Poštnina plačana v gotovini. Maribor, ponedeljek 14. septembra 1936 Štev. 209. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 I Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman ▼ upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. raž. št. 11.409 t* JUTRA Hame vesti KRALJEVSKA RODBINA ZOPET V BEOGRADU. Včeraj ob 9. so prispeli z Bleda v Beograd Nj. Vel. kralj Peter II., Nj, Vel. kraljica Marija ter Nj. kr. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej. Kraljevsko rodbino so pričakovali rta topčiderski postaji kraljeva namestnika dr Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič, zastopnik predsednika vlade in notranji minister dr. Korošec, vojni minister armijski general Ljubomir Marič, dvorne dame ter člani civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja. ZAKON O MINIMALNIH MEZDAH. V ministrstvu za socialno politiko s« je vršila v soboto konferenca o uveljavljanju določb zakona v zavarovanju delavcev, ki se nanašajo na zavarovance za primer onemoglosti in starosti. Takoj nato se je vršila konferenca ministrov, na kateri so sprejeli definitivno redakcijo zakona minimalnih mezdah. TAKSE NA ŠPORTNE PRIREDITVE NE BODO UKINJENE. Ob priliki inšpekcijskega potovanja po dunavski banovini je finančni minister g. Dušan Letica izjavil novinarjem, da za enkrat ni treba misliti na ukinitev taks na športne prireditve. KOLIKO ZASLUZIJO KINOGLEDA-LIŠČA V JUGOSLAVIJI. Iz uradnih podatkov je razvidno, da so prejeli kinematografi v naši državi za prodane vstopnice v preteklem letu skupno 120 milijonov dinarjev. Od te svote je prejela država za razne davščine okrog 21 milijonov, medtem ko so banovine pre jele 18.9 milj. Din. Na razne druge dajatve je odpadlo okrog 40 mil. Din. Lastniki fil-skih zavodov so prejeli od kinopodjetni-kov 36 mil. Din za izposojene filme. Kino-podjetnikom je ostalo torej okrog 44 mi-ljonov Din za kritje os-talih režij, za amortizacijo, reklamo in stroške vzdrževanja. VEČJI DOHODKI OD CIGARETNEGA PAPIRJA. Kor se more sedaj dobivati cigaretni papir tudi brez istočasnega nakupa tobaka, so se znatno povečali monopolski dohodki od cigaretnega papirja, dočim so Dreje stalno padali. Uprava monopola računa, da se bodo skupni dohodki na leto Povečali za 14 milijonov Din. Zgodilo se ie torej to, kar smo vedno trdili. Upamo, da bo sedaj finančna uprava uvidela tudi to, da je pocenitev sladkorja edino resno sredstvo proti vtihotapljanju saharina. Kar je predrago, je predrago in tudi najstrožja finančna kontrola ne more prisiliti ljudi, da bi kupovali blago, ki je zanje predrago. To velja danes za sladkor in zato naj se davščina na sladkor že enkrat zmanjša. ČUDNE RECI. Praški list »Večemji češke slovo« piše v Posebnem članku, da sklepajo london-finančni krogi iz številnih finančnih Pmejitev v Italiji, da se Italija nahaja v 'Zrednih finančnih težkočah, ter da skuša *t;diia dobiti večje posojilo v Združenih državah ameriških. Italija prodaja malodane vse svoje inozemske investicije. Ta-c° ie že prodala Angležem svoj delež v De'trolejskerr^ koncernu v Iraku. V Jugoslaviji se vodijo pogajanja o združitvi pe-tjil velikih cementnih tovarn. Naši finaii-®1,i krogi pa ne vidjo v tem samo fuzije te'» tovarn temveč so prepričani, da se v tem slučaju za prodajo teh podjetij uicnm kapitalu. AMtU BRATISLAVA, 14. septembra. Včeraj so se tukaj začela posvetovanja zunanjih ministrov Male antante. Zunanji ministri Antonescu, dr. Krofta in dr. Sto-jadinovič so bili v soboto pri predsedniku dr. Benešu v Topolčanih ter so razgovori trajali nad dve url. Popoldne so se zunanji ministri pripeljali v Bratislavo, kjer so jim priredili izredno svečan sprejem. Konferenca zunanjih ministrov Male antante se Je pričela včeraj dopoldne ob 10. in je trajala do 13., popoldne ob 16. pa se je nadaljevala ter ie trajala do 20. ure. Zvečer je priredil predsednik čehoslovaške vlade banket v čast zunanjih ministrov. Konferenca zunanjih ministrov se bo nadaljevala danes dopoldne in popoldne ter bodo zaključena danes zvečer ob 20., nakar se bo objavil zaključni komunike. titik. Stankom a JmelsluU MeCgmU BEOGRAD, 14. septembra. Kmetijski minister g. Stankovič je imel včeraj v Veliki Kikindi na nekem shodu JRZ govor, v katerem se je bavil predvsem s problemom kmečkih dolov ter je med drugim dejal: Uredba o ureditvi kme čkih dolgov je že sestavljena in bo objavljena še ta mesec. Po tej uredbi, ki predstavlja končno