PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XXII. Št. 123 (6410)
V NAPETEM TER POLEMIČNEM^ OZRAČJU
Izvolili so novega predsednika dežele s posebnim statutom-Aoste
Razprava v senatu o stanju v Aosti - Ratifikacija treh sporazumov med Italijo in Jugoslavijo - Zaporo najemnin bodo podaljšali do 31. decembra - FNOM je zavrnil tehnični sporazum z INAM
RIM, 25. — Položaj v deželi Aosti je še vedno v ospredju Političnega zanimanja ne samo na področju dežele same, temveč celotne italijanske politične dejavnosti, saj gre za zanimiv in •hačilen primer politične bitke med strankami levega centra in levico.
Danes se je ponovno sestal deželni svet, ki je izvolil za norega predsednika socialdemokra te prof. Montesana, za podpredsednico pa je bila izvoljena de-mokristjanska svetovalka Per-•onnettaz.
današnji seji je prisostvovalo 17 •vetovalcev levega centra in dva nberalca. V uvodu je svetovalka Personnettaz ugotovila, da svet se-•tavlja trenutno samo 33 svetoval-«v in ne 35 in da torej znaša enostavna večina 17 svetovalcev, tudi zadostuje za sklepčnost zasedanja. Niso pa mogli razprav-Uati o nezaupnici odboru in predsedniku deželnega odbora, ker nista bili prisotni dve tretjini svetovalcev, ijot zahteva pravilnik, htedtem ko bo na prihodnji seji deželnega sveta za to razpravo aadostovala običajna večina.
Socialistični deželni svetovalec Lolombo je v imenu levice v stran *i izjavil, da se ne strinja povsem * načinom reševanja krize deželnega odbora, potrdil pa je, da bodo sodelovali v večini, ki pa ne s®e biti protikomunistična in je de smejo kondicionirati liberalci. v,ečina mora obstajati z lastnimi Slasovi.
, Po izvolitvi je prof. Montesano dotel oditi v prostore predsedstva, ■ter pa so mu sluge zabranili «po ^tsjem ukazu*. Popoldne je pro-tesor v spremstvu sodnega uradnika ponovno hotel zasesti prosto-re, kar pa se mu ni posrečilo, ker ?° . ga star: odborniki dobesedno tzrinili ven. Prof. Montesano je kasneje sporočil, da bo sodno u-krepal proti tistim, ki so mu one-diogočili opravljanje dolžnosti.
V	senatu pa je danes minister *a notranje zadeve Taviani odgo-y°ril na vrsto vprašanj v zvezi s Položajem v deželi Aosti. Mini-f.,€r Je ugotovil, da je bilo na vo-htvah 27. oktobra 35 sedežev v deželnem svetu takole razdeljenih:
13, KPI 9, Union Valdotaine PSI 2, PLI 2, PSDI 1 in neodprta valdostanska skupina 1. Na ’*j osnovi se je sestavila večina ',{ Predstavnikov KPI, Union Valdotaine in pSI, ki je izvolila pred-•edstvo ter odbor.
Kasneje pa je zaradi raznih raz-\teov in predvsem zaradi odstopa ?veh socialističnih svetovalcev odprt1, izgubil večino in je bil 23. Jharca letos zavrnjen proračun. *akrat pa niso razpravljali o resoluciji o nezaupnici, ker je pred-ednik prej končal sejo in ni kas-r'eJe več sklical deželnega sveta , Minister je nato juridično uteme-{J.eval stališče, da v takem položaju ni treba razpustiti sveta, ker da je y svetu možnost večine, kot je tu-Ql utemeljeval upravičenost posega Predsednika vlade.
V	razpravi je komunistični senator Terraclni ugotovil, da so stranke levega centra izvedle v Aosti (rtanever, da pridejo do oblasti. Deželni statut in ustava ne predvidevata pristojnosti predsednika vlade, k' si jih je prisvojil. Senator je dejal, da mora vlada čuvati zakonitost in to na osnovi zakonov, ki jih le odobril parlament.
Demokristjani in socialisti pa so nagovarjali seveda povsem nasprotno tezo, češ da je vlada ravnala Povsem pravilno in v skladu z za-
. Poslanska zbornica je danes pri-cela razpravo o zakonskem predlo-?u, za amnestijo, ki ga je že odo-"«1. senat, o katerem pa je bilo vloženih več popravkov, tako ds V® bo razprava prav gotovo zavlekle in zakon po vsej verjetnosti ne 00 izdelan do 2. junija.
. Včeraj je poslanska zbornica odo Ohia spremembo zakonskega odlo-ka. ki se nanaša na izredne ukre-Pc v korist delavcev in na blagajno ** izravnavo plač za brezposelne ter Podaljšanje najvišjih prispevkov • zvezi z družinskimi dokladami. Za zakon je na tajnem glasovanju od-,®*° glas 228 poslancev, proti pa
Proti so glasovali komunisti in fkhalproletarci. V svojem govoru J® minister za delo Bosco omenil Pomen teh ukrepov, navedel da se ?u 300 na 400 lir dnevno zvišajo do-"lade za brezposelnost, kar pred-ftevlja za državo novo breme 15 “*il jard lir. Minister je tudi ugo-r).v'l. da so marca zabeležili znižanje skupnega števila brezposelnih v Primerjavi z lanskim marcem.
Včeraj so s tajnim glasovanjem “Pobrili tudi nekatere mednarodne Pogodbe in med njimi: izmenjavo ?°t med Italijo in Jugoslavijo glede •“Popolnitev konvencije o medsebojni1 sodni pomoči glede civilnih in upravnih vprašanj. Izmenjavo not ujed Italijo in Jugoslavijo glede podaljšanja sporazuma o ribolovu. Izmenjavo not med Italijo in Jugo-•Jkvljo glede lokalne izmenjave med ?osednimi področji Trsta, Buj, Korte; Sežane in Nove Gorice, kot “Udi glede carinskih olajšav za bla-*Q’ ki ga vsebujejo liste «C» in «D». “osebna komisija poslanske zbor-!Ce za najemnine je danes so-«‘asno sklenila, da bo zahtevala ,u Predsednika zbornice, da lah-, ha zakonodajni seji odobri del .“Zonakega predloga, ki se nana-
ha podaljšanje zapore najem-,'h do 31 decembra letos. Pred-'dnik komisije Breganze je kas-u*l* povedal novinarjem, da se ° komisija na zakonodajnem za-p d*nju sestala v petek 27 maja “Jasnil je tudi, da na tak način ‘ s° skušali ponovno spraviti teti1 vprašanja z dnevnega reda, mveč samo omogočiti parlamen
ključih razpravo še pred poletnimi počitnicami.
Predsednik republike Saragat je ob pristojnosti predsednika vlade Mora izročil visoki odlikovanji • zlato pero* in »zlato knjigo* Gustavu del Vecchiju in založbi »Šansoni*. Ti odlikovanji je vlada u-stanovila leta 1964 in z njima odlikujejo književnike in založbe.
zdravniških
49 glasovi; 28 jih je bilo za sporazum, 11 pa vzdržanih. Prvotno je izvršni odbor FNOM sporazum že odobril, kasneje pa so se številne pokrajinske federacije izrekle proti njemu, češ da ne upošteva nekaterih bistvenih zahtev zdravnikov, predvsem pa da ne vsebuje tudi ekonomskih vprašanj o katerih se govori samo o nadaljnjih pogajanjih.
Vsedržavni svet FIOM je na isti seji tudi ponovno soglasno izvolil za predsednika prof. Baraittija, ki je bil podal ostavko in ki jo je sedaj umaknil.
Vsedržavni svet zbornic FNOM je zavrnil tehnič- Sporazum je zavrnil tudi izvršni ni sporazum, ki je bil sprejet med ““—s—’ "-------- . . ... .
predstavniki zdravnikov in INAM. Vsedržavni svet FNOM je zasedal osem ur in je sporazum zavrnil z
odbor vsedržavnega sindikata zdravnikov, ki ugotavlja, da bi se po tem sporazumu odnosi celo poslabšali. V tej zvezi tudi ugotav-
iiiiiiiiiiiiiiikiiiiii ii miiii m n 1111111111111 n i iiiiii mi im iiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIiiIIiiiiIi,,iiI,m,
ZA VČERAJŠNJI TITOV ROJSTNI DAN
«Dan mladostih v SFRJ Dante Graziosi v Beogradu
Na beograjskem velesejmu je zagotovil uresničenje rimskih dogovorov s podtajnikom Snuderlom
dal minister za kmetijska izboljše-valna dela. Sledila je debata. Zasedanje bo verjetno trajalo dva dni ali tri.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 25 — S tradicionalnim folklornim in športnim spore-uoui, pri katerem so sodelovale skupine vsen krajev Jugoslavije in pripadniki vseh rodov jugoslovanske ljudske armade, so uanes v Beogradu ob navzočnosti predsednika republike in najvišjih ju-gcslovanskin voditeljev na stadionu Jugoslovanske ljudske armade proslavili »Dan mladosti* in rojstni dan predsednika republike maršala Tita. 6 štaietno palico, ki so jo zastopniki miadine izročili predsedniku Titu pred začetkom sporeda, so bili predsedniku republike izročeni pozdravi vseh narodov Jugoslavije z željami, da bi še dolgo aivel in nadaljeval svojo borbo za socializem m mir na svetu. Včeraj so 'Titu čestitali za rojstni dan zastopniki pionirjev, mladine in delovnih kolektivov iz raznih krajev Jugoslavije. Danes pa so mu čestitali naj bližji sodelavci in funkcionarji zastopniških LETALSKO OPORIŠČE VAN-teles, družbeno političnih organi-1 DENBERG, 25. — Predstavnik a-zacij, organov uprave, javni in I meriškega letalstva je sporočil, da kulturni delavci. Med drugimi so | s0 izstrelili neki satelit z raketo
£uU ^rl[°Si trS rr8- predstavnik je do-komiteja CK Zveze komunistov stavl1 samo & to> da Je Pn lzstre' T	............litvi sodelovala aeronavtika in in-
dustrija.
o važnem vprašanju teme-razpravlja, ter da bodo za
Zagari v Bukarešti
BUKAREŠTA, 25. — Italijanski podtajnik v zunanjem ministrstvu Mario Eagari je prišel sinoči v Bukarešto, kjer bo imel več razgovorov z raznimi člani romunske vlade. Zagari je izjavil, da je njegov obisk v Bukarešti ponoven dokaz prijateljskih vezi, ki vežejo Italijo in Romunijo. Dodal je, da bo njegov obisk prispeval k nadaljnji okrepitvi tradicionalnih prijateljskih odnosov med obema državama.
Jugoslavije, zatem funkcionarji zvezne skupščine, predsedniki skupščine in republiških izvršnih svetov socialističnih republik in zastopniki zveznega izvršnega sveta.
Predsednik republike je prejel tudi številne brzojavne čestitke iz Jugoslavije in inozemstva od mnogih inozemskih državnikov, voditeljev komunističnih partij’in delavskih gibanj, med njimi od indijskega predsednika Rada Krišna-na in predsednice vlade Indire Gandi, etiopskega cesarja Haile Selasija, generalnega tajnika CK Kp Sovjetske zveze Brežnjeva, voditeljev držav in komunističnih partij ostalih socialističnih republik in drugih državnikov.
Italijanski veleposlanik v Beogradu Roberto Ducci je danes ob dnevu Italije na velesejmu tehnike v Beogradu in ob obisku podtajnika v ministrstvu za zunanjo trgovino Danteja Graziosija priredil v sejemskih prostorih sprejem, katerega so se udeležili visoki zastopniki jugoslovanskih zveznih u-stanov, gospodarske zbornice in številni gospodarstveniki.
Med sprejemom je prisotne pozdravil Dante Graziosi in v kratkem govoru poudaril pomen trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Italijo, ki je lani dosegla vrednost 179 milijard lir. Pomen, ki ga daje Italija gospodarskemu sodelovanju z Jugoslavijo, doka
lja napačnost postopka, ko pri pogajanjih niso udeleženi sindikati.
Vsedržavna tajništva sindikatov uslužbencev PTT so proglasila 48-umo stavko, ki bo v torek, 31. maja in v sredo, 1. junija. Stavko so proglasili, ker so sindikalne organizacije mnenja, da so nezadostni predlogi vlade glede nove ureditve zaposlitve v uradih. Istočasno pa sindikalne organizacije negativno ocenjujejo predvideno reformo PTT.
Dopoldne so se pričela pogajanja za obnovitev vsedržavne pogodbe za kovinarje državnih podjetij, ki se bodo nadaljevala še jutri. Predstavniki FIOM-CGIL so današnje razgovore negativno ocenili, češ da delodajalci po večini niso pokazali dobre volje za sprejem zahtev.
O potovanju z osebno izkaznico v nekatere države !
RIM, 25. — Urad za tujce v mi-1 nistrstvu za delo javlja, da «v skla- j du z mednarodnimi sporazumi z i Avstrijo, Belgijo, Francijo, Zahodno Nemčijo. Grčijo, Luksemburgom, Malto, Nizozemsko, Švico in Turčijo imajo italijanski državljani prost vstop v te države samo z osebno izkaznico, ne da bi bil potreben na njej vizum kvesture«.
