih' terasah precej vse na ene® kupu. Graddko ima novo, najmiodernej-%o postajo na 'celi progi; od tu se odcepi stranska ozkotirna proga, ki je bila m’ed [Vojno zgrajena, v Bitolj. Pokrajina jo jIHolj malo obraščena, ponajveč so pašni-iki. iPo katerih se pasejo trope ovac s posebno gosto in dolgo volno. Glede gove-§e živine še vkli po največ fskorp vse) Črne bivole s tipično, široko glavo, kakor jih' videli tudi v naših krajih med [vojno.
'i Z desne strani se izliva v Vardar pre-[Bej velika črna reka, katera je precej idobro ozir. žalostno znana vojniko® na solunski fronti. Na desni strani je opaziti gore (Golešuica Pl. 2530 m), katero go. še povsem! dobro založene s snegom, ma levo proti bolgarski meji sd tudi pri-
lično visoki Hribi, a vendar ne taki, ka 'kor sosedje na desni,
Krivolak, Demir Kapija, Strumnica,! Pomočnik
Dževdželi so znani kraji iz balkanske oz. •svetovne vojne.
Pri Krivolakui so lepi riževi nasadi; riž popolnoma odgovarja glede kakovosti, sa®o ni tako lepo bel, kakor ga vi-di®o po naših trgovinah. Da niso ti' kraji tudi tako obljudeni kot naši, se vidi Sz tega, da so postaje po 15, 20 in tu-
; Otročji voziček *Brcnnabor“,S malo rabljen na prodaj. Vpra- J . j Sati: Trstenjakova nlica 18," Špecerijsko kolom-, I. nadstropje. 1168	2—2
Hala oznanila.
nijalne skoke bil že kot vo- ; dja, veSč slovenskega, nemškega ter madžarskega jezika, iščo takoj službo, ako mogoče v engro trgovino. Cenjena ponudbe na Ruzsics Šiindor, Murska Sob&ta. 1165 3—3
Stanovanje 2 ali 3 sob s pritiklinami v novozgradbi išče zaseben uradnik. Ponudbe na upravo lista pod „Yisoka najemnina".	*	5—5
di 25 lomi oddaljene druga od druga Pri j Demir Kapi ji je krasna, ro®antičnal
Inžinerska podoficirska šola v Mariboru, Frankopanova j ulica 52, išče perfektno kuharica. Nastop takoj. Plača
..—.—» ...—------------------, ------- po dogovoru.	1172	2—2
Skal ovita soteska, katero Vardar mečno J
stisne, a železnica so mora Skriti pod Inteligentne mlad« pomo -
..	,,	.	.	• cn ne dalevka za čist« m mir-
zemljo. Mesto ozir. postaja Strumnica'	-
leži zopet v prostrani dolini, že močno zasejani z murvami, znamenje, da tod goje svil opre jhe.
Dževdželi, našo skrajno južno žolezn. postajo, smo dospeli ob 5. uri zjutraj. —
Ker smo morali čakati na Solunski vlak , Kdo menja stanovanje jobo ,	„	T.	-	,	n	kuhinjo	za	stanovanje	hišnika	.
do 8. ure ali pravzaprav po nase do 9. uro	  •	• ~
(Grki imajo poletni čas), smo šli v mesto »na oglede«. Mesto ima takorekoč sa-
no delo ifče za takoj »Volta' d. d, Maiibor.	972
Otroški voziček »Brennabor" po ceni na prodaj. Maistrova ulica 17, vrata 12.	1192
soba, kuhinja in predsoba ? Naslov pove uprava »Tabora". 1193
Ugosk® Impife
kravate, srajce, klobuke, čepice, robce, nogavice, palice, j in parfumerijo v modni trgo-f vini
lunsta
E UM S KB.
Maribor, Gosposka ulico 2S Zag®£©k ©b
= Najlepše novosti ==j VsSop pFOStt 128
American coloured entertainers
CLARE BURGHARDT 5€E TEJE MART CLER.
uri«
3G6
mb eno ulico t. j glavno cesto, stranske j Tpwnlk njjve , detelj0 (pri.
skoro niti v poštev ne pridejo. Glavna ulica je zelo široka in dolga, hodili smo kako pol ure, pa šo ni bilo videti konca. Ker je bilo mesto le nekaj k® oddaljeno od strelskih jarkov, je vsled obstreljevanja moča® trpelo, razstreljene hiše, skladišča, tovarna za čiščenje svile (buike-nov) v bližini kolodvora, so še vedno1 v stanju iz 1. 1918. Kakor smo videli, gnezdijo in se čutijo čisto domačo cele trope čapelj in štorkelj. Nek naš sopotnik, ki je šel bolj zgodaj na sprehod, na® je j svečano zatrjeval, da je videl, kako je j nesla ena bolj »ta vel’kih' štorkelj« otročička naravnost v gnezdo; seveda mi j dragi, d asi nas je bilo lepo število, nismo < kaj taccga opazili.
Kraju se pozna, da se je tudi tukaj | na južni meji naše države 5 let po osvo- • bojenju bore malo napravilo ozir. po- j pravilo. Ne reče® nič, postaja m postaj-j no poslopje je šo dosti cedim urejeno, j ter tozadevno kaže velik napredek na-pra® sosednim' v Grčiji, a tudi za ob-1 mejne prebivalce bi še moralo malo bolj! skrbeti, da se po možnosti pomaga zaceliti rane, ki jih je vojna prizadjala. V pomiirjenje naših »avtonomistov«, kateri se zgražajo, da imamo na naših železniških postajali napise tudi v »balkanski« cirilici, naj mi bo ob tej priliki dovoljeno omeniti, da so tudi v celi Srbiji do Dževdželije jednnfci napisi, tj. v cirilici in latinici,
(Dalje sledi.)
bliino 10 »ralov) se da za 3 leta v zakup. Dražba se vrši v torek, dne 3. junija 1924. Franjo Rajh, Bistrica pri Ma- j boru Eventueino se odda tudi ; trasa posebej.	1197	j
Vsakovrstna ročna dela
vzamem v komisijsko razprodajo v moji tilialki na Bledu. Naročila je poslati na »Atelje , ročnih drl* Nika Zipser, Kranj ! (telefon 31).	1196	j
ZAHVALA, p
• orodom prebridk« izgube natega ljubljenega soproga, očeta, tasta in brata, gospoda
Fran Černovšeka
. veleposestnika, gostilničarja, pok. mojstra Itd.
Izrakamo tem potom vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najlepšo zahvalo. Istotako s« zahvaljujemo za darovane vence ter za mnogo-brojno spremstvo na zadnji poti, kakor tudi or. govorniku za v srce segajoče poslovilne besede. Še enkrat iskrena hvala t
1194	Žalujoča	rodbina.
Dne 16. junija ob 15. uri popoldne
prodalo se bode na
javni prostovoljni dražili
na Lavi št 14 pri Celju
VILA....................... Paromlin
enonadstropna z 12 sobami, z gospodarskim poslopjem in cirka 5 oralov vrta (deloma park).
20 vodnih HP., 60 parnih HP.t kapaciteta en vagon. Moderno urejen ob železnici. Objekti v bližini Celja. Podrobne ieformacije pri dr. Goričan, odvetnik, Celje ■II Lava It. 14 pri Celjn. Interesenti se vabijo. 1195
S*W!Wil !• irfplolalfc KaaMprf* »Teli«**, Glavjni i» odgovorni urednik; y©koelav Spindlpr, ** Tisk** Marffepcrfc«	4,	jj.