rešitev vprašanja kmečkih dolgov, bodo portfelji kmečkih menic iz raznih zasebnih bank preneseni na eno izmed državnih bank kot likvidacijsko banko in sicer najbrže na Priviiigirano agrarno banko. Del kmečkih dolgov bo prevzela država. Uredba predvideva tudi velike olajšave v pogledu višine dolgov in načina odplačila Dolžniki bodo razdeljeni na tri skupine, in sicer pridejo v prvo skupino dolžniki, ki dolgujejo denarnim zavodom, v drugo dolžniki kmetijskih zadrug, v tretjo pa oni, ki dolgujejo zasebnikom, trgovcem, obrtnikom in drugim. Za vse navedene kategorije dolžnikov bo posebej urejen način odplačila, ki se bo ravnal po položaju upnika. Glede odpisa dolgov bo razlika med onimi dolžniki, ki imajo manjše dolgove, in velikimi dolžniki in bo veljal za male dolžnike linearni odpis, pri velikih pa se bo postopalo indivi-duelno. l/e£ika padska dtzauM ofteta v PARIZ, 14. septembra. V noči na nedeljo okoli 1. ure je v veliki državni operi izbruhnil požar. Prihitelo je nemudoma na pomoč 19 gasilskih čet, ki se jim je posrečilo, da so ogenj pogasile. Škoda znaša več milijonov frankov. — Glede vzroka požara domnevajo, da je ogenj nastal najbrže radi nepazlivosti delavcev, ki so zaposleni pri nekih popravilih na odru. ftaucasid Jdovti aasedU ivottuce LILLE, 14. septembra. Havas poroča: Semkaj je prispel francoski ministrski predsednik Leon Blum, ki bo osebno posredoval v sporu, ki je nastal v tekstilni industriji. Delavci so v mestu in okolici ponovno zasedli vse industrijske objekte. Francoski notranji minister Salengro je ponovno interveniral v sporu med lastniki tvornic in tekstilnimi delavci, vendar doslej brez uspeha. l/HaiifiaSieafa demt m PARIZ, 14. septembra. Kakor poroča »Pariš Midi« so v Rimu odkrili tajno komunistično organizacijo, ki je zbirala prispevke za špansko ljudsko fronto. Italijanska policija je aretirala več delavcev, ki pridejo pred izredno sodišče. Neki ameriški novinar, ki je prvi objavil vesti o odkritju komunistične zarote, je bil izgnan iz Italije. Tudi v drugih italijanskih mestih so se pojavili letaki, v katerih se poziva delavstvo, naj podpre špansko ljudsko fronto. Soh SefasUm v jtoUok j/siošev SAN SEBASTIAN, 14. septembra. Včeraj ponoči so uporniške čete zavzele San Sebastian, potem ko so vladne čete mesto izpraznile. V mestu so anarhisti pred odhodom zanetili požar na vseh monumentalnih zgradbah. Vladne čete so se umaknile iz San Sebastiana v Orion, kjer so se razvrstile po dobro utrjenih postojankah. Tu nameravajo ustaviti prodiranje upornikov po cesti proti Bilbau. ltska ,fki$oda m 4umat vsU&m DUBLIN, 14. septembra. Vodja irskih nacionalistov general 0’DuS!y poroča, da bo v najkrajšem času stopilo v špansko nacionalno vojsko 2000 irskih nacionalistov. Dva častnika sta že prispela v glavni stan generala Franca. Irska brigada se bo kot elitna kolona uvrstila v špansko tujsko legijo. Irski nacionalisti bodo potovali v Španijo brez orožja, da se tako ne krši pakt o nevme-šavanju, ki ga je podpisala tudi Irska. TOKIO, 14. septembra Pr? Mulengi na kitajsko koreanski meji je skupina okoli 200 dobro oboroženih roparjev napadla japonski vojaški transport. Ob tej priliki se je razvila srdita b<-rba, ki je trajala 24 ur. Japonci so v bitki izgubili 24 mrtvecev, ranjenih pa je bilo 45 vojakov. Roparji so nato, ko so Japonci dobili ojačenja zbežali ter odpeljali s seboj mrtve in ranjene. ftUusitcui (km sa ieltU VVVIVP V prostorih Narodnega doma so so včeraj dne 13. t. ,in. zbrali Maistrovi borci, da prisostvujejo IV. rednemu letnemu občnemu zboru Zveze Maistrovih borcev. Zbora so se udeležili tudi člani izven Maribora, in sicer iz Celja, Konjic, Ljutomera, Guštanja, Rogatca, Ptuja, Trbovelj itd. S toplimi besedami jih je pozdravil predsednik Zveze g. prof. dr. A. Dolar, ki je po prečitanju pozdravnih brzojavk, pozdravil vse navzoče zastopnike in sicer zastopnika kom. mesta g. kap. Vodeba, za Zvezo dobrovoljcev g. Perica in Puceljna za mestno občino g. ravnatelja Barleta, za okrožno strelsko družino tov. Rejo, za rnesino strelsko družino tov. Mohorja, nadalje častnega člana Zveze polkovnika g. Avgusta Skrabarja, posebno toplo pa je pozdravil sina pokojnega generala Maistra. Iz občnega zbora se je odposlala vdanostna brzojavka Ni. Vel. kralju Petru H. Predsednik je na to orisal delovanje Zveze ter povdaril idejno plat organizacije, ki je vedno pripravljena na vse. Izčrpno tajniško poročilo je podal neumorni