«Vendar pa je treba upoštevati, dodaja poročilo, da za nekatere od teh držav velja poseben upravni postopek za vstop tujih državljanov na njihovo ozemlje, če se mislijo zaposliti. S tem v zvezi poziva ministrstvo za delo in za socialno skrbstvo prizadete delavce, ki želijo toč-nejše informacije, naj se obrnejo na pristojne urade za delo.
Kar se tiče Švice, se opozarja, da še vedno veljajo nedavni ukrepi, ki določajo, da je treba imeti »zagotovilo o dovoljenju bivanja«, ki ga izdajo pristojne švicarske policijske oblasti. Da si olajšajo potreben upravni postopek za bivanje v Švici in da prihranijo sebi in svojim družinskim članom nepotreDne nevšečnosti, se svetuje omenjenim delavcem, naj si oskrbijo reden potni list namesto osebne izkaznice.
TRST, četrtek, 26. maja 1966
PO OBISKU BONSKEGA KANCLERJA V LONDONU
Wilson in Erhard se nista sporazumela o stroških za angleške čete v Nemčiji
Posebna mešana komisija bo skušala ta spor rešiti * Erhard je izjavil, da želi navzočnost francoskih čet, toda potrebno je skleniti nov sporazum
BON, 25. — Zahodnonemški kancler Erhard je končal svoj uraden obisk v Londonu in se je danes vrnil v Bonn. Včeraj se je pogovarjal z Wilsonom nad dve uri. Navzoč je bil tudi finančni minister Callaghan.
Uradno poročilo v zvezi z obi-
skom pravi, da se bosta zahodno nemški in angleški finančni minister sestala v kratkem in se posvetovala o ustanovitvi mešane komisije, ki naj prouči vse metode za zadovoljivo rešitev vprašanja vzdrževanja britanskih čet v Nemčiji. Komisija bo poročala vladama do 15. septembra.
Poročilo potrjuje, da sta Wilson in Erhard govorila o financiranju angleških čet v Nemčiji. Velika Britanija je mnenja, da je pravilno, da ostane sedanje število čet v Nemčiji, dokler ne bo v Evropi dosežen zadovoljiv sporazum za nadzorovanje oborožitve, toda s pogojem, da se najdejo sredstva za stroške vzdrževanja teh čet.
Erhard je obrazložil stališče bonske vlade in se skliceval na veljavne pogodbene sporazume.
Wilson je ponovil, da Velika Britanija želi pristopiti k evropski gospodarski skupnosti skupno z drugimi državami EFTA, ki to želijo, seveda če se najde način za zaščito bistvenih interesov Velike Britanije in Commonwealtha.
Poročilo pravi dalje, da sta obe strani z zadovoljstvom poudaril razvoj tesnih in prijateljskih odnosov med obema državama. Ugotovili sta popolno soglasje o tem, da je potrebno ohraniti in izboljšati u-činkovitost integriranega sistema NATO, in o načelih, na katerih je treba to izboljšanje doseči. Obe strani sta izrekli prepričanje, da je treba na prihodnjem ministrskem zasedanju NATO v Bruslju sprejeti sklepe, ki naj omogočijo organizaciji napredovanje. Strinjali sta se tudi o važnosti nadaljnjega proučevanja jedrske organizacije
iiiiiiiiiiiiiiitiiliiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Sen. Terraciniju odklonjen vizum za vstop v ZDA
RIM, 25. — Senator Terracini ni mogel dobiti vstopnega vizuma za kratko bivanje v ZDA. S tem v zvezi je tiskovni urad KPI objavil naslednje sporočilo:	»Vlada
ZDA je odrekla vstopni vizum za ZDA senatorju Umbertu Terraciniju, bivšemu predsedniku ustavodajne skupščine in predsedniku senatne skupine KPI. Kabinet italijanskega zunanjega ministrstva je sporočil senatorju Terraciniju, da je ameriško veleposlaništvo odklonilo vstopni vizum. Zdi pa se, da je ime Terracinija na posebnem seznamu oseb, katerih vstop v ZDA bi predstavljal nevarnost za ameriško državo.*
Predstavnik ameriškega državnega departmaja McCloskey je na današnji tiskovni konferenci potr^ dil, da so ameriške oblasti odklonile vstopni vizum senatorju Terraciniju. Dejal je, da so ameriške oblasti upravičeno domnevale, da bi se senator Terracini, ko bi prispel v ZDA, udeležil kongresa a-meriške komunistične stranke, ki bo prihodnji mesec v New Yorku. McCloskey se je skliceval na določbo, ki piepoveduje vstop v ZDA »osebam, ki so vmešane v prevratno dejavnost*.
PO ZADUŠITVI UPORA V DANANGU
Nove demonstracije budistov Ki napoveduje ostre ukrepe
U Tant poudarja, da je rešitev krize v rokah tistih, ki imajo moč
SAJGON, 25. — Budistični voditelji v Saj gonu so bili napovedali za danes «miren pohod« in so ponovno zahtevali odstop vojaške vlade. Toda Kijeva vlada je odredila izredne varnostne ukrepe. Demonstracija bi morala biti v budističnem zavodu, toda zaradi vladnih ukrepov so
MOSKVA, 25. — Član vodstva KP SZ Aleksander šeljepin se je sestal danes s severnovietnamskim poslanikom v Moskvi. Kakor je znano,
sjmss “Ki=rSE“«s W
budistični voditelji sklenili, da bo množično zborovanje na nekem trgu. Demonstranti pa se niso mogli zbrati, ker je policija metala nanje solzilne bombe.
Zaradi velike vlage v zraku se plini niso razpršili in na celotnem področju je več ur ostal gost - oblak plina.
Tudi v Hue je bila danes množična demonstracija, med katero ,, , nnrn„„„tj so se znova pojavih protiameriški ljem p g_ napisi. Ob koncu demonstracije je večja skupina študentov odšla na ameriški konzulat in izročila pismo za predsednika Johnsona, ki so ga bili napisali s krvjo. V pismu zahtevajo, naj ZDA takoj ukinjejo svojo podporo vladi generalov Kija in Tieuja, ((drugače bomo prisiljeni javno obtožiti ameriško vlado, da krši avtonomijo Vietnama«. General Dinh je na tiskovni konferenci izjavil, da se bo upor nadaljeval, ter je obtožil generala Kija ((zločinskih dejanj«.
Minister za obrambo general Ko je v Danangu izjavil, da je mesto
godkl v Danangu dokaz, da tako imenovani «boj za demokracijo« ne ustreza več resničnimu položaju. Pripomnil je, da gre v spopadu za sam obstoj, nedovisnost in narodno enotnost dežele, če ne bodo boji naglo prenehali. Poudaril je, da je večina članic OZN prepričana, da sila ne bo vzpostavila miru v Vietnamu m da če tisti, ki ima
jo moč v rokah, hočejo mimo rešitev, so Združeni narodi priprav-
skal Hanoj s številno delegacijo so vja[je ;n general Van Kao osta-
vjetske vlade.
ne poveljnik prvega vojaškega pod-
P0 ATENTATU NA JUŽNEM TIROLSKEM
Kreisky ne more priti na zborovanje v Bocnu
Članu tirolske deželne vlade prepovedan tranzit po italijanskem ozemlju - Fašistični letaki v Bocnu proti Kreiskemu - Pogreb finančnega stražnika Bolognesija
DUNAJ, 25. — J3ivši avstrijski zu- »Prihaja zločinec«. Nato je Krei-
sky izjavil, da so še pred atentatom na finančnega stražnika sku
nanji minister Bruno Kreisky ne bo govoril jutri v Bocnu na zborovanju, ki ga je organizirala «So-ziale Fortschrittpartei«, t. j. nova južnotirolska socialdemokratska stranka, ki jo je ustanovil dr. Jen-ny, ki je bil nedavno izključen iz južnotirolske ljudske stranke. Krei-sky bi moral govoriti o stanju v Evropi in o južnotirolskem vprašanju.
Italijansko poslaništvo na Dunaju
________ _	_______ ______ je posredovalo pri avstrijski vladi
zuje tudi dejstvo, da na sejmu v | neposredno in tudi pri Kreiskem Beogradu sodeluje nad 100 itali-janskib podjetij. Italija je danes med državami, ki uvažajo v Ju-
goslavijo, na prvem mestu, a na drugem mestu med kupci jugoslovanskega blaga takoj za Sovjetsko zvezo. Graziosi je poudaril važnost sporazuma o gospodar skem, industrijskem in tehničnem sodelovanju, ki je bil podpisan lani, za razvoj gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Glede težav, ki so nastale zaradi ukrepov, ki jih je Italija odredila kot članica evropske gospodarske skupnosti, je Graziosi zagotovil, da bo Italija pokazala največje razumevanje in storila vse, da bi se našla za obe strani najboljša rešitev, kot je bilo dogovorjeno med nedavnim obiskom jugoslovanskega podtajnika za zunanjo trgovino Snuderla v Rimu.
B. B.
Plenarno zasedanje CK KP SZ
MOSKVA, 25. — Danes Je bilo v Kremlju plenarno zasedanje centralnega komiteja KP SZ. Razprav, ljali so o kmetijstvu in še posebej o novih ukrepih za zboljševalna In namakalna dela, da bi pridelali več žita in drugih poljskih pridelkov. Poročilo s tem v zvezi je po-
.........milili!..i...................................................... f°čja. Dalje je minister izjavil, da
je poveljnik prve divizije v Hueju general Nhuan potrdil svojo zvestobo vladi. Minister je dejal, da je »v Hue stanje enako kakor v Danangu«, ni pa dodal drugega.
Včeraj so se v Sajgonu sestali voditelji južnovietnamskega vojaškega režima s svojimi pristaši. Sestanek so krstili za ((narodni kongres ljudstva in oboroženih sil«. General Tieu in Ki sta napovedala ostre ukrepe proti «vsem bodočim upornikom«. General Tieu je hkrati povedal, da bodo 11. septembra letos »splošne volitve« v tistih predelih države, ki so pod nadzorstvom sajgonske vojske. Dejal je, da je upor v Danangu zadušen, in je pozval pristaše, naj se zavzemajo za narodno enotnost.
Prav med zasedanjem vojaškega odbora in njegovih pristašev so po sajgonskih ulicah bile nove demonstracije, med katerimi so demonstranti zahtevali odstop Kijevega režima in konec državljanske vojne.
Na konferenci vojaških voditeljev in njihovih pristašev, katere se je udeležilo približno tisoč ljudi, ni bilo predstavnikov budistične cerkve. Enote s severnih področjih, kjer so se osem dni upirali, so zastopali oficirji, ki so imeli vsi nižje čine od majorja. General Ki je na konferenci zlasti ostro napadel voditelje budistične cerkve zaradi ((podtalnega rovarjenja med krizo«. Pripomnil je, da ne bo dopustil, da bi v prihodnje kdo »pomešal politiko In vero«. Na koncu sta generala Tieu in Ki izjavila, da sta pripravljena «pozitlvno pretresti predloge o razširitvi vodstva direktorja vojaškega režima«. V vodstvo naj bi prišli tudi civilisti.
List «Saigon Post« javlja, da so trije člani odbora, ki ima nalogo pripraviti volilni zakon, odstopili. Še prej sta odstopila predstavnik budističnega zavoda in delegat iz Hueja.
V Sajgonu je danes eksplodiral naboj streliva na biciklu, ki so ga bili pustili pred neko ameriško garažo; ni bilo žrtev.
Enote osvobodilne vojske so napadle včeraj skupino posebnih sajgonskih vojakov v pokrajini Fu Jen sevemovzhodno od Sajgona in ji zadali precejšnje izgube. Predstavnik ameriške vojske je Izjavil, da so ameriška letala izvedla v zad. njih štirindvajsetih urah 24 bombnih napadov na Severni Vietnam. Bombardirali so tudi neko področje severno od Hanoja in tamkajšnjo železnico.
Glavni tajnik OZN U Tant je v svojem govoru v Atlantic Cityju izjavil, da je rešitev vietnamske krize v rokah tistih, ki imajo moč in ki so odgovorni za to odločitev. Opozoril je na omejene možnosti Združenih narodov pri posredovanju za rešitev vietnamske
in predočilo, da v sedanjih okoliščinah ni umestna navzočnost avstrijske osebnosti na zborovanjih na Južnem Tirolskem.
Avstrijska tiskovna agencija pa javlja, da so italijanske oblasti na meji na Brenerju prepovedale članu tirolske deželne vlade Rupertu Zechtlu vstop na italijansko ozemlje. Zechtl je hotel potovati v Lienz v Vzhodni Tirolski z avstrijskim vlakom, ki pelje po ozemlju bo-censke pokrajine. Zechtlu je bil že prej prepovedan vstop na italijansko ozemlje, toda do sedaj mu niso nikoli preprečili potovanja s tem vlakom, ki pelje po italijanskem ozemlju.
Kreisky in drugi poslanci socialistične stranke so vprašali zunanjega ministra Tončiča, kakšne u-krepe namerava sprejeti proti u-krepu italijanskih oblasti, ki so prepovedale Zechtlu (ki te tudi socialist) potovanje v Lienz po «hodnlku», ki pelje po ozemlju bo-censke pokrajine.
