Kmctijska dela v januariu. V spilošnem in pri živini. Umen gospodar najde tudi v zimski dobi, ko vsa narava takorekoč počiva, zmirom dovolj posla. Saj tudi rastlinstvo pravzaprav ne miruje, marveč zibka le novih rnoči za prihcdnjo rastno dobo (vegetacijo). Celo poganjati morejo čisto poletne rastlime, eko jim nudimo za to potrebne pogcie. Življenje v obdelovalnih plasteh zemlje pa itak gre svojo pot nemoteno napre], ne ozLrajoč se na nad^emske .podinebne vplive, niti na letne čase. — V zimskem času opravlja skrben kmetovalec dela, katerih v poletnem času vsled nujnih poljskih opravil ne bi mogel izvrševati. To so opravila, ki jih vršimo v hiši ob topli peči, kakvir pletenje in popravljanje košev, pregledovanje grabelj, ^enenih ih gnomih vil, sekir, motik, lopat itd. itd\ Potreune kmetijske stroje naročamo najfoolje v zimskem času p'itom kmetijs.kih podružnic ali drugih gospodars- ih korporacij. Stare, a vendar še porabne stroje namaži- \o s strojnim oljem, da jih obvarujemo pred rjavenjem. 'azLirajn^o lcrompir in pjremešava;-fio žito, da se ne po&vari. — V hlevih skrbimo predvsem za zdravje domačih iivali. Ktm.mo vprr žno ždvino tudi v jimskem času s t.ično krmo. da preveč np ošlabi za težka pomladna dela. Spuščajmo jc> ve^krat na prosto tudi ob slabem vTemenu, da si rezg-iblje telesne ude in izprehodi. Ne napafajmo živine z vouo, katoro ijemamo izipod ledenr skorje, ker je takš na \ ;da premr-la. Voda naj ne bo mrzlejša od studenčt\lti, ko pri-vre na dnn. Večkrat mora trpeti živina glad vsled pomanjkanja tečnih krmil za zimo, lcaterih nismo n.ahavit. mogli, ker bi nam prkšla predrago. Zakaj bi vendar ivalin. ne privoščiii pitne studenčnioe, ki nas nič ne .,tanp? — Živino. km\imo redno ob enem in istem času, to je: govedo zjutraj od 5. do 7. ure, popoldne pa od 4. do 6. ure. Svi.nje krmimo v treh oibrokih na dan, ker prebavljajo hitreje, nego govedo. Velika ne >aka je, krmiti po zimi samo ob belem dnevu, ker so zimske noči veliko predoTge. Enako urpdimo tudi čas molže. Pri molži je zlasti paziti na to, da izmolzetno do zadnjega, ker dobimo na ta način večje količine mleka; zadrvje mleko je tudi najmastnejse. — Redno čiščenje živinskih staj prepreči razne bo-> lezni in živinske zajedalce. Kokoši naj spe kolikor mogoče na toplem, ako hočemo, da bodo nesle tudi v zimi dovolj jajee. Kmii naj se jih s toplo pičo, to je s kuhano svinjskO' klajo, ki je pomešana z ovsem, solnčnicami in koruzo. Skrbimo, da imajo v bližini dovoij peska in apna. Z ozkom na dolgost izinve imamo sledečo narodno prislovico: Svetih Treh kraljev če jasen dan bo, ea dolgo zimo varujmo seno. Iz vremenskih in podnebnih pojavov sklepajo mnogi kmeto''alci na letino posamoznih poljskih ir\ sadnih pridelkov, kar dokazuje pregovor, ki se glasi: Zimi, ki pokaže mnogo ivja, sledi leto vina in sočivja; če prosinca vreme je mokrilo, grozdje nič kaj dobro bo storilo. V vinogradu. Zasipavajmo golo trsje na gornjih vinogradnih obronkih (sepih) in odvažajtno odvišno zemijo na spodnjih koincih vinogradov, da ne poženejo evropejski deli vinske trte, vsled česar bi se lahko pripetilo, da bi odperela amerikanska podlaga. V vinograd vozimo gnoj ter ga podkopavajmo, ako zemlja ni preveč zmrzla. Napravljajmo novo kolje, ki naj bo 2 do 2X m dolgo in dovoljj čvrsto, da ga vihar ne polomi. Razločujemo nažagano in nakalario kolje. Kalano kolje je boljše in dražje od žaganega. Kolje dobivamo od iglavcev, pa tudi od listnatega drevja. Od iglavcev daje najtrpežnejše kolje meoesen, ker vsebuja največ srnole, ki igra glede trpežnosti lesa veliko vlogo. Od listovcev sta za pridabivanje kolja kostanj in akacijai največje vrednosti. Kostanjevo in akacijevo kolje pridobivamo najbolje na ta način, da sekamo mladike, ko so dosegle potrebno jakost v nalašč za to napravljenih na» sadih. Štori poganjajo v enomer nove mladike, ki |ih ražredčimo in ob primernem času poiabimo za kolje. Trpežnost kolja povečamo s tenv, da ga namakamo v petodstotni raztopini modre galice (impregniramo). Navedeni način impregmiranja velja samo za surovo kolje, ne pai tudi za suho, katerega je namakati v karboiinej ali katran. Rigolajmo za nove nasade in sicer tako globoko, da sa morejo trtne koreninice na vse strani krepko%razvijati. Zgornjo najrodoviinejšo plast je spraviti tja, kjer jo drobne korninice pozneje morejo izkoriščati. V torenu, ki je izpostavljen odplavi zemlje (v lahki zemlji.in strmih legah) je napraviti dno jame večje, nego v terenu, kjer ostaja zemlja rada na enem roestu. Globokost jame zadostuje v težki zemlji in zmenTO nagnjenih legah 60 cm, v lahki, prodnati in peščeni zemlji in. v strmih legah pa je rigolati 80 cm do 1 m globoko. — Pri rigolanju je gledati na tcv da voda ne zastaja v jami, ampak more sproti odcekati.. najspodnjo jamo napraviti zelo plitvo, da more voda vseTo je važno zlasti v neprodirnih tleh, kjer moramo prvo, lej bitrc odtečL Ako začnemo rigolati na zgornjem koncu vinograda, tedaj izkopamo zadnjo spodnjo jamo zelo globoko, da spiavimo odtekajočo vodo v globočino, fcjer koreninam ne more škodovati. V sadbnasniku. Pobirajmo mala m velika goseničja gnezda, ki jih »apaaimo po figrbančeiuh in sku^)aj spredenih Ii3tih, v k«H lerih se nahajajo ličinke v prezimovanju. Januarja je prav prhneren čas za škropljenje in mazanje sadnega drevja z drevesnim kaibolinejem. S tem zatiramo najuspešnejše razne živalske in rastlinske zajedalce sadnega drevja. Pritlično in mlado sadno drevje poškropimo, stare|šemu dreTju pa namažimo deblo in defoelejše veje. Na 10 litrpv TOde Tzemimo eden do poldrugi kilogram drevesnega karbolineja. Z razredčevanjem vrhov, snaženjem debel im vej in gnojenjem drevja vplivamo tudi v znatni meri nai cdravje sadnega drevja, ker dosežemo s tem boljšo ini čvrstejšo rast in rodovitnost. V januarju je tudi najboljši čas za rezanje cepičev, ki jih mislimo rabiti pri cepljenju v razkol, z dolago, na sedlo ir\ v zarezo. Cepiče jemljemo od odraslega, selekcijoniranega drevja, ako hočemo wgoi jiti Cvrsto in rodovitno sadno drevje. Pod selekcijo razumemo izbiro drevja z ozirom na njegove najboljše lastno« sti oli vTline, ki se prenašajo na inlade rastline. Teoretično pomeni selekcija svoto opazovanj, ki utemeljujejo mehaničen rozvoj živih bitij. Vsaka izbira predpostovlja tezo, da ee v boju za svoj abstaaiek po<i danimi razmerami le naj-> močnejše bitje more vzdržati na površju, slabič pa mora propasti slej, ali prej ter je zategadelj za razplodibo neuporaben. — Ob priliki sekanja drv v gozdu nabirajmo smrekovo smolo, iz katere prirejamo cepilni vosek. Imamo pa mrzlotekoči in toplotekoči cepilni vosek. Dober nuzlotekočl cepilni vosek priredimo iz sled&čih tvarin: 750 g smrekove smole, 50 g kolofonije, 50 g loja in 150 g špirita. Namesto kolofonije in loja inoremo vzeti čebelni vosek in laneno olje. V tem shičaju ivaj bodo sestavivi deli cepilnega voska v sledečem medsebojnem razmerju: 1 kg smrekove smole, 80 g čebelnega voska, 1 žlica lanenega olja in 190 g špirita. — Ob ugodnem vTemenu kopajmo Jame ca eajenje sadnega drevja, ako tega nismo storili že v jeeenL Jame naj bodo 50 dt> 60 cm globoke in 1.50 dq 2 m Sirolce. Na polju in tmvnJkih. Vozimo hlevski gnoj v velike kupe, ki jih razvažamo v pomladi. Drenažirajmo polje, ako je močvirno. TravnLke gnojimo s kompostom, katero g-nojilo je za to lculturo razen uinetnih gnojil najpriimernejše. Samo dabro preperel in droben kompost je uporabljati i(ot gnojilo za travnike, ker bi nam sicer le malo koristil ^ter pozneje seno zasmetil, ako bi ostal nepograbljen. Travnike db vodi' izkoristimo v zimskem času za pridobivanje ledu, ki služi kot izbomo konservirajoče in chlajevalno sredstvo v vsakem gospodinjstvu. V hladilnicah moremo obvarovati pred gnilobo ne le raznovrstne mesenine, temveč tudi poletno sadje in, namizno grozdje. Koliko poroeni dobro konserviranje in pametna uporaba kmetijskih proizvodov za človeško prehrano, se niti prJbližno ne da preceniti. V gozdu. Sekamo staro gozdno drevje Ln izsekavamo mlade lesove. Stare dorastle gozdove sekamo tako, da začnemo v najstarejšem delu gozda ter sekaitvo kar vse povprek od prvega do zadnjega drevesa. Goli^čave zasadimo takoj x novimi sadikami. V naših razmerah je najboljse saditi mešano gozdno drevje, to fe visoko z nizkim, iglasto z, listnatiin. Kot sadike uporabljamo dveletne rastlinice, ki jih sadimo v medsebojni razdalji 1 m v kvadratu. Setev gozdnega semena se ne obnese tako dobro kakor sajenje. Sojeni gozdi se razvijajo hibreje in enakomernejše, nego sejani. Zategndelj je saditev gozdov, osobito na neugodnih tleh, najboljši način tonetnega pomlajevanja. Na vrtu. Napokijujmo gnojake za setev zgodnje pomladanske eelenjave. Sejemo Tnrkev in peteržilj. PrekopaTajno vrtno cemljo, ako ni preveč zmnzla ter jo govopmo z dobrim hlev skim gnojem ali kompostom. V rastlkijakih sknbimo za radostno toplino s primemo kurjavo. V kletu Pretakamo staro in novo vino ter jalbolčnilc, pri čemunr pazimo na snažnost in obstoječa pravila. Pretakanje naj. se vrši po možnosti ob lepem in suhem vremenu, da se rala« do vino rajsi čisti. Kletne Aihode zadelajmo, da: se klet preveč ne shladi v hudem mrazu. V dobrih kleteh ne pade kletna toplina pod1 10 stopinj niti v najhirjši zimi. Drože in druge vinske ostanke destilirajmo v alkohol ali žganje, ki ga raibimo za zdravilo v domačem gospodinjstvu. Nikar pa žganja ne pijmo dan za dnevom, ker v tem slučaju izgubi zdravilen učinek v človeškem telesu ter more samo škodovati. Alkohol moremo porabiti za pogon različnih strojev. — Ako vzarnemo vino \z polnega soda z natego ali po gumijevi cevi, j« treba sod zaliti z drugim, enakiirt vinom. Trditev, da je mlado vino ob priliki prvega pretakanja treba osvežiti s čisto vodo, je brez vsake podlage, lcajti z dolivanjem vode vino poslabšamo in napravimo i* njega petijot ali pikolo. V čebelnjaku. Cebele varujemo vsakega vznemirjenja. Krmimo jiK po potrebi z medom, lcaterega dajemo panjem z vlaganjern polnih satnikov. Pazimo, da se ne pritepe v panje miš all kak drug mrčes, ki irtegne povzročiti čebelam nemir ini ogromno žkodo. Zavarujmo panje pred zimo s slamnatiml vložki na zadnji strani, ako tega nismo storili preje. sffiis:: Staro leto se je poslovilo, H '" od ust do ust le širi se en glas: Doj o Bog, da novo bi delilo egolj srečo, mir in blagoslov vsak čas. Vdtoalav Stamparf .^^JU-uJU *