Zvezin tajnik tov. Lipuš. Zveza šteje 708 članov in 1 častnega člana ter je narasla od 658 iz prejšnjega leta za BO novih članov. Zveza sestoji iz centralnega odbora Maribor, odsekov Celje, Ljubljana, Sv. Bolfenk pri Ormožu ter poverjeništev Ptuj. Konjice, Ljutomer in Guštanj. Postopoma se bodo ta poverjeništva pretvorila v odseke in po potrebi ustanovila tudi nova poverjeništva. Sej je bilo rednih 12, kakor to predpisujejo pravila ter več izrednih sej, radi nujnih zadev. Obravnavalo se je tudi o ustanovitvi Saveza legionarjev kr. Jugoslavije. V poslovnem letu se je izvršilo mnogo intervencij ter je Zveza z doseženimi rezultati popolnoma zadovoljna. Zanimivo je bilo tudi poročih) Zvezinega blagajnika tov. Petroviča, ki je preprečil pasivnost blagajne čeravno ni imela Zveza razen pičlih članarin skoraj nobenih izdatnih dohodkov. Blagajniško poročilo izkazu.e Din 4.250 dohodkov ter Din 2.429 izdatkov, tako da ostane čistega v blagajni brez inventarja Din 1.821. Po podanih poročilih Zvezinih funkcionarjev je otvoril predsednik debato. Debata je bila prav živahna. Iznešenih je bilo veliko predlogov in načrtov za bodoče poslovno leto.'Sledilo je poročilo nadzornega odbora katerega je podal tov. podpolk. Cvirn ter se je upravnemu odboru izrekla soglasna zaupnica, nakar so sledile volitve. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika zaslužni in neumorni prof. dr. Anton Dolar, v odbor pa tovariši Malenšek, Guštin, Luknar, Žohar, Lipuš, Petrovič, Varl. Senčar, Vaupotič, in dr. Irgolič. Občni zbor je potekel v najlepši harmoniji vseh navzočih in v navdušenju za narodno in državno stvar. Teden »Rdečega križa" V tednu »Rdečega križa« bodo od 20. do vključno 26. septembra vsa avtobusna podjetja in železnica ob izdajanju voznih listkov potnikom pobirala kot dodatek k vozni ceni prispevek za »Rdeči križ«, in sicer po 50 para od vsakih začetnih 100 Din vozne cene. Prav tako bodo tudi morali plačati po 50 par za »Rdeči križ« v o-menjenem tednu obiskovalci kinematografov. / Mariboru,- dne 14. IX. 1936^ ■m umil w ~ ' Razveseljivi rezultati skupščine CMD Velika revija narodnih brambovcev na glavni skupščin Ciril-Metodove družbe 8. t. m. v stari trdnjavi obmejnega Slovenstva, v mariborskem Narodnem domu, je bila — poleg vseh zanimivih ugotovitev v poročilih njenih funkcionarjev o pozitivnih uspehih te naše najstarejše in največje narodno-obrambne organizacije! — zlasti tudi razveseljiva in — morda za nadaljni razvoj našega nacionalno-obrambnega dela odločilna iz dveh vidikov: Kakor je svoj čas, pred danes že menda več kot 30 leti, takratna narodno-radikalna mladina zanesla novega ognja in svežine v nekoliko okostenelo vodstvo CMD, tako opažamo zadnja leta — in zlasti se je pokazalo to tudi na glavni skupščini — da se je naša akademska mladina začela zopet živahno udejstvovati za velike cilje družbe. Vodstvo samo pa je danes hvala Bogu v rokah ljudi, ki so dovolj uvidevni in ne odrivajo mladine, voljne in željne dela, ampak jo sprejemajo z obema rokama v vrste prvih sodelavcev. Vodstvo samo je že z lanskim mladinskim idejno-propagand-nim narodnoobrambnim tečajem, katerega se je udeležilo znatno število mladih nacionalnih idealistov, dokazalo svojo dobro in trdno voljo in svojo modro uvidevnost, da je treba baš mladini vcepiti smisel za nacionalno in narodnoobrambno delo, vcepiti pa predvsem tudi prepričanje, da je narodno-obramb no delo v obliki privatne inicijative tudi še v lastni nacionalni državi nujno po trebno. Mentaliteta, ki se je vgnezdila v nas v prvih povojnih letih,, da je sedaj v narodni državi odvišno delo nacional-no-obrambnih organizacij, zlasti tudi CMD, češ da je naloga države, da to delo vrši, je grozila zastrupiti celo naše javno mnenje. Pozabili smo, da imamo brate, ki so potrebni naše moralne in materialne opore, tudi za našimi meja mi. Nismo se zavedli, da treba v naši državi sami paralizirati delo raznih Kul-turbundovcev, ki so dobivali sredstva za svoje nespremenjeno ponemčevalno delo od nemških navidezno obrambnih, v resnici pa napadalnih Schulverein-Siidmark-organizacij in drugih izven države. Nismo hoteli videti, kako so kos za kosom naših posestev ob meji še vedno, vkljub naši nacionalni državi, ot nezavednih slovenskih ljudi kupovati državljani iz sosedne nemške Avstrije ali pa že od poprej tu naseljeni Siidmarkov-ci. Nismo videli, kako so nemški agenti — protestantski pastorji, nemški advokati in drugi! — hujskali od nemških delodajalcev odvisne slovenske ljudi, da so zahtevali nemške šole. In še mnogo drugega nismo videli ali pa — nismo hoteli videti! In tako se je zgodilo, da je ono lepo predvojno navdušenje za delo v CMD v prvih letih po vojni močno splahnelo, da so zaspale neštete podružnice, da so se dohodki družbe močno skrčili, vse to v času, ko smo na drugi strani leto za letom mogli iz poročil v nemških listih videti, kako so Nemci v Avstriji in Nemčiji strnili in podvojili delo v svojih na-cionalno-obrambnih organizacijah, ki po podzemskih kanalih finansirajo nemško propagando in kupovanje slovenske zem- lje ob naši meji. Da je proti temu sistematskemu podminiranju naše narodne zavesti in naše nacionalne posesti ob. meji treba postaviti enako sistematsko nacionalno-obrambno delo na naši strani, in da je v to svrho potrebno ne samo delo države in njenih organov, ampak predvsem tudi privatne inicijative, to je pričel v zadnjih letih hvala Bogu spoznavati tudi oni del našega naroda, zlasti naše inteligence, ki ga je nekaj časa narodna svoboda zazibala v sladke sanje brezdelja in brezskrbnosti v nacionalnem pogledu. Da se je zlasti tudi mladina zavedla dejanskega položaja in pričela realno gledati na naš nacionalni problem ob meji, je nadvse razveseljivo. Saj nam je to jamstvo, da se bo zavest o potrebi nacionalno-obrambnega dela vedno globje zajedala v dušo našega naroda in da bo rodila vedno lepše' pozitivne rezultate. Zato je treba le iskreno pozdraviti dejstvo, da je glavna skupščina CMD kooptirala v vodstvo organizacije tudi zastopnika akademske podružnice CMD. Nič manj važno nego to dejstyo je tudi okolnost, da se je na veliki skupščini družbe z več strani poudarila potreba skupnega nastopa vseh naših na-rodno-obrambnih organizacij, kakor je to pri Čehih, Poljakih itd. Culi smo predlog, naj bi vodstvo CMD kot naše najstarejše in največje narodno-obrambne organizacije sklicalo posvetovanje delegatov vseh naših liarodno-obrambnih organizacij (CMD, Branibora, Narodne Odbrane, Slovenske straže itd.) v svrho dogovora o kooperaciji, v katero svrho bi se iz teh organizacij in pa iz delegatov priznanih političnih strank po gotovem načrtu in ključu izvolil Narodni Svet, ki bi tvoril vrhovno Instanco na-rodno-obrambnega dela in katerega sklepom bi se morale pokoravati v pogledu tega dela vse nacionalne organizacije in politične stranke. Izjava predsednika CMD, da je vodstvo o tem vprašanju že razpravljalo in storilo potrebne ukrepe, je velika skupščina vzela v odobravanjem na znanje. Če še končno ugotovimo, da je velika skupščina CMD odobrila namero vodstva, da v sledečem poslovnem letu svojo skrb prvenstveno posveti Kočevju in nevzdržnim nacionalnim razmeram v tem delu slovenske zemlje, ter da je bil storjen v zvezi s tem sklep, da se vrši prihodnja glavna skupščina baš v Kočevju, lahko pač mirne vesti zatrdimo, da ta velika skupščina naše CMD ni bila samo mogočna manifestacija naše trdne nacionalne zavesti, ampak predvsem manifestacija naše volje do pozitivnega dela na polju sistematske narodne obrambe naših meja na znotraj iu na zunaj. iw£jekfe Slabi izgiedi letošnje letine v Dravski banovini Letošnja setev je v naši banovini utrpela radi neugodnih vremenskih prilik o-gromno škodo. Med žiti je največ trpel ječmen, ki se ga je kakor ostalih žitnih vrst lotila radi preobilega deževja rja in snet. Naše kraje so obiskale zlasti v mesecu maju in juniju številne elementarne nesreče, ki so povzročile na vseh kulturah na polju, in vinogradih precejšnjo škodo. Obeta se nam tudi manjši pridelek sadja in neprimerno slabša trgatev, kakor smo jih imeli v prejšnjih letih. Škoda na vseh kulturah se ceni na 200 milijonov Din, kar znači, da bo naš kmet teško preživel letošnjo zimo. Od vseh poljskih kultur je rodila edino koruza več nego v prejšnjih letih, medtem ko so ostale kulture pokazale znatno slabše uspehe. Žita bomo ime li letos dobro četrtino manj kakor lani, vinogradi pa bodo dali polovico manj, medtem ko je sadni pridelek najmanj za tretjino manjši. Letošnje izredno slabo stanje nam označuje par številk: pridel ka v letošnjem in lanskem letu (v oklepaju) označenega v tisočih q. Pšenica 530 q (678), ječmen 147 (202). rž 201 (395) o-ves 179 (214), vino 282.5 (535), jabolka 330 (518) itd. Če bi koruza letos ne obrodila tako obilno, bi znašala celotna škoda okrog 211 miljonov, tako pa cenimo škodo na 209 milijonov. no težavnejšega plasiranja sekuoda-blaga. Še najbolj redno je ■jemala od nas jajca Nemčija, kamor smo 1. 