Kreisky je danes v parlamentu med debato o načrtu zakona za nove ministrske pristojnosti govoril tudi o svojem nameravnem potovanju v Bočen, ki ga je moral odpovedati, ker so mu Italijanske oblasti sporočile, da njegov govor ne bi bil umesten po nedavnem a-tentatu na finančnega stražnika Bolognesija na Južnem Tirolskem. Kreisky je tudi sporočil, da je neka neofašistična organizacija razširila v Bocnu letake z besedami
šah z raznih strani preprečiti njegov govor v Bocnu. Tudi predstavniki južnotirolske ljudske stranke in nekateri avstrijski krogi so ga prepričevali, naj ne potuje v Bočen
Dunajski časopisi objavljajo na prvi strani in z velikim poudarkom novico o odpovedanem potovanju Kretskega v Bočen. Neodvisni »Kurler« ima na prvi strani velik naslov: «Po južnotirolskem di-namitnem atentatu: sedaj je Italija prepovedala vstop dr. Kreiskemu«. Drugi neodvisni list »Neues Oster-reich« piše: «Južna Tirolska: dr. Krelsky ne more vstopiti — čudna italijanska reakcija na dinamitni atentat«. Glasilo socialistične stran ke »Arbelter Zeitung« piše v naslovu: ((Italijani so preprečili govor dr. Kreiskega v Bocnu«.
Avstrijski zunanji minister Tončič je v odgovoru na vprašanje nekega socialističnega poslanca, ali so na vidiku nova pogajanja o Južni Tirolski, odgovoril, da bo ob primernem trenutku podal poslanski zbornici obširno poročilo o Južni Tirolski. Dodal je, da južnotlrolsko vprašanje ni vprašanje ene stranke ln še manj ene osebe, temveč «stvar vseh nas, v naši odgovornosti za Južno Tirolsko«. Pripomnil je: »Storiti hočemo to, kar je koristno Južnim Tirolcem«
V Bocnu so Italijanske vojaške oblasti po atentatu na finančnega stražnika odredile na vsem ozemlju bocenske pokrajine posebne varnostne ukrepe. Turistom in planincem so svetovali, naj se ne približajo planinskim kočam, ki se bodo v kratkem odprle in kl so vojaškega značaja. Posebne skupine karabinjerjev in policijskih agentov pregledujejo vse obmejne postojanke, kl so običajno pozimi zaprte. V Bocnu je bil danes pogreb finančnega stražnika Bolognesija, ki Je postal žrtev atentata. V imenu vlade se Je pogreba udeležil podtajnik
Spopadi v Ugandi
KAMPALA, 25. — V Bugandi, zvezni državi Ugande so uvedli obsedno stanje. Varnostne sile so pooblastili, da lahko primejo vsakogar brez zapornega povelja. Od prejšnjega petka so aretirali 50 ljudi. Včeraj je ugandska vojska napadla palačo bugandskega kralja Mutese, ki je sedaj v Mengu, kraju, ki je blizu Kampale. Vojska je palačo zasedla po večurnem streljanju.
Ni znano, kje je kralj Mutesa. Baje so ga aretirali. V Kampali je bilo vso noč mimo, toda še vedno je zelo napeto. Vlada je sporočila, da je bilo med neredi v ponedeljek ubitih 22 ljudi. Po govoricah, ki krožijo v Nairobiju, pa je bilo med neredi približno dvesto mrtvih in ranjenih.
Buganda je največja in najbogatejša od štirih držav, kl so vključene v ozemlje afriške države U-gande. Letošnjega februarja je
predsednik ugandske vlade Milton Obote odstavil predsednika republike in kralja Bugande Muteso ter prevzel posle državnega poglavarja. Muteso je obtožil, da kuje zaroto proti osrednji vladi. V ponedeljek so izbruhnili neredi, potem ko so objavili zahtevo bugandskega kralja Mutese, naj bi razpustili federacijo med Bugan-do in Ugando. Kralj Mutesa je svojo zahtevo navedel tudi v pismu, ki ga je poslal tajniku OZN U Tantu. Zahteval je med drugim od sedanjega predsednika Oboteja, da mora z zvezno vlado zapustiti najpozneje do 30. maja letos Kam-palo, ki je tudi glavno mesto Bugande. Radijska postaja v Kampali, ki jo nadzoruje zvezna vlada, je akcijo kralja Mutese označila za upor in izdajstvo. Muteso šo obtožili, da se je «povezal s tujimi silami, da bi strmoglavil za-kor.';o vlado zvezne Ugande«.
Ne bodo volili ker nimajo vodovoda
ASCOLI PIČENO, 25. - Kakih sto družin iz vasic Giustimana, Vi-tavello in Collina, ki niso daleč od Ascoli Pičeno, je odklonilo volilne izkaze. Sklep, da volilnih izkazov ne sprejmejo, je bil sprejet v znak protesta, ker jim še niso zgradili vodovoda in jim vodo dobavljajo z avtocistemo. Niti prigovarjanje nekega demokristjanske-ga kandidata ni moglo prebivalcev omenjenih treh vasi prepričati, da bi odstopili od svojega sklepa.
IIIIIIIHIHIlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIHIII
DANES
Spor zaradi deželnega sveta dežele Aoste se stalno zaostruje. Obe strani vztrajata pri svojem in zagovarjata zakonitost svojega stališča. KPI in francoska stranka Unione Valdotaine sta mnenja, da je imenovanje vladnega komisarja nezakonito, ker tega ne predvideva deželni statut in tudi ne izrecno neki vsedržavni zakon, ter poudarjata, da bi morali razpustiti svet ter razpisati nove volitve. Stranke levega centra pa trdijo, da je imenovanje povsem zakonito, češ da stari odbor ni imel več večine in ni hotel razpravljati o nezaupnici, ko ni bil odobren deželni proračun, ter enostavno ni skliceval deželnega sveta. Včeraj so stranke levega centra Izvolile novega predsednika, ki pa svojega mesta ni mogel prevzeti, ker ga niso pustili v urad. V senatu pa je bila o tem vprašanju obsežna razprava na osnovi izjave notranjega ministra Tavianija.
Vsedržavni svet zdravniških zbornic • FNOM je zavrnil tehnični sporazum med zdravniki in INAM, tako da je celotni spor ponovno na začetku in nič ne kaže, kako ga bo mogoče rešiti. Svet je istočasno tudi sklenil, da morajo zavarovanci sami plačati pristojbine zdravnikov, dokler se spor ne reši, kar pa po drugi plati ponovno pomeni, da bodo vse breme spora morali nositi zavarovanci.
Zahodnonemški kancler Erhard je včeraj v Bundestagu izjavil, da je njegova vlada pritrdilno odgovorila na vprašanje francoske vlade, ali Bonn želi, da francoski vojaki ostanejo v Nemčiji tudi po izstopu Francije iz NATO. Kancler je poudaril, da je za bivanje francoskih čet nujno potreben nov sporazum, ker se ni primerno sklicevati na pogodbo o bivanju čet iz leta 1954 kakor dela francoska vlada, ker se ta pogodba tiče samo tistih čet v Nemčiji, ki so tam v okviru atlantskega pakta. O svo-
krize. Omenil je sedanje razmere jih razgovorih z VVilsonom v Lon-
v finančnem ministrstvu Valsecchi. v Vietnamu in poudaril, da so do- i donu pa je Erhard pred tem izja-
vil, da sta obravnavala vprašanje financiranja angleških čet v Nemčiji. Povedal je, da Anglija želi pristopiti k evropski gospodarski skupnosti ter da sta se z Wilso-nom strinjala glede izbolj anja učinkovitosti »integriranega sistema NATO«.
Zaradi atentata na finančnega stražnika v bocenski pokrajini je italijanski poslanik na Dunaju posredoval pri vladi, da bivši avstrijski zunanji minister Kreisky ne bo predaval danes v Bocnu na zborovanju, ki ga je organizirala nova južnotirolska socialdemokratska stranka, ki se je odcepila od južnotirolske ljudske stranke. Posredovanje je zelo razburilo ves avstrijski tisk.
V	Južnem Vietnamu so tudi predvčerajšnjim partizani zadali precejšnje izgube sajgonski vojski sevemovzhodno od Sajgona. Ameriška letala pa so opravila 24 bombnih napadov na Severni Vietnam. »Vojna v vojni« pa še ni prenehala. kljub zasedbi vseh pagod v Danangu, ker uporniki v mestu Hue še vedno nadzorujejo položaj, v samem Sajgonu pa so bile demonstracije, med katerimi so zahtevali odstop Kijevega režima m konec državljanske vojne. V mestu Hue so demonstranti izročili ameriškemu konzulatu pismo za predsednika Johnsona, ki so ga napisali s krvjo in zahtevali ukinitev ameriške podpore vladi generalov Kija in Tieuja. U Tant je izjavil včeraj, da je OZN pripravljena pomagati tistim silam, ki imajo odgovornost za rešitev vietnamske krize, za dogodke v Danangu pa je dejal, da so dokaz, da tako Imenovani »boj za demokracijo« ne ustreza več resničnemu položaju.
V	Bugandi, zvezni državi Ugande, je prišlo do spopadov in vse kaže, da je bilo ubitih okrog 22 ljudi, ranjenih pa 180. Ugandska vojska je napadla palačo bugundskega kralja Mutese, ki ga dolžijo izdajstva, ker da se je povezal s tujimi silami, da bi strmoglavil zakonito vlado zvezne države Ugande.
zavezništva in o tem, da večja strnjenost in moč zavezništva boljša možnosti mirne rešitve vprašanj med Vzhodom in Zahodom. Obe vladi morata nadaljevati napore za izboljšanje odnosov s Sovjetsko zvezo in z državami vzhodne Evrope. Wilson je izrekel zadovoljstvo z nedavno pobudo bonske vlade z noto od 25. marca o razorožitvi in evropski varnosti. Obe strani sta poudarili, da je bistveni element vsakega sporazuma združitev Nemčije na podlagi samoodločbe.
Britanska vlada je ponovila svoj sklep, da bo še dalje izpolnjevala svojo vlogo »obrambe svobode berlinskega prebivalstva«.
Glede evropske skupnosti sta ob« strani poudarili zvestobo širši enot. nosti, v kateri bi mogle vse evropske države v celoti izvrševati svo jo vlogo. Proučili sta sedanje sta« nje pogajanj o Kennedyjevi rundi ter obravnavali tudi vprašanje Ro dezije in Vietnama. Wilson se je zahvalil Erhardu za nemško podporo v zvezi z Rodezijo. Na koncu sta se Erhard ln Wilson spo razumela o potrebi nadaljnje izmenjave mnenj v Bonnu.
Ob povratku v Bonn Je Erhard izjavil časnikarjem, da je bil do sežen sporazum o glavnih vprašanjih, ki so jih obravnavali, in da se lahko govori o «popolnem sporazumu«. Dejal je, da je njegov obisk v Londonu »imel popoln uspeh«.
Nekaj ur po povratku se je Erhard udeležil sestanka demokrist-janske parlamentarne skupine in je nato govoril na plenarni seji parlamenta. Govoril je o stališču, kl ga je zavzela bonska vlada glede atlantskega zavezništva, o bivanju francoskih vojakov na nemškem ozemlju in o evropski varnosti.
V zvezi z bivanjem francoskih čet v Nemčiji je Erhard pritrdilno odgovoril na vprašanje francoske vla. de, ali Bonn želi, da francoski vojaki ostanejo v Nemčiji. »Nepreklicen «da», je dodal Erhard, velja ne samo za kopenske čete, temveč tudi za letalske sile in na splošno za ves francoski letalski obrambni sistem.« Tistim, ki obtožujejo Nemčijo, da hoče doseči, da bi se Fran. cija vrnila skozi okno v integracijo, ki jo je zapustila skozi vrata, je Erhard odgovoril, da to ni namen bonske vlade, temveč da hoče ta vlada doseči z vsemi članicami NATO sporazum s Francijo, ki naj »odpravi negotovost in pomanjkanje varnosti«, ki bi trajali, če ne bi jasno vedeli, kakšno nalogo imajo francoske enote v Nemčiji. Dejal je tudi, da je potrebna «popolna razjasnitev« tudi glede varnosti vseh zavezniških čet, ki so v Nemčiji: «V zavezništvu mora namreč vsakdo imeti možnost računati na sodelovanje drugih.« Zatem je Erhard dejal, da zahtevati nov statut za francoske čete, ki naj določi njihove pravice in njihove dolžnosti in prpavno podlago njihove navzočnosti v Nemčiji, ne pomeni zgubljati se v pravna dlakocepstva, temveč načeti politično vprašanje, kl je poglavitne važnosti. Dodal je, da ni pri-memo sklicevati se na pogodbo o bivanju čet iz leta 1954, kakor dela francoska vlada, ker je ta pogodba pooblaščena navzočnosti francoskih čet v Nemčiji v okviru poveljstva NATO, ki je predvidevalo odvisnost oboroženih sil od nemškega vrhovnega poveljnika, pristojnega za enote v srednji Evropi. Pripomnil je, da zaradi tega čete nekega zaveznika, ki zapustijo vojaško integracijo, lahko ostanejo v Nemčiji samo na podlagi novega sporazuma. Zapadlosti, kl jih je določila francoska vlada, so zelo blizu, in zaradi tega je zadeva še bolj zapletena. Erhard je izrazil upanje, da francoska vlada ne bo odklonila začasne ureditve za bivanje čet v Nemčiji po 1. juliju v pričakovanju dokončnega sporazuma med dvema valdama.
Akcije proti mafiji
PALERMO, 25. — Posebno kontrolno službo so včeraj opravljali agentje kvesture in raznih komisariatov Javne varnosti v središču Palerma in tudi na periferiji mesta. Postavili so premične cestne bloke ter kontrolirali javne službe ln živilske trge. Tako so pregledali več kot tisoč avtomobilskih vozil, legitimirali 1477 oseb ter mimogrede zabeležili še 35 prestopkov cestnega zakona.
Drugo akcijo proti organiziranemu zločinskemu delovanju so izvedli na področju Caronle v pokrajini Messina. Več kot dvesto karabinjerjev je pregledalo tudi o-kolico naselja. Karabinjerji so imeli v pomoč še helikopter in policijske pse. Našli so in zaplenili » rožje in municijo.
Na Slovaškem simpozij o arteriosklerozi
BRATISLAVA, 25. — Okrog 60 kardiologov iz 15 držav se udeležuje simpozija o arteriosklerozi m začetkih Infarkta v Sliaču na Slovaškem. Posvetovanje je pod pokroviteljstvom Svetovne zdravstvene organizacije, organizator posvetovanja pa je češkoslovaško društvo za kardiologijo. Med udeleženci je profesor Whlte z univerze t Bostonu, Kilšidev iz SZ ter znanstveniki iz Franclje, Italije, Jugoslavije, švedske, Anglije, Madžar ske in drugih držav. Simpozij bo trajal en teden.
PO OBALI IN PO MORJU OD ŠKOFIJ DO ZLATNIH STIJEN
Istra s svojim morjem privablja vsako leto več tujih turistov
(Nekaj vtisov s predsezonskega informativnega izleta, ki ga je za povabljene goste priredil Kompas)
V turizmu je vreme eden izmed bistvenih faktorjev tako za tistega, ki turistične usluge nudi, kakor za tistega, ki hoče kot turist uživati. Zlasti je od vremena odvisen turizem, kjer je namen turista neposredno uživanje, npr. kopanje v kakem kraju ob morju ali smučanje pozimi v hribih. Od lepega vremena pa je odvisen celo kratkotrajen stik s kakim turističnim krajem. Vse drugače se človeku obmorski kraj predstavi v lepem, toplem vremenu kakor pa v dežju, ko bi si moral obiskovalec šele »predstavljati)), kako mora hiti tam prijetno, če je lepo vreme. In če si kak kraj videl v lepem vremenu, mu boš lahko vse bolj prepričan hvalo pel, kakor če bi ga videl v dežju in megli.
Ko je potovalna agencija Kompas — pravzaprav njena poslovalnica iz Škofij — priredila pred nedavnim enodnevni izlet v nekatere obmorske kraje Istre, je imela z vremenom zares srečo. In zato so bili udeleženci deležni takojšnjega u-žltka.
Izlet je bil namenjen osebam, ki 60 že po svojem poklicu lahko dobri turistični propagatorji. Prijeten, u-doben mercedesov avtobus, kakršnih ima Kompas precejšnje število (In jih je mogoče pogosto videti tudi v Trstu), je odpeljal s škofij
sama za te turiste hotelskih prostorov v jugoslovanskih hotelih, temveč ima za to dogovor s Kompasom, ki ima spet dogovor s hoteli, da lahko vse to število turistov sprejme in namesti. Turisti so prevoz in hotelske usluge za domenjeni čas že plačali pri domačem podjetju, to podjetje pa potem poračuna s Kompasom, ki je predstavnik hotelov. (Seveda hoteli odstopijo samo del vseh svojih kapacitet za tak skupinski turizem, ostalo pa si pridržijo, da razpolagajo po svoji volji).
Jasno je, da potovalnemu uradu —v tem primeru Kompasu — ni vseeno, kaj priporoča in nudi. Zato so vsi uslužbenci takega urada tako rekoč stalno na preži, kako je v hotelih, kamor so svoje kliente poslali. Vodstvo hotelov in sploh vsi, ki skrbe za turizem v posameznih krajih, pa se morajo nujno potruditi, da nanje ne pade kaka krivda. S tem se dviga splošna raven turizma. Sadovi takega dela in sodelovanja so ze marsikje vidni.
Omenjeni izletniki, Kompasovi gostje, so se odpeljali najprej naravnost do Umaga, kjer so se ustavili v velikem hotelu «Adriatic». (V tem trenutku puščamo vstran vprašanje, ali je bilo treba zgraditi na tem mestu tako visok hotel ali ne. Sedaj hotel stoji in treba ga je
Hotel »Riviera* v Poreču
in se v Kopru napolnil. Kompas Je sicer potovalni urad, vendar se njegovi voditelji zavedajo, da pač delajo z roko v roki z vsemi tistimi panogami, ki so za turizem histve-no pomembni. Poleg velikanskega števila individualnih turistov (z družinami) iz najrazličnejših držav, je dandanes še močan tok skupinskega turizma, ki se oslanja na ugodnosti, ki jih nudijo prav taka velika podjetja, kot je v Sloveniji Kompas, ki ima svoje podružnice ne samo po vseh večjih turističnih centrih ter na obmejnih blokih Slovenije, temveč tudi na Hrvatskem, v Beogradu in v Budvi. Le tako veliko podjetje ima lahko istočasno na razpolago na desetine celo stotine postelj (seveda v raznih krajih), ki jih lahko nudi partnerju — podobnemu podjetju v inozemstvu — ko ta potrebuje naenkrat večje število postelj za svoje skupine turistov, ki jih namerava poslati npr. v Jugoslavijo. Tak skupinski turizem se dandanes izvaja približno tako-le: večja potovalna agencija na Holandskem, švedskem ali kjerkoli zbere za istočasen odhod v Jugoslavijo recimo 80 turistov. Ta agencija pa ne Išče
izkoriščati.) Gost se mora prav gotovo počutiti prijetno v tem hotelu, okrog katerega se razprostira deloma že dorasli park, deloma pa se urejajo cvetne grede. Prekrasen je pogled z višjih nadstropij ali s terase na morje ob hotelu, kjer je možno kopanje kar na prostem. Obenem pa urejajo pred hotelom manjše pristanišče, (če bi ga hoteli usposobiti tudi za jahte, bi morali dostop nekoliko poglobiti.) Kolikor smo mogli presoditi, se lahko hotel pohvali tudi z dobro postrežbo, saj smo bili nenapovedani v dokaj zgodnih dopoldanskih urah zelo hitro in lepo postreženi. Več ali manj je znano, da je v hotelu tudi igralnica (casinč) in pa nočni lokal (Nlght Club).
Podjetje Istra turist, katerega last Je hotel, ima v svojem sklopu še vrsto hotelov in gostinskih objektov vse od Savudrije do Novigrada (okrog 2000 postelj in še 1000 pri zasebnikih). Od teh so nekateri novi in že na zunaj silno vabljivi.
Naslednja kratka postaja (izven programa) Je bila v Novigradu in sicer pri gostilni «Zagreb». Ime Je gostilna dobila po lastnikih. Zakon-
ca Zagrebčana sta z marljivostjo in podjetnostjo uredila prijeten lokal-ček, kjer je vedno na razpolago zelo dobra kapljica, obenem pa je gostilna zaslovela po odlično pripravljenih ribah.
Dobre volje je bilo sedaj že dovolj in pot se je veselo nadaljevala do Poreča. Naš cilj — to se pravi hotel, kjer naj bi nas čakalo kosilo — je bil hotel «Riviera», ki stoji na zavidljivo lepi točki prav na koncu rtiča, na katerem je nastalo to staro istrsko mesto. Bili smo še nekoliko zgodni pa smo odšli k znameniti Evfrazijevi baziliki. Čeprav smo prišli v času, ko je bazilika za ogled zaprta, so naši gostitelji našli nekje prijaznega duhovnika, ki je z velikim znanjem vodil skupino po vseh prostorih in ji pokazal še več kot more videti ob svojem obisku kak navaden turist.
Iz prvotnega načrta, da bi se s čolnom odpeljali na kak otok pred Porečom, se je rodil vse večji predlog: po morju do Rovinja z vmesnim postankom na Vrsarju. In tako smo se po imenitnem kosilu vkrcali na čoln. To vožnjo s čolnom (ne z veliko ladjo, ki ne more voziti tako blizu obale in med otoki) ob lepem vremenu je pač treba priželeti vsakomur, kogar ima človek rad. Seveda se na tej vožnji porodi človeku želja, da bi sam imel motorni čoln j in bi se lahko ustavil, kjer bi hotel. Obala je kamenita, do koder pljuskajo morski valovi, takoj nato pa je vse zeleno. Posamezni otočki so nekateri zgolj skala, na • nekaterih pa raste nekoliko više tudi nekaj borovcev, (čoln, s katerim se vozimo je last Kompasa iz Poreča in predstavnica istega podjetja iz Portoroža skoraj žalostno ugotavlja, da vozi ta čoln kar še enkrat hitreje kot njihov.)
Vrsar je z morske strani zelo zanimivo mestece na višini in obetajo mu še lepo turistično bodočnost. Krasna obala in otok tik pred majhnim pristaniščem so lahko jamstvo za to. Sicer pa že sedaj stoji vrsta hišic, ki se v sezoni napolnijo s turisti. Mi nismo šli v mesto temveč smo se samo nekoliko ustavili v večjem lokalu ob morju. Kmalu smo se vrnili na čoln in nadaljevali plovbo mimo ustja Limskega fjorda proti Rovinju. Kapitan pa se ni zadovoljit.s tem, da bi nas peljal po najbližji poti v rovinjsko pristanišče, temveč nam je hotel pokazati še Rdeči otok, okrog katerega nas je peljal, ter nas potem nasproti otoka sv. Katarine izkrcal. Sicer je teh otokov in otočkov okrog Rovinja kar trinajst in prav na nekaterih otokih so najprijetnejša in urejena kopališča.
Tudi v Rovinju je podružnica Kompasa, ki tukaj sodeluje z gostinskim podjetjem Jadran. Podjetji sodelujeta tudi pri prirejanju izletov: Kompas ima avtobuse, Jadran pa čolne. Sicer se pa v Rovinju nismo mnogo ustavljali. Avtobus s simpatičnim šoferjem, ki je nadaljeval vožnjo do Pulja in še naprej do Verude. Gostinsko podjetje Veruda ima več hotelov ter celo naselje hišic, ki so tako zidane, da se iz vsake sobe vidi na morje. Posebno pa so znane Ziatne sti-jene z veliko restavracijo, ki je kar »obešena« na skale nad morjem. Podjetje razpolaga s 1800 posteljami in sredi maja smo že videli kar precej gostov. To ni niti čudno spričo lepote obale in letošnje temperature, ki že omogoča kopanje. Podjetje si prizadeva, da pridobi prireditelje raznih simpozijev ali podobnih prireditev, da pridejo v predsezonskem času semkaj, npr. letos kongres gradbenikov in mednarodni simpozij nevropsihiatrov (z udeležbo iz Italije, Madžarske, Švice, Grčije), medtem ko je mednarodni moštveni šahovski turnir letos »odvzela« Vrnjačka banja.
Med gosti so tukaj na prvem me-
stu Angleži in Nemci; Angleži po nočitvah, Nemci po številu.
Podjetje gradi še številne družinske vile (s 4 ali 6 posteljami) in še en hotel. Novost je v tem, da namerava podjetje te vile oddati za vso sezono ali pa tudi za vse leto (in mogoče celo za več let. Nekaj takih vil je že zgrajenih; sedanja celoletna najemnina znaša 1300 dolarjev. Podjetju je vseeno, če najemnik uporablja vilo vse leto sam ali pa pripelje vanjo svoje sorodnike in prijatelje.
čeprav se je ura pomaknila že v pozen večer, si nismo mogli kaj, da se ne bi po večerji še nekoliko zavrteli. S seboj smo imeli sicer samo tri ženske, toda tu je bilo že tudi dovolj mladih tujih turistk, ki se niso pustile prositi za ples. Mladi godbeniki so bili zelo sposob ni; sam ravnatelj jih je pobvaiil, da morejo s svojim igranjem zadovoljiti katere koli plesalce.
Datum se je že spreminjal, ko je avtobus privozil nazaj v Koper in na škofije. Vsi udeleženci so se lahko predstavnikom Kompasa samo zahvalili za prijeten dan in za njihovo vsestransko uslužnost ves čas izleta. Obenem z željo, seveda, za vedno uspešnejšo rast in poslovno srečo podjetja.
R. R.
Hotel »Adriatic* v Umagu
iiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniijiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAKLJUČEK POMEMBNE MEDNARODNE GOSPODARSKE PRIREDITVE
Čez petdeset tisoč obiskovalcev na sejmu «Alpe-Adria» v Ljubljani
Sedaj pripravljajo mednarodni lesni sejem, ki bo od 4. do 12. junija
V nedeljo zvečer se je v Ljubija-1 ko z zadovoljstvom ugotovimo, da se
Na italijanski strani meje na Fernetičih so podrli poslopje, v katerem je delala obmejna straža. Obmejni blok bodo preuredili tako, da bodo avtomobili ob prehodu meje pod streho. Sicer pa
bomo kmalu videli...
ni zaključil 5. mednarodni sejem obmejne blagovne menjave «Alpe Adria«, na katerem je nastopilo 186 podjetij iz Italije, Avstrije in Jugoslavije. Kakor smo že omenili ob priliki njegove otvoritve, je bilo iz obmejnih pokrajin v deželi Furla niji — Julijski krajini na sejmu prisotnih 62 tvrdk in podjetij, med katerimi so prevladovale firme iz videmske pokrajine. Te so namreč postavile posebno kolektivno razstavo pod okriljem videmske trgovinske zbornice, ki je tako tudi uradno podčrtala pomen te mednarodne prireditve, s katero je povezan — na strani Italije — dodatni trgovinski promet v višini 2,5 milijarde lir v vsako smer (z Avstrijo velja podobna dodatna operacija v višini 24 milijonov šilingov).
Gospodarstveniki, ki so se udeležili letošnjega «Alpe Adria« so na splošno zadovoljni z njegovim potekom in z obsegom poslov, ki so jih na njem razvili. Sejem je uspel, za kar gre precejšnja zahvala živahni propagandi, ki ga je spremljala. Ljubljanska radiotelevizija je posnela vrsto zanimivosti z raznih razstav tako za radijsko kakor tudi za televizijsko mrežo. V okviru oddaje «Napotki za tuje goste« so oddali direktno potek otvoritvenih svečanosti; po radiu sta spregovorila tudi predstavnik tržaške delegacije Italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice Eugenio Vatta, ter sekretar zunanjetrgovinskega oddelka gospodarske zbornice v Gradcu dr. Angerer Karhelnz. število domačih in tujih poslovnih ljudi, ki so si ogledali letošnji »Alpe Adria« je bilo letos nenavadno visoko, tako da je prekosilo vsako pričakovanje, kar zadeva širok krog obiskovalcev pa računajo, da si je devet dni trajajočo prireditev ogledalo čez 52.000 ljudi.
Zdaj pripravljajo na razstavišču vse potrebno za novo prireditev, 7. mednarodni lesni sejem, ki bo v času od 4. do 12. Junija. To bo hkrati 70. gospodarska prireditev v okviru razstavišča, tako da bo to hkrati tudi Jubilejni sejem ljubljanske organizacije. Prvi sejem, s katerim se je Gospodarsko razstavišče uveljavilo v domačem in mednarodnem merilu, Je bil namreč prav 1. mednarodni lesni sejem. Mednarodna lesna prireditev se v Ljubljani organizira vsaki dve leti, zato pa vlada zanjo toliko večje zanimanje, ker se v dveh letih tako v Jugoslaviji kakor tudi v tujini nabere večje število tehničnih novosti in proizvodnih preusmeritev, s katerimi se je treba spoznati, in katere Je treba tudi primerno razširiti in izpolnjevati. Zaradi tega in še posebno zaradi zanimivosti, ki Jo jugoslovanska lesna in pohištvena trgovina predstavljata za italijanske proizvajalce orodnih strojev in naprav za vsestransko obdelovanje lesa ter za proizvajalce kovinskega okovja, raznih pritiklin ln okraskov ki pridejo v poštev pri izdelovanju pohištva se vsakič na ljubljansko lesno prireditev prijavi mnogo italijanskih firm, ki razstavljajo na njem svoje blago. Tako bo tudi letos, saj je več vodilnih podjetij iz Italije zagotovilo svojo udeležbo na 7. lesnem sejmu že daleč preden Je potekel rok za prijavo. Tako bo tudi nekaj večjih firm iz dežele Furlanije — Julijske krajine zavzelo svoje mesto na razstavišču in sicer komaj dobrih deset dni za tem, ko so druge tvrdke iz dežele odšle z razstavišča ob koncu «Alpe Adria«, če k temu dodamo pravkar zaključen obisk deželnih industrijcev v Istri, kjer so sl ogledali industrijske obrate na Reki in v Pulju, lah-
gospodarsko sodelovanje med tukajšnjimi podjetji in jugoslovanskimi poslovnimi krogi v zadnjem času razvija povsem ugodno, v skladu s splošnim gospodarskim sodelovanjem med Italijo in Jugoslavijo, ki kaže letos zgovorne znake napredovanja po rahlem zastoju, ki so ga zabeležili v lanskem letu.
Delegacija
deželnega odbora KP1 na obisku v Sloveniji
Delegacija deželnega odbora KPI v kateri so bili Silvano Bacicchi, Mario Colli, Arnaldo Baracetti, Jelka Gerbec in Enzo Menichino, je bila 19. in 20. maja gost ZKS v Ljubljani, kjer je imela vrsto razgovorov. Od ZKS so srečanju prisostvovali: Mitja Ribičič, predsednik komisije za zvezo s sosednimi državami, Tine Remškar, predsednik poslanske zbornice Slovenije, zvezni poslanec Bogo Gorjan, član CK Ivan Renko ter tajnik občinskega komiteja ZKS iz Kopra Branko Gabršček. Razpravljali so o razvoju mednarodnega položaja ter izmenjali mnenja o aktualnih vprašanjih in o politiki obeh partij. Med prisrčnim srečanjem sta delegaciji potrdili, da predstavljajo odnosi med organizacijami KPI iz Furlanije-Julijske krajine ter ZK Slovenije prispevek h krepitvi prijateljstva med sosednima narodoma ter k vedno boljšim odnosom med obema državama ter sta izrekli željo, da bi se ti odnosi vedno bolj razvijali. Med njenim bivanjem v Sloveniji je delegacijo sprejel sekretar ZKS Miha Marinko. Delegacija je tudi obiskala kombinat za pridelovanje hmelja v Žalcu.
V Taškentu zopet močan potres
MOSKVA, 25. — Potresni sunek sedme stopnje Mercallijeve lestvice je prizadel mesto Taškent, ki je že močno občutilo potres 26. aprila. Sedanji potres, ki po moči dosti ne zaostaja za prvim, je zrušil še nekatera stara poslopja, ki so vzdržala pri prejšnjih potresih, vendar ni povzročil žrtev. Potresni sunki so bili pravzaprav štirje in so si od 13.51 sledili drug za drugim. Tudi to pot je bil epicenter, kot pri prejšnjih dveh potresih, prav pod središčem mesta. Javne službe so dve uri po potresu zopet normalno delovale.
Potres 26. aprila Je dosegel 7.5 stopnje Mercallijeve lestvice ter Je povzročil deset mrtvih in okrog 1000 ranjenih. Porušilo se je več kot 12.000 hiš in 35.000 družin je ostalo brez strehe. Potem Je sledil 10. maja še en potres, ki ni zahteval nobene žrtve.
Taškent, prestolnica Uzbekistana, ima približno milijon prebivalcev.
Nevihte
AUCKLAND (Nova Zelandija), 25. — Predvčerajšnjo noč je novozelandska ladja za prevoz premoga «Kaitawa» (2485 t.) oddajala znake SOS za takojšnjo pomoč. Na tistem mestu, kjer Je bila omenjena ladja v času, ko Je oddajala klice na pomoč, niso našli nobenega sledu kakega človeka temveč samo
kose lesa, po čemer bi lahko sklepali, da se je ladja razbila ob podvodnem skalovju. V tistem času je namreč tamkaj divjala strašna nevihta. Na ladji je bilo 16 mož posadke in verjetno so vsi izgubili življenje.
SANTIAGO, 25. — že teden dni razsajajo hude nevihte z dežjem in snegom v pokrajini Aysen na skrajnem jugu Čila. Ugotovili so že 11 mrtvih, pogrešajo pa kakih sto oseb. Na tisoče oseb je ostalo brez strehe; vlada je poslala na to področje nujno pomoč.
134 milijonov kavcije je plačal
LIVORNO, 25. — Poveljnik trgovske ladje ZDA «Attleboro Victory» je moral plačati 134 milijonov kavcije, da je lahko odplul iz livom-skega pristanišča. Ko so razkladali 1648 zabojev cigaret, namenjenih ameriškim vojakom, je finančna straža ugotovila, da je zabojev več, kot je navedeno na prijavi. Pri ponovni kontroli, ki ji je prisostvoval tudi neki funkcionar carine, so ugotovili, da je 320 zabojev preveč. Sledila je prijava zaradi prekrška, kar pa je bilo cigaret preveč, so jih zaplenili. Kapitan pa je moral plačati zgoraj omenjeno vsoto, da je lahko z ladjo odplul.
OB 40-LETNICI SMRTI ■ V SLOVENSKEM KLUBU V TRSTU
Pretresljivo Kreftovo predavanje o Srečku Kosovelu
kaže, da Slovenci v Italiji ne bomo posvetili šestdesetletnici smrti našega Srečka Kosovela tiste pozornosti, kakršno zasluži pesnik, ki je danes znan in cenjen že pri vseh največjih evropskih narodih. Zato je zelo hvale vredna pobuda Slovenskega kluba, ki je o-mogočil pesnikovemu prijatelju in sošolcu univ. prof. dr. Bratku Kreftu, da je pred polno Gregorčičevo dvorano v sijajnem predavanju o-risal zlasti svetovno nazorsko usmeritev prezgodaj umrlega pesnika «Ekstaze smrti», «Rdečega atoma» in ((Tragedije na oceanu», vplive tedanjih političnih in kulturnih razmer na najmlajšo napredno povojno generacijo, ki se je zbirala o-krog «Mladine» in Literarno dramatičnega kluba, ki ga je Kosovel vodil in katerega kronist je bil. Predavatelj je bil pri tem polemičen do vseh tistih, ki zgolj enostransko razlagajo poezijo našega kraškega pesnika in poudarjajo zlasti njegove predsmrtne slutnje. Pri tem je omenil mladega' francoskega literata M. Alyna, ki je v svoji obširni monografiji povsem napačno razložil pomen celo «Ekstaze smrti». Predavatelj je poudaril, da je bil Kosovel mnogo bolj vsestranski in občečloveški ter dodal, da dokončna ocena njegovega opusa še vedno ni mogoča, dokler ne izide tudi druga knjiga njegovih zbranih del, ki je bila napovedana že pred dvajsetimi leti ter izrazil upanje, da se bo to v kratkem zgodilo. Nato se je dr. Kreft zadržal na obrazložitvi futurizma in konstruktivizma ter orisal pomen pesnikovih konstruktivističnih pesmi, ki vse do letos — razen pičlih izjem — še niso bile objavljene, šele sedaj jih je v letošnji majski številki objavila — samo 17 — ljubljanska «Sodobnost» pod skupnim ■naslovom «Integrali». Predavatelj je pri tem zelo nazorno označil bistveno razliko med to zvrstjo Kosovelove poezije in futurističnih Podbevškovih pesmi v zbirki «Človek z bombami)).
Zlasti je bil predavatelj našega pokojnega pesnika prepričljiv, ko je govoril o življenjski energiji, veliki volji do dela in borbenosti mladega visokošolca, ki je zbolel prav po predavanju zagorskim rudarjem o književnosti in proletariatu. (Toda o tem je dr. Kreft že objavil poseben članek v letošnji prvomajski številki beograjske «Politike» in nam ga je prijazno odstopil za objavo v jutrišnji številki našega dnevnika, t. j. na dan same obletnice pesnikove smrti.)
Naravnost pretresljiv pa je lil drugi del predavanja, v katerem je dr. Kreft obujal svoje spomine na obisk pri zbolelem Kosovelu v Ljubljani, ko mu je izročil znamenito pesem «Godba pomladi)), ki jo je predavatelj tudi prebral. Poslušalci so vsi zavzeti prvič slišali opis Srečkovega pogreba v Tomaju, ki sta se ga v imenu Kluba udeležila Bratko Kreft in najožji Srečkov prijatelj Ivo Grahor, ki je ilegalno prinesel iz Ljubljane trak s slovensko trobojnico za šopek cvetja, ki ga je Kreft vpričo karabinjerjev položil na pesnikov prezgodnji grob ob razumljivem vzhičenju in presenečenju vseh navzočih. Presunljivo je bilo predavateljevo pripovedovanje, kako je osebno pokril pesnikovo krsto in zadnji žebelj vanjo z golo roko zabil, in kako je nad pesnikovim zglavjem simbolično krasil pesnikovo glavo šopek štirih belih gartrož s trnjem. Omenil pa je predavatelj tudi nekatere neprijetne okoliščine v zvezi s pesnikovim pogrebom, v katere so vmešane nekatere še žive osebe in zato o tem ni imel za potrebno govoriti bolj določno. (Vendar pa bo treba tudi to zadevo pojasniti, saj gre za to, da se dokončno ugotovita resnični lik in podoba našega velikega poeta.)
Za zaključek je dr. Kreft recitiral še «Ecce homo», v kateri pravi pesnik: «Mrzel pepel leži nad sencami. Živci izmučeni od abstraktnih oblik lastnega jaza. Bog. Ne poznam mu obraza.» In pripisal: »Vero, t>i ne morete tega razumeti.«
Zborovanje alpinistov v Leccu prve dni junija
LECCO, 25. — Alpinisti, ki se združujejo v «Gruppo Ragni della Grignetta«, bodo proslavili 20-let-nico svojega društva v dneh od 3. do 5. junija z zborovanjem mednarodnih alpinistov v Leccu ter v Piani Resinelli. Zborovanje nima samo namena, da dovede v stik alpiniste glavnih alpskih držav, temveč predvsem, da spravi v diskusijo temo »Modeme metode alpinizma«. Po programu bo v petek 3. junija prihod povabljenih alpinistov ter razmestitev po hotelih v Piani Resinelli. V soboto dopoldne bodo lahko udeleženci pit.zait na Grigno, ob 16. uri popoldne pa bo debata o omenjeni temi. V nedeljo dopoldne bo slovesna proslava 20-letnice ustanovitve društva, popoldne pa bo prikaz alpinistične tehnike na Comi del Nib-
SINOČI V GLEDALIŠČU VERDI
Krasen koncert Albert-Odnoposoff
Sinočnji, predzadnji koncert letošnje spomladanske simfonične sezone v gledališču Verdi je bil izredno glasbeno doživetje, ki bo še dolgo ostalo v spominu vsem tistim številnim poslušalcem, ki so napolnili gledališče. Pod vodstvom priznanega nemškega mojstra taktirke Herberta Alberta (tržaškemu občinstvu že dobro znanega s številnih gostovanj) je orkester gledališča Verdi izvajal v prvem delu Gluckovo uverturo iz • Ifigenije na Avlidi* in Beethov nov koncert v D-duru op 61 za violino in orkester s solistom Ri-cardom Odnoposoffom, v drugem delu pa Čajkovskega simfonijo IV. 4 op. 36.
V Gluckovi uverturi je orkester muziciral doživeto z močnim dramatičnim in liričnim poudarkom v zadnjem delu, v katerem prihajajo krasno do izraza violine tn flavte, v Beethovnovem koncertu pa je kljub nekoliko neskladnemu tempu sugestivno spremljal solista Ricarda Odnoposoffa. Virtuoz ruskega porekla, toda po rodu iz Argentine, je povsem opravičil sloves, s katerim je prišel v Trst. Odnoposoff je izpričal vrhunsko tehnično obvladanje godala in silno interpretativno moč, ki jo je
bio. Prikaz bodo izvedli člani dru-1 uveljavil zlasti v prvem in tret-štva.	jem stavku. Zvok godala mu je v
Konservatorij iz Moskve nastopi v nedeljo v Kopru
Društvo prijateljev glasbe v Kopru prireja v nedeljo . 29. maja ob 20. uri v gledališču v Kopru koncert Komornega orkestra državnega konservatorija «Peter Iljič Čajkovski» iz Moskve pvd umetniškim vodstvom prof. Mihaila Teriana. Na sporedu so poleg 3. Brandenburškega koncerta J. S. Bacha skladbe Galuppija, Purcella, S. Kaloša, Tatjane čudove in A. Arutjunjana.
Člani orkestra so mladi talentirani glasbeniki, ki so se izšolali pri najboljših sovjetskih pedagogih: Davidu Ojstrahu, Leonidu Koganu. M. Rostropoviču in dr. Vsak je odličen solist.
Dimitrij šoštakovič je v svoji oceni zapisal:
Izvajanje orkestra je izredno precizno, frazlranje do potankosti jasno, odlikuje se po najpestrejšem niansiranju in intenzivno doživetem podajanju, kar je gotovo zasluga dirigenta orkestra izrednega glasbenika in mojstra komornih ansamblov prof. Mihaila Teriana.
Dirigenta Igor Markevič in O. Miler sta soglasno izjavila pa koncertu tega orkestra v Moskvi, da ni drugje na svetu mladih, ki bi lahko priredili glasbeni večer take kvalitete.
vseh legah kristalno čist in skrajnosti precizen, obenem pa topel in božajoč v liričnih pasažah-Navdušenemu oplavzu, ki se kar ni hotel poleči, je violinist dodat še Paganinijevo skladbo, v kater je še enkrat uveljavil svoje mojstrstvo.
V Čajkovskega simfoniji, ki di med najlepša simfonična dela tega velikega ruskega genija, J* orkester nenavadno sugestivno interpretiral vso izrazno razkošnost in instrumentalno razčlenjenost te mogočne simfonije, iz katere neštetokrat kljub njeni prevladujoči dramatičnosti zadoni široka f{' ričnost in prešerna radost. Odlično je orkester izvajal predvsem tretji stavek v pizzicatu.
Dirigent Herbert Albert je vseskozi vodil orkester zanesljivo suvereno zadržano v gibih.
j. k-
Umrl je Luciano Folgore
pesnik futurizma
RIM, 25. — Luciano Folgore, pesnik, ki je sodeloval z Ma-rinettijem pri uveljavljanju stališč futurizma, je preteklo noč umrl v neki rimski kliniki. Bil je močno bolan ter je ležal v bolnišnici že dva meseca. Omero Vecchi — to je pravo ime pesnika — se je rodil v Rimu 1889 in tu bo tudi pokopan, še pred nekaj dnevi je ženi Valentini Seal-zi izrazil željo, da bi dokončal svoje zadnje delo «11 libro delte liriche». Ta knjiga, ki jo namerava vdova vseeno objaviti, bo zaključila ciklus del, izdanih ® zadnjih letih: «11 libro degli epi-grammi», «11 libro delle favole» in «11 libro delle parodie». Sicer pa je Folgore od leta 1912 izdal številna dela.
Univerzitetno gledališče
iz Parme zopet v Nemčiji
PARMA, 25. — Parmsko univerzitetno gledališče je bilo spet povabljeno v Nemčijo s svojo predstavo «Ubu Re», avtorja A. Jer-ryja (režiser Bogdan Jerkovič). Po uspehu na festivalu v Erlan-genu ter na festivalu modernih gledališč v Berlinu 1964 bodo «Ubu Re» zopet uprizorili 31. maja in 1. junija na «Kammerspie-le» v Miinchenu in sicer v začetku etedna komornega gledališča», ki se ga bo udeležilo pet najboljših stalnih gledališč Zahodne Nemčije. Gledališki univerzitetni center iz Parme je edina skupina, ki ni nemška in ki ni profesionalna.
* * *
FILADELFIJA, 25. — Katoliška univerza iz Villanove je podelila častni doktorat sopranistki Renati Tebaldi.
Posebna številka
Naših razgledov
Posebne številke naših časnikov so redke, zlasti v zadnjem času. In če so Naši razgledi, edini slovenski štirinajstdnevnik 20 politična, gospodarska in kulturna vprašanja, izšli v posebni številki, je to dejstvo, ki je vredno posebne zabeležbe. Zlasti še, ker je bila posebna številka izdano za petindvajseto obletnico Osvobodilne fronte slovenskega naroda in ob prvem znanstvenem simpoziju o Osvobodilni fronti, njeni vlogi in pomenu v naši zgodovini in naši stvarnosti.
Na pobudo glavnega odbora Socialistične zveze in združen) borcev Slovenije so Slovenska a-kademija znanosti in umetnosti, Zgodovinsko društvo za Slovenijo in Inštitut za zgodovino delavskega gibanja priredili konec aprila v Ljubljani znanstveno posvetovanje o Osvobodilni fronti slovenskega naroda ob petindvajsetletnici njene ustanovitve. Na posvetovanju se je zvrstila vrsta referatov, od katerih so štirje predstavljali ogrodje za druge referate, koreferate in diskusijo. Franček Saje je razpravljal o nastajanju enotnosti demokratičnih sil
slovenskega naroda pred vojno. France Škerl je govoril o vlogi in pomenu Osvobodilne fronte, Metod Mikuž o temeljnih točkah OF in Makso šnuderl o Osvobodilni fronti kot državi v državi. Ti štirje temeljni referati so bili ogrodje posvetovanja, o katerem je razpravljala vrsta zgodovinarjev, političnih in znanstvenih delavcev. Vsega gradiva s tega posvetovanja, ki je prineslo marsikaj novega in dalo veliko novih pobud ter novih nalog, 1* preko sedem sto tipkanih strani. Na simpoziju je bilo sklenjeno, da bo vse gradivo izšlo v posebni publikaciji. Da pa bi bila javnost čim prej obveščena o tem posvetovanju, predvsem pa o tem, kaj se je na njem razpravljalo, je bila sprejeta hvale vredna pobuda uredništva Naših razgledov, da vse gradivo v skrčeni obliki objavi v posebni številki časnika in tako počasti četrtstoletnico Osvobodilne fronte. Težave, ki jih je uredništvo pri tem moralo premagati, prav gotovo niso bile lahke. Neizogibno je bilo ne samo krajšanje temveč tudi izpuščanje, kar pa je moralo biti storjeno tako, da so bili izbrani najrazličnejši, najzanimivejši in tudi najbolj zaokroženi odlomki. Spraviti vso obširno snov ua zmogljivost ene številke Naših razgledov (ca 180 strani) ni bila lahka naloga. Kdor bo prebiral Naše razglede pa bo pfaV gotovo dobil iz te številke ne samo zaokroženo podobo o tem simpoziju temveč bo tudi spoznal vso temeljitost in tehtnost referatov ter širino posvetovanj*-Ne da bi se spuščali v podrobno oceno, lahko prizadevanje u-redniškega kolektiva Naših razgledov toplo pozdravimo. Sicer pa že samo dejstvo izredne številke, ki v slovenskem novinarstvu ni pogosto, zasluži priznan)*. Sl. Ru.
Ob 20-letnici Dijaškega doma y Gorici
Vezni tekst programa na nedeljski proslavi 20-letnice dijaškega doma v Gorici.
YVERDON (Švica), maja 1°66. ' eDragi tovariši, težko je z besedami povedati, kaj je srce šu-*«o, ko sem prejel vaše pismo in nabilo za proslavitev 20-letnice u-stunovitve Dijaškega doma v Gorici.
Najlepša leta sem preživel pri Vas- pn vas sem spoznal pravo vrednost našega jezika, pri vas sem dobil obraznost, ki mi danes Pomaga v Švici pri mojem delu uradnika sindikatov FOBB.
Velikokrat se obračajo spomini na mlada leta, na leta, ki sem jih Preživel v Domu, na tovariše, tovarišice in prijatelje, ki sem jih spoznal in živel z njimi; za to vam bom vedno hvaležen in bi vas prosil, da v nedeljo pozdravile v mojem imenu vse stare znan-ee in prijatelje.
Zelo rad bi prišel v Gorico, saj ie več kot tri leta, kar sem daleč °d doma, toda tega mi delo ne dopušča.
Želim vam torej za nedeljo ve-uko uspeha in vas prav Po bratovsko pozdravljam.
Dino Del Medico, bivši gojenec
Dijaškega doma, Benečan.s
Pri vsaki proslavi je glavna skrb v oživitvi preteklosti in člo-Vek brska po spominih, da zagrabi tisto, kar mu je ostalo v srcu, da spet prikliče na dan tiste ča-®ei ko je bil mlajši, ko si je od življenja obetal vsega. Glavni in neizpodbitni' resnici življenja pa sta v tem, da živimo in da se zaradi tega tudi staramo. Pri tem, ee se vprašamo ali je boljše in iepše biti sin ali oče oziroma ■"ati, je odgovor zelo težaven, toda bržkone smo v duši prepriča-ni. da je le najlepše biti sin.
«Tvoj mir je podoben temu mor--lu- In morje se vsak dan spremila, celo večkrat na dan: oljnato, nagubano, vzvalovano, sinje, pla-v°, mlečnozeleno, globoko, temno, svinčeno, lesketajoče se v sonč-nem jutru, zlatobleščeče v rdečih zatonih. Tvoj mir je podoben Kra-su- Razpoke, dež, osamljeni bo-n- Je podoben burji. In trtam, in niivam. Kakor letni časi, kakor dnevi, ure, noči. In kakor ženska, ^daj, ko poslušam v tvojem na-r°čju dih novega življenja, naji-”ega, bi najraje zakopal obraz v tvoj objem in zaspal. Razburkane v°de mladosti so odpljusnile v sr-Cu ljubezni.«
Toda, ko se danes ob tej dvaj-*otletnici spominjamo časov, ko snio še bili samo sinovi, nas prežame toplo objokovanje po ti-®tih zasanjanih dnevih, ki se ne “°do povrnili nikoli več.
* • *
Dobro bi bilo, da bi mladi vedeli, kaj vse se je dogajalo v sr-cu naših ljudi in našega naroda; 'oda je že tako, da kar je bilo za nas pred desetimi, dvajsetimi leti Sveto in neizpodbitno, je danes že zbledelo v morju pozabe. Mi smo “*H prvi Slovenci ,ki smo se tu P° vojni lahko šolali v materi-ztem jeziku, ki smo šele spoznava-11 žlahtnost in bogastvo svoje zemlje, svojih ljudi, svoje zgodo-vine, svojega naroda. In smo bili tako nebogljeni. Znašli smo se ha slovenski šoli, tu, iz vseh na-
krajev, od Benečije in Kanalske doline do Brd in Krasa. Oglu-seni, presenečeni, tenkočutni ob Vsem, kar se je okoli nas dogaja*0, saj se je komaj polegel vihar vojnih grozot, smo opazovali ln s ponosom podoživljali življenjske sokove svojega naroda.
m m m
Prva naša hiša je bila po osvoboditvi ob postaji, tam, kjer so danes karabinjerji. Od leta 1945 do priključitve, jeseni 1947. Nato smo se preselili v sirotišče v "lico Don Bosco, kjer smo bili Podnevi, po šolskem pouku. Spa-' Pa smo razkropljeni naokoli pri raznih družinah. Sam sem z Lako-vičem, ki je potem postal italijanski šahovski prvak in ki danes živi v Milanu, kjer ima elektrotehnično del.a/nico, s Herakovi-don‘. k; je inženir in tudi živi v j^hanu, z drugimi, ki ne vemo, kje so — spal v Podgori. Zvečer *hio se odpravljali iz sirotišča, če ze ne lačni, vsaj siti ne; lam smo sPali, nato smo se peš spet zjutraj podi.i v Ulico Randaccio v š°lo. In Lakovič nas je gnjavil s šahom. V svoji otroški naivno-s'i smo se prepirali za vsako ma-'et'kost. Toda postajali smo že odrasli otroci.
• • •
Nato smo 1948. leta prišli sem. ? velikim navdušenjem smo pri-ieli za kramp in lopato in začeli hdarniško urejevati dvorišče ter °dstranjevati ruševine. V na pol Porušenem poslopju, kjer so bili (udi uradi, smo si osvajali sobo za sobo. Prostora je bilo malo, 'oda kotičkov je bilo toliko, da smo se z lahkoto skrivali in pod Pretvezo, da se gremo ven učit, smo igrali celo na karte... Drva za zimo so vozili s kamionom *n smo z veseljem cepili in spravljali in pomagali naši Mariji v kuhinji; tako je padlo kako jabolko več. Uredili smo si igrišče za odbojko, toda ker je bil zelo Priljubljen tudi nogomet, smo jo ■bahali peš kar v Sovodnje, n» nogometno igrišče, kjer smo igrali, s« kregali in se spet peš vračali domov. Spominjam se, kako je nekoč žoga ostala na strehi lope, ki je na dvorišču služila za drva.
,* streho smo pač spravili Macola. Ko je spravil dol žogo, •mo ga spustili in ob padcu si i* zlomil roko. Vsi smo se zasme-jali in ga pokarali, češ da je nespreten. Se sam se je zasmejal in
prefektu smo rekli da je enostavno padel in si zlomil roko. Mari-nota ni več med nami. Pred leti se je z motorjem zaletel v tisto skalo tam n,a ovinku v Gabrjah, kjer šo zmerom rože.
* * *
Na uspehe na športnem področju smo bili zelo ponosni. Tedaj se nas je polotila tudi ping-pongovska mrzlica in smo na raznih turnirjih odnesli prva mesta. Kar se tega športa tiče, smo bili mi v Gorici pravi pionirji med zamejsko mladino; na nekaterih turnirjih v Trstu in Gorici smo Tržačane tako nabrisali, da so se nas bali kot prave mojstre bele žogice. Nepozabni koncerti našega pevskega zbora, ki je štel nad 90 članov, so gotovo še živi v spominu mnogih. Nepozabni Sever, kj je moral iz Gorice zaradi državljanstva, nas je znal tako držati, da smo s strahom in trepetom pripravljali koncert od začetkk šolskega leta tja do maja, ko smo imeli nastop. Gallus, Mokranjac, slovenske narodne... verjetno se jih vsi še danes spominjamo, kakor tedaj. In naše prireditve, predavanja, plesi, igre; naše recitacije tu na prostem, ko smo na ves glas deklamirali Prešerna, Zupančiča. Kosovela, Gregorčiča, Kajuha, Minattija, Gradnika... Golobje nad hišo gorečo omamljeni krožijo.../ moje misli nad rodino pusto osamljene tožijo.../ Siv dan je prišel; razšli smo se vprek in v šir, / kamor gnala je sila življenja in srca nemir; j ostale pod streho so lastovke v varnem zavetji — / med nas je usekalo in nas razteplo po svetii... / Mladost je zdaj moja bujno glavo povesila, / a misel se tajna je v ptico podnebno utelesila, / ni bila golob več, ki obletava požar, / zdaj bila je orel, ki so mu peroti vihar, / oči so mu bliski, hiteči v temino-daljino, / iskale, našle so; ne doma, vse več: domovino...
Pa smo vse delali z največjim zanosom in ponosom, kajti tedaj smo še bili ustrahovani s strani fašistov in osamljeni v takem političnem ozračju, v katerem smo občutili medsebojno sovraštvo starih in našo revščino in teptanje nasvetlejših idealov svobode in pravice, za katere so padli mnogi; naši bratje v Osvobodilni borbi.
'. ..4...	... t ^ S .• r. ,4—— f.1.
Z avtobusom smo se vozili v Trst na predstave Slovenskega narodnega gledališča. In Trst je bil tako daleč. In še bolj daleč je bila Ljubljana. Počasi so mnogi odhajal; in sled za njimi je vsak dan bolj zabrisana. Koliko Benečanov, ki so se tu naučili lepo govoriti in ljubiti svoj materin jezik! Koliko truda tudj takrat! Gospa Nanutova, gospa Tomšičeva, in Miladin in Viktor in Iva in drugi.. Toda niso vsi, ki so šli od nas, pozabili; ne tisti v Švici ne tisti v Belgiji ne tisti v Avstraliji. Nekatere Beriečanke so iz Vareseja poslale to pismo:
«Sprejele smo pismo, s katerim smo vabljene na proslavo dvajsete obletnice Dijaškega doma. Delamo v bolnišnici in zaradi tega dela mislimo, da nam ne bo mogoče priti. Zal nam je, če ne bomo prisotne, ker bi želele vas zahvaliti... Naša najlepša zahvala učiteljem, ki so nas učili slovenske besede in ljubezni za slovensko domovino. Iz vsega srca hvala vsem, ki ste nam pomagali in nas podpirali z materinsko potrpežljivostjo. Nikakor bi ne mogle pozabiti na vas, na Dijaški dom, ng naša najlepša leta, preživeta z vami. Čestitke za 20-letnico ustanove in še dolgo uspešnih let delovanja Vam želimo!
Najlepše pozdrave!»
Drago plačana lepa gesta
PARIZ, 24. — Podčastnik francoskega vojnega letalstva 24-letni Britscher je imel zelo rad svojce, posebno svojo mater. Ko je bil predvčerajšnjim s svojim letalom na vežbalnem poletu, in sicer na progi, ki so mu jo bili določili njegovi vojaški predstojniki, se je od nje nekoliko oddaljil, da bi poletel v bližino svojega doma, ki ni bil daleč. Ko se je približal domu, kjer živi njegova mati, se je s svojim letalom tudi nekoliko spustil, da bi tako pozdravil mater. Toda njegov letalski manever je bil preveč drzen, posebno ker je letel z zelo naglim letalom vrste «Mirage IV A» in tako se je letalo kmalu znašlo na strehi neke bližnje hiše, kjer je eksplodiralo. Na srečo ni bilo pri tem drugih smrtnih žrtev razen pilota samega.
Do nesreče je prišlo že včeraj opoldne in se je vest o njej naglo razširila. Ker pa je šlo za nesrečo vojaškega letala, se o tem ni dala nobena vest vse do danes, ko se je končno zvedelo za njene dejanske vzroke. Da je za nesrečo letala in letalca treba iskati vzrok v pilotovi sicer lepi, vendar tragični smrti, dokazuje tudi dejstvo, da je Britscher tik pred nesrečo poročal oporišču, da se polet vrši «v najboljšem redu«.

—	Mo znaš, Jakec, de ta demokracija je ana forte čudna reč. Jn nikoli ne znaš, kej lahko rata. Um bot so tam u Milani forte fiksali čez ane štedente, ke so u anem njeh časniki nekej pisali od lebezni jn kej se mulam ta reč zdi. Jn so jeh sprauli prfina na tribunal. Jn pole tribunal pej je reku, de niso neč krivi jn de od lebezni se lahko tudi piše, samo se ne smej govort svinjarije. Jn te dni je pej tribunal u Rimi tudi oprostu anga moža jn ženo, ke so ubili anga človeka. Tribunal je biu gvišen, de aden od njeh ga je ubou. Ma ke sta oba kazala aden na druzga, si tribunal ni znou drugače pomagat, ku de je spestu oba. Z atu ke demokratična pravica prave, de rajše spestet anga lumpa, koker obsodet anga nedotižnega.
—	Videš, tle u Trsti so pej glih na tribuna!', dali an žmako prfina našmi žepani. Uan je tou tistem poslancam od dežele namalo pomagat, ke niso mogli dobet prostora za parkirat svoje ma-kene jn je štoru dent tle zdoli pred magistratam ane table, de kadar jemajo tisti od dežele svoje seje, de ne smej tam nobeden peščavat svoje ma-kene zatu de bojo jemeli prostor tisti od dežele. Ma se je najdu aden, ke je vselih šou če parkirat. Jn je — se zna — hitro pršu an policaj jn mu je tou dent multo. Ma uan ni tou neč slišat jn vsa stvar je pršla pred tribunal. Jn tribunal je pej reku, de ni neč zagrešu jn de žepan nima pravice rezervirat prostor za tiste poslance od dežele. Si misleš!
—	Jest mislem, de tu je slabo. Zatu ke na tu vižo se jama rešpekt pred oblastjo. Ke zdej si bo vsak mislu, de žepan neč ne ukaže. Jn kam pridemo, če ne bomo žepana rešpetirali?
—	Ja, videš, tu je pej demokracija, de nobeden ne ukaže prou vsega jn de tudi če je aden žepan.
de vselih ne more delat glih, kar se mi zdi. Znaš, demokracija jn civilizacija ni kar taku jn ni lahko jet po poti napredka. Vidi, denmo reč tudi tiste države, ku se reče, u razvoju. Tam dol u Afriki je ana država, ke se kliče Zambija. Tudi tam čejo bet kulturni jn zatu so pršli na tu, de ni lepu nečko kašnemi prerezat čreva. Jn zatu so odločli, de bojo svoje obsojence na smrt obejsli, koker tu delajo kulturne države. Ma državam u razvoju manjkajo, koker povsod, specializirani delouci. Jn taku tam nimajo nobenega bojata, ke be znou strokovnjaško obešat ledi. Zdej jemajo tam aneh dvajsti na smrt obsojeneh, ke jeh ne morejo obejst, zatu ke nobeden tega ne zna. Jn so sklenili, de bojo šli jeskat kašnega sposobnega človeka u kulturne države.
—	Ja, jest mislem, de be blo narbulše, de be se obrneli na Zapadno Nemčijo. Tam more bet še dosti stareh esesovcev, ke so se jorte sprak-ticirali u nacistečnih taboriščih. Jn tudi drugače so Nemci jorte pridni jn natančni delouci jn tudi tu be znali naredet u splošno zadovoljstvo. Jest mislem, de tudi tisti na smrt obsojeni, be bli for-te kontenti, če be jem rekli: Videste, mi vas ne bomo ubili al objesii po domače, ma smo'poklicali prou anga specialista z dolgoletno prakso, ke vas bo obesu taku, koker je treba.
—	A, se zna. Sej tudi gavge so znamenje civilizacije. Sej se spouneš štorjo od tistga. ke se mu je barka potopila. Jn pole, ke je dougo plaval po murji, je vendar pršu nekje na suho. Ma ni vedu, kam je pršu jn se je bau, da je pršu h kašnem divjakam. Ma je pole zagledau tam blizi ane gavge jn je reku: Hvala Bogu, sem le pršu u civilizirane kraje!
—■ Ben videš.
modni kotiček
Kaj je novega
ostalo in kaj izginilo
Ko govorimo o poletni modi, nam eksperti že najavljajo novosti za prihodnjo jesen in zimo
Zenska moda res .ne izgublja časa. Komaj se odločamo, ali bi, ali še ne bi oblekle poletno obleko ter smo se s težavo spravile k pripravljanju in urejanju poletne garderobe, ko so glavni u-stvarjalci ženske mode že napovedali modne revije za prihodnjo jesensko in zimsko modo. Med temi so tudi italijanski modni u-stvarjalci, ki so že v mrzličnih pripravah ter bodo že v bližnjem juliju prikazali svoje modne kolekcije v Rimu in Firencah. Kot vedno, bodo v Rimu prikazali svoje modele lastniki velikih italijanskih modnih hiš, medtem ko bodo v Firencah modne revije raznih italijanskih boutiques. Modnih revij bo kar precej in zato je pričakovati tudi zelo veliko novosti in novih domislic.
Fa poglejmo, kako je z novostmi, ki so jih najavili in diktirali za letošnjo spomlad ne samo italijanski in francoski, temveč tudi o-stali modni eksperti. V mislih imamo predvsem novost kratkih
MiinNiiiluiiiliiiiMliiiliiiiiinillliMlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMlllMllitiillililiiiiiiiiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiujiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiMlliiill
ZANIMIVA RAZSTAVA V LJUBLJANI
Manjšinsko šolstvo na Slovenskem
v dobi 1869-1966
JUBILEJNI SEJEM TEHNIKE V BEOGRADU
Tokrat so razstavljeni le najnovejši dosežki
V soboto 21. t.m. je predsednik republike Tito osebno odprl v Beogradu 10. jubilejni mednarodni sejem tehnike, na katerem letos razstavljajo svoje izdelke 503 jugoslovanska podjetja in 678 najbolj znanih tovarn iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Češkoslovaške, Danske, Finske, Francije, Grčije, Holandske, Indije, Indonezije, Italije, Izraela, Japonske, Kanade, Madžarske, Vzhodne Nemčije, Norveške, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze, Zvezne nemške republike, Združenih držav Amerike, Švice, švedske in Anglije.
Za razliko od prvega sejma tehnike, na katerem so nekateri proizvajalci prikazali tudi izdelke mimo predvidenega programa, Je sedanji jubilejni sejem samo sejem sodobne tehnike, na katerem je osredotočena sodobna investicijska oprema, proizvajalna sredstva in sodobna oprema za gospodinjstva. Primerjava sedaj razstavljenih izdelkov jugoslovanske Industrije z izdelki, razstavljenimi pred 10 leti. nazorno prikazuje desetletni razvoj jugoslovanske
| §
m
j
Toda Dijaški dom je bil in bo zmerom povezan s šolo; s slovensko šolo. Ko smo pozivali slovenske starše, naj dajo svoje otroke v slovensko šolo, smo prav v Dijaškem domu imeli največjo oporo; in prav tu, v Dijaškem domu, smo se naučili spoštovati poslanstvo slovenske šole. Najmočnejša žarišča tukajšnjega narodnega ponosa, najžlahtnejši plodovi tukajšnje slovenske kulture so imeli prav v Dijaškem domu tisto seme ki mora obroditi preporod slovenskega dostojanstva, poteptanega v desetletjih in stoletjih velikih krivic, k; pa smo jim bili kljub vsemu kos. Tudi tisti, ki so prišli za nami, tisti, ki so danes tu in ki morajo, kakor mi tedaj, spoznavati poslanstvo naše narodne bitnosti, tudi najmiajši morajo biti vredni največje pozornosti in spoštovanja s strani nas vseh, da bodo vedeli, kako smo ljubili, kako ljubimo in kako bomo ljubili, takrat kot sinovi in danes že kot očetje najsvetlejše ideale našega človeka, naše zemlje in našega naroda.
FILIBERT BENEDETIC
.............................
OVEN (od 21. 3. od 20. 4.) Ze-
Dany Saval je pravkar prišla iz Hollywooda in si je v Parizu pri Cardinu med drugimi oblekami kupila tudi obleko, ki jo ima na sebi. Baje ji jo je izbral mož Maurice Jarre
tehnike. Osnovno obeležje dajejo sejmu izdelki kovinske in kovin-sko-predelovalne industrije, nadalje elektroindustrije in strojegradnje. Na sejmu so nadalje prikazani dosežki jugoslovanske črne in barvaste metalurgije, industrije precizne mehanike in optike.
Sejem je, podobno, kot vsi dosedanji, organiziran po sistemu blagovnih skupin. Na enem in istem mestu so razstavljeni sorodni izdelki ne glede na proizvajalca, bodisi domačega bodisi tujega. To ne olajšuje samo pregled sejma, temveč omogoča primerjavo. V hali I., kjer so razstavljeni orodni stroji, jugoslovansko poslovno združenje «Mašino-Union» organizirano prikazuje dosežke jugoslovanskih proizvajalcev. V parterju te hale so razstavljeni izdelki domače ln inozemske strojegradnje, na prvi galeriji so me-hanografska sredstva, na drugi pa izdelki kovinsko-predelovalne industrije. V priključku hale I. razstavljajo svoje izdelke svetov-noznana nemška tovarna «Zelss» in pa jugoslovanske železarne.
Hala II. je že po tradiciji hala elektroindustrije. Tu razstavljajo svoje izdelke proizvajalci elektro-opreme in naprav za proizvodnjo in prenos elektroenergije, zatem proizvajalci raznih aparatov za gospodinjstvo, za gostinske obrate in proizvajalci telekomunikacijskih aparatov in elektronike.
V hali III. poslovno združenje jugoslovanskih tovarn, ki proizvajajo opremo za razne tovarne «Progres-Invest», prikazuje kompletne opreme (inženiring) za posamezne tovarne. Tu razstavljajo tudi tuje tovarne, kooperanti jugoslovanskih podjetij. V tej hali prikazujejo svoj kompletni proizvajalni program tudi proizvajalci tračnic vozil, ki so pred kratkim ustanovili svoje enotno poslovno združenje. Poleg njih so izdelki svetovno znane zahodnonemške tovarne DIA—Transportmaschi-nen, zatem dunajske tovarne Plas-ser, varšavske Kolmex in drugih, ki prikazujejo stroje in naprave za gradnjo prog.
Halo IV. je zavzelo poslovno združenje jugoslovanskih tovarn proizvajalcev investicijske opreme «Ingra» iz Zagreba, halo V. skupina italijanskih tovarn, ki razstavlja v organizaciji italijanskega inštituta za zunanjo trgovino (ICE); halo VII. sovjetsko izvozno podjetje raznih strojev «Mašiprl-borintorg« iz Moskve, halo VIII. barvasta metalurgija, proizvajalci ferolegur in redkih kovin; halo IX. kemična industrija in industrija nekovin. Tu je tudi razstava strokovne literature. Na nepokritem prostoru sejmišča so razstavljena tračna vozila (vagoni, tramvaji), gradbeni in drugi težki stroji, nadalje camping-oprema, montažne stavbe in podobno.
Inž. BOŽO BOŽIC
lo primeren dan za nove posle. Neka oseba vam bo odprla oči glede določenih čustvenih zadev.
BIK (od 21. 4. od 20. 5.) Nekaj novega se vam obeta na področju vaše dejavnosti. Tudi kar zadeva vaša čustva ste pred novimi odločitvami.
DVOJČKA (Od 21. 5. od 21. 6.) Nekaj čudnega se dogaja v krogih, s katerimi ste v poslovnih zvezah. Zvezde vam kažejo uspehe v lju-
b6RAK (od 22. 6. od 22. 7.) S svojo iniciativnostjo boste razmeroma lahko prodrli. Vaše želje v ljubezni gredo morda predaleč.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nepredvidene motnje, ki bodo zavrle
dosedanji potek dela. Prebrodili boste neznatno, vendar nevšečno čustveno krizo.
DEVICA (od 23. 8. od 22. 9.) Danes boste želi to, kar ste prej sejali. Ne bo vse bogato. Kar zadeva čustvene zadeve, ne bo vse gladko.
TEHTNICA (od 23. 9. od 23. 10.) S svojim delom ne boste prišli nikamor. Marsikaj ste zamudili. Pričakujte pismo ali vest.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Vaših načrtov ne bo nihče
motil in vendar ne bo šlo vse, kot si želite. Veliko pomoč pričakujte od bližnjih.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nesporazum bo pokvaril že vpeljano delo. Ljubosumnost, ki vas muči, ni na mestu.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Nenavadno srečanje, ki bi /avn prišlo prav. Razmere vas silijo, da se čimprej odločite.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vaši načrti bodo prišli pod streho, če se bo pristojna oseba odločila. Dan bo razgiban, vendar brez večjih dogodkov.
RIBI (od 20. 2. od 20. 3.) V poslih in na delu dokaj razgibano razpoloženje. Več pobude in vaše srce bo srečno.
Prve slovenske šole - Kako so se razmere spremenile po narodnem preporodu * Številčno stanje šolstva na Primorskem do prve svetovne vojne in po njej
V	petek, 20. t.m. je bila v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani odprta prav zanimiva razstava. Menim, da ne bc nikomur žal, če se v prihodnjih dneh, ko ga bo pot zanesla v Ljubljano, potrudi na Poljansko cesto, da si v pičli urici ogleda razstavo.
Ob otvoritvi so se zbrali v šol-. skem muzeju ugledni slovenski znanstveniki in predstavniki naj-višjih kulturnih ustanov, med drugimi dr. Milko Kos, tajnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, geograf prof. Anton Melik, zgodovinar dr. Franc Zwitter, predstavniki drugih muzejev, sekretariata za šolstvo, inštituta za narodnostna vprašanja, itd.
Razstava je razdeljena na tri zgodovinska razdobja. Prvo razdobje od 1869 do prve svetovne vojne je prikazano v muzejski veži. S šolskim zakonom iz leta 1869 so prešle šole od cerkvene v državno upravo. To je omogočilo mnogo hitrejšo kvantitativno, a tudi kvalitetno rast šolstva, obenem pa se je okrepil raznarodovalni pritisk, ki ga je izvajalo državno šolstvo. Slovenski narodni preporod in osveščen j e množic pa sta uspešno bila boj za slovensko šolo. Navajam primer spodnje štajerske, kjer je bilo leta 1870 le 35 slovenskih in 199 dvojezičnih slovensko - nemških šol; a leta 1910 že 230 slovenskih in 49 dvojezičnih šol. Na Kranjskem je bil seveda položaj najugodnejši; na Primorskem pa je bilo 1910. leta 244 slovenskih, 105 italijanskih, 5 nemških in 20 ita-lijansko-slovenskih osnovnih šol. V slovenskem delu Koroške je bil v avstrijskih deželah položaj najslabši. Tu so razen neznatnih izjem (v letu 1913 še 4 slovenske šole) bile vse šole dvojezične. Dvojezičnost v šoli pa ni pomenila popolne enakopravnosti obeh deželnih jezikov, temveč le koncesijo slovenščini, da se Je kot učni jezik uporabljala poleg nemščine le v 1. in 2. razredu, medtem ko je bil od 3. razreda dalje ves pouk v nemščini in se je slovenščina poučevala le kot predmet po nekaj ur tedensko. Očitno je, da so bile dvojezične šole v službi germanizacije.
Slovenci izven avstrijskih dežel pa sploh niso imeli niti trohice slovenskega šolskega pouka, niti prekmurski Slovenci pod Madžarsko, niti beneški Slovenci v Italiji.
Raznarodovalno šolsko politiko, ki jo je vodila avstrijsko-ogrska monarhija, so dopolnjevale še zasebne družbe, ki so ustanavljale nemške odnosno madžarske šole, kjer ni bilo državnih. Nemške šole je ustanavljalo po vseh avstrijskih slovenskih deželah šolsko društvo «Deutscher Schulverein«, ki je bilo ustanovljeno 1880; ma-džarizacljo Prekmurcev pa Je pospeševalo madžarsko društvo «Ju-lien». Vloga «Lege Nazionale« ln njenega predhodnika društva «Pro Patria« nam Je primorskim Slovencem dobro znana.
V	obrambo zoper raznarodovanje se Je 1. 1885 postavila šolska družba sv. Cirila in Metoda. Na razstavi je prikazano tudi delo te družbe. Med slikami družbinih šol na Koroškem in v Trstu (stara in nova šola pri Sv. Jakobu, šola na Acquedottu) te najbolj dirne slika otrok, ki so obiskovali v šolskem letu 1910/11 Cirimetodov vrtec v Skednju. Stopetdeset obrazkov te gleda s tedanje slike. In danes?
V	službi germanizatorskih ciljev so bile srednje šole, ki so bile v glavnem nemške ali Je bila v nekaterih nižjih razredih gimnazije slovenščina dopuščena kot učni jezik za nekatere predmete. V
višjih razredih se je slovenščina poučevala le kot predmet. Edina slovenska gimnazija je bila ustanovljena kot zasebna šola v škofovem zavodu v Šentvidu pri Ljubljani. V Gorici je bila ustanovljena leta 1910 gimnazija s slovenskim učnim jezikom. (Na razstavi vidimo izvestje s te šple), , .
Drugi del razstave, ražmčščen na muzejskem hodniku, obsega čas od leta 1918 do 1941. V tem razdobju se pojavi slovenski narod v mejah takratne Jugoslavije kot večinski narod in imamo na slovenskem ozemlju manjšinske šole nemške in madžarske manjšine. Obe manjšini sta bili zaščiteni tudi po mednarodnih pogodbah. Posebno nemška manjšina je bila privilegirana bodisi zaradi mednarodnih odnosov, kakor tudi zaradi politične in gospodarske moči same nemške manjšine.
Drugačen je bil položaj slovenske manjšine v Avstriji in v Ita liji. Avstrija m izvajala določil senžermenske pogodbe o zaščiti slovenske manjšine na Koroškem. Na ozemlju slovenske Koroške je bilo 86 dvojezičnih šol, toda istega tipa z istimi c;lji kot so bile dvojezične šole v stari Avstriji. Po priključitvi Avstrije k Hitlerjevi Nemčiji je leta 1938 izginila slovenščina še iz prvih razredov in vse šole so postale popolnoma nemške.
Slovensko šolstvo na Primorskem pa je fašistična Ita: ja popolnoma zatrla z uvedbo Gentile-Jeve reforme (oktobra 1923). Italijanizacija slovenskega šolstva je
bila dovršena do 1926. leta. še več: fašizem je posegel še del j: zatreti je hotel tudi pouk slovenščine v družinskem krogu. Na razstavi Je originalna listina: R. Ispettorato scolastico — Fiume, piše didaktičnim ravnateljem dopis z označbo «Riservata». Dopis nosi štev. 66 in datum 2Q. januarja 1927. šolski; nadzornik naroča didaktičnemu ