PRIMORSKI DNEVNIK ^!®VSr - Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 54 (4828) TRST, sobota 4. marca 1961 senatu je zunanji minister Segni odgovoril na interpelacije o Kongu Italijanska vlada podpira v celoti Združenih narodov v Kongu o nator Lami Starnuti, predsednik pokrajine v Milanu9 odgovarja Malagodiju postavlja KD pred njeno odgovornost - Danes se začne prvi kongres italijanske monarhistične stranke (PDI) 3. — p našega dopisnika) laene bencina v? odobritvi vladnega odloka o znižanju d.So razni P°slanska zbornica že odobri- ?e konunfi.. atorJl Obrazložili svnie int.er * že i*S* Vlade Ho yprašanja, to je glede zadržanja itali-je poiemi ■ ,a vPrašanja. Senator Terracini raesecemn11 I iz!avo> ki J° Je Pred dobrima J-* zatrjpvii ,podal v senatu zunanji minister Se-fi-je akreditivi’ .se ne ve' pri kateri zakoniti obla-dv>Uu. g tem11- JtaI!jansko predstavništvo v Leo- r,i.2* dežel n!? v,zvezi je Terracini pripomnil, da je in n« vlad0 Slnfi/S temi de- a rl6Zele vzh j vvoutvil žaht zaključita f^Pre vla- •;a"u nisn v J . temi ae-f«88 bloka rofzele vzhod-?. Postavil zahta zaključku Podpr‘ ^tevo' naJ vla- hL Kržani« asni1 in bra' 5? SJe , Sovjetske Ivanja in k°ngoškega varnosti m, .^razložil od-3°§kih' d„L Jlh glede ceriekaPital ko,v r-osita »kev». m katoliška da '^tti (^iqtv . In,,?. OsmrtVtel TJe 2atr5oval, J? v strani Lamumbe iz-i.n-bža>oval ii arske namene UtenP-^etiia JČ rimska ob- >v«?> ’ namesti ulico Lu' N(?u, ““nfcter 3| odgovori! V?1, da iP„Segnb ki je Vt!5n kon?u »“voj dogod-in i s konsosla e]e po- pobril .ustavo, ki sNsVn na Parla- lr oiitib'k ren,iii!agl katere i tavlja imenuie !4kt‘ rakonftisDednika vla-1» ge.k°ngošk5 ‘ . , Predsed- stvi akta a,.teP.Vhkke pa ; niS tloi? ?SClna ZN V Večini1 Priznala “buja. predsednika tjV ^da‘)nr , 36 o- fjdlte ”e8a SVet3i31 dejavnost ■'»61 ‘Udi It ’,”rvave do-j* dori ,avno Ja kot vsi TO da np D°di.la’ Segni svoje osebno mnenje. Kljub temu, da je Malagodi danes ponovno poudaril zahtevo, da se na pokrajini v Milanu sestavi centristični upravni odbor, je malo verjetno, da bo do takega odbora dejansko prišlo. Manever liberalcev je na dlani: oni vztrajajo pri svoji zahtevi, ker dobro vedo, da bi to pomenilo likvidacijo upravnega odbora levega centra na občini. S takim; argumenti je pokrajinski tajnik liberalne Milanu zagovarjal ti na KD, da ne pristane na zahtevo socialdemokratov v Milanu po enaki rešitvi tudi na pokrajini. Ta manever libera1-cev je izvoljeni predsednik pokrajine v Milanu, socialedmo-kratski senator Lami Starnuti očital danes tajniku PLI Malagodiju in dodal, da je spričo tega vsakršen dialog z liberalci nesmiseln. Nato se obrača na KD in jo vprašuje, Če ima stvarno namen — «s svojo toleranco ali podporo« — iti na roko temu manevru in s tem prevzeti nase odgovornost za posledice, ki bi s tem nastale. Jutri zjutraj se začne prvi kongres monarhistične stranke (PDI), ki se bo zaključil prihodnji ponedeljek z glasovanjem o več resolucijah. Poleg glavne resolucije sedanjih voditeljev Covellija in Laura, bodo nekateri delegati (skupina Greco-Foschini) predložili resolucijo, v kateri zagovarjajo stališče, da mora PDI opustiti o. stranke v _ . na nedavnem zasedanju glavne- pozicijo proti Fanfanijevi vladi ga odbora PLI potrebo, da PLI in se vrniti na vzdžanje, pri-še nadalje podpira Fanfanijevo staši struje «rinnovamento» pB vlado, ker more tako pritiska- l bodo predložili svojo resoluci- jo, v kateri zagovarjajo potrebo, da PDI postane orodje »resničnega in iskrenega demokratičnega sodelovanja«. Poleg tega pa bodo sklepali tudi o tem, ali naj se stranka ponovno imenuje monarhistična, ali ne. A. P. Memorandum SZ MOSKVA, 3. — Agencija «TASS» objavlja danes besedilo memoranduma, ki ga je sovjetska vlada poslala preteklega 17. februarja vladi nemške zvezne republike. V tem memorandumu sovjetska vlada ponovno poudarja svoje stališče glede nemškega vprašanja pripominjajoč, da nemška mirovna pogodba predstavlja «bisjtve-no točko« v sovjetsko-nemških odnosih in da SZ pripisuje velik pomen takojšnji rešitvi tega vprašanja. SZ je pripravljena razpravljati o vsakršnem konstruktivnem predlogu fiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiifiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiilimiiiiiiniiiiiiiitniitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii De Gaulle ponavlja za pogajanja z alžirsko vlado ? >80^ Umola Ts"lemo izha-!t°*0(lilk tovarišev ’Pumbe in Suj , "tnor; t„ j. er so se *<* I ‘1 d* VUch na drugi WjUiu, hcati „ • -o- ... ki i* težnja Kači r- 8* ieP,lelavaJe Jak°niti oLl9 Ko*a- U? V« d«žel mfga; Meti Nnil-tege, Zarja-0 vla. .* So . »asK.: adl česar Vil 8»*« diktati cesar bi Sl sZavljansk?Var"ost' da Pad. o širši mVa’lni pri' ' e?ni j„ ^adnarodni ? fhst, Pe 2M -nistvu Z? V;?* 5" 1 ZN, ce in reso. 0bV-J' ui oda^ -dobre re-K jtlvho, v, -n?to de- ^‘^KS^fcder.Uv- S^aka‘4lav.°btežnaoJ^: tainte: %t|’a‘oSdLd2uge dr- Ck.'JLv.Ko' -bl tudi agu 5n izrazil -L ?*en Čo oscb]„ h S|ta v) kakor * Pe, Rre za sSda. nl,te dela ita-ft Svo^ia z a iaaska vla-!' ste,a d UlhornPTistransKO PARIZ, 3, — Tunizijski minister za informacije Masmu-di se je danes vrnil iz Rabata v Pariz. Pred odhodom iz Rabata je izrekel zadovoljstvo, ker je končno bila mogoča severnoafriška konferenca na najvišji ravni. Dodal je, da bi bila morala taka konferenca biti leta .1956 v Tunisu. Ker pa so Francozi prestregli letalo, v katerem so bili Ben Bela in njegovi tovariši, je morala konferenca odpasti. Dodal je, da bo v Parizu nadaljeval posvetovanja s francoskimi političnimi krogi. Ob prihodu v Pariz pa je izjavil: «Iz severnoafriške konference v Rabatu izhaja nova luč, ki omogoča, da se v novem duhu načenjajo vprašanja, ki bi v prihodnosti lahko postala kočljiva*. Čeprav je izjavil, da nima povedati nič »zelo novega*, je pripomnil, da bi «ta nova luč in ta novi duh lahko odločala o dokončni orientaciji Severne Afrike*. Ko ga je neki čas- niiiiiiiAaiaii«tiiatfiiiiiifatiiaiiaiit>iiti«aiiiiiaiaii»iB«ifi>>ii(iii*>f»|l>llailllliaalaaitlB1Bliailll>a>afliallt Posvetovanja v Nevv Yorku med Zorinom in Stevensonom p®*!« ln ki jih ** tw!fdan?dgovorl po.!it>d™. V sen« m,"i-stra ta*br‘aUv0rniC1 80 ta 0 členih odobril; TV?i €[ hb a«k sestal Sik‘iiibPoteč^teent„7i; ,ie imei0/azgo- \ Tinj ,ade pa s, pred- tho '9 d.^teikon, 5em in V v«rih l*1' ^ ^ ni 0 vodstvo rSa udeležili e Falt* s bred-^ aniieip in ... . ■ da^ K0 Mo. Ni89 ip °zitivpJ 0 teh Vr,i°ži Je, hnprn^ v»is. Fan. Si h. ki aJefnf S &30 liberaf. bit‘ Za - letni«.*1® nrea.*_.. ki°nktetne nai PL! ‘laiJn Im k* ti»:. ne rešitve Predstav-Platformo K^o" OstVi^iivo K stra„k-- ko^tavijSiciiij^ad0 Glede Pod. h (* 0(j^u (p0v, ua se ta. 4 Hat ,sln-ku tni- odprt- naj tisku ku taj-pove Vlasmudi se je vrnil v Pariz • Alžirska vlada zahteva, naj se de Gaulle končno odloči nikar vprašal za pojasnila glede »novosti*, ki jo je hil omenil Burgiba, je Masmudi odgovoril, da »vsak dan prinaša dejansko nekaj novega*. Nato je minister izjavil, da ni določen noben razgovor med njim in de Gaullom, ter da bo ostal v Parizu, da reši nekatera tehnična vprašanja. Se vedno se širijo govorice o stikih med predstavniki Al-žircev in Francozov. Vendar pa se opaža, da je nekoliko padel optimizem, ki so ga prvotno kazali. Zdi se, da de Gaulle še vedno trmasto vztraja pri svoji prvotni zahtevi, naj bi Alžirci najprej položili orožje. V zvezi s tem je predstavnik alžirske vlade v Tunisu izjavil, da francoska vlada spet postavlja nekatere nesprejemljive pogoje za začetek pogajanj, zlasti kar se tiče ustavitve sovražnosti. Izjavil je dalje: »Stališče al- žirske vlade, ki ima prednost, da je uradno in jasno, uživa soglasno podporo alžirskih V ponedeljek verjetno sestanek Stevensona z Gromikom Thompson je zahteval sprejem pri Hruščevu, da mu izroči Kennedyjevo pismo NEW YORK, 3. — Stalni so. se je z Gromikom razgovarjal vjetski predstavnik v OZN Zorin je bil danes gost na ve. čerji pri ameriškem delegatu Stevensonu. Predstavnik ameriške delegacije v OZN je izjavil, da se bo sovjetski zunanji minister Gromiko, ki ga pričakujejo nocoj v New Yor» ku, verjetno sestal s Stevensonom v ponedeljek. Predstavnik je pripomnil, da je Zorin na nocojšnji večerji omenil prihod Gromika in dal s tem razumeti, da prihaja pobuda za sestanek med Stevensonom in Gromikom s sovjetske strani. Izjavil je dalje, da se je večerje udeležilo deset članov sovjetske delegacije in deset članov ameriške delegacije. Dodal je, da je to prvikrat, da se tako veliko število članov sovjetske delegacije sestane z ameriškimi delegati. Ameriški predstavnik ni hotel povedati, o čem so govorili; dejal je samo, da je bilo govora o »vprašanjih mednega interesa*. Poudaril pa je, da so bili razgovori izredno prisrčni. Dosežen ni bil noben sporazum glede števila vprašanj, ki naj bodo na dnevnem redu skupščine OZN, ki bo začela svoje zasedanje v torek. Kakor poročajo Iz Moskve, je ameriški poslanik Thompson sporočil sovjetski vladi, da je pripravljen oditi z letalom kamorkoli in vsak trenutek, da izroči Hruščevu o-sebno poslanico Kennedyja. To je sporočil Thompson na današnji tiskovni konferenci. Včeraj se je namreč sestal z Gromikom in zatem zahteval razgovor s Hfuščevom. zagotovilo, da mu množic in velikega dela francoskega javnega mnenja. Za nas sta povratek k miru v Alžiriji in ustavitev sovražnosti lahko samo rezultat uradnih in neposrednih pogajanj med obema stranema*. Ameriška radiofonska družba »C BS* poroča, da so alžirski voditelji zahtevali za 17. marca sestanek med de Gaullom in Ferbatom Abasom, ker so mnenja, da je prišel trenutek, ko se je treba odločiti. V ponedeljek se bo v Tunisu ponovno sestala alžirska vlada. Na podlagi sklepov, ki jih bo sprejela, in na podlagi nadaljnjih razgovorov, ki jih bo Masmudi imel v Parizu, bo mogoče videti, ali je bil dosedanji optimizem opravičen ali ne. Vsekakor je, kakor vedno, vse odvisno od Francije. V Rabatu je maroški minister za informacije izjavil: »Sporazum o pogajanjih je dosežen in mi smo naklonjeni neposrednim pogajanjem. Podpirali bomo vse, kar bodo Alžirci hoteli, in ne bomo nanje pritiskali, temveč jim bomo samo bratsko svetovali.« O razgovorih med maroškim kraljem, Burgibo in Ferha-tom Abasom je izjavil, da je bil «z lahkoto dosežen sporazum med njimi«. Pripomnil je, da je treba zakasnitev pri objavi končnega pomočila pripisati samo dejstvu, da so bili tisti, ki so ga pripravljali, trudni. Kar se tiče »predhodnih pogojev«, je minister izjavil: »Ustavitev sovražnosti je nesprejemljiv predhodni pogoj, ki ga postavlja francoska vlada. To mora biti posledica pogajanj in ne uvod vanje, pa najsi gre za javna pogajanja ali pa za tajna.« Nove obtožbe proti Globkeju BONN, 3. — V krogih socialdemokratske opozicije so danes izrekli nove obtožbe proti Adenauerjevemu tajniku Globkeju. List «Hamburger Ech6» piše, da je Globke 17. septembra 1938 predlagal načelniku zvezne policije, naj odredi, da se po'tni listi, ki se izdajo nemškim Zidom, označijo z rdečo črko «J». List omenja s tem v zvezi poročilo, ki ga je tedaj objavil švicarski zvezni svet, ter članek, ki je bil te dni objavljen v nekeni židovskem tedniku v Ziirichu. List dodaja, da se je Globke udeležil septembra 1938 ne. ke mednarodne konference v Bernu kot «izvedenec». Na konferenci so razpravljali o vprašanjih, ki so bila povezana z Zidi, ki so pribežali iz Nemčije v Švico. «»------ Se dva albanska vohuna obsojena PRIZREN, 3. — Kazensko bonnske vlade, ki naj pospeši podpis take pogodbe SZ in njene zavezniške dežele so trdno odločene doseč; miroljubno rešitev z Nemčijo Potem ko ponovno poudarja nespremenljivost meja, določenih po drugi svetovni vojni in dodaja, da si je SZ vedno prizadevala izboljšati odnose z Zapadno Nemčijo, spomenica zatrjuje, da je zapadlo vsakršno časovno razdobje za sklenitev mirovne pogodbe Rešitev tega vprašanja ni moč povezati z vprašanjem nemške združitve in s sporazumom o razorožitvi; združitev Nemčije in razorožitev sta dve ločeni vprašanji Poskus, da se ti dve resni mednarodni vprašanji medsebojno_ povežeta, more pomeniti le željo, da se zavira njuna rešitev. Sedanja politika bonnske vlade more le potrditi domne. vo, da ta vlada upa, da ji bo uspelo doseči s silo svoje, cilje. V ta namen so v teku obsežne vojaške priprave v zvezni republiki, in prav zato bonnska vlada vztrajno zahteva atomske bombe. Ko spo. minja na sovjetske predloge za rešitev vprašanja zap. Ber. lina kot svobodnega mesta na osnovi mirovne pogodbe z o-bema nemškima državama, memorandum zatrjuje, da si bo bonnska vlada zaprla vrata za neposredno obrambo svo. jih interesov v zap. Berlinu, čebo vztrajala pri svojem negativnem stališču glede vprašanja nemške mirovne pogodbe. Stališče sovjetske vlade ne izključuje možnosti začasne rešitve vprašanja Berlina, v pričakovanju sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo, ven, dar pa zatrjuje, da bo SZ, skupno z drugfmi deželami, ki bi to hotele storiti, sklenila mirovno pogodbo z Demokratično republiko Nemčijo, če bi v določenem časovnem raz. dobju ne sklenili mirovne pogodbe z obema nemškima državama, kar bi pomenilo konec okupacijskega režima v zapadnem Berlinu z vsemi po. sledicami, ki iz tega izhajajo. Demonstracije na Škotskem proti jedrskemu oporišču SANDBANK ARGYLE (Škotska), 3. — Kot je znano, bo v pristanišču Holy Loch na Škotskem ameriška vlada postavila oporišče svojih podmornic oboroženih z izstrelki »Polaris*. Danes je priplula v to pristanišče pomožna vojna ladja »Proteus«, ki služi, kot plavajoče skladišče za te jedrske izstrelke. ' Ob prihodu ladje so člani »Gibanja za jedrsko razorožitev* priredili demonstracijo proti oporišču. Del demonstrantov se je poslužil čolnov, s katerimi so se hoteli približati ameriški vojni ladji. Intervenirala je policija s svojimi motornimi čolni ob podpori angleške mornarice. Prišlo je do prave bitke, ki jo je z obale opazovalo več tisoč oseb. Policija je .demonstrante pozivala z zvočniki in jim grozila, da bodo aretirani, če bodo z demonstracijo nadaljevali. Toda vsi pozivi so bili zaman. Policijski motorni čolni so nato začeli preganjati čolne z demonstranti, ki so se naglo umikali. Bitka je trajala precej časa. Valovi, ki so jih povzročali policijski čolni s svojimi naglimi žaokre-ti, so povzročili, da so se e-na za drugo začele potapljati vse ladjice demonstrantov. Takoj ko se je kak čoln prevrnil, je bilo slišati navdušeno vzklikanje mornarjev na ameriški pomožni ladji in množice na obali. Demonstrante potopljenih čolnov je policija takoj aretirala. Toda ni jih bilo več kot šest. Trije čolni in majhen jedrnjak so se potopili. Samo en čoln z dvema osebama je pobegnil. Tako je ladja »Proteus*, ki je iz ZDA priplula iz o-porišča v New Londonu (Con necticut) mogla lepo in v redu pristati in bo služila kot podporna ladja za ameriške podmornice. I Med obiskom v Gani je Titova soproga Jovanka obiskala v Akri bolnišnico za otroke. Na sliki jo vidimo, ko drži v naročju otročička iiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiimtitiiiiiiiTiittfiimiiiiiiiimuifiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiii Dajal potrjuje v svojem zadnjem poročilu da Gizengova vojska napreduje brez bojev Mobutujevi vojaki se pridružujejo zakoniti vojski ali pa se predajajo - Prebivalstvo je sovražno razpoloženo do Mobutujevih vojakov - Hammarskjoeld hoče šele «pravno mnenje» o resoluciji NEW YORK, 3. — Hammarskjoeldov predstavnik v Kongu Dajal je 2. marca poslal novo dokaj objektivno poročilo o položaju v Kongu. V svojem poročilu podaja sliko zmede, ki vlada v vsem Kongu glede vojaškega položaja. Dajal omenja posebno padnjiji Mobutujeve vojske, ki Številna odpadmštva Mobu-jjg sovražna OZN. Dalje ome-tujevih vojakov, ki presto- ■ nja popolno pomanjkanje vsipajo na stran Gizengove j nosti na področju Lisale in vojske. Do takih dogodkov še o nečem drugem, ni pa hotel povedati o čem. Znano je, da je Hruščev sedaj na potovanju po Sovjetski zvezi ter se udeležuje konferenc, na katerih obravnavajo kmetijska vprašanja. V Topeki v državi Kansas sta ameriška pilota letala »RB-47*, ki sta se nedavno vrnila iz Sovjetske zveze, imela danes tiskovno konferenco. To sta kapetana John Mac Kone in Freeman Olmstead. Prebrala sta že prej pripravljeno izjavo pred približno sto časnikarji Zanikala sta, da je bilo njuno letalo sestreljeno nad sovjetskimi teritorialnimi vodami. Izjavila sta tudi, da ne vesta nič o usodi treh svojih tovarišev. Šesti član posadke — poveljnik — je umrl in niegovo truplo so že vrnili v ZDA. V izjavi je bilo rečeno, aa je letalo dobilo ukaz, naj leti v severnovzhodni smeri od Anglije nad odprtim morjem in da se ne sme približati več kakor PO kilometrov sovjetski obali. Pet ur po odhodu je nad letalom letelo sovjetsko lovsko letalo m je nato izginilo. Tedaj so ugotovili, da je ameriško letalo na že prej določeni progi in aparati so redno delovali. Preden so se obrnili proti severu, so opazili sovjetsko lovsko teta" lo na svoji levi strani, takoj nato je to letalo začelo streljati. Američani so odgovorili s streljanjem s topovi na zadnji stiani letala. Kmalu zatem sta bila zadeta dva motorja in spustili so se s padali. Oba sta padla v morje če- . . .... trtino milje drug od drugega, i sodisče v Prizrenu je obsodilo Gez šest ur ju je našla sovjet- danes dva jugoslovanska dr-sk.i ribiška ladja in odpeljali | žnvljana iz vasi Vrbmce zara- t. .. . I. ,, w n4 ..M 1 _ _ A lUnvn Koča Popovič odpotoval v New York BEOGRAD, 3. — Jugoslovansko delegacijo na zasedanju generalne skupščine bo vodil državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič. Koča Popovič je odpotoval nocoj iz Beograda v New York. «»---------- Kennedyjev odgovor na Titovo čestitko BEOGRAD, 3. — Predsednik ZDA Kennedy je odgovoril na čestitko, ki mu jo je po ustoličenju poslal predsednik republike Jugoslavije maršal TL to: «Globoko cenim vaše sporočilo, popolnoma delim vaše prepričanje, da se bo nadaljeval ugoden razvoj odnosov med našima državama in vaše prepričanje o nujnosti naporov, da bi se z miroljubnimi sredstvi rešila sedanja kritična svetovna vprašanja.« •iiiiiifniiifiiifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiifiuii Sile OZN bi morale preprečiti krvave pokole v Luluaburgu Pogoj za ureditev razmer v Kongu je izvajanje resolucije Varnostnega sveta ■ Znižanje števila osebja v poslaništvu FLRJ v Tirani je prišlo zlasti v Ikeli v Ekvatorski pokrajini. Poročilo dodaja, da so se čete generala Mobutuja 25. februarja vdale Gizengovi vojski, ali pa so prestopile na njeno stran. Isto se je zgodilo z vojaki, ki jih je Mobutu poslal, da bi te čete nadomestili. Dajal dodaja, da ni opaziti v nobeni strani Konga bojev, toda vsa poročila govorijo o cd-padništvu ali o predaji. V poročilu je dalje rečeno, da je položaj zelo napet v Li-sali v Ekvatorski pokrajini, kjer je prebivalstvo sovražno razpoloženo proti Mobutuje-vim silam, ki še nadalje plenijo po mestih in vaseh. Dajal omenja tudi napade nekaterih članov vojaškega osebja OZN, ki so jih izvršili pri- pravi, da je letališče tega mesta nevarno za letala OZN. Številni Evropejci, ki živijo na tem področju, se pripravljajo na odhod. Drugje je položaj skrajno resen. Zaradi neredov v Luluaburgu in zaradi položaja v Katangi je Combe umaknil zagotovila, ki jih je bil prej dal glede prenehanja vojaških operacij Poročilo omenja tudi napore oblasti OZN, da bi zaščitile civiliste pred samovoljnimi aretacijami in pred kršitvami osnovnih človeških pravic. Nato omenja področja, na katera so sprejeli civiliste v zaščito in ki jih stražijo sile OZN. Kar se tiče takega področja v Leopoidvil-lu, pravi poročilo, da je med ljudmi, ki so zaprosili zaščito, tudi predsednik predstavniške zbornice Kasongo s svojo družino. Nato dodaja, da se zaščita OZN dovoljuje po Dobil je bodo sporočili, kdaj bo raz govor mogoč. Rekel je tudi, da 1 govor na vprašanja. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve je potrdil danes vest, da je predsednik Brazilije, Quadros, povabil predsednika Tita, naj uradno letos obišče Brazilijo. Predsednik Tito je z zadovoljstvom sprejel vabilo, datum obiska pa bo naknadno določen. Odgovor belgijske vlade na zahtevo generalnega tajnika OZN Hammarskjoelda, naj u-makne svoje oddelke iz Konga, je Kunec ocenil kot cinično zoperstavljanje resoluciji ■Varnostnega sveta. Belgija si s tem prevzema nase težko odgovornost. Sedaj se postavlja vprašanje podvzemanja nadaljnjih ukrepov, da bi se nujno uresničila resolucija Varnostnega sveta. »Umik belgijskega vojaškega in polvo-jaškega osebja ter političnih svetovalcev je »conditio sine c,ua non* vseh nadaljnjih u-krepov, ki naj zagotovi ureditev razmer v Kongu*, je poudaril Kunc. Kunc je obsodil pokol mirnega prebivalstva v Luluaburgu in ugotovil, da je ta zločin ponovno pokazal zločinski značaj Mobutujevih tolp. Poudaril je, da je poke 1 izvršen ob navzočnosti sil OZN, ki niso gledale, čeprav ___________ j je bila njihova dolžnost Ha so ju v Moskvo Ko sta pre-, dl vohunstva v korist Albam-1 preprečijo gnusen zločin kolo- brala izjavo sta odklonila od- je na pet let oziroma na pet malne ekspositure v Kongu. ’ let in pol strogega zapora. • 1 \ zvezi z zakonom o tisku, ki je stopil v veljavo 9. decembra, je Kunc izjavil, da je jugoslovanska vlada obvestila vsa diplomatska zastopstva, posebno pa še zastopstva tistih držav, ki imajo svoje informativne službe v Jugoslaviji (ZDA, SZ, Veliko Britanijo, Francijo in Avstrijo), da morajo informativne službe po šestih mesecih stopanja v veljavo prenehati z delovanjem, kolikor njihove vlade ne sklenejo zadevnega sporazuma z Jugoslavijo. Jugoslovanska vlada je izrazila pripravljenost, da prične pogajanja za sklenitev teh sporazumov z državami, ki to žele »n predložila osnutek sporazuma. Kunc je dal vedeti, da bo predsednik Tito kljub smrti kralja Mohameda V. obiskal Maroko. Iz Rabata poročajo, da je kralj Hasan II. obnovil vabilo svojega očeta. Zaradi sovražne politike, ki jo izvaja albanska vlada že deli časa proti Jugoslaviji in giobega ravnanja z osebjem je goslovanskega poslaništva v Tirani, ki se je po četrtem kengresu »Albanske partije dela* spremenila v napade na nameščence poslaništva, je jugoslovanska vlada sklenila zn anjšati število osebja poslaništva v Tirani. Jugoslovan-‘■k . vlada je odpokli"ala odri avnika poslov, dva diplo-n r.tska in dva nediplomatska nameščenca, tako da so v Ti- rani ostali samo še dva nižja d.plomatska nameščenca in trije administrativni uslužbenci Tito odhaja danes v Togo AKRA, 3. — Predsednik Tito je priredil sinoči v svoji rezidenci slovesen sprejem v čast predsednika Gane, Nkru-maha. Danes dopoldne je pred. sednik Tito v spremstvu Nkru-maha obiskal univerzo v Akri in eno srednjo šolo. Predsednik Tito je v svojem govoru študentom izjavil, da bo Jugoslavija tudi v bodoče omogočila afriškim državam, da šolajo svoje strokovnjake v Jugoslaviji. «Ceprav so nam potrebni strokovnjaki, je izjavil maršal Tito, pošiljamo naše strokovnjake in medicinsko osebje v države Azije in Afri. ke, ki jim je ta pomoč potrebna.« Popoldne se je predsednik Tito udeležil vojaške parade, zvečer pa je priredil večerjo na čast predsednika Nkru-maha. Jutri odhaja maršal Tifo na tridnevni uradni obisk v Togo, od koder se bo ponovno vrnil na neuraden obisk v Gano. temeljiti preiskavi, ki jo izvrši vojaško in civilno osebje OZN, in tistim ljudem, ki lahko dokažejo, da jim grozi smrt, mučenje ali preganjanje. Posvetovalni odbor OZN za Kongo se je spet sestal včeraj pod Hammarskjoeldovim predsedstvom. Pripravil je pisma, ki jih je Hammarskjoeld posla) Kasavubuju, Combeju in belgijski vladi z zahtevo, naj začnejo izvajati zadnjo resolucijo Varnostnega sveta. Medtem je Hammarskjoeld skupno s posvetovalnim odborom zahteval od pravnega oddelka OZN mnenje glede tistega dela resolucije, ki pooblašča poveljstvo OZN, da po potrebi uporablja silo v Kongu. Gvineja in Nigerija vztrajata, naj se uporabi sila za razorožitev čet predvsem v Katangi. Potrdili so tudi, da je Dag Hammarskjoeld zahteval od Nehruja, naj pooblasti Dajala, da ostane še na svojem mestu. Toda glavni vzrok za podaljšanje njegovega bivanja Kongu je, ker Dag Hammarskjoeld ni uspel najti njegovega naslednika. Predstavnik OZN je sporočil, da je prvi odgovor na poziv Hammarskjoelda, za zvišanje števila vojakov v Kongu prišel od Tunizije, ki je obljubila 600 mož in je sporočila, da bo njen kontingent 27.00 mož ostal nespremenjen eno leto. Libijski predsednik Tubman pa je sporočil, da bo zvišal število svojih čet v Kongu na bataljon. V Leopoldvillu je predstavnik OZN sporočil, da je Kasa-vubu zahteval od OZN, naj v čim krajšem času evakuira vojaško oporišče Ndjili blizu Leo-poldvilla Predstavnik OZN ie izjavil, da čete OZN ne smejo izvrševati ukazov katere koli tuje vlade Včeraj so pripeljan z letalom v Leopoldville šestnajst Gizengovih vojakov, ki so jih ujeli v Luluaburgu. Ko so prispeli v Leopoldville, so bili popolnoma goli, in po vsem telesu so bili vidni znaki udarcev. Razen tega so bili trdno zavezani z vrvmi. Predstavnik OZN je izjavil, da so Mobutujeve tolpe pri neredih v sredo ubile 44 civilistov, ranjenih pa je bilo trideset ljudi. Vrhovni poveljnik sil OZN v Kongu general McKeown je dav; odpotoval z letalom iz Leopoldville v Stanleyville, kjer se bo sestal z generalom Lundulo. Baje bo skušal doseči sestanek med Ludulo in Mobutujem. Dajal je poslal Gizengovi vladi novo pismo v zvezi s premiki kongoških čet v Ekvadorski pokrajini. Odpadnik Combe je poslal brzojavko Kasavubuju, v kateri pravi, da je «konferenca v Tananarive zadnja možnost«. Nato dodaja, da je njegova navzočnost nujno potrebna, «k;r Vi predstavljate v očeh OZN edini zakoniti element v Kon- gu«. «Ce ne boste prišli, bosta OZN in svetovno mnenje iz tega sklepala, da se Vi ne zani mate za konferenco. Čakali Vas bomo v Tananarive do nedelje zvečer. Po poteku tega roka bomo izvajal; posledice.« Combe dodaja, da bo brez navzočnosti Kasavubuja konferenca zgubila smisel in bo brezuspešna, ter pri odgovornost Kasavubu. Combe bo odpotoval jutri zjutraj z letalom v Tananarive skupno s člani svoje delegacije ter s člani Kalondsijeve delegacije. V Katangi se veselijo, ker so posamezni secesionisti sprejeli vabilo na konferenco, katere namen bo razkosati Kongo. Tu upajo, da bo tudi Kasavubu zadnji trenutek prišel v Tananarive. Sedaj vodi delegacijo iz Leopoldvilla Ileo. Ilarriman 8. marca v Rimu RIM, 3. — Ameriški potujoči poslanik Harriman bo prišel v sredo 8. marca iz Bonna v Rim. Verjetno bo iz Rima odpotoval v nedeljo 12. marca. Danes je Harriman prisostvo. val v Parizu seji stalnega sveta NATO. Po seji je Harriman izjavil, da je bil namen njegovega obiska «informirati se in navezati oseben stik med svetom NATO in novo ameriško upravo«. «»------ Kennedyjev spor s katoliško cerkvijo WASHINGTON, 3. — Upravni svet ((vsedržavnega kongresa za katoliško dobrodelnost« je uo sestanku svojih članov (deset ameriških kardinalov ter deset škofov in nadškofov) objavil izjavo, v kateri kritizira Ken-nedyjev program, ki izključuje zvezno podporo privatnim katoliškim in drugim šolam. Izjava trdi, da gre za diskriminacijo ter da se bodo temu uprlL Trdijo tudi, da je pomoč tem šolam v skladu z ameriško ustavo, medtem ko poudarja Kennedy, da ni v skladu z ustavo. Kennedyjevo tezo je podprla tudi vplivna protestantska organizacija »Združenje protestantov in drugih Američanov za ločitev cerkve od države.« Sukarnova poslanica Tilu DŽAKARTA, 3. — Indonezijski predsednik Sukarno je danes poslal jiredsedniku Titu osebno poslanico o kongoškem vprašanju. V uradnem sporočilu je rečeno, da indonezijski predsednik s to poslanico odgovarja na poslanico, ki mu jo je nedavno v zvezi s kon-goškim vprašanjem poslal predsednik Tito. Predsednik Sukarno je danes odgovoril tudi na pismo, ki ga je nedavno prejel od ministrskega predsednika Nehruja. Tudi ta izmenjava pisem se nanaša na Kongo. ——«»----- NEW YORK, 3. — Varnostni svet OZN se bo sestal v petek 10.3. ob 16.30 pod predsedstvom ameriškega delegata Stevensona, da razpravlja o kršitvi človeških pravic v Angoli. Sejo je zahtevala Liberija zaradi incidentov v Luandi. W Stik Neizpremenjeni cilj Pod gornjim naslovom ob-1 odhod iz zadnjega kolonial javlja zadnja številka štirinajstdnevnika «Vprašanja naših dni» članek Josipa Djerdje, napisan ob priložnosti obiska predsednika Tita v Afriki. V preteklem desetleju je predsednik Tito nekolikokrat obiskal prijateljske države v Aziji in v severovzhodnem delu Afrike. Z njimi je naša država zlasti ob teh obiskih vzpostavila stike in sodelovanje, ki so zavzeli tak obseg in oblike, da se zaradi njih Jugoslavija upravičeno navaja kot zgled mednarodnega sodelovanja. To je bilo v dneh, neposredno po likvidaciji kolonializma v Aziji, ko so na njegovih ruševinah zrasle številne neodvisne države. Večina teh držav je, stopajoč v mednarodno areno, prinašala nove poglede na odprta svetovna vprašanja hkrati z blagodejno svežino in širino v prizadevanju za njihovo rešitev, zlasti o vprašanju vojne ali miru. Odnošaji na drugih straneh sveta, posebno glede razmerja med Vzhodom in Zahodom, so se v vsem povojnem obdobju razvijali v znamenju tekme v oboroževanju in hladne vojne, kar je pretilo potegniti obe antagonistični strani in širši svet v pravo katastrofo, obenem pa je najbolj oviralo prizadevanje novih držav, da bi v miru gradile in krepile pridobljeno neodvisnost. Medtem ko je šlo velesilam in grupacijam, formiranim okrog njih, za to, kako bi ostvarile svojo premoč v večjem ali _ manjšem delu sveta, je šlo večini novih držav, rojenih na tleh bivših kolonialnih cesarstev, za to, kako bi v najkrajšem času likvidirale težke posledice dolgega suženjstva in kako bi našle e-nakooraven položaj v mednarodni skupnosti. Zato je bilo tudi naravno in neizbežno, da so se te države uprle hladni vojni velesil, zlasti pa, da so se uprle njihovim poskusom, da bi jih potegnile v to vojno, oziroma da bi medsebojna obračunavanja razširile na Azijo in Afriko, kjer so narodi videli v miru osnovni pogoj za razvoj in uresničitev svojih prizadevanj — v vojni pa direktno ogrožanje komaj pridobljene neodvisnosti in svobode. Tedaj in v takih razmerah je prišlo do prvih ožjih stikov med našo državo in državami oddaljenih delov A-ziie in Afrike. Zaradi enakih prizadevanj na obeh straneh in zaradi podobnosti poti ki naj bi po mnenju obeh strani vodile iz težav sedanjega sveta, so ti stiki pripeljali takoj do popolnega medsebojnega razumevanja in vsestranskega sodelovanja. V takih razmerah in na teh načelih je prišlo do prvih o-b:sl;ov predsednika Tita v deželah Azije in Afrike. Odtlej se ustvarjajo z njimi 0'!no?aji, ki so zlasti lahko pr mer in kakršne bi bilo treba posnemati, ko gre za odr-ošaje med evropskimi de-žrlami na eni strani in nekdanjimi kolonijami na ozemlju Azije in Afrike na drugi st Združena prizadevanja teh de"-l so v teh letih oblikovni na svetu veliko območje miru, miru, ki je b’l zaradi hladne vojne med velikimi skuoinami zelo dosti-kr-t na rohu prave vojne. 1'rsprnti logiki rovarjenja med antagonističnimi skupinami so se prizadevale neodvisne dežele, v imenu katerih se je predsednik FLRJ odpravil na not v daljne kraje sveta, čimbolj zožiti in omejiti območja hladne vojne ter hkrnti pospešeno končati to nenormalno stanje. V letih, ki so temu sledila, smo res mogli ugotoviti postopno popuščanje napetosti hkrati v vzporednimi tendencami, da se preide k metodi pregovarjanja, kadar se rešujejo spori in odprta vprašanja. Ne glede na vse prejšnje in kasnejše okoliščine je pomenil sestanek v Camn Davidu o'"tobra 1. 1659 glede t„ga tudi začetek trajnejšega preobrata. Čeprav so pripomogle k tem pozitivnim tendencam v odnošajih med Vzhodom in Zahodom tudi drune okoliščine in drugi či-nite'ji, bi ne bilo prav podcenjevati odločilen vpliv, ki so ga imela prizadevanja neopredeljenih držav, katerih število nenehno narašča, kakor tudi narašča njihova moralno politična moč, s katero vse bolj računajo tudi tabori velikih sil. V tem obdobju je namreč proces emancipacije na širo' o zajel velika območja afriškega kontinenta, zadnjega oporišča kolonializma. Od prvih obiskov do sedanjega obiska v Afriki so dežele tega kontinenta krenile po stopinjah Azije. Podirajo drugo za drugo kolonialne pozicije z namenom, da bi jih v začetku tega leta skrčile na sicer še zmeraj precejšnje, vendarle zadnje ostanke, katerih likvidacija je očividno samo še vprašanje časa. Vendar se v Afriki ta proces odvija burneje in posega zato nekoliko globlje, kot je posegal v primeru Azije. Naj bo tako zato, ker se kolonialne sile bolj žilavo upirajo in ker skušajo zavreti nega območja, ali pa zato, ker se odvija proces v razmerah večje zrelosti svobodoljubnih gibanj, je vseeno, dejstvo je, da poteka emancipacija Afrike v bolj mučnem vzdušju in da rojstvo novih držav spremljajo večji porodni krči. Vse to je s sv> je strani vtisnilo pečat razvoju osvobojenih dežel in dalo njihovi splošni orientaciji znamenje osvežujoče dinamike. S tem lahko predvsem pojasnimo dejstvo, da je njihov prispevek dosti večji, kot bi mogli presojati glede na materialna sredstva in fizične možnosti. V zadnjem desetleju 1950-1960 je uspelo neodvisni politiki razširiti svoje prvotne pozicije in delovati v vseh smereh. Tako je blagodejno vplivala na splošni razvoj dogodkov. Vzporedno s tem postajajo vse bolj določni tudi njeni cilji in vse jasneje zajemajo dve področji problema: prenehanje hladne voi-ne in napetosti med Vzhodom in Zahodom na eni strani in na drugi strani hitr;j-šo rešitev tistih problemov; ki delijo svet na visoko raz vite in privilegirane ter nj ekonomsko zaostale in neenakopravne dežele. V naših dneh je nostalo bolj kot kdajkoli jasno, da je treba reševati vzporedno in istočasno obe kategoriji odprtih problemov, tako tiste, ki zadevajo odnošaje med Vzhodom in Zahodom, kakor tudi tiste, ki so v zvezi z odpravo kolonializma, likvidacijo zaostalosti v svetu ter odpravo rasne in vsake druge diskriminacije med narodi. Prav v tem vidimo poglavitni smisel neodvisne in tudi afriške politike, četudi je zanjo v sedanji fazi njenega razvoja najvažneje, da rešuje predvsem akutne probleme svojih dežel. Afriške konference, med njimi posebno konferenca, ki je bila nedavno v Casablanci, so na zelo adekvaten način določile pozicije, na katerih sloni afriška politika v naših dneh. Pandung je v tem razvoju veliki začetek in prva etapa, po kateri je prešla neodvisna politika v novo obdobje tako z močjo svojega nastopa kot z zrelostjo svoje aktivne politike. Obstoj in aktivnost take politike v svetu, kjer so še zmeraj negotovosti in rane, ki jih je posredno ali neposredno prizadejal kolonialni sistem in ki še vedno niso zaceljene, še manj pa ozdravljene, bi moral biti za nas edino rešilen, ker je taka politika bolj kot katerakoli druga sposobna pokazati pravilni izhod. Posebno natančno vidimo to v situaciji, kakršna se kaže v nekih rovih tendencah popuščanja med Vzhodom in Zahodom in no zamenjavi administracije v Ameriki. Napovedi, po katerih naj bi šel svet nasproti dnevom, ko bo hladna vojna za daljši ali krajši čas prenehala, so vznemirile in alarmirale kolonialiste S pomiritvijo v svetu izgubljajo kolonialisti svoje argumente za ohranitev kolonialnih pozicij, ki jih narekuje strategija hladne vojne. Zlasti je to primer, ko napovedujejo, kakor danes, da bo dosedanja ameriška politika do Evrope doživela določene korekture — in sicer na račun neke aktivnejše politike te dežele do Afrike in Azije, oziroma do neopredeljenih področij. Ne glede na to, kakšni motivi so vzrok tem spremembam in korekturam, in na kaj vse se lahko nanašajo, je dejstvo, da pomeni tak spremenjeni kurz priznanje povečanega in naraščajočega pomena neodvisne politike in neopredeljenih območij za veliko svetovno politiko in za grupacijo svetovnih sil. Tako moramo priti nujno do zaključka, da gremo nasproti novim težavam, toda prav tako novim, povečanim možnostim za akcije in delo ne- odvisne politike pod pogojem, da ji bo uspelo najti možnosti, ki se odpirajo pred njo. Sredi takih spreminjanj svetovnih odnošajih in odnošajih med zunanjim svetom in afriškim kontinentom prihaja do obiska našega predsednika v številnih deželah tega kontinenta. Bilo bi nepotrebno ugibati, ali je ta obisk večjega pomena kot obiski v preteklih letih. Lahko pa rečemo, da se s em potovanjem v neodvisne a-friške dežele zaključuje pomembno in konstruktivno prizadevanje, ki je imelo že od vsega začetka jasno začrtano pot in ostaja do kraja zvesto sam oenemu ciju: prispevati k dograditvi temeljev za skupen mir, ki bo e-nako zajel vse dežele in vsa območja sveta in ki bo enako sprejemljiv za vse leže-le brez razlike, kajti ta mir naj bi slonel na progresivnem reševanju odprtih problemov in naj bi zadovoljil upravičena prizadevanja vsakega naroda. Bivši francoski fašistični poslanec Lagaillarde z ženo Babette, fotografiran na neki ulici v Madridu, kamor je iz Francije pobegnil. Na «Procesu barikad« ga je vojaško sodišče zaradi vodstva upora januarja 1960 v Alžiru obsodilo na 10 let zapora, kavarnarja Ortiza pa na smrt. Kakor Lagaillarde pa je tudi Ortiz pravočasno pobegnil v Španijo. Svoji k svojim.... Porazno poročilo iz Jodrell Banka Izgubljena je radijska zveza s sovjetsko raketo Venusikom Bernardu F.avellu so sovjetski znanstveniki sporočili, da že 27. februarja niso uspeli dobiti stika z raketo LONDON, 3. — Radio-astronomska postaja Jodrell Bank ni uspela do konca popoldneva dobiti stika s sovjetsko raketo Venusik. Po petih urah brezplodnih poskusov je ravnatelj observatorija Jodrell Bank poslal v Moskvo sledečo brzojavko: «2al nemogo- če ujeti znake.« Brzojavka iz Jodrell Banka še prosi sovjetske znanstvenike, naj sporočijo, če želijo, da angleški tehniki nadaljujejo iskanje. Observatorij Jodrell Bank je sklenil, da danes poskusi ujeti znake s sovjetske rakete, izstreljene proti Veneri. Sklep za to operacijo, ki bi trajala pet ur, .je bil sprejet po novem telegramu, ki ga je observatorij prejel od sovjetskih znanstvenikov in ki je navajal nove točne podatke o poti ter o urniku radijskih oddaj rakete. «Za znanost bi bila tragedija, je izjavil davi ravnatelj iiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Plinska eksplozija v globini rudnika Iz SO rudnika «Viking» potegnili trupla Mogoče so rudarji zašli v star rov, poln strupenih plinov WBST TERRE HAUTE (Indiana), 3. — V rudniku »Viking« v West Terre Haute je nastala yčeraj zvečer okrog 23. ure eksplozija, ki ji je sledil požar. Eksplozija je nastala tako globoko, da je zunaj niso niti slišali. Sele tedaj, ko ob običajnem telefonskem pozivu ni bilo odgovora, je postalo jasno, da se je mo- ralo v rudniku kaj zgoditi. Takoj so prispeli reševalni avtomobili in tudi reševali« skupine so brž stopile v akcijo. Delo pa je bilo zelo težko zaradi požara in takoj je bilo očitno, da ni upati, da bi mogli rudarje rešiti žive. Potekle so štiri ure, da so lahko reševalne skupine s protiplinskimi maskami našle prvi dve trupli. V času eksplozije so bile v rudniku štiri skupine po 11 rudarjev. Dvema skupinama je uspelo rešiti se, medtem ko so drugi ostali izolirani zaradi porušitve, ki je poškodovala telefonske zveze ter tako pretrgala vsako zvezo z rudarji, blokiranimi na dnu rova. Komisija, ki skuša ugotoviti vzrok nesreče, je že Začela delo. Nekateri menijo, da so rudarji prodrli v neki star rov, napolnjen s smrtonosnimi plini. Po šestih urah nadčloveških naporov so reševalne skupine davi spravile iz rudnika še zadnje truplo 22 rudarjev, ki so izgubili življenje v rovu. «#------------------ prav, če bo uveljavila svojo osebno avtoriteto, tako da bodo na njenih potovanjih izključeni vsi »elementi nekoristnega barbarstva*. Ladji sta trčili MONTEVIDEO, 3. — Zaradi goste megle sta argentinska petrolejska ladja «Shell-nave» ter urugvajski torpedni lovec «Uruguay» trčila pred izlivom reke San Juan približno 20 km severno ed mesta Colo-nia. Po nepotrjenih vesteh so bili pri nesreči štirje mrtvi. Z dvema trgovskima ladjama, ki sta prispeli na pomoč, so rešili 43 članov posadke na petrolejski ladji. Zaradi trčenja obeh ladij je 13 mornarjev mrtvih ali vsaj manjkajo. Reševalne skupine nameravajo pregledati trup petrolejske ladje, da vidijo, če je še kdo živ, ali pa, da vsaj spravijo trupla. Toda huda vročina ter nevarnost novih eksplozij tega skoraj ne dopušča. Vse žrtve so pripadale petrolejski ladji, medtem ko je «Uruguay» utrpel le neznatno škodo. «»-------- PARIZ, 3. — »Nagrada bratstva* namenjena delu, ki je posebno pripomoglo k odstranitvi rasnih predsodkov, je bila včeraj dodeljena pisatelju Julesu Royu za njegovo knjigo »Alžirska vojna*. Razsodišče, ki so sestavljali Leon Lycncaen, Francois Mauriac, Andre Maurois, Max-Pol Fou-chet, Albert Bayet, Pierre Pa-raf, Claude Roy in Louis Mar-zin-Chauffier, je podčrtal v svoji obrazložitvi, da »je avtor znal na plemenit način piemagati predsodke, sovraštvo in nasilje, ki so istočasno vzrok in vsakdanji rezultat alžirske drame*. MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimmiimiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiitiiniiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiimmiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiii Po zaključku potovanja po Indiji je angleška kraljica prispela v Teheran, kjer Jo je je dočakal perzijski šah ^Nekoristno barbarstvo kraljice Elizabete LONDON, 3. — Uradni organ anglikanske cerkve »Church Times* zatrjuje, da lov na tigre, ki sta se ga v Nepalu udeležila kraljica Elizabeta in princ Filip, ni bil nič drugega kot »organizirano klanje*, ker so bile živali potisnjene v neki ograjen pro-stci, iz katerega niso mogle pehegniti. Za bodoče, dostavlja list, bo kraljica Elizabeta ravnala Bo moralo sodišče odločati o visokih petah? NORWICH, 3. — Ali ame- Gospa Eldwell je izjavila, da. ka, čeprav so za film najeti riška ustava jamči ženski pra-|bn iz tega primera napravila tudi nekateri poklicni »nevar-vico, da nosi čevlje z nizko I načelno vprašanje. »Smo v A-1 nostniki*. peto? O tem vprašanju bo moralo razpravljati sodišča v Norvvchu v Connecticutu, če se spor ne bo prej poravnal. Magistratni ravnatelj v Nor-v/ichu se je razburil, ker prihajajo uradnice na delo oblečene na najrazličnejše načine in po njegovem mnenju premalo skrbno; nekatere v hlačah, druge brez nogavic, nekatere spet v čevljih za tenis. Zato je pretekli teden odredil, da morajo prihajati ženske v urad dostojno oblečene; prepovedal je športne čevlje kakor tudi plesne čevlje, pa tudi vse čevlje brez pet. Gospa Judith Elewell, ki se s svojim precejšnjim številom kilogramov v čevljih z visoko in tanko peto ne počuti najbolje, se je za nekaj dni pokorila odredbi. Potem pa se je uprla in začela spet nositi čevlje z nizko peto, kar se je ravnatelju zdelo dovolj hud meriki, ja dejala, živimo v demokraciji in nihče me ne more prisiliti, kaj naj obujem in kako visoke naj bodo pete mojih čevljev. Končno tipkam z rokami in ne z nogami*. Posvetovala se je že tudi z odvetnikom in za sedaj je zahtevala od višje upravne oblasti preklic suspenzije. Ce pa tega ne doseže, se bo o-brnila na sodišče.. Nezgoda igralca Stewarta Grangcrja V New Yorku razstava italijanskih starih risb RIM, 3. — Med snemanjem neke scene dvoboja za film »Sodoma in Gomora* je igre-lec Stewart Granger nevarno padel in obležal na tleh. Zdravnik je odredil prevoz na kliniko, kjer so ga pregledali z roentgenom in mu predpisali tri dni počitka. Ste- prekršek, da jo je suspendi- wart Granger je sceno sam ral z dela za tri dni. | pripravil in ni maral dvojni- NEW YORK, 3. — Razstava italijanskih risb iz dobe od dvanajstega do šestnajstega stoletja je bila otvorjena v Metropolitan Museumu v New Yorku. Razstava je bila že prej prirejena v drugih ameriških mestih pričenši z Wa-shingtonom. Med razstavljenimi deli so tudi risbe Leonarda, Michelangela in Raffaela. Potem ko se bo 9. aprila razstava zaključila, se bodo risbe vrnile v Italijo. Pustila sta otroka RIM, 3. — Policija nadaljuje preiskavo v zvezi z malimi Giovanbattisto in Domenicom iztaknili teto obeh otrok, 37-letno Concetto Pastafiglio. Ta je povedala, da so starši o-tiok odšli pred kakimi desetimi dnevi v domač kraj Pizzo Calabro z drugima dvema otrokoma, Caterino in Antoniom. Preden je odšel, je oče otrok naročil Concetti, naj da otrokoma jesti, če bi se javila v njeni hiši. Pastafiglia, ki ima sama kopico otrok, je izjavila, da se v teh desetih dneh nečaka nikoli nista pri njej pojavila. TEHERAN, 3. — V krogih blizu perzijskega dvora govore, da pričakuje cesarica Farah Diba drugega otroka. Poudarjajo, da to ni presenetlji vo, ker sta šah in žena več krat izjavila, da želita več o-trok. COSENZA, 3. — Nagrada Sila 1960* v znesku milijon lir je bila izročena prof. Um- Sceroni, ki so ju starši zapu-1 bertu Caldora za delo »Na-stili. Preiskovalni orgaai so | poleonska •lalabrija 1806-1815» Jules Roy prejel P nja in ljubezen*, nih plakatih s°’ tožilstva, slike P j čenih žensk. f j iz P .aClk ?.l Tudi iz Pa uv'„,to«V dr. je policija P° jla fj ne oblasti mPle tl h filma »Jaz lju*’1 " režiserja Alessal ja ter producen LaurentiisaPa ,Di Dve osebi sta ^ pl’ j domnevajo, da ^ d NEW YORfc, jcij»‘/ knjiga Danila ti v PartinicU’ izdaji. LONDON. ančf veščenih fina11 trjujejo, da j* ly Mirror* j0WM za nadzorstvo m pine »Odhams •', ny plezalca iz Belluna, ki so ju rešili, potem ko sta bila več kot 24 ur brezm0' steni Cima di Lavaredo. Poleg njiju so »veverice« iz Cortine, katerim se 10 za rešitev Jbknje angleškega kolonializma v Afriki | Na vrsto prihaj a j o Njasa in Rodeziji si je Welensky ustvaril tudi svojo °’ o nadaljnjem razvoju te prisilne zavne formacije odločalo domače ljudstvo kom "•'■cosko koW zadnilh le*>h v Afriki a o cesarstvo tinsko iJ 5° kopni tudi brigaj ' * * tega ostalo •ttMisko koU trancosikega. » Afriki folonialno cesarstvo ^ 1957 k ,za^e*° rušiti Noka-* iSe * osvobodila svobo.dnaetNatem- iE P°' >*rati 1 Nlgenla. sko- banska a ,* osvobodila **» * iWah)a’ ki se * ! uansko združila ^im ? deželo. Pred otresel 'britan-?*■ wfv? del Kameru-^ Taoeanik ,na istl P°ti 18 ^obodna ‘s*’ , bo posta' >li re?a se 'etos. Isto bi b«0Re, dl za Sierro ^rt>a za°nef!riU6na pa postaJa *hh dežel?mnost treh afri-h* enotno S.-f,orlnalno tvo-•av„o° dewl°. ^ 'dri, f^anska kot Pa pTiPad. pa jih enoto veže bolj fella Po nadoblasti neka 0tst>. Čtiv 's11 državni skup-'f, Hodezim tJužn° in Sever-><> o Lter za Njaso. Po- . »a ie tfU Smo že pisali-0 Pereč i- Problem ponov- *£. U5‘avimoedn0 da 86 °b }'!‘9ttu lSe s, temi tremi de-;%a til ‘mo- Centralno-?** im«?,lracila kot se u-t?®9 v ta državna tvo-» 0 velikaTe* Ji Afriki, je šteje pa wPet ltalij sku-, blvaleev ,komilj 7,844.000 'il^opolHh ,katerih ie 290 mma(‘ doseljencev in črnci p ostali pa so j države rv* osamezne zvezek3’ ki s? -S0: Severna Ro-,^72-0O0 Fe 2'250-°°0 črn-~ 4°0 mm *r°Peicev in 8 ilTli štek 91°^ Južna R°- 6i„i Evron ’d 000 drncev, W-tov' »S?** in 15-°°° 8te* 2 Vtičev i*** Sv? bile uPrave (tota driava ločene in je Pa ° državl ?rila sam°- 80 s“ b.i? s,kuPnost. Ker enci za- njihov a težnja, It ^ebutn1’ dosel)t«. 'ebt2baIi st3 afriakih naro- Vsc^ ftekakšen ?? ravili med !“ie^.države ? rendum in (Hjl tcijo, kar yuzi'l v kon-nako ? britanski da j’ seveda n? odobril. *:bamma'inom ji pogo* rav,!ie ie od t a osvobodilno ' vedn i zadenjalo i f2 ietud^ večji obseg. . 'odi ’ p°sebn0 „ ?avih spo_ i: ^Ma n0b°dilno ?? kier • ’ Hod« • • ^1^an36 dr. ■ ^otr^lna »iba ah pa vodijo ! in nL°' V Seve 3^' v Južni ktimh„i v rna Pa Ka„.n^ k.li hd»nu S? ■'^ega^olki * o>iem niso tli . Angiežj udPor, na ka- f‘t'e(l6lVaienl iih Afr*k> niso kar ^ In da k- Je nekoliko ‘lC rešiti a. rešlli vsaj 11 t d!h Pren 80 se lotili T»»* S! J* pre fca 7e <7° ;zdaištvo 56 Pa >1 uior Mda ie tre-b.iSf.. }1m dopujl1'73*1 pest> Y * kompro- v'adatei diiem. . 'bo jbnslala v o' britanska Itd ,,^eraCij0 Centralnoafri- Oi Jod, Stvi °dposianstvo S S na osnn, • am tri me- H,Ptedl°šilo opa' ftkaj'1 da ieu vladi «pripo-“mDrej ^ešara, eiti , piso zado- 5 ^iKUŽal>U ri opn!te d«' °lj drzen ^ du' -0y w;a Odpori ?..ipredstav- * CSCl>lib ie sir «1, u*tal V'ade' ki Predsed- lt?ave n n°vitvii0 groz' ce- .V ? tgle samostojne C* ih z«iedu Ju?m°s‘ojne p°vsem?aaf.ri^ »at Je hrtove a«?. 04111 °-d N Nji"611*, ki da Cilaih to °eV pdpor je »i>ShkPa{ pa i, nekih iX | Glogov , povsem edLd?es ni le l a^kis ivočiju ^ ade, pač - dtkž v dru^b dedhičarjev v Se ’ • - i^verni r" lastnik s P°ru n, deziii. c?bili ^bhih *len8,kega in >» lrn°ram V Lond“-fci!3 ‘ n 'z°. ki 1 »esti za S0 se nni ^thj1 ki r^v-nik; * se na> )lb ie rncev iz ltkriv Ni8°Vt>rili Vodl1 dr. »li^hdaj 3asi imJii da bodo svf. vefin° V '^aL8* VeSe, i*v v vladi 0 Oder, Pa b° °" b!^'>daih^.Veraeriu0r"a bri’ V»1 #arlaJ m 2*^«. wtu’ --oe t? ‘V^da. kv°t.je zahte. W M * W0 l^?e. («hl' ^9: Pa Sam0 Zagot zahte-pra-imeli vsi tiso^ Radio Trst A 7.00: Koledar: 7.30; jutranja glasba; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Plošče prvič v oddaji; 14.45: Mali an- gobota, ti. marcu 196L moderne pesmi; 13.30: Mali klub; 15.15: O. Peterson pri klavirju; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Oddaja za bolnike; 16.45: Komorna glasba; 17.20: Ital. folklorna glasba; 17.40: Jutrišnje športne prire- samblil; 15.30: «Nevesta», radij- ditve; 17.55: Kn]‘®e tfdna; 18.25: Izžrebanje loterije; 18.30: Tedenska literarna oddaja; 20.00: Vesele pesmi; 21.00: Magična flavta; 21.25: Varietejski program; 22.10: Poje Giuseppe Neigroni; 22.30: Odmevi na prireditve v svetu; 23.20: Večerna glasba. II. program 9 00- Jutranje vesti; 10.00: Rešeto; 1100: Glasba za vas, ki delate; 13.45: Moda; 14.00: Ciganska in cowboyska glasba; 15.00: Baletne skladbe; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Au-ditoriium; 17.30: Bno uro s pesmijo; 20.30: Rossinijeva «Pe-petka«. III. program 17.00: Skladbe F. Mendelssohna in A. Hačaturiana; 18.00: Pisa in Genova v Sredozemlju' 18.30: Francoska vokalna in instrumentalna glasba; 19-30: Kriminalnost v Italiji; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30. Koncert, na programu Stra-winsky, Progofjev in Beethoven. Slovenija 8.05: Glasba o delu; 8.30: Violinist Karlo Rupel pred mikrofonom; 8.55: Radijska Sola za nižjo stopnjo; 9.25; Koktajl za zabavo; 10.15: Danilo Bučar, Belokranjske pisanice; 10.40: Angleščina za mladino; 10.55: V ritmu polke; 11.00: Po svetu Jazza; 11.30: Pionirski tednik; ska drama Gina Pugnettlja; 16.20: Kavarniški koncert; 16 «0: Vokalni kvartet; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Radijska univerza; 18.15: Umetnost, književnost In prireditve; 18.30: Hercigonja: Zibu-Haju; 19.00: Pomenek s -poslušalkami; 19.20: Izbor domačah in tujih popevk; 20.00: Šport; 20.40: Zbor «Jacobus Gallus«; 21.00: »Fantazija ob slavni skladbi«; nato Pesmi brez besed; 22.00: V ritmu in meflodijl. Trst 12.25: »Tretja stran«; 14.20: Italijanska povojna glasba; 15.30; Zborovsko petje. Koper 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00: Glasba po željah; 13.40: Popevke In ritmi; 14.30: Primorski tedniik; 14.45; Nekaj baletnih odlomkov; 15.10: Za- bavna glasba; 19.30: Dalmatinske popevke; 16.00: Dunajske melodije; 16.30: Dogodki ln njih odmevi; 16.45: Darku* Milha-ud: Sonata za violo m klavir; 17.00: Izbrali »te...; 17.40: Jazzovski koktail' 18.00: Prenos RL; 19.00: Pole Arturo Te»ta; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23 00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 9 00: Operetna glasba; 9.30: Dopoldanski koncert; 11.00: Radijska Sola; 12 00: Neapeljske 11.50: Otroci pozdravljajo; 12.00: Trio Rudija Bardorferja; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Za- baven opoldanski spored; 13.30: Domača mešanica; 13.50: Od arije do arije; 14.20: Spo-rt in športniki; 15.40: S knjižnega trga; 16.00: Za razvedrilo; 16.25: Iz najnovejšega repertoarja Ju-gotona; 16.40: Moški zbor iz Celja; 17.15: Po kinu se dobi-' mo; 17.45: Pevec Marko Novosel; 18.00: Jezikovni pogovori; 18.15: Bedirich Smeta-na; Vyše-hrad; 18.30: Koračnice s španskimi pihalnimi godbami; 18.45: Okno v svet; 20.00: Pozor, snemanje!, 20.20: Henry Cecil: Obe plati postave; 21.00: Poslušaj in povej nam!; 22.15: Odda-' ja za naše Izseljence; 23.05: Do polnoči v plesnem ritmu. Ital. televizija 13.00: TV šota; 17.00: TV za najm-lajše; 18.00: Oddaja za analfabete; 18.30: TV dnevnik; 18.50: V-ittorio De Sica pripoveduje...; 19.15; Človek In knjiga; 19.55: Teden v svet-u; 20.08: Sedem dni v parlamentu; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Zimski vrt; 22.30: Ob desetletnici smrti Di-ne Golli; 23.00: TV dnevnik. Jug. televizija Italija 17.00: TV za otroke. Ljubljana 18.00: Josip Ribičič: Frice in Frače, Zgodba o po-tepinčkih; 18.45; Nevarnost je moj poklic — serijski film. Beograd 20.00: TV dnevnik. Zagreb 20.15: TV reklame; 20.30: Pesnvi Latinske Amerike. IJutoljama 21.30: Dekle iz Joeve gostilne — serijski film Can-nonball. Italija 22.00: Zimski vrt — drugi del glasbene oddaje 22.30: Spomin na Di-no Galli. šlo v zvezi s tem celo do tragedije. 1. februarja je 17-letni študent Komori Kazu-taka vdrl v pisateljevo stanovanje, da bi ga z nožem zaklal. Ker pa se je književnik nahajal trenutno v uredništvu časopisa, je zaklal njegovo strežnico. Ta je klicala na pomoč in v vežo je prihitela književnikova žena. Mladenič se je pognal tudi na njo in jo z nožem smrtno zabodel. Ze naslednjega dne je japonski policiji uspelo »junaškega« mladeniča aretirati in ko so odkrili njegovo identiteto, je balo presenečenje še večje, ker je bil mladi »maščevalec« sin glavnega javnega tožilca v Nagasakiju. Mladeničevi starši so sodnim oblastem izjavili, da je njihov sin Komori zapustil dom v Nagasakiju že 1. januarja, da bi odpotoval v Tokio. Priznali so tudi, da je njihov sin mnogokrat izražal svoje občudovanje nad bivšim poslancem Binom Akaouom, voditeljem Patriotske stranke velike Japonske in da je večkrat želel se s tem »voditeljem« osebno seznaniti. Bin Akaou je na Japonskem žalostno slaven, ker ga smatrajo za nekakšnega japonskega Fuehrerja. Posebno ga obožujejo japonski desničarski m.adinci, izmed katerih je tudi mladi morilec. Ko je Komori prispel v Tokio, je dejansko obiskal «Fuehrerja» Zanimivo je tudi, da je bilo tik pred dvojnim umorom tudi zborovanje neke desničarske organizacije, na katerem je bilo govora, da mora japonska mladina slediti «vzo-rem« junaka japonske mlade generacije Otoja Jamagučija. Seveda je bilo to zborovanje pevsem protikomunistično o-barvano. Ker so književnika Fukazavo označili, pa čeprav neutemeljeno, za komunista, bi ne bilo zgrešeno trditi, da je mladi morilec napravil svoj zločin vprav pod vplivom tega vzdušja. Ob tem primeru smo se nekoliko dlje ustavili, ker je novejšega daturr-a, toda nož ali bodalo je med japonsko mladino, vsaj do pred krat-Kim, bilo kaj pogosto orožje in umorov z »belim orožjem« beležijo r.a Japonskem veliko. Med najbolj znanimi takimi umori je na primer tudi umor voditelja japonske socialistične stranke Asanume, do katerega je prišlo pred meseci. Lani 18, junija pa jč bil z nožem zaboden drugi socialistični prvak Japonska javnost, posebno ona, ki bi hotela s preteklostjo pretrgati, zaskrbljeno ugo- i. dokaj ozka vez z nekda-jimi, predvojnimi desničarskimi organizacijami. «Korpus ,a zaščito države«, ki je bil Osnovan leta 1954 ni nič dru-lega kot obnovljeno staro bratstvo krvi«, iz katerega so ^hajali atentatorji in morilci okoli leta 1930. «Stranka Veljke Japonske za proizvodnjo« nadaljevanje predvojnega »jčdruženja božanske akcije«, k j se je v XIX. stoletju ime-rpvala »Črni ocean«. Pri tem je najbolj značilno to, da imajo ta gibanja najmočnejši vpliv med mladino, kajti izrazita mistika, poveličevanja «zakona krvi« in samurajskih žrtev kot, nadalje, poveličevanje samomorov (harakirijev) za «visoke cilje« more pritegniti predvsem mlade pienapeteže, ki so v zi dnji vojni dajali samomorilne pilote — kamikaze, danes pa morilce, kakršen je Komori Kazutuka. Ker pa je bilo teh atentatov z nožem ali bodalom na Japonskem posebno v času demonstracij in pouličnih političnih borb vedno več, so minule jeseni, v novembru, začeli s široko zasnovano »akcijo proti nožu«. Vsa sredstva, od tiska do radia, televizije in filma, vse je služilo kampanji proti nožu, proti bodalu, proti samurajskim mečem, skratka proti »belemu orožju«. V tej akciji so sodelovale tudi šole, vlada pa je enkrat toliko dala tudi dovolj materialnih sredstev na razpolago. Akcija pa t i ostala ie pri besedah. Kot smo ob času že poročali, so oiganizirali tudi »teden razorožitve«, ko so skupine prostovoljcev: mož, žensk, policajev in civilistov na cestah, v avtobusih, tramvajih, vlakih m ladjah ustavljali mla-c-eniče, jih preiskovali in njih — razo rože vali. Slo je dobe-seono za razoroževanje, kajti v dnevnih poročilih, ki so bila v teh dneh izdana, smo mogli brati: »Včeraj je bilo zaplenjenih 10 mečev in 60 ducatov skavtskih, kuhinjskih in lovskih nožev«. Kot vidimo, so bili japonski mladeniči krepko oboroženi, toda že sami Japonci so ostali presenečeni, ko so pri teh telesnih preiskavah na javnih prostorih staknili bodala in nože tudi pri dekletih. V tej akciji so šli Japonci tako daleč, da so iz radijskih in televizijskih programov odstranili vse ono, kjer je bilo govora o nožih, ali pa so umor z nožem zamenjali z umorom s plinom. Zaradi tega so se pritožile družbe, ki razpeča- vajo plin. češ da potrošnja Plina naglo upada, vendar je lej smešni «ugotovitvi» treba doaati, da je akciji proti »belemu orožju« sledil konkreten učinek. Tovarne nožev so ugotovile, da je prodaja nožev in bodal nenadoma padla oa 4000 ducatov na kakih M) ducatov mesečno in V tem smislu so predstavniki te industrije apelirali na oblast naj jih reši pred — katastrofo. Vsekakor je imela akcija proti nožem konkreten uspeh, toda to še ni rešitev. Komori Kazutaka je dve ženski umori) 23. januarja, torej po akciji proti «belemu orožju«. Ce se hočejo Japonci rešiti tega zla, bodo morali začeti najprej z akcijo proti raznim Fuehrerjem. cm). Zemljo pa je treba temeljito obrniti. Gornja plast, debela do 26 cm, kjer je razmeroma največ hrane in bakterij, naj pride v globino 25-60 cm. Niže ležeča plast pa pride na površino. Zaradi tega moramo pri napravi grape gornjo plast metati na e-no, ostalo pa na nasprotno stran grape. Najnižjo plast (izpod 60, oziroma 80 cm) le prerahljamo; to zadostuje za prodiranje korenin v najnižje plasti (v globino celo do m), od koder se vzpenja talna vlaga. Kako pa z gnojenjem, ki igra pri tem tako pomembno vlogo? Navadno dobro pognojimo z uležanim hlevskim gnojem. To je sicer dobro, a nezadostno. Spet moramo opozoriti na staro «molitev», ki jo kmetje kot redni bralci »Primorskega dnevnika« že poznajo, in sicer, da je naša zemlja še najbolj revna na fosforu. Po drugi strani pa smo opozarjali: fosfor je trti nujno potreben za napravo lesa, za njegovo trdnost in odpornost ter za napravo jagod. Opozarjali smo vinogradnike, naj zemljo zadostno založijo s to hrano in rekli, da je v hlevskem gnoju, in celo najboljšem, te hrane vedno malo. Ko torej pripravljamo trti življenjske pogoje in vemo, da zemlji v naših pogojih (ko so rudnine, iz katerih je naša zemlja nastala, na fosfo ru skrajno siromašne, oziroma ji tega z domačim gnojem vračamo v nezadostni meri fosfora zelo primanjkuje, -ali ni samo po sebi umevno da ji že sedaj preskrbimo zalogo te hrane?! To storimo gnojenjem s fosfornim gnojilom (superfosfatom, Tomaso-va žlindra). Priporočljiva je Tomasova žlindra, posebno za težjo, vlažno in zaradi tega večkrat kislo zemljo. To gnojilo vsebuje razen fosfora tu di apno. Apno ni le rastlinska nrana, ampak zemljo (vlažno) razkisuje, jo rahlja zrači, zdravi. Izkušnje govorijo, da je naša kraška zemlja na njem večkrat revna Dajmo torej v globino 25-60 cm poleg hlevskega gnoja še Tomasovo žlindro. Fosforna klislina bo pospešila razvoj korenin in izboljšala tla. N bo škodilo, če potresemo na vsak kv. meter 15-20 dkg. To bo zaleglo za nekaj let, ker se ta hrana počasi izpira globlje plasti, kamor segajo korenine vinske trte. ■i » ■ si I IZ UMETNOSTNIH GALERIJ j V. A. Cocever Ze pred nekaj leti smo imeli priliko naslajati se v občinski galeriji nad slikami m keramikami V. A Coce-verja. Od tedaj pa do danes, ko zopet istotam razstavlja, se njegovo umetniško gledanje na probleme likovnega ustvarjanja ni bistveno spremenilo, izvzem-ši morda grafiko, ki je sedaj odlično zastopana. V tej kaže opazen napredek zlasti v svojstveno zasnovanih perorisbah konj, ki jih vešče akvarelno oblikuje z rjavo barvo na temnih prelivih razgibanega ozadja. So to omembe vredna dela glede na njih risarsko svežino sproščenega podajanja, polne naravne živahnosti te lepe živali, ki postaja za meščana že redka prikazen in jo morda ravno zato premnogi likovniki namenoma slikarsko izkoriščajo v taki meri, da je danes postala že eden izmed standardnih simbolov sodobne upodabljajoče umetnosti. Zanimivi so tudi ročni tiski kjer uporablja mesto klišejev plošče ujedank, tako da risbe zajcev in veveric izstonajo z belimi črtami na črnem ozadju, s čimer doseza izredno prefinjene učinke svoje risbe, ki jo mojstrsko obvlada tudi v obeh pogledih koprskih zgradb. Cocever je namreč Koprčan po poreklu. Risalno se kaže Coceverjeva pre- moč tudi v razstavljenih ciljih, ki so sicer v barvni izbiri njih zasnov ostala slična delom iz prejšnjih let. Slika jih v zelo svetlih barvah plavajočih v obilici belin bele podlage, tako da se nam površno gledane dozdevajo večji akvareli, zlasti ker so izdelane s potezami širokih zamahov. Vse to ustvarja videz brzine slikarijo. Četudi bi to bilo morda res, je pa iz njegovih slik razvidno, da je risbo predhodno temeljito proučil in jo izčistil vseh nepotrebnih motečih podrobnosti ter nam tako podaja jasnejšo značilnost predme t-nosti. Ravno v tem tako rekoč asketskem dojemanju in podoživljanju narave leže slikarske odlike Cocever-jeve umetnosti, ki ji dajejo nekako deviško čistost in trpko svežino. Kot protiutež tej zadržanosti pa se, nasprotno, Cocever oblikovno in barvno bohotneje izživlja v svojih keramtkah. V njih popolnoma popusti uzde svoji bujni ustvarjalni domišljiji, da nam more pričarati v iskrenju barvnih emajlov pravljični svet neobičajnih lepot. Primerjajoč te keramike z onimi njegove poslednje razstave v občinski galeriji, ki so bile večje in dekorativnejše, je vsem dobro opazen čisto u-metniški napredek v figuralnih delih. MILKO BAMBIČ .............................................................................................................................................................................................................................. iiiiiiiiiiiiiin OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nadaljujte z delom kljub nasprotovanju oseb, ki niso kompetentne. Rahločutnost družinskega člana bo zahtevala nekoliko potrpežljivosti. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Z odločnim in jasnim stališčem bo treba napraviti konec nekemu r< sporazumu. Ne delajte si iluzij. Zdravje dokaj dobro. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Bodite zelo previdni v zvezi z vašim finančnim položajem. V Srečanjih in razgovorih ne zaupajte prvemu zunanjemu vtisu; RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Dobre poslovne perspektive Dokončali boste delo, ki je v rt m JŠ'S začetku slabo kazalo. Srečne ure z osebo, ki vas ljubi. Prehlad. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Pozor pred nepremišljenoo-tmi Ne odstopajte od običajne poti. Resnično prijateljstvo vam bo nudilo mnogo zadovoljstva. Zdravje dobre. DEVICA (od 23 8. do 22. •j.) Uspeh administrativnega m organizacijskega značaja. Vaš' nasveti bodo upoštevani. Ver jetno neouložljivo potovanje. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne zanašajte se na slučajnosti. Vaše delo mora temeljiti na solidni osnovi. Vaša velikosrčnost bo upoštevana. Nespečnost. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Našli boste dobro o-poro v vplivni osebi. Preboleli boste neupravičen občutek zapostavljenosti. Zdravje u-ravnovešeno. STRElEC (od 23. 11. do 20. 12.) Sreča je na vaši stra- ni. Odločite se za koristen, čeprav velik izdatek. Skrbno čuvajte stara prijateljstva. Ljubezen na višku. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Izvajajte vaš delovni program z naj večjo resnostjo in ui.pehi ne bodo izostali. Nekaj skrbi v družinskem krogu. ^ VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.)_ Velika diplomacija vas bo rešila iz nepredvidenih zagat. Neodločnost lahko pokvari vaše sentimentalne odnose z neko osebo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Izogibajte se osebe, ki vas hoče za vsako ceno nekaj prepričati. Dvakrat premislite in enkrat storite. Prijetne ure z drago osebo. — da so zaradi poligamije, ki je v veljavi med domačini v Južni Rodeziji, ob zadnjem ljudskem štetju zabeležili 35.000 poročenih žena več kot 370.353 mož; . . • — da so britanski znanstveniki pripravili neko novo mamilo za primere močnih srčnih napadov, ki ima to moč, da po vcepitvi razširi žile, ki vodijo k srcu tako, da se poveča dotok krvi in kisika proti coni, ki jo je napad ošibil: • • • — da je bil oče predsednika francoske vlade prof. Robert Debre izvoljen za člana francoske Akademije znanosti; . • * — da 500 prebivalcev naselja Busingen, ki pripada politično Nemški zvezni republiki, ki pa leži na ozemlju Švice, kateri pripada že od 1, 1806, zahteva, da se jim prizna pravica samoodločbe do dokončne, tudi politične pripadnosti Švici? * * * — da je guverner vzhodnega Pakistana gen. Azam Kan izjavil, da je med velikim ciklonom, ki je divjal oktobra lani, izgubilo življenje okrog 14.000 oseb. Samo v mestu Citagongu je izgubilo življenje 10.000 ljudi; m * m — da je sodišče v Kona-kriju obsodilo na dva meseca strogega zapora tri britanske mornarje, ker so med nedavnim obiskom predsednika Vrhovnega sovjeta SZ Leonida Brežnjega oskrunili sovjetsko in gvinejsko zastavo; • * * — da so v Pragi objavili novo knjigo dokumentov o nacističnih načrtih za likvidacijo češkega naroda. Iz dokumentov je razvidno, da so nacisti nameravali okrog 45 odst. Cehov ponemčiti, ostale pa razseliti ali likvidirati; * * • — da je angleška ustanova za ugotavljanje javnega mnenja Gallup postavila nemškega kanclerja Adenauerja na drugo mesto na seznamu najbogatejših oseb Zahodne Nemčije takoj za slovitim rurskim magnatom Alfredom Kruppom; * * * — da piše Winston Churchill kuhinjsko knjigo za vegetarijance z naslovom «Kadar je zdravje, se zdi svet v povsem drugačni luči«. * * U — da je pariški eksistencialistični slikar Rene Cazassus dosončal ogromno sliko De Gaulla, katerega nos meri 1 meter, stopala pa 5 m in za katero je porabil 60 kg oljnatih barv; • * * — da sta se dva zadnja velika sovjetska sputmka, po 6 m pol ton vsak razletela v atmosferi in sicer eden 25., drugi pa 26. februarja, medtem ko sta se raketi, ki sta ju nosili, razleteli v atmosferi že 13. oz. IS. februarja; . . . — da je Abe Silverstein, direktor vesoljskih programov NASA izjavil, da bodo ZDA poslale na luno 7 ton težak traktor, ki se bo lahno avtomatično premikal m po radiu in TV pošiljal oddaje na zemljo. Napovedal je tudi že za letos omejene človeške polete v vesolje; * * m — da so na osnovi podatkov ISTAT pridelali lani v Italiji 85 nuUjOHOD stolov grozdja kar je za 15,3 odst. manj Kot leta 11)53; * * * — da je predsednik sovjetskega Inturista izjavil, da pričakujejo v letošnjem letu v SZ prihod okrog 80u o00 turistov, za katere bodo po zahodnem vzoru uredili številne «motele», za campinge z avtomobili; • ' f — da je v okviru splošnega državnega varčevanja novi predsednik Brazilije yuu-dros sklenil znižati plače vsem brazilskim diplomatom v inozemstvu za 30 odstotkov; * • — da se je v Izraelu razpustila specialna brigada izraelske policije «06», ki je bila ustanovljena samo za to, da izsledi in zajame vojnega zlocinca Eichmanna. Z njegovo aretacijo je «06» opravila svojo nalogo; * * — da so v Studtgardu obsodili na 200 mark globe ie-kega šoferja, ker je nosil prstan na katerem je bil vgraviran kljukasti križ m značka SS; • * * da je laburistični poslanec Barnett Janner predlagal, naj bi Angleška banka tiskala «aseptične» bankovce, ker so ravno bankovci najnevarnejši prenašalci klic; * * * — da se je bivši podpredsednik ZDA Nixon naselil v Kaliforniji in da je izjavil da si bo poiskal delo in zaprosil za šofersko dovoljenje za vožnjo po Kaliforniji. Pa menda ja ne namerava poslali avtoizvosček?; * * * — da so morali iz libanonskih šolskih knjig izstrgati vse tiste strani, na katerih se v kakršni koli zvezi omenja sosedna država Izrael; * * * — da imajo v Jugoslaviji po najnovejših podatkih o-krog 30.000 televizorjev. Trenutno jih je največ v Zagrebu (nekaj nad 10.000), potem v Beogradu (okrog 0000) m v Ljubljani (okrog 5000); * * » — da so se ameriške zlate rezerve v prvih treh tednih februarja zmanjšale za 25 milijonov dolarjev, medtem ko so se od začetka leta skrčile zd 394 milijonov dolarjev. 22. februarja so znašale 17.373 dolarjev; Vreme včeraj: najvišja temperatura 13.2, najnižja 6.6, ob 19. u-ri 10.8, zračni tlak 1029.9 redno narašča, veter 17 km, viiage 48 odst., nebo 3 desetine oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 9 9 stopinje. p *as dn Danes, SOBOTA, 4. ®arU Kazimir t Sonce vzide ob 6.40 in ^ y 06 l| 17.55. Dolžina dneva H-15' ^ vzide ob 19.58 in zatone 5. dh*w Jutri, NEDELJA, B0' »pren«1 " Ideale 15 30 po -•vedano mladi01- . j«L Savon* 15.30 «Adua ce«, Simone lo Mastroianni-mladini. pete pf Odeon 16.00 »Tai005^^. stov«. Polic iAk' Lorre. ( KAZNAO^Ž^ M»ti‘* d Odbor Dijaške mel sejo v torek • d 6ii(,<’ in 6 ur stari Ra‘"^, J A -«>r NOČNA SLUZ0*‘ INAM Al CS^. (f$\ red 20 septembra • sv Jakoba 1: to-sino 9 (Kojanb et1'1 Valmaura 10; trg 12 Danes v SUPERCINEMA Začetek ob 16. uri t. A PEPPINO DE FILIPPO v NEOPOREČNI MARiSA MERLiNi CLAUDiA MORi LUiCi DE FiLiPPO ViTTORiODESiCA UG0 TOGNAZZi ALBERTO BONUCCi RAiMONDO NADINE DUCA-LiNDA SiNi Režija fRANCLSCO GiACULLi Producent MARIO CICCHI GO« PA IR FM-M »MŠAKJADJ ODGOVORI E»akopravnost žena glede plač Pred k™k™ da je bila ,ice narnesL za trsovin-tl'do dosegle™' ** d°IoČa’ da *fPo*lenih časom, plače tiiine «oikihSt l5 odst°tk°v jetiju to 5 Po m°iem Javnosti ‘ x ne P°meni ena-"1 b°do oJl?S.k plede plač, Hotkov ““ Sf vedn° za 5 Dl ** 2a enalfn v".*"* "«*u* k« kat .'"korito m°Sli JinTfcnr Z“kai Se n^o WWio«j ah,]’ eči eflafco- ■°^VOR ,faČ? pravnih niJl va P° Severi^’ ,COt so PlQče ,.... Seveda mulim pri tem delo ena Plačah ■zmed y** klavcev ■n mezdah osnovnih zahtev ,iE s»čika'lnoln ne le delavk-!• Ved«o borih°raSaniZacije so »dpravi "VnV* U kri‘ Je Predeti £nak°Pravnost Uti' Vode ?tvar Pravio- ;c'aje Priznat6”? plače se f skl®Pa na Podla- t 28 d*’‘O^BlT.r0dllega ura* 5>aae konv 1 t0 je taK0 6°nčn0 encije št. 100. iUU, ,enakih niačanKSena določba ^ o Usten cel° v tiogo- >keg kupnega Ns-zahi trzisca. L“iTaioP° kakih P>-ab kr3'0 žena j »^trijci, da Pog^e, češ da so r„!ki tudi J , °dsotne kot °stjo « v zvezi z noseč-"r Pa je Porodom. Ta izgo-R> P0P0era moratno in • ^-'tu , 1 Proti- 4 ločene6-Plade namr®ž ;>kV toP0UČlnku, mar-tj» deIa vputaciji' kajti uči- ta. dffl Ptejemt Pa spremen-!> na Skov. ki so do-h/ akordi nS’ starilnosti, Pz„ 3 tu ne ?r itd. V0Ei Upravi? Za to’ ald a° n ostaja vi?ni aIi ue; bi- ■o So avci in'dei° a°dnos sil w?° 'nožne B„ oilJalci' Za-S0poma Pn, e Pridobitve > so^Puritivnispo- ii ;?anjšanja t’«, poedaj 36 dosegl0 itto'fkih ushi?uJt ^O-OOO tr-8?“*» Sbenk' ki bodo V tf0h zank0V Plafie »» ». J!, 1963 e?0redj‘h do 1. Celšni, , Gre VSPU,>, ___ m žen-posegli v tek- V kora? Vsekakor za nanra! • .................................... "WnM*i pa so v teikiu pogajanja za zmanjšanje razlike plač delavcev in delavk v kovinarski stroki. Podžupanski naslov VPRAŠANJE: Večkrat be- rem v poročilih o delovanju tržaške občinske uprave in o sejah občinskega sveta, da je podžupan dejal to in ono, odgovoril, odredil itd? Radoveden sem, ali po zakonu sploh obstaja mesto podžupana, kajti slišal sem mnenje, da z ju-ridičnega stališča ta naslov ni upravičen. Kaj je torej na stvari. Velja morda drugačno rrierilo za manjše in večje, občine? ODGOVOR: Občinski in pokrajinski zakon ne predvideva naslova in mesta podžupana n.ti v malih niti v velikih občinah. Zakon pa vsekakor predvideva imenovanje županovih pooblaščencev zlasti za občine s številnimi oddaljenimi naselji. Poleg tega pa pooblašča žuoan tudi razne odbornike, da opravljajo zanj razne posebne posle. Tako obstaja torej naslov pooblaščenega odbornika. Ta je torej tako imenovani »podžupanu; ki polnopravno nadomestuje župana, če je odsoten, ali če ne more opravljati svojih nalog iz kakšnega drugega razloga. Ce ne imenuje župan nobenega pooblaščenega odbornika, ga v primeru njegove odsotnosti. nadomešča najstarejši odbornik. Ce pa bi bili slučajno odsotni vsi odborniki in njihovi namestniki, opravlja županove naloge najstarejši občinski svetovalec. Seveda se to v praksi skoraj nikoli ne pripeti. Vsi pooblaščenci pa delujejo pod nadzorstvom župana, kateremu morajo o svojem delu poročati. Župan pa ima seveda vedno možnost in pravico, da pooblastila prekliče ter da osebno razpravlja o vsaki stvari ali predmetu, tudi če spada v oh-močje posameznih občinskih oddelkov, za katere odgovar-jejo odborniki. Vsa pooblastila pa morajo biti pismena, jih morajo odborniki sprejeti in je treba o njih obvestiti prefekta. Čeprav pa naslov podžupan ne obstaja, je splošna navada, da se najstarejši cdbomik naziva za podžupana. iiiiiiimiiiiitiiiiiitiiiitiiiiiiimiiititiiiiiiHmimiiii """""iiiiiniiinmnu j. odbora «Autovie Venete» ®*°WMr zahteva po gradnji tostrade Videm-Trbiž adnjo **** V *al(o aV)?Stratk nai bi vključili kot popravek i !HaStimku razš- • H t °dbora z litega iz- Vp»- a načrt gradnje avtoitrad JRI tu. enrie»'“,.družbe «Au- !!?.eCio{o ’ w ki igrici v 7a. s° vče° -06810 Trst-'este važnosti T3 , razprav-v«ga ldetn.Trbj.gradnje avto “fedvirt koi>skee! V okviru n°-c**t za Va hačM- __na^rta' ki 0(lbora :1‘tanka a so ^"11' ""V ‘„VSa držravgradn3e avto , °ra SoaVo- p°leg čla-"> a tudi ®e udeležili _zaški, goriški Sova1ria' ki hi"-1i-K i« MV Sotatem"^ za K““5&nrt kd so se razgo- „K'i m- '6 ^U>tra 5a Pozebo >a^rr n‘da ,,k4t'ls‘taiavt0 cert tev v M Hi IRi o’ ki jih ^st ^ r^enjeni l0>%khUpU 7“ k« avto iVšdir0 Viaenie drt km l.S(V,aill raVl ^ ilznie nri bSt^ inVeli& va : ke«a ?. vso deždo vH\p'otna J°Jpoi;“inJas"o »»i - ” M tudi v se- !reča Či r,osl°jno Tržačafla in Post, V?!tob* Ce'.f7 se 1p „ V* v-i°e4p*‘'tn? Jd Divačo H ........................ ki Uižnicpr‘Peljaii v za; ‘ k3er so ga A Goriško - beneški dnevnik Senzacionalno odkritje goriškega župana dr. Bemardisa n lezuiiou .sima Dian se oradi z ieaarleai eorlčanou Zadevo je spravil na dan svetovalec PSDI prof. Zucalli z vprašanjemr v kakšne namene gre deset lir za liter semenskega olja, ki jih grosisti prostovoljno plačujejo v poseben sklad - V dveh letih se je tako zbralo 26 milijonov lir V začetku sinočnje seje goriškega občinskega sveta je svetovalec .KIPI dr, Nereo Bat. tello prebral v imenu svoje stranke in Italijanske socialistične stranke resolucijo, v kateri se obsoja ravnanje policije med četrtkovimi demon, stracijami v Tržiču in se izraža solidarnost s stavkajočimi delavci. Načelnik demo-kristjanske skupine Agati je izrazil krščansko solidarnost z vsemi, ki trpijo, odvetnik Sfiligoj pa solidarnost' s tistimi, ki se borijo za svoje pravice. Po tem kratkem uvodu je župan prebral vprašanje socialdemokratskih svetovalcev, da se z denarjem trgovcev z jestvinami na debelo, ki so prispevali v poseben sklad po deset lir na liter semenskega olja, podpira neka zasebna ustanova z rikreativnimi, to se pravi, z zabavnimi cilji, medtem ko so številne druge ustanova z rikreativnimi, to di Zeleni križ, brez zadostnih sredstev za svoje prepotrebno delo. Zupan je takoj odgovoril, da je že pred časom hotel sporočiti, kako je s to zadevo. Dejal je, da je tisti zavod, na katerega se nanašajo svetovalci, jezuitska ustanova »Stella Mattutina«, ki naj bi imela, po izjavah župana, pomembne zasluge, da si upravičeno zgradi svoj sedež, ki je prav sedaj v gradnji v bližini cerkve Srca Jezusovega. Trgovci na debelo z jestvinami so najprej dajali prostovoljne prispevke deset lir na liter semenskega olja v korist telovadnega društva Gin-nastica, potem pa so se temu uprli. Na predlog župana so jih pričeli izplačevati Stelli Mattutini. Ta sklep je bil spre. jet 21. septembra 1960 na sestanku na sedežu zveze trgovcev, kjer so bili poleg župana in demokristjanskega svetovalca Martine trgovec Orlando in dva druga. S posebnim aktom so se grosisti prostovoljno obvezali, da bodo iz. plačevali sredstva ustanovi Stella Mattutina. Najprej so hoteli denar dajati županu, ki ga je odklonil in predlagal, naj ga dajejo v banko na tekoči račun številka 2670. Socialdemokratski svetovalec prof. Zucalli se je vprašal, kako naj tolmači županovo sneje, vključi člen, ki naj omeji pretirane zaslužke grosistov. V nadaljevanju je odbornik dr. Galarotti predložil svetovalcem četrti odtis pravilnika avo, da je že dolgo časa I proste cone. V trenutku, ko izj poprej hotel povedati, kako je s to zadevo, ko pa so morali svetovalci na njegov odgovor čakali skoraj dva meseca. Naglasil je, da je občinski svet reprezentativni organ, ki bi moral razpravljati o vseh takšnih in podobnih vprašanjih, medtem ko se to ne dogaja in se mnoge stvari delajo skrivoma, brez vednosti občinstva. To je vsekakor negativen pojav, je noudaril svetovalec, ki bi ga spretni časnikar zelo koristno izrabil. V času dveh let, odkar so se zbirali ti prostovoljni prispev. ki goriških grosistov, je bilo zbranih 26 milijonov, to se pravi po 13 milijonov lir na leto, s katerimi si Stella Mattutina lahko gradi svoj sedež Če bi se na seji občinskega sveta razpravljalo, komu naj se namenijo ta sredstva, bi socialdemokratski svetovalci glasovali proti sedanjemu načinu razdeljevanja in potegnili za seboj tudi mnoge demo-kristjanske svetovalce, kajti velika večina je proti dajanju denarja jezuitskemu redu, pozdravila pa bi pobudo, za podaritev denarja Zelenemu kri. žu. Ker imajo jezuiti dovolj lastnih sredstev, ki jih prejemajo tudi od države, je nesmiselno, da se jim daje še goriški javni denar. Dokler bi šlo samo za nekaj sto tisočakov, bi še ne bilo tako hudo, toda stvar je postala kočljiva, ko so darovana sred. stva šla v desetine milijonov. Svetovalec je predlagal naj se zaprejo nekatere pipe, skozi katere uhaja materija, ki bi lahko postala snov za hude škandale. Ker je župan v svojem govoru naglasil, da so se prostovoljna sredstva vlekla iz zaslužkov grosistov, je prof. Zucalli predlagal, naj se v pravilnik o prosti coni, o katerem se je razpravljalo ka- sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral dober mesec, ker si je zlomil desno nogo. Mavec, ki je po poklicu šofer, se je peljal iz Divače s proti Postojni z avtom, ki ga 1 inimiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiinunnuiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiHi je vozil 46-letni Josip Gombač _ .. „ v ., vv. > iz Postojne. Gombač je s svo- Zaradi odločnih zaščitnih ukrepov jim vozilom trčil v tovornik, ki je prihajal z nasprotne strani. Pri tem si je Mavec zlomil nogo. «»----- Motociklist povozil žensko Na Trgu sv. Antona, ko je šla proti Ul. Dante, je včeraj popoldne neki motorist povozil 63-letno Albino Versa por. Callegari iz Grljana 297. Ženska se je pri tem pobila in opraskala po desni nogi in so jo sprejeli na opazovalni oddelek, kjer se bo morala zdraviti dober teden. Pri sprejemu v bolnišnico je dejala, da ji je motorist priskočil na pomoč,, a ga ni vprašala za osebne podatke. —#»— Z motorjem v žensko ko je prečkala cesto No je včeraj dopoldne 38- Slinavka med govejo živiao je bila končno omejena V nekaj dneh bodo zaključili s cepljenjem živine v okolici Gorice Zaradi takojšnjih zaščitnih ukrepov, ki so jih sprejeli živinorejci naše pokrajine, je slinavka med govejo živino začela v zadnjih dneh ponehavati in izgleda, da je najhujše mimo. Kot nam je povedal pokra- jinski živinozdravnik dr. Ger-minetti, so tri hleve v Krmi-letna Danica Comelli por. Je-fnUi fei so bili najprej okuženi, rini z Lonjerske ceste 1-4;zopet odprli, ker je živina o- prečkala cesto blizu svojega doma, jo je z motorjem obrs-nil 26-letni Divio Budaz z Lonjerske ceste 26, ki je bil namenjen v središče mesta. Zenska je padla na tla in se j zopet zdravela ter je imunizirana. V zadnjem času so javili po en primer obolenja med živino v Farri, Medei in Terranovi ,.. - , , . e 1 na področju Gradeža. V Go- ter ramla P° levi n°-, "“j Pin p0 drugih občinah na- h:"-:;1- o !^,St Ara s T j . Dn: Ve'- ‘etl^Pič: ^ 2fi0°-“ d*h, Pti- 'Lano gi. iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V ateljejih «Filmservisa» v Piranu se te dni vneto pripravljajo, ker bodo prve dni aprila začeli snemati film «Surcouf» po naročilu znane francoske producentske skupine «Lux» in italijanske družbe «Luce» iz Rima. Na posredovanje francoske družbe #Artis film« iz Pariza, ki je bila zelo zadovoljna z dosedanjimi snemanji v Jugoslaviji, bo vse tehnične usluge za ta novi veliki film nudilo podjetje «Filmservis» iz Ljubljane, ki ima svoje ateljeje tudi v Piranu. Film, ki ga bodo snemali v italijansko-francoski koproduk. ciji, bo režiral znani francoski režiser Bromberger, direktor filma bo Canel, arhitekta Barsack in Gabuttie, za trike pa bo skrbel pravi mojster Wileki. Glavno moško vlogo bo imel znani francoski igralec Jean Marais, poleg njega pa bodo tudi druga znana imena iz filmskega sveta. Pri filmu bo sodelovalo veliko število statistov, ker gre za film zgodovinskega značaja iz dobe borb med Francozi in Angleži v Napoleonovih časih. Snemanje bo trajalo verjetno od 1. aprila do 10. julija. Snemali bodo v ateljejih in na prostem od Strunjana do Novega grada. Na seji občinskega ljudske- šega okoliša niso bili javljeni novi primeri obolenja. Medtem cepljenje živine dobro ter v redu napreduje. Najprej so cepili ta teden živino v Gorici, vključno vse okoliške vasi, ki spadajo pod goriško občino, v petek so začeli s cepljenjem živine na področju sovodenjske občine, jutri ali pa v ponedeljek bodo cepili živino v Steverjanu. Ce ne bo kakšnega nepredvidenega poslabšanja, je torej upati, da bo v kratkem vsa nevarnost odstranjena in da bo z 10. marcem zopet vzpostavljen tudi normalen obmejni promet. poročamo, se v občinskem sve. tu razpravlja o tem, za goriško gospodarstvo, tako, pomembnem dokumentu. Nagraditev kmetovalcev V nedeljo ob 10. uri bodo v ohčinsici sejpi. dvorani v Ul. Crispi v Gorici obdarovali tiste kmetovalce, ki so sodelovali v natečaju • za dvig kmetijske proizvodnje v letih 1959-1960. mmm Škandal v Gorici? Poslanec Komunistične partije Italije Franco Raffaele je poslal ministru za pravosodje vprašanje, «da bi izvedel če minister ve za razširjeno in zaskrbljujočo osuplost, ki vlada med širokimi krogi prebivalstva Gorice zaradi vztrajnih in neprenehnih govoric o velikem škandalu, ki že sega v meje kaznive protizakonitosti, v komercialnih operacijah neke znane družbe, koncesionarke v prodaji avtomobilov v Gorici, škandal, za katerega se zdi, da so v okviru nekateri stečajnih postopkov, izvršenih na negativen način, zapleteni tudi visoki predstavniki tukajšnjega c-krožnega sodišča (govori se, da je bil te dni poslan v Gorico inšpektor ministrstva). V primeru, da je vse to res, kakšne ukrepe namerava pod-vzeti minister, da bi pometel z gnilobo, kjerkoli se ta nahaja. in obenem na takšen način pomiril goriško občinstvo (ki kljub razširjeni nemoralnosti v drugih krajih, o čemer pričajo novice, še ni povsem skeptično), da bo imelo točen občutek, da ni nikogar, ki bi hotel kaj skriti, in da bodo morebitni krivci kaznovani s spoštovanjem osnovnega načela, po katerem je zakon enak za vse.» Poslanca KPI In PSI ter pokrajinska tajnika PSI in KPI pred vhodom v prefekturo, kjer so včeraj dopoldne prefektu dr. Nitriju izrazili odločen protest vsega prebivalstva zaradi delovanja čelerinov in karabinjerjev v Tržiču in zahtevali povzem ukrepov, da bi se kaj takšnega ne ponovilo več ....................................................................... hm.. Po surovem napadu policije in karabinjerjev na delavce v Tržiču Poslanci in pokrajinski tajniki KPI in PSI so protestirali pri goriškem prefektu dr. Nitriju Zahtevali so odstranitev komisarja PS iz Tržiča, razorožitev policije, kaznovanje tistih pripadnikov oboroženih sil, ki so vdrli v županstvo, ter hitro rešitev spora v CRDA - Odgovor prefekta Poslanec Komunistične partije Italije Franco Raffaele iz Tržiča, poslanec Socialistične stranke Italije Betoli iz Pordenona, pokrajinski tajnik PSI Semola in pokrajinski tajnik KPI Marini Banfi so bili včeraj ob 11 dopoldne pri goriškem prefektu dr. Nitriju, kjer so odločno protestirali proti brutalnemu napadu policije in karabinjerjev v Tržiču na mirno povorko stavkajočih delavcev tržiške ladjedelnice. Parlamentarca in pokrajin- ska tajnika levičarskih strank So zahtevali, naj se odstavi komisar javne varnosti v Tržiču dr. Lepore, ker je neupravičeno odredil napad oddelkov «celere» na delavce, ki niso predstavljali nobene nevarnosti za javni red in mir; zahtevali so razorožitev pripadnikov javne varnosti, ki lahko v trenutku nervoze uporabljajo orožje za nastop proti demonstrantom in povzročili prelivanje krvi, dalje so zahtevali kaznovanje vseh tistih pripadnikov javne varnosti in oboroženih sil, ki so v napadu na demonstrante vdrli v občinsko palačo in pretepli ljudi, ki so si v njej poiskali zavetišče (v magistratu so karabinjerji napadli demonstrante s puškinimi kopiti in na takšen način ranili po glavi pokrajinskega tajnika PSI Semolo). Končno so predstavniki delavcev zahtevali, naj vladni predstavnik na pristojnem ministrstvu doseže hitro in pravično rešitev celotnega vprašanja CRDA. Prefekt je zagovarjal delovanje policije in ravnanje komisarja PS iz Tržiča dr. Le-pora, ki naj bi imel «glavo na mestu«, kajti zakon mu dovoljuje uporabljati silo, če to zahtevajo razmere. Glede zahteve po razorožitvi pripadnikov javne varnosti .ie odgovoril, da o tej zadevi ne more ničesar ukreniti, ampak samo čakati na - potek dogodkov in sprejem ukrepov v parlamentu, kjer so levi-čsrski poslanci predložili za- konski osnutek, ki predvideva odvzem orožja silam PS. Prefekt je opravičil vdor oboroženih sil v tržiški magistrat; rekel je, da policija v posebnih prilikah lahko napade vsa žarišča demonstrantov, naj bodo ta kjerkoli, to se pravi tudi v občinski palači. Obenem je sporočil, da si je močno prizadeval najti pravično rešitev vprašanja zapo- njihovih pravic, da je pravzaprav napravil prav vse, kar je bilo v njegovi moči. Medtem je stavka v tržiških ladjedelnicah za nedoločen čas in brez predhodne napovedi, prekinjena, ker se bodo pričela v ponedeljek na Inter-sindu pogajanja o zahtevah sindikalnih organizacij. V Tržiču in okoliških vaseh, kjer stanujejo ladjedelniški delavci in delavci ostalih podjetij, ki so sodelovali v mogočni demonstraciji, ki je trajala v četrtek ves dopoldan d > 13. ure, se še vedno živahno razpravlja o dogodkih tega dne. S tem tržiško delavstvo, mnogoštevilna mladina, pa tudi srednješolski in visokošolski dijaki, dokazujejo veli- ko mero zrelosti in čuta odgovornosti, ki sloni na njihovih ramenih. Zavedajo se, da je obstoj ladjedelnice, njen razvoj, s tem pa sama življenjska eksistenca tržiškega prebivalstva v njihovih lastnih rokah. Vlada, IRI in vse osiale ustanove, ki določajo o usodi CRDA, bodo samo v tolike razumele, kaj rabi tržiško prebivalstvo, v kolikor bodo delavci in z njimi vse prebivalstvo, začenši s trgov-cjr uradniki, obrtniki in ma-Miik. tar . srednjimi industrijci pekazali odločno voljo, da ra ladjedelnica, ki je med največjimi in modernejšimi v Evropi, lahko napreduje samo v pogojih, kjer bo delu odkaza-;k, tisto mesto, ki mu pripada. slitve delavcev in priznanje iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii luninim mm mi iiiiitiimiiii'in m iu*n iuhhih H il,il,,1,,,,,iilmiii,,m,iiliilli*"*ii,li"l|,i,iil n'mi milim mn Izpred okrožnega sodišča Tudi če je pes privezan odgovarja gospodar za šKodo Tekstilna tovarna v Zdravščini obnovljena Tovarna za predelavo svilenih odpadkov v Zdravščini je končno zopet obnovljena tudi kar se tiče njene notranje opreme. Tako bo sedaj podjetje lahko uspešno obratovalo in nudilo zaposlitev razpoložljivi delovni sili tega področja. Tovarna v Zdravščini ima že lepo zgodovino za seboj, saj je bila ustanovljena pred več kot sto leti. Leta 1880 so otvorili prav zaradi te tovarne nov lesen most preko Soče. Tovarna je uspešno obratovala do leta 1913, potem pa je bila v prvi svetovni vojni razdejana. Pozneje so jo deloma obnovili. Sele pred nekaj leti pa je tovarno prevzela neka večja tekstilna družba za izdelavo sintetičnih vlaken. Ta je sedaj tovarno na novo in sodobno opremila. Jutri volitve obrtniških odborov Kot smo že pisali, bodo jutri, v nedeljo, volitve za o-brtniško bolniško blagajno. Obenem bodo obrtniki volili tudi svoje predstavnike, devet po številu, v pokrajinski odbor za obrtnike. Za volitev teh predstavnikov sta postavljeni dve listi in sicer je postavila eno Zveza obrtnikov v Gorici, drugo pa Zveza o-brtnikov iz Tržiča. Volivci pa lahko izberejo kandidate z ene in druge liste. Kar se volitev v odbor bolniške blagajne tiče, je pokrajina razdeljena na 18 kolegijev katerih seznam smo objavili v naši četrtkovi številki. Predsednik Zveze obrtnikov v Gorici, cav. Ballare, je naslovil na obrtnike našega področja posebno okrožnico, v kateri govori o dosedanjem delu te zveze v prid svojih članov in smernicah za prihodnje delo. Volišča bodo odprli ob 8. uri zjutraj in bodo odprta do 22. ure. Jutri izlet v Brda Jutri 5. marca organizira SPD pomladanski, popoldanski izlet V Brda. Udeleženci naj se zberejo ob 14. uri pri hiši št. 1 v Grojni. Od tu bomo krenili na Kalvarijo ter dalje do Valerišča — mimo štekarjevih in nato zopet povratek skozi Grojno. Ker ni upoštevala prometnih predpisov, je prišla pod motocikel Kazen za prehitevanje avtomobilov na ovinku Včeraj dopoldne je bila pred goriškim okrožnim sodiščem prizivna razprava o zadevi 45-letnega Franca Pod-berščka, iz Ul. Coronini 18. Dejanje, o katerem so razpravljali, se je dogodilo 4. avgusta 1959 ob 21.45, Takrat co Škerl iz Ul. Montesanto 99, ki se je peljal na ciklo-motorju «Niki 48» v smeri proti pošti. Ko je opazil Humarjevo na cesti pred seboj, je bilo že prepozno in ni se ji mogel izogniti. Zena si je pri tej nesreči Iz koprskega okraja V Piranu bodo snemali nov film «Surcouf» Koprski «Belvedere» preimenovan v Nabrežje Patricea Lu-mumbe - Zaključena prireditev «Koper najbolj veselo mesto» di predstavniki mladine iz Trsta. Republiškega kongresa SZDL v Ljubljani se bo udeležilo tudi številno zastopstvo koprskega okraja. V Ljubljano bo odpotovalo 43 na občinskih konferencah izvoljenih delega. tov in 30 gostov. Le-ti bodo zastopali 50.000 članov Socialistične zveze koprskega okraja. Delegati bodo v Ljubljani razpravljali o izkušnjah organizacije SZDL v koprskem o-kraju. Kakor je znano, je imela SZDL v koprskem okra ju v zadnjem času precej uspehov pri utrjevanju in raz. širjanju delavskega in družbenega upravljanja, nadalje pri pojasnjevanju najnovejših gospodarskih ukrepov ter pri ustanavljanju sekcij in klubov- * * * Letos bodo še povečali skrb za bivše borce narodnoosvobodilne borbe v koprski občini. Tako predvidevajo izgradnjo štirih novih stanovanj, 17 stanovanj pa bodo preuredili. Na ta način bodo rešili približno 50 odstotkov najbolj nujnih stanovanjskih primerov. Občinski ljudski od. bor pa bo poslal vsem podjetjem priporočila, naj povečajo skrb za strokovno in šolsko izobraževanje bivših borcev kakor tu<\ da se jim oskrbi ustrezna kvalifikacija in namestitev. ga odbora v Kopru so odborniki preimenovali eno najlepših koprskih ulic Belvedere v Nabrežje Patricea Lumumbe. Ta sklep je posledica spontanih zahtev koprskih demonstrantov 23. februarja letos, ko so na velikem protestnem mitingu proti zločinskemu u-moru predsednika zakonite kongoške vlade predlagali, naj nosi najlepši predel mesta ime herojskega borca za svobodo Konga Lumumbe. . Na isti seji so odborniki govorili tudi o raznih drugih problemih občine. Med “ru" gim so sklenili, da bodo o predlogu letošnjega družbenega plana razpravljali na zborih volivcev med 9. in 15. marcem. Predlog je sestavljen v več variantah, tako da bodo imeli državljani polno možnost aktivno sodelovati v pla. niranju letošnjega gospodar, skega razvoja občine. Občinski ljudski odbor bo sestavil dokončen predlog šele po pri. pombah državljanov. V Kopru so v sredo zaklju- čili prireditve v okviru tedna «Koper najbolj veselo mesto«. Na tej prireditvi so nastopili izvajalci beograjske televizije in radia. Med tednom pa so se zvrsiile naslednje prireditve: «Kozlovska sodba«, »Pokaži, kaj znaš«, ((Odkopavanje zakopanih talentov«, «Dan metle in krtače« in ((Mladinska olimpiada«. Vmes pa so bile na sporedu še razne priložnostne točke, plesi, tekmovanja in sprevodi. Prireditve so organizirale koprske mladinske organizacije (občinski in okrajni komite ljudske mladine) v sodelovanju z uredništvom mladinske oddaje RTV Beograd. Lahko rečemo, da je bilo mesto v teh dneh zelo razgibano, za kar so poskrbele tudi vesele skupine mladincev in mladink. Najbolj uspele točke so posneli tudi na filmski trak in jih bomo lahko v kratkem gledali na televizijskih ekranih in na filmskih platnih. Pri oddaji so bili prisotni tu- je namreč 23-letna Ivana Ren-1 zlomila nogo in je morala za '20 dni v bolnišnico. Prvostopno sodišče je motociklista oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, ta pa je vložil priziv in zahteval oprostitev, ker ni zagrešil kaznivega dejanja, ker je žena prečkala cesto izven predpisanega prehoda za pešce in je on vozil pravilno. Prizivno sodišče je njegovi pritožbi v celoti ugodilo. Branil ga je odv. Colesani. * * # Tretja zadeva, o kateri so včeraj razpravljali na sodišču je bila pravtako prometnega značaja. Dne 26. avgusta 1959 je cestna policija naložila globo 40-letnemu Nereu Clementeju, ker da je pri km 10.900 na državni cesti pri Palkišču in na ovinku, ki ni pregleden, prehitel kar dva avtomobila s svojim avtomobilom. Clemente se je branil plačati globo in trdil, da ni bil on tisti, ki je prehitel druge avtomobile. Zadeva je prišla pred okrajno sodišče v Tržiču, ki je obtoženca obsodilo na plačilo globe v znesku 20 tisoč lir. Ta pa je vložil priziv in sodišče v Gorici je včeraj v celoti potrdilo prvotno razsodbo ter si je Clemente samo še povečal stroške. Predsednik sodišča Cenisi. Zapisnikar Omeri. GORIŠKI NOGOMET celli, ki stanuje v sosedni hiši, v Ul. Coronini 16, odšla na dom omenjenega Franca Podberščka, ki trguje z drvmi, da bi kupila nekaj jajc. Ko je prečkala dvorišče, se je nenadoma zagnal proti njej domači pes, bastardni volčjak in jo ugriznil. Ren-cellijeva je šla najprej v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč in ugotovili ugriz na desnem stegnu in na levi roki, oboje ozdravljivo v 5 dneh. Nekaj dni pozneje je vložila tožbo pri okrajnem sodišču proti Podberščku, ki je bil obsojen na 20.000 lir kazni in 20.000 lir povračila stroškov tožeči stranki. Obtoženec, ki je med drugim povedal, da je bil pes privezan in da so bila dvoriščna vrata priprta, je vložil priziv, o katerem so včeraj razpravljali na sodišču. To je potrdilo prvo razsodbo in naložilo Podberščku še plačilo prizivnih stroškov. Branilec odv. Sfiligoj; zapisnikar Omeri. # # # Druga zadeva, o kateri je včeraj razpravljalo prizivno sodišče, se tiče prometne nesreče na Korzu blizu pokritega trga. Dne 11. julija 1959 je namreč na tem mestu prišla pod motocikel 60-letna Humar Olga iz Gorice, Ul. Brigata Ca-sale 26, ki je prečkala cesto na nepravem mestu. Povozil jo je 20-letni pismonoša Fran- Čilnjlp in firile PRIMORSKI DNEVNIK Sovodenjci bodo jutri gostovali v Viscone V nedeljo igrajo Sovodenjci spet zunaj. Pomaknejo se v notranjost furlanske nižine v Viscone, kjer bodo gost Haus-brandta. Prvo srečanje s to ekipo na domačem igrišču se je zaključilo z neodločenim _ rezultatom 1-1. Za to drugo 15.08, 21.13, srečanje pa ne moremo nič točnega predvidevati, ker se Sovodenjci na tem igrišču niso nikdar znašli in menda tudi niso nikdar zmagali. Ce pa bedo igrali kot prejšnjo nedeljo proti Itali, bodo lahko odnesli tudi obe točki. Torej možnosti so. Za nedeljsko srečanje so sklicani naslednji igialci: Petejan III., Devetak, Kovic, Tomšič Podgornik, BTrfolja, Marinič, Petejan II., Marson, Petejan I., Rajko in Pellizon. O Zdravstveno stanje Avstrijca Alojza Hochkoglerja, ki so mu v četrtek zvečer odrezali nogo, ker mu jo je zmečkalo pri prometni nesreči, je zadovoljivo, ker ni prišlo do komplikacij. V včerajšnjem poročilu o volitvah odbora sindikata slovenskih šolnikov je pomotoma izpadlo ime sedme odbornice Ljubke Bratuš-Sorli. «»-------- Vozni red vlakov 2. oktobra je stopil v veljavo naslednji vozni red vlakov: ODHODI Za Trst: 0.11 (D), 5.50 (A), 6.44 (A), 7.43 (D), 8.05 (A), 8.36 (D), 10.52 (A), 14.02 (A), 15.5' (A), 17.12 (DD), 18.37 (A) 20.05 (A), 21.35 (O), 22.24 (A)! Za Videm: 4.32 (A), 6.25 (A), 659 (D), 7.30 (A), 8.35 (D), 10.53 (A), 13.00 (D), 13.42 (A), 15.34 (A), 17.26 (A), 18.55 (A), 19.51 (D), 21.03 (D), 21.36 (A), 22.39 (A). Gorica - Nova Gorica: 7.20, 14.1», 20.20. PRIHODI Iz Trsta: 4.31 (A), 6.23 (A), 6 57 (D), 7.28 (A), 8.34 (D), 10.49 (A), 12.59 (D), 13.39 (A), 15.32 (A), 17.24 (A), 18.51 (A), 19.49 (D), 21.02 (D), 21.32 (A), 22.38 (A). Iz Vidma: 0.10 (D), 5.46 (A), 6.42* (A), 7.41 (D), 8.02 (A), 823 (D), 10.50 (A), 13.59 (A), 15.49 (A), 17.10 (DD), 18.35 (A), 20.03 (A), 21.34 (D), 22.22 (A). Nova Gorica • Gonca: 8.18, SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA gostuje v nedeljo 12. t. m. v Prosvetni dvorani v GORICI Korzo Verdi 13 z mladinsko igro P. Golie: SNEGULJČICA Dve predstavi: ob 15 in 18 Režira Jožko Lukeš Balet Adrijan Viles Glasba prof. Karel Boštjančič Nastopajo: kot Snegulj- čica: Miranda Caharija; Kraljica: Zlata Rodoško-va; Meglici: Sonja Pulger in Tatjana šiškovič; Fri-ce: Stane Raztresen; Frače: Danilo Turk; Maršal: Modest Sancin itd. Vstopnice bodo v prodaji od ponedeljka dalje na sedežu ZSPD v Ul. Asco-li 1/1 in v kavarni Bratuš. Cene: odrasli: sedeži po 300 in 200 ter stojišča po 150 lir; otroci: sedeži po 150 in 100 ter stojišča po 50 lir. iiiiHiaiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiH OD VČERAJ DO DANES KINO D v GORICI CORSO. 16.30: »Neapeljski zaliv«, C. Gable, S. Loren m V. De Sica. Panoramsko platno v barvah. VERDI. 17.00: «Velika olimpiada«, dokumentarni film v barvah o olimpijskih igrah v Rimu. V1TTOR1A. 17.15: «Rdeča usta*, G. Ferzetti in C. Hauffmann. Italijanski film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 16.30: «Sedem cest ob zatonu«, A. Murphy in B. Sullivan. MODERNO. 17.00: «Sierra Baron«, B. Keith in R. Jason. Cinemascope v barvah. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Pontoni - Bassi, Raštel št. 26, tel. 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imel iv Gorici najvišjo temperaturo 14,2 stopinje nad ničlo ob 15.30 in naj-nižjo 1,4 stopinje nad ničlo ob 2.20 ponoči. Vlage je bilo K odstotkov. Peto povratno kolo nogometnega prvenstva A lige Vroča nedelja za Juve in Milan brez nevarnosti za Inter in Romo Lecco nedeljski gost videmske enajstorice Ce bi hoteli predvidevati kakšen bo vrh in dno lestvice nogometnega prvenstva A lige po nedeljskem petem povratnem zavrtljaju, bi se verjetno dosti ne zmotili. Lahko pa bi ostali razočarani ne morda zaradi sprememb, pač pa zaradi rezultatov. Predvsem je treba uvodoma povedati, da bo prihodnja nogometna nedelja, vsaj za nekatera moštva, precej vroča. Vzemimo n. pr. Juventus. ■ Bivši državni prvaki bodo res igrali med domačimi zidovi, toda v goste bo prišla Fio-fentina, ki brez dvoma spa- da med nestalna moštva, a je vedno pripravljena spraviti koga v zadrego. Igra se pri njej res še ne vidi, uspeš- nih rezultatov pa so Florentinci dosegli že več in nji- hov trener Hidegkuti je prepričan, da se bo o njegovem moštvu še precej in sicer dobro govorilo. Za to tekmo bi bilo težko predvidevati zaključek. Vsak igralec nogometne športne stave bo naj raje navedel v stolpcu, morda bolj iz previdnosti kot iz prepričanosti, vse tri možno-cti. Milan, ki čaka ugodni trenutek, da bi izpodrinil Juventus z drugega stolčka začasne razpredelnice, bo moral v nedeljo oditi v Bergamo, kjer bo gost Atalante. Kaj pomeni danes gostitelj Milana? Dovolj je če omenimo, da je Atalanta preteklo nedeljo zaigrala v Turinu proti tamkajšnji enajstorici neodločeno in da Torino je v sredo izločil iz tekmovanja za italijanski nogometni pokal jutrišnje nasprotnike Atalante. Tudi v tem primeru je možna zmaga domačinov kot gostov, pa čeprav je morda najbolj verjeten neodločen izid. Od ostalih, ki so prav na vrhu ali silijo proti, bosta i-mela Inter in Roma najlažje delo. Trenutno vodilno Her-rerovo moštvo bo imelo v gosteh rep lestvice Lazio. Ce so Milančani znali v medte-denski mednarodni tekmi odpraviti čeprav nepopolne Beograjčane, je gotovo, da jim Lazio sploh ne bo mogel nuditi zadostnega odpora. Za prvo in zadnje mesto v lestvici smo torej že danes lahko gotovi, da bosta ostali nespremenjeni. Roma je na istem kot Inter. Sprejela bo v goste nestalni Napoli, katerega niti nov trener ni mogel dvigniti niti toliko, da bi se izkazal vsaj pred vročimi domačimi navijači. Ce je neapeljsko moštvo obsojeno na dnu, pa se Roma še noče odpovedati želji, da bi končala prvenstvo čim više. Po zadnjih tekmah sodeč ima možnost, vendar pred njo in delno tudi za njo so moštva, ki imajo isti cilj. Bolonjčani, ki so zadnje čase precej presenetili z zunanjimi zmagami, se bodo v prihodnjem kolu znašli verjetno pred pretrdim orehom. Gostovali bodo v Catanii, kjer je komaj uspel Juventus. Domačini so prisilili celo Inter v času najboljše vigranosti in forme na neodločen izid, kar je dovolj jasen znak, da bo tudi Bologni trda predla. Na jugu se bo tudi Bari skušal dvigniti više iz nevarnega mesta v lestvici. Priložnost ne bo slaba, ker prihaja v goste nevarni Torino, a ne toliko, da bi si lahko privoščil zmago nad domačini. Sicer je tudi to mogoče. Totocalcio Atalanta-Milan Barl-Torlno Catanla-Bologna Inter-Lazlo Juvenius-Fioreotina Padova-L. H. Vlcenza Roma Napoli Sampdoria-Spal Udlnese-Lecco Como-Palermo Venezla-Uenoa Pisa-Uvorno Siracusa-Cosenza Z X 1 X 2 1 X 1 2 Marzotto-Catanzaro 1 X Cbieti-sanvito X Ostale tekme bodo bolj prestižnega značaja za ohranitev sedanjih položajev v razpredelnici. Padova bo imela priložnost, da se dvigne morda za stopnico više, a za to bo morala spraviti na kolena nogometne predstavnike volnene industrije iz Vicenze. Tudi Sampdorii so prognoze ugodne in če ne bo obramba Spala hermetično zaprla pot do vrat, bodo napadalci iz Genove verjetno večkrat prišli do cilja. Nazadnje naj omenimo še Udinese, ki bo v nedeljo zaigrala na domačih tleh. Morala igralcev, ki so v preteklem kolu presenetili z zmago nad Laziom v samem Rimu, je na višku in ker tudi volja in borbenost ne manjkata, bi skoraj stavili, da za nedeljskega gosta iz Lecca skoraj ni izhoda. Zmaga domačinov je predvidena, vendar brez boja ne bo šlo in ker so Videmčani precej muhasti, optimizem ni preveč priporočljiv. Pred dnevi se je končalo letošnje žensko namiznoteniško pokrajinsko prvenstvo. Tekmovanja so bila na stadionu »Prvi maju. Slika nam kaže dvorano med borbami. V ospredju dvoboi med Batistovo (Bor) in zmagovalko Di Benedettovo Ob zaključku namiznoteniških pokrajinskih prvenstev Borovi igralci ne bodo sme* spati na doseženih lovonl^ Več fantazije v igri in stalen ter vesten trening V četrtek zvečer se je s ponovitvijo ženskega turnirja in z zaključkom moškega končal ciklus namiznoteniških pokrajinskih prvenstev. Ponovna izvedba ženskega prvenstva je doprinesla Borovim bar«fcm precejšnje zadoščenje: Luinova je zasedla mesto, ki je v prvem, kasneje razveljavljenem turnirju, pripadel Zottijevi. Si je Luinova to nagrado zaslužila? Odgovor ne more biti drugačen kot pritrdilen. Preden je prišla do finalnega kola je pometla s Hmeljakovo Pijo in Mijotovo, pri kateri pa je našla močan odpor. Pet setov je bilo potrebnih za določitev zmagovalke v tem srečanju in zadnji se tez w je celo končal v podaljšku. Ta naporna igra je imela svoje posledice in Luinova v odločilni tekmi prvenstva ni zmogla boljše obrambe do iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Na pobočju Vitranca v Kranjski gori 44 tekmovalcev danes na startu veleslaloma Včeraj je bil trening nastopajočih - 0 progi so se smučarji zeio pohvalno izrazili KRANJSKA GORA, 3. — Zimsko športno središče Slovenije, Kranjska gora, je vsa v pričakovanju jutrišnjega tekmovanja najboljših smučarjev iz devetih evropskih držav. Končana kolesarska dirka po Sardiniji Van Looyu etapna zmaga Belgijcu Daemsu pa končna Na drugem mestu lestvice Italijan Pambianco Bahamontesu gorska nagrada CAGOARI, 3. — Belgijcu Daemsu se je posrečilo, kljub napadom proti njegovi majici, obdržati vodstvo v lestvici kolesarske dirke po Sardiniji do končnega cilja, s čimer je vpisal svoje ime v zlato knjigo zmagovalcev te mednarodne prireditve. Nihče od njegovih zasledo- valcev mu ni mogel ogrožati vodstva, ker se je Daems dobro branil in je imel tudi pomoč njegovih rojakov, pa čeprav so nastopali za druge društvene barve. Današnja zadnja etapa je postala plen Van Looya, kateremu se ni posrečilo ponoviti uspeha, ki ga je že dosegel na tej dirki pred leti. Namesto končne zmage pa si je zaželel etapno, ki je bila druga po vrsti v letošnji dirki. Dirka se je praktično odločila pri Oristanu, kjer je del glavnine sprožil napad na četvo-rico beguncev, ki niso vzdržali in so morali 10 km pred ciljem kloniti ter se pridružiti glavnini. Nencini je tedaj poskusil z begom, kar pa se mu ni posrečilo. Posrečilo pa se je Van Looyu, ki je prvi privozil na stadion, kjer je bil cilj. Svetovni prvak je nadzoroval njegove najbolj nevarne tekmece in ko je pri. šel trenutek je sprožil napad, ki mu je zagotovil zmago v zadnji etapi. Vrstni red na cilju je naslednji: 1. VAN LOOY (Belg.) 5.14’15” 2. Zambonio 3. Sorgeloos (Belg.) 4. Casodi, 5. Stablinsky (Fr.), 6. Martin z zaostankom 59”, V. Benedetti, 8. Magni, 9. Chiodi-mi, 10. Pellegrini itd. KONČNA SPLOSNA LESTVICA 1. DAEMS (Belg.t 25.27T8”, 2. Pambianco z zaost. 25” 3. Stablinsky (Fr.) 16’49” 4. Cloarec (Fr.) ITI”, 5. De Bruyne (Belg.) 1’17”, 6. Van Looy (Belg.) 1'25”, 7. Delber- ghe (Fr.) 2’, 8. Porteri 2’46”, 9. Van Geneugden (Bel.) 2’51”, 10. Magni 2’56”, 11. Nencini, 12. Brandohni, 13. Cribiori, 14. Co-letto, 15. Conterno, 16. Impams (Belg.), 17.. Gilbert Desmet (Belg.), 18. Sartore. 19. Conti, 20. Assirelli, 29. Anquetil (Fr.), 31. Sorgeloos (Belg.). LESTVICA GORSKE NAGRADE 1. BAHAMONTES (Šp.) 16 t 2. Adorni in Van Looy (B.) 9 4. Magni 4 5. Armand Desmet 3 6. Stablinsky (Fr.), Fallarini in Zanchetta 1. Na start pojde jutri 44 tek movalcev in sicer iz Avstrije 5, Islandije 1, Italije 4. Zahodne Nemčije 6, Norveške 1, Poljske 6, Švedske 1, Švice 5 in Jugoslavije 15. Izmed vseh prijavljenih ekip niso prispeli v Kranjsko goro edino Francozi. Današnji dan je minil v znamenju treninga za jutrišnje tekmovanje. Vsi prijavljeni smučarji so dosegli na odlično pripravljeni progi na zgornjem delu Vitranca skoraj neverjetne hitrosti. Nezgod pri treningu ni bilo, padel je le Islandec Benedik-son, zaradi česar verjetno jutri ne bo mogel nastopiti pri veleslalomu. Zdravniki pa so gctovi, da bo lahko startal v nedeljo pri slalomu, ro zaključku treninga so vsi tekmovalci progo zelo pohvalili. Zvečer je tekmovalna komisija tekmovanja na Vitrancu razvrstila tekmovalce glede na njihovo kvaliteto na štiri razrede. V prvem razredu je deset tekmovalcev in sicer štev. 1 Behr (Zah. Nemčija), 2. Czarniak (Poljska), 3. Zimmermann (Avstrija), 4. Falch (Avstrija), 5. Coppi (Italija), 6 Schranz (Avstrija), 7. Sen-noner in 8. Gardner (oba Italija). 9. Herwig (Švica) in 10. Stiegler (Avstrija). V drugem razredu imajo jugoslovanski tekmovalci naslednje štartne številke: Lakota 16. Šumi 25, Jamnik 26 in Dornik 27. Po mnenju NBA in revije «Ring Magazine» Gaspar Ortega najboljši boksar meseca Objavljeni lestvici najboljših boksarjev v februarju se le malo razlikujeta PROVIDENCE, 3. — Tako National Boxing AssociatiOn kot športna revija «Ring Magazine« sta podelili naslov «bo-ksarja meseca* Mehikancu welter kategorije Gasparju Or-tegi. Tako revija kot zveza sta tudi objavili lestvici v februarju najbolj uspešnih bo- ksarjev na svetu. Obe lestvici se le malo razlikujeta med seboj. Razpredelnica NBA je naslednja: TEŽKA KATEGORIJA Prvak: FLOYD PATTER- SON. 1. Sonny Liston, 2. Eddie Machen, 3. Ingemar Johans-son (Švedska), 4. Zora Fol-ley, 5. Henry Cooper (Velika Britanija), 6. Mike Dejohn, 7. Alex Miteff (Argentina), 8. Archie Moore, 9. George Chu-valo (Kanada), 10. Dick Ri-chardson (Velika Britanija). SREDNJETEZKA Prvak: HAROLD JOHN- SON. 1. Chick Caldewood (Velika Britanija), 2. Giulio Ri-naldi (Italija), 3. Erič Schoepp-ner (Nemčija), 4. Doug Jones, 5. Bobo Olson, 6. Jesse Bowdry, 7. Willie Pastrano, 8. Von Clay, 9. Eddie Coton, 10. Kirk Barrovv. SREDNJA Prvak: GENE FULLMER. 1. Paul Pender, 2. Ray Robinson, 3. Gustav Scholz (Nemčija), 4. Terry Downes (Velika Britanija), 5. Joey Giardello, 6. Florentino Fer-nandez (Kuba), 7. Dick Tiger (Nigerija), 8. Hank Casey, 9. Denny Moyer, 10. Joey Archer. WELTER Prvak: BENNY KID PA- RET (Kuba). 1. Emile Griffith, 2. Luis Rodriguez (Kuba), Ralph Du-pas, 4. Frederico Thompson (Argentina), 5. Charley Scott, 6. Gaspar'Ortega (Mehika), 7. Jorge Fernandez (Kuba), 8. Gomeo Brennan, 9. Brian Cur-vis, 10. Virgil Akins. WELTER JUNIOR Prvak: DUILIO LOI (It.). 1. Carlos Ortiz, 2. Jose Sta-ble (Kuba), 3. Jonny Gonzales, 4. Bobby Sanders, 5. Bert Somodio (Filipini), 6. Lahou-ri Godih (Francija), 7. Mau-ro Vasquez (Mehika), 8. Bat-tling Torres (Mehika), 9. Joh-ny Busso. LAHKA Prvak: JOE BROWN. 1. Dave Charnley (Velika Britanija), 2. Giordano Cam-pari (Italija), 3. Eddie Per-kins, 4. Doug Vaillant (Kuba), 5. Len Mattevvs, 6. Carlos Hernandez (Venezuela), 7. Alfredo Urbina (Mehika), L. C. Morgan, 9. Kenny Lane, 10. Gene Gresham. LAHKA JUNIOR Prvak: FLASH ELORDE (Filipini). 1. Solomon Boysaw, 2. Ike Chestnut, 3. Joey Lopes, 4. Tommy Tibbys, 5. Percy Le-wis (Antilje), 6. Rafiu King (Nigerija), 7. Eddie Garci, 8. Hiroshi Okava (Japonska), 9. Reruo Košaka (Japonska). PERESNA Prvak: DAVEY MOORE. 1. Gracieux Lamperti (Fr.), 2. Sugar Ramos (Kuba), 3. Danny Valdez, 4. Kazuo Ta-kayama (Japonska), 5. Ser-gio Caprari (Italija), 6. Juan Ramirez (Mehika), 7. Pelon Cervantes (Mehika), 8. Rai-mondo Nobile (Italija), 9. Don Adamson, 10. Army Won-der Bou (Filipini). PETELINJA Prvak: EDER JOFRE (Brazilija). 1. Alphonse Halimi (Francija), 2. Freddie Gilroy (Irska), 3. Piero Rollo (Italija), 4. Jose Madel (Mehika), 5. Billy Rafferty (Velika Britanija), 6. Jose Lopez (Mehika), 7. Eloy Sanchez (Mehika), 8. Dennis Adjei (Gana), 9. La-lo Guerrero (Mehika), 10. Hector Hicks (Panama). MUŠJA Prvak: PONE KINGPETCHT (Tajlandija). 1. Sadao Yaoita (Japonska), 2. Johny Caldwell (Irska), 3. Mitsunari Seki (Japonska), 4. Ramon Arias (Venezuela), 5. Pascual Perez (Argentina), 6. Risto Luukkonen (Finska), 7. Minum Ben Ali (Španija), 8. Ernesto Barrero (Mehika), 9. Mundo Esparza (Mehika), 10. Leo Zulueta (Filipini). premočne Di Benedettove, ki je prišla do konca po zmagah nad Švabovo in Batistovo. Mlada Švabova se odlikuje po napadih, vendar je precej negotova in se pri ofenzivni igri nasprotnic prehitro zmede. Batista je Di Benedet-tovi nudila resen odpor in nasprotnici vračala že skoraj izgubljene žoge. Zal se je nekajkrat zmedla, s čimer je zgubila mnogo točk. Prej pa je Batista premagala Go-dinovo, ki pa je prišla v drugo kolo po zaslugi uspeha nad požrtvovalno Ščukovo. Najbolj zadovoljuje in tudi preseneča uvrstitev Borovih predstavnic, ki so v zaključni lestvici ženskega prvenstva zasedle vsa mesta od drugega do devetega. # * * V okviru moškega pokrajinskega prvenstva so morali v četrtek odigrati še zadnje kvalifikacijske tekme za vstop med prvo desetorico. Za zadnji dve mesti se je potegovalo 8 igralcev. Tomšič si je z naklonjenim žrebom zagotovil vstop med pokrajinsko e-lito brez posebnega truda. Težjo nalogo je imel Grbec, ki je sicer po utrudljivi borbi odpravil Dominicija, a je v naslednji tekmi presenetljivo klonil pred društvenim tovarišem Edijem Košuto. Ta zmaga je pripadla igralcu, ki se je v tej sezoni najbolj potrudil in si tudi prizadeval, da bi zboljšal svojo i-gro. Košuta bi lahko dosegel še več, če bi igral bolj sproščeno in zbrano. Tudi moški predstavniki športnega združenja Bor so lahko, zadovoljni s plasmajem, ki so ga dosegli na tem pokrajinskem prvenstvu: v prvi desetorici je kar pet igralcev Bora in sicer Tomšič, Milič, Merlak, Košuta in Ukmar. O-stala mesta so si razdelili igralci RAS in Istria po dva in enega Soffitta. * # * S končanim tekmovanjem je prišel čas komentarja. Vsa srečanja moških in deklet, mladincev in tudi parov so nam nudila izvrstno priliko za spoznanje njihovih vrlin in pomanjkljivosti in predvseha možnost, da jih primerjamo I Prcf. Martin Kranner, profesor telovadbe na slovenskih srednjih šolah v Gorici in Jugoslovan Trinajstič, ki vodi v Gorici tečaj za trenerje in sodnike odbojke, v razgovoru pred pričetkom napetega odbojkarskega dvoboja med reprezentancama zavoda «Fermi» in slovenskega liceja Odbojkarska ekipa slovenskega liceja, ki je v letošnjem turnirju pokazala veliko znanje in si priborila drugo mesto iiiiiiMiimiiimmtiiiiiimimimimmmmimmtiiiiimimiiiiimiiimiiiiimiuiiimiiiiiiiiiiiiiii Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu V B in C skupini zmagi Italije in Jugoslavije med seboj ne P° .j temveč po pokazani^ ^ Ni naš namen govorili o celotne® ker bi nam vzelo P . ji ni ss“* predstav"1 štora. Tega govorimo o predstavnicah Bora-Prvo vprašanje, J# :i- J „ «T110 * vsiljuje, je, če -ie®. ni s končnim pl®s -•** t \ rovih igralcev. I odgovor je v tem P izbežen. , si Pet igralcev od skupnega stevu» ^ 'j ui onupiitsu ■ vi« U* , stopajočih udeleži f ,|, ga prvenstva, ““6i0 0_ . med juniorji, med juniorkami, dfg>L itd. med ženskam» j \ ^ igri dvojic, dr^?,tvo, L šanimi pari so aej vjh T, vore v prid sloveni* / noteniških igralce* j področju. . pof Naš namen ni,. Ji pišemo o zmagah '"j0- novno pohvalimo ^ , predstavnike, kak-"«|*e skušali ugotoviti, jh £ realna vrednost Bo.^-eT cev in igralk m ne glede na nji“° nasprotnike. j#, m. Predvsem je tl* poglavitno negativ"°,lo: ] igralcev Bora: P - nirajo. Odbor ,?°"a odpraviti kronlC. je® nje vaditeljev s poslal dva najb° Leij;h na igralca na Y“ sad{f^ čaj. Pričakovani11 bi jih lahko P®"qi I to so razlogi? Vadi« •11|0 sijo le malo odg? krtf.V*« to pa je najvecja J t) slabih pogojih z" tudi na igralcih ^ p ^ neradi prihajajo priprave. Druga slaba stra» manjkanju atletsh^ jif^ r\**i TTcnL 1 rTTifl jCl*^' vllh a K pri vseh igralo® eijiK' R) sto onemogoči . hov v razmeroma gj. ^ * 1 T- t A. " a KlrO tTl - 1* J j e m trzasKeu* - 8 r ^ ^ pomanjkljivos ^ ^ ba iskati v siste®11 ^ « slovenskih igra'lc® ,. nepopolna: eni » tfj t\ obrambi, drugi P bf*" jo napadalne d tazije, ki je čemo spraviti zadrego. Igral« aj " f ^ jo le malo ali jtj zen v izjemnih P nje na atletsko J na navidezno of j ^ gro nog. Tudi 1^,, 4 svojo vlogo i" tenisU’lli:J'« fUi 5: no v namiznem ja' nog preprečuje ima pri boksu in Osnove so iste 1 težja ter omogoc ^ ^ darce. Naj .samjtr<'G'k primer iz nasin gl f t) ^kdo je obču>V med enim od "j, L? ^ njih nastopov je in preudarno 1-onč"1, v ko® , < - r« Ijal pogoje zaSa ja® " in vsi imajo *ev“kiil'1],r Danes na sporedu tudi srečanja A - skupine 2ENEVA, 3. — Med nadaljevanjem svetovnega prvenstva v hokeju na ledu sta Italija v B in Jugoslavija v C skupini dosegla prvi zmagi. Italija je premagala Poljsko s 5:3 (0:2, 2:1, 3:0), Jugoslavija pa Južno Afriko z izdatnim 12:3 (4:0, 3:1. 5:2). Največjo zmago je dosegla Romunija, ki je odpravila Bel. gijo z 22:1 (7:1, 10:0, 5:0). Ostali rezultati so naslednji: Velika Britanija-Avstrija 10:2 (3:0, 5:1, 2:1), Francija-Holand. ska 7:3 (1:1, 4:0, 2:2), Norve-ška-Svica 6:0 (3:0. 3:0. 0:0). Jutrišnji spored obsega tudi tekme A-skupine, iz katere bo izšel svetovni prvak. . Razpored je naslednji: Jugoslavija-Holandska (skupina C), Fin-ska-Vzh. Nemčija (A), Kana-da-Zah. Nemčija (A), SŽ-Sved. I ska (A) in ZDA-CSSR (A). TOTI P 1. prvi 2 I drugi I X 2. prvi 1 1 druci 2 1 3* prvi 1 drugi 1 4. prvi 1 1 drugi X 2 5. prvi X drugi 1 6. prvi X 2 X drugi 1 X X sih razočaran J"'.; (h cev, ko je vsako je « zastreljal. Zaka) : gajalo? K* nln0g’e " težju in ker dile gibom teles* f Mnogi se je ta izbruhni #j. zdaj, ko so segli vidne us^tevi' ji kvaliteti kot po 0i f nosti teh uspeh jej oporekati, ve« b£l V čas za preobr* jel1 J delovanja nam® ! j cije Bora. n*5 )i namenom, da,.l.0 d* iiaiiitiivui, »*• illr rt« izpopolnijo tol’ ^„{1 tf uspešni tudi v ) i, kurenci. Upat', jts® p pesimistični °P' miznoteniškem i. mogel k dvigu j ^ t . , bo mogoče d°s'c reni^aii> i in načrtnim t li: i Ul lldLTUI““ , .a *» jgFJ želimo, da bi upay? Cj dilo in s ten»m j ščimo današniPjj igralcem in tu pft 1 jim je ta pano« bi uresničil! . - te* p glavna pobudm FRANCE MAGAJNA: Mo ssm kupoval kolo se pa vozite s takim jarmom nesreče. Kje ste ga neki dobili? Ali ste ga morda izmaknili v muzeju?* (Iz cikla: «Tržaški zvitorepci*) (Nadaljevanje in konec) Bilo je zaman vse pridu-šanje. Izpij, cepec, godljo, ki so ti jo zvitorepci zvarili! In ko prideš prihodnjič spet v Trst, si vtakni v usta dudko, da bodo vsi videli, kakšen dojenček si! Ves poklapan sem krevsal proti Gvardeli in šele nad ovinkom, kjer stoji danes tržaško vseučilišče, se mi je srd toliko polegel, da sem sklenil peljati se. Zavihtel sem se na sedlo in začel pritiskati na pedale. Z neznansko težavo je šlo. Preden sem prevozil prvi kilometer pota, sem bil že moker od potu. Nisem še vedel, ali je kolo tako škat-ljivo, da ni hotelo nikamor, ali so temu krive moje šibke mišice, ki niso vrtile pedalov že nad deset let. Naj bo karkoli vzrok, moja nadaljnja pot, ki se je vlekla skoro do Bazovice, je bila prava križeva pot. Izmenoma sem se vozil in hodil. Ce sem prevozil sto metrov razdalje, sem potem pešačil dve sto ali več. In pri vsaki oštariji, ki sem jo zagledal, sem počival in se nalival s pivom ali brizgancem. Od polovice dolgega klanca navzgor, tam kjer ni nobene oštarije več, sem pa večinoma krevsal peš. • Neki smrtni sovražnik mi ga je poklonil in mi zraven izpraznil denarnico. Ne morem razumeti, zakaj je bog Sodomo in Gomoro požgal, Trsta pa ne. Pravijo, da je pravičen, pa ni videti. Ali ste tudi vi iz Trsta?* • Malo manj. Lonjerka sem, učiteljica po poklicu, poučujem pa v Trebčah.* Ze blizu vrha klanca me je na ličnem biciklu dohitela brhka deklica, ki se mi je trpečemu nagajivo nasmehnila. • Kaj, prijatelj, ali ne gre? Kakšen športnik pa ste?* • Športnik polževske kategorije, gospodična. Trudim se, da bi dosegel svetovni rekord v počasnosti. Ko bi vedeli, kako pri tem trpim, bi se razjokali.* Lahkotno je stopila s kolesa. •Seveda,* je dejala, «ko «Zelim vam mnogo uspeha. Ce le morete, naučite otroke, da bodo Tržačane lepo in vztrajno sovražili. Ako bo uspeh zadovoljiv, pridite mi poročat v Vreme — lepa nagrada vam ne odide. Jaz sem ta in ta in z lahkoto me boste našli.* • Jaz sem pa Tončka Cok in morda bom res kak dan prišla Vreme pogledat.* Dala sva si roke in v bližini ključa je deklica krenila na stransko pot na levi strani. Ko sem pustil klanec za seboj, sem se olajšano spet vzpel na kolo in odgibal proti Bazovici. Tam sem pa na učitelja naletel. Bil je to Silvo Grgič, ki se ml je že od daleč nasmihal. • Zdravo, Frane!* je zaklical. «Kaj se pa ti tod znojiš, ali preganjaš revmo?* • Nekaj podobnega,* sem rekel in obstal. »Poslušaj, Silvo! Ti, ki si utrjen kolesar in strokovnjak, oglej si ta bicikel, ki sem ga danes kupil v Trstu, in mi povej odkrito, koliko je vreden.* • Bicikel? Tej trapoli praviš bicikel? In no, malo je res biciklu podoben, dejanski je pa to srednjeveški mučilni stroj. Med glavnimi vrlinami je ta, da tehta toliko kot kovaško nakovalo in potem še ta, da se na njem vse giblje, kroži in vrti — razen koles in pedalov, seveda! Ce si dal za ta kolovrat več kot sto lir, so te grdo ociganili.* • Pojdi si jetra ribat, ti Silvo, veš!* sem rekel gro- bo in brez slovesa oddirjal naprej. O »rajtengi* doma pa ne bom pravil. Le ta stavek • Saj sem vedel, da te bodo!* sem slišal v tistih dneh nad stokrat. FRANCE MAGAJNA: ZLATA LIRA (Iz cikla: «TrŽQŠki zvitorepci».) V prvih dneh lanskega poletja ja bilo. Naveličan tavanja po tržaških ulicah si v mladem drevoredu ob morju izberem zasenčeno klopico in padem nanjo kakor meteor. Zaspano ogledujem parnike srednjega dometa, ki tudi dremajo ob pomolih in se kesajo svojih grehov. Po širokem korzu frkajo r.ešteti avtomobili, pešcev je pa le malo videti. Ti se bodo tod prikazali šele proti večeru, ko bo odnehala vročina. To prazno razmišljanje v meni prekine možakar, ki korači mimo in se kakor nehote zagleda v moje kostanjeve oči. Mahoma se mu usta široko raztegnejo in poln radosti mi prihiti ponujat desnico. «Oh, caro amico, vi ste tukaj! Kako sem vesel, da vas spet vidim. Ne morem pozabiti, kako ste mi pred sedmimi leti rešili življenje. Ah, pojdiva, a-mico, v tistole oštarijo onstran ceste, da vam plačam steklenico mrzlega piva. Bodite moj ljubljeni gost. In pomenila se bova kaj o starih časih.» Srčkan a neumno izdelan trnek. Nasmehnil sem se hudomušno. «Mille grazie, caro amico, a danes sem že dovolj pil. Ne ven; sicer, kako sem vam pred sedmimi leti ž'vljenje rešil, ker se ne morem spominjati prav vseh takih slučajev. Tudi danes vam bom rešil življenje, če me boste poslušali.* «Come? Kako to mislite? Ne razumem prav.» «1 no, skoro vselej, kadar pridem v Trst, sili vame kak tak neznanec in se mi dobrika. Morda je to lepo, le jaz sem za ljubezenske izlive prestar. Navadno rečem vsiljivcu .Izgini, r.ičscalzone, da ti ne razčesnem angurje!’ če upošteva pametni svet, •i reši življenje. Med take srečneže spadate sedaj tudi vi — kar izginite, prosim!* «Oh, kako ste vi spiri-toso!» «To je pa res. polno špirita je v meni, več kot v laškem vermutu. Ali se radi ukvarjate z rokoborbo?* «Ne, to pa ne; ni mi do športa. Nekaj vljudnosti bi si pa le lahko medsebojno pokazala, kaj pravite? Vse kaže, da dobro razumeva drug drugega in morda bo od mene pametno, da sem z vami odkritosrčen. Poslušajte,* je nadaljeval nekoliko tiše in se s pretirano opreznostjo ozrl na levo in desno. «Ali vam smem nekaj zaupati? Ne boste me izdali?* «Oh, meni smete vse zaupati, vse pravim. Državne skrivnosti, svoje ljubezenske tajnosti, skrivnosti svoje družine — sploh vse, kar vam na misel pride. Zelo sem zanesljiv in vaša zaupanja bom kar tu na mestu sproti pozabil. Kaj vas torej teži?* «Morda ste brali v listih, da je bila zlatarna Z. Z. pred nekaterimi tedni okradena. Bogat plen so vlomilci odnesli. Med drugim veliko množino zlatih zapestnih u-ric. Jaz seveda ne pripadam družbi tistih vlomilcev, dozdeva pa se mi, da nekatere poznam. Sami poveri diavoli so, lastnik zlatarne je pa milijonar. Moje simpatije so na stra-iv. vlomilcev. Rad bi jim bil celo koristen. Eden, ki se name posebno zanese, mi je ondan stisnil nekaj zlatih uric v roke, da mu jih skrivaj prodam. Eno od tistih imam celo tu pri sebi. Dragocena i-gračioa je in blažen bo tisti, ki jo bo dobil. Tu v Trstu se je ne upam ponuditi nikomur, ker je po-1x1 j a zelo na preži. Vi, ki boste še danes odšli iz-mesta, bi jo pa lahko kupili. Nikoli se ne boste pokesali. Le poglejte jo!» In z i-aj večjo previd- nostjo mi )e jgi-jj kazal rumcT1" jo v nasledi«1 „ skril- Met di «DvaindvajS , ^ veste,* je šeP® jjj^ 4 najst rubuio • S|■ < v a vrednost - v9m J P lir, jaz trideset Sedemdeset “ jji gubim pri 0 j* ao vaši. J tro opravka-*