1930. izvozili največ jajc. Nemčija pa prevzema samo standardizirano blago, poleg tega pa je Nemčija naš izvoz jajc 1. 1934. kon-tingentirala. Uvedba kliringa je bila nova ovira za izvoz naših jajc v Nemčijo. Češkoslovaška je postala za nas pomembnejša odjemalka šeie leta 1933., ko se je začel izvajati načrt o aktivnejšem gospodarskem sodelovanju držav Male antante. Treba je priznati, da češkoslovaška ta načrt dosledno izvaja. Avstrija je 1. 1934. s kontingentira-njem znižala naš izvoz jajc za 85 odstotkov. to je od 530 na 45 vagonov. Tem bolj pa je pospeševala uvoz jajc iz Madjarske. Ugodna dežela za naš jajčni izvoz bi mogla biti Anglija, kjer pa se je treba boriti z dansko, poljsko in nizozemsko konkurenco. Počitnice. A: »Brez šale, prijatelj, imenitno si se popravil.« B: »Da, da, to naredi naše morje.« A: »Mar si bil dolgo ob morju?« B: »Jaz ne, pač pa moja žena.« Nazadovanje izvoza naših jajc. Mirko Hofbauer je sestavil statistiko o našem jajčnem izvozu. Po teh podatkih smo izvozili v zadnjih desetih letih jajc: 1925 za 608,8 milij. dinarjev 2722 vagonov, 1926 za 660,3 milij. 3186 vag., 1927 za 512,8 milij. 2635 vag., 1928 za 467,9 milij. 2452 vag., 1929 za 454,3 milij. 2225 vag., 1930 za 511,7 milij. 3042 vag., 1931 za 399,7 milij. 2630 vag., 1932 za 182,2 milij. 1649 vag., 1933 za 176,4 milij. 1828 vag., 1934 za 101,2 milij. 1192 vag., 1935 za 103,7 milij. 1113 vagonov. Od leta 1925. do 1. 1927. je bil naš najboljši odjemalec Švica, kamor je nato začel naš izvoz nazadovati v korist bolgarskega izvoza. V letu 1930. do 1932. je največ naših jacj prevzela Italija, ki pa je velik del našega blaga prodala naprej v Anglijo, Francijo in Španijo. Z uvedbo sankcij se je naš izvoz v Italijo popolnoma ustavil, kar je naše izvoznike zelo zadelo, zlasti zaradi ved- SPLITSKI GOSTILNIČARJI V BORBI ZA ZBOLJŠANJE GOSTINSKIH PODJETIJ. Na konferenci Inšpekcije dela v Splitu se je razpravljalo med drugim tudi vprašanje sanacije in zaščite gostilničarjev. TOI je sklenila sklicati posebno anketo, na katero bodo vabljeni vsi merodajni faktorji in kjer sc bo razpravljalo o vseli važnih vprašanjih, ki onemogočujejo normalni razvoj gostinskih podjetij. Na tej anketi se bo razpravljalo vprašanje brez plačnega gostinskega dela, omejitve dela pri klubih, omejitve nadaljnili izdajanj gostinskih obrti, ter odmere raznih davščin in pristojbin, kakor tudi vprašanje splitske javne kuhinje. Vladni miličnik pied San Sebastijanom si gasi žejo Skupina španske ženske falange E. C. Izdajalec Spomin iz Airike. »Motite 92, general, nisem Francoz, pa tudi ne Arabec; po rodu sem Italijan. Že pet let je tega, odkar sem zbežal iz tujske legije, ker so me radi neke malenkosti, s katero sem razžalil svojega kaplarja, obsodili na smrt... Vzel sem pot pod noge in pribežal h Kalibom. Ker poznam malo strategijo, sem jim lahko kmalu pomagal. Sam šejk Uled-DeradjS, El Hadj Ahmed, mi je dal hčerko za ženo ter me smatra za najzvestejšega tovariša. Kabili mi že presedajo, a med njimi najbolj moj tast. Ne zahtevam drugega, kakor da pozabite na to, kar se je zgodilo, da mi podarite vojaško obleko ter pustite k moji ženi življenje. Pozabil sem že svojo vero in svoje italijansko ime. Služil bom v francoski .vojski j>od ime- nom El Rumi, s katerim so me krstili Arabci.« Lopov pripoveduje svojo povest z nezaslišano drznostjo. Nasmehne se, ko opazi, kako je mene in gnerala zloglasno zbodlo ime El Rumi. Celih pet let nam je zadajal ta nivrednež bridke rane. »Ah! Ti si torej El Rumi,« mu reče general, ko ga premeri od glave do pet. »Premeteno si ravnal, ko si zahteval od mene častno besedo. Sicer se ne bi mogel odreči želji, da bi te videl pri svojih nogah mrtvega. Kar sem rekel, ne bom prelomil. Pomilostim te in te uvrstim med spahije (posebna vrsta francoskih kolonijalnih vojakov), a za ženo skrbi sam, kakor najbolje veš in znaš, da izpolnim dano besedo; ako si mi pa s svojim predlogom nastavil past, ako ne izpolniš do pičice, kar si obljubil, ti prisegam pri Bogu, da ne odneseš žive glave.« »Ne dvomite o tem, general. Vaš oddelek naj pride jutri ob treh do gaza Ued- Kabira (velike reke), kjer se prične klanec. Tam vas čakam.« »In dočakaš tudi mene,« odvrne general. »Gorje ti, ako «ne prevariš.« »Ne bojte se, general; meni samemu je mnogo do srečnega uspeha. Zadovoljni boste z menoj. Do jutri torej!« reče dozdevni Kabil in odidč. Spremim ga do prvih straž. Preden se ločiva, .me zaprosi: •»Pojdi z menoj še petsto korakov, da vidiš konjiča, ki mi ga je pred osmimi dnevi podaril moj tast. Pojdi. Ne boj se ničesar.« Grem z njim ter kmalu opazim majhnega konja z dolgo rjavo dlako in najplemenitejše pasme. Lepa živalca je čakala sredi gozdnega travnika svojega gospodarja. Lopov skoči na konja ter odjezdil v skok, ne da bi niti malo počakal. Na povratku v tabor srečam generala. »Odkod prihajaš.?.« me vpraša. »Kabila sem spremil pa se sedaj vračam.« »Ti je še kaj povedal?« »Ničesar zanimivega.« »Jutri, še preden se zdani, odrinemo na pot; ti greš seveda z nami. Vem, da si mladenič, kakor je treba, pa ti zaupam mučno nalogo. Kakor senca spremljaj El Rumija. Če opaziš, da nas lopov izdaja, mu preluknjaj s svinčenko glavo.« »Storim, kakor ukazujete, general.« »Prav! Prav! Živi duši pa ne povej ničesar o tem, kar si videl in slišal, ker nam sicer vse propade. Dve uri imaš šc za počitek. Lezi, pa se naspi! Jutri o polnoči da si že na konju!« Za konjenico smo imeli tri sto afriških lovcev (chasseurs d’ Afrique) in sto spa-hijev, pešce pa je tvorilo štiri sto znavov in sto turkosov. (Dalje sledi.) 'TrKsrcBt-jzT4*-: 'tsesshi r^vsaffnasr; Mmtisme m oludiške M; počila lobanja. Poklicani mariborski reševalci so uvoršaka prepeljali v tukajšnjo bolnišni-c°> kjer pa je nekaj ur za tem izdihnil. Nočn^ lekarniško službo imata ta te-dftn Savostova in Vidmarjeva lekarna. Nočni napad v Tomšičevem drevoredu. Ko se je vračal danes zjutraj ob Vi 1. uri 17 letni tkale; Majer Ivan iz Počehove št. 7 (Košaki) v spremstvu dveh žensk po Tomšičevem drevoredu proti domu so ga napadli 3 moški. Vrgli so ga na tla in ga začeli obdelovati z pestmi. Majer se je branil in hotel zbežati, kar pa se mu ni posrečilo. Vrgli so ga zopet k tlem, na kar ga je eden izmed treh napadalcev zabodel z nožem v stegno leve noge. V istem času je vozil tam mimo mehanik Weinhandel, ki je ranjenega Majerja prepeljal na rešilni oddelek, kjer so ga obvezali in oddali v domačo oskrbo. Policija je enega izmed napadalcev aretirala in se vršijo nadaljna poizvedovanja, da izšle dijo pravega storilca — junaka noža. Gori! V gospodarskem poslopju posestnice Pavle Kmetičeve iz Sp. Roč je izbruhnil požar, ki je uničili podstrešje in znaša škoda okoli 10.000 Din. Kaj izgubljajo Mariborčani. Seznam v avgustu 1936 v tukajšnjem uradu oddanih in prijavljenih predmetov: 1 cigaretna doza, 1 ročni voziček, 1 par usnjatih rokavic, 1 aktovka, 1 ženski pulover, 1 moška zapestna ura, 1 zlata ženska ovratna verižica, 1 nikelnasta žepna ura, 1 mala denarnica in 1 črni pas, 1 par naočnikov, 1 aparat za merjenje zračnega pritiska, 1 pozlačena moška verižica, 100 Din, 1 aktovka, 1 avtogenični apart, 1 denarnica z vsebino 14 Din, 1 otroška jopica, 1 zlati poročni prstan, 1 kljuka za pogon avtomobila, 1 par naočnikov, 1 damska srebrna zapestna ura, 1 par moških hlač in en sviter, 1 dvigalo in 1 ženska ročna torbica. Spoštuj očeta in mater. Državnemu tožilcu je bil prijavljen 39 letni Jakob K. iz Preplj, kije v prepiru udaril s stolico svojega očeta in mater s tako silo po glavi, da sta zadobila precejšnje poškodbe. Zadeva bo imela svoj epilog pred sodiščem. Rokomavhi ne mirujejo. V stanovanje posestnika Janeza Švingerja v Svečani v Slovenskih goricah so vdrli neznani vlomilci ter odnesli 800 dinarjev gotovine in več drugih predmetov. V Str. Makolah so zlikovci vlomili v viničarijo posestnika Jožefa Bašeka ter ukradli lovsko puško, razne življenske potrebščine ter o-koli 50 1 vina. Za rokomavhi se vršijo poizvedbe. Kolesa izginjajo. B. Salzu iz Rane je bilo ukradeno izpred sodišča dvokolo znamke »Puch« z evidenčo številko 70478 v vrednosti okoli 1000 dinarjev. Akademiku Dragu Severju pa je izginilo izpred hiše v Slovenski ulici skoraj novo dvokolo znamke »Piza« v vrednosti 1800 dinarjev. 'ŽrtAulo tpPpfifittitfff vesti ftauiiii kstrfi its&k luAuxhkil&biL dfP/jUtfV PARIZ, 14. septembra. Ministrski predsednik Leon Bhuu se je včeraj ves dan pogajal z zastopniki industrijalcev in zastopniki strokovnih zvez v svrho likvidacije stavke tekstilnih delavcev. Naposled je stavil ministrski predsednik Blum zastopnikom industrijcev ultimat, glede sprejetja nove kolektivne pogodbe, povišanja mezd ter nekaterih drugih spornih vprašanj. 24 ur po sprejetju ultimatuma po industrijcih se morajo delavci zopet vrniti na delo. V vladnih krogih izražajo bojazen, da industrijci ne bodo sprejeli Blumovega ultimata Ko se je danes Leon Blum zopet vrnil v Pariz je prispela vest iz Strassbourga, da grozi tamkaj generalna stavka. Tamkajšnje strokovne organizacije se bodo danes popoldne posvetovali glede generalne stavke, ki bo obsegala vse industrijske panoge, takg da bo stopilo v stavko nad 100.000 delavcev. Tudi v drugih francoskih provincah se najavijo nove stavke, ki so delo komunistov in ki hočejo s tem Blumovo vlado prisiliti, da se Francija odpove paktu o ne-vmešavaniu v španske zadeve. spraviti jo v bolnišnico, ni povedal. Gro-bokop misleč, da je o smrti neznane ženske obveščena oblast, je čakal do 13. t. m. na kar je šel oblasti javiti odnosno vprašat, kedaj se naj pokoplje žensko. Ker pa oblast o tem ni nič vedela, je odredila preiskavo glede njene identitete in istočasno odredila tudi obdukcijo trupla, da se ugotovi ako morda neznana ženska ni umrla nasilne smrti. Pri njej so sicer našli neke listine sodišča iz Ormoža glasom katerih se vodi proti njej civilna pravda. Te listine se glasijo na neko Marijo Novak, posestnico v Pršetincih, obč. Koračice. Ako se pa te listine nanašajo na mrtvo žensko, bo dognala šele preiskava. Kino Union. Premiera granidoz-nega filma »Taras Bulba«, legenda iz ruskega življenja. Tatinska sodrga. Žena carinika Edita Košeninova, stanujoča v Miklošičevi ulici, je prijavila policiji, da ji je iz predsobe dr. Javureka na Koroški oesti 24 izginila 1200 dinarjev vredna lisičja boa. Justini Hrenovi, soprogi železniškega uradnika v Gajevi ulici 7, pa je zmanjkal iz predsobe 300 dinarjev vreden električni likalnik. Izpred neke gostilne v Selnici ob Dravi pa je neznan tat izmaknil iz avtomobila obratovodje Pavla Bruderja 20 gramofonskih plošč v vrednosti 600 dinarjev. Za tatovi se vršijo poizvedbe. Pohorski strahovalec na varnem. V zadnjem času so se izvršili na našem Pohorju več vlomov in tatvin pri tamošnjih kmetih. Orožnikom se je sedaj posrečilo, da so aretirali 22 letnega brezposelnega Franca Žnidariča, ki sc je že delj časa klatil po Pohorju in ki je osumljen, da je identičen z vlomilcem, ki je strahoval pohorske kmete. Oddali so ga v zapore tukajšnjega sodišča. Ponarejeni 50 dinarski kovanci so se pojavili v Sv. Barbari v Slov. goricah. Orožniki so izsledili nekoga 32 letnega Franca B., ki je skušal spraviti ponarejeni kovanec v promet in o katerem sumijo, da je v zvezi s ponarejevalci kovancev. Mtuiske jtovfce lEUSBm-LJ M'l l. Ob vse prihranke. V Grajenšaku je bil izvršen vlom pri 65 letni viničarski vdovi Neži Vodan. Stara ženica si je od ust odtrgala in štedila za najhujšo potrebo. Tako je prištedila 1000 Din v srebru po 50 Din, 20 Din in 10 Din. Storilec je ob času, ko je bila Vodanova v vinogradu pri delu, porabil priliko, vlomil v stanovanje in odnesel ves denar. Orožniki iz Ptu ja, ki vodijo preiskavo, so aretirali mlajšega moškega, ki je osumljen vloma, in ga izročili okrajnemu sodišču v Ptuju. Aretirani vlomilec. Radi vloma, ki je bil izvršen pred dnevi v Loki pri Sv. Janžu na Dravskem polju, kjer je bilo ukradeno razno perilo, obleka in druge stvari vredno nad 2000 Din, so orožniki na Bregu pri Ptuju aretirali brezposelnega delavca K. T. iz Tezma, ki je svoje dejanje tudi priznal. Zagonetna smrt neznane ženske. V petek 11. t. m. popoldne je pripeljal neki po imenu neznani voznik, dozdevno od Sv. Tomaža iz Slov. goric pred ptujsko bolnišnico neko žensko in prosil službujočega zdravnika, da jo sprejmejo v bolniško o-skrbo. Ker je pa zdravnik po pregledu u-gotovil, da je ženska mrtva, so sprejem v bolnišnico odklonili in voznika napoti- li, da spravi truplo v mrtvašnico na mest nem pokopališču. Voznik je nato mrtvo žensko odpeljal na pokopališče in izročil truplo grobokopu v svrho da jo pokopljejo, Pred odhodom je voznik izjavil, da je prišla ženska prejšni večer k njemu na stanovanje ter ga prosila za prenočišče. Ker pa naslednji dan ni bila več sposobna za nadaljno pot, jo je po nalogu župana prepeljal v bolnišnico, vendar pa mu je med potjo umrla. Od kod je bil ta voznik in kateri župan da mu je naročil Mvite Požar. V Selcah št. 91 je do tal pogorelo gospodarsko poslopje pos. Muršeca Franca. Požar je izbruhnil nenadoma in še predno so prišli gasilci, je bilo že upepeljeno. Domačini so s težavo lešili le živino. Škode je okoli 20,000 Din, ki pa je krita z zavarovalnino po 12.000 Din. Neverjeten način goljufije in trpinčenje živali. Trgovec s perutnino Vršič Ivan iz Sv. Lenarta v Slov. gor. nakupuje po Slovenskih goricah perutnino. Tako je pred nekaj dnevi kupil od nekega posestnika iz Nadbišeca 11 rejenih, 5—6 mesecev starih piščancev. Ko je Vršič te piščance doma skubil, se mu je njih teža zdela sumljiva. Opazil je tudi, da imajo piščanci nenavadno veliko in trdo golšo. Poklical je živinozdravnika, ki je ugotovil, da je dotični posestnik krmil piščance s kamenjem, velikimi od graha celo do oreha. Orožniki so ugotovili, da je hotel na ta način pridobiti pri vsakem piščancu nekaj na teži in temu primerno »navil« ceno. Zadnjo besedo bo izreklo sodišče. (*AKuisbp tktkOAUo »•»»Frnnfir X29V39RS9CBflEMME3BMSMQMMMBi KRAMPI IN LOPATE POČIVAJO. »Nova doba« piše v zadnji številki: »Vsa leta ni v Slovenijo prišlo toliko milijonov za javna dela kakor letos. To izjavo je podal javno na zboru JRZ v Logatcu minister dr. Krek v nedeljo dne 6. septembra 1936. Tako poroča doslov-no »Slovenec« z dne 9. t. m. Gosp. minister je po poročilu »Slovenca« na tem shodu tudi še povedal, da so pred dobrim letom dni krampe in lopate našli tam, kjer so jih pustili po ukinitvi oblastnih samouprav. — Mi dostavljamo k temu še nekaj. Javna dela so nam v Sloveniji potrebna kakor ribi voda, ker smo vsled nezaposlenosti ali vsled nezadostne zaposlitve močno prizadeti v mnogih predelih naše banovine. Na drugi strani pa so ceste v tako slabem stanju, zlasti še na območju bivše mariborske oblasti, kjer imamo toliko neurejenih potokov in rek, da javnih del zares ne manjka, ko bi le sredstva bila na razpolago. V preteklih treh letih se je pri nas v vseh srezih dravske banovine mnogo delalo, da bi le tudi sedaj in v bodoče ne bilo slabše. Žal pa so krampi že leto dni počivali in mnogokje pri nas, kjer se je v letih 1933., 1934. in v prvi polovici leta 1935. še živahno delalo, krampi in lopate še vedno počivajo in čakajo.« Sk&tfatG. AtArtuic Športne prireditve včerajšnje nedelje Včerajšnji športni raspored v Mariboru je bil bolj skromen ter je obsegal samo eno nogometno tekmo ter ženski lahkoatletski dvoboj med Rapidom in Maratonom. Nogometno moštvo SK Rapida je odpotovalo v Varaždin, kjer je merilo svo je moči s tamkajšnjo Slavijo, dočim so športniki, člani SK Železničarja včeraj počivali. Mariborski motociklisti pa so se udeležili cestne dirke v Ptuju, ki jo je priredil SK Drava. V naslednjem naša poročila: ISSK Maribor:SK Slavija (Pobrežje) 3:1 (2:1). Tekma, ki se je vršila na igrišču bivše SK Svobode, je bila vseskozi užitna, ker sta obe moštvi predvajali precej izglaje-no simpatično igro. ISSK Maribor, ki je nastopil v kombinirani postavi, je nekoliko prevladoval v polju, ni pa znal pretvoriti napad nekaterih zrelih situacij v uspeh. Slavija je igrala precej energično, zlasti obramba ter je njihova igra ugodno presenetila. Tekma je bila zlasti za ISSK Maribor dobra lekcija glede postave v predstoječih prvenstvenih tekmah, ki se pričnejo že prihodnjo 'nedeljo. Sodil je g. Klippstatter. SK DRAVA (Ptuj).SK RADKERSBURG 6:0. V Ptuju se je včeraj odigrala revaiižna tekma med SK Dravo in SK Radkersbur-gom, -ki se je končala z visoko in zasluženo zmago domačinov. Sodil je gosp. Konic iz Maribora. Ova poraza SK Rapida v Varaždinu. SK Rapid je včeraj gostoval z dvema moštvoma v Varaždinu, kjer je odigral proti SK Slaviji prijateljski tekmi. Mladi- na SK Rapida je zgubila svojo tekmo s 6:2, prvo moštvo pa z r el ut arom 3:0. Tekme za državno nogometno prvenstvo. Ljubljana: SK Ljubijana:SK Jugoslavija (Beograd) 2:1 (0:0). Zagreb: HaŠk:BASK 2:2 (1:2), Grad-janski:Concorov, ni pač niti slutila, da obstoja neki avstrijski nadvojvoda Ferdinand Maks in da je tam 011-stran Oceana neka dežela Mehika. Pravi vzrok Šarlotine nesreče, Vzroki človeških nesreč niso navadil0 v zvezi z zunanjimi materialnimi dogodki. Izvori nesreč, tragedij in žaloiger sC pretežno krijejo s pojavom gotovili oseb, njihove volje in njihovega značaja. Vir Šarlotine tragedije ni bil niti slučaj zgodovinskih gonilnih sil v tedanji Ameriki, niti trenj evropske diplomacije. Vzrok usodne tragedije je en sam človek. I11 človek je bil avstrijski cesai Franc .1°" žef I. (Dalje sledi.) Dari‘it* za at ni sklad PiL* Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVjKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d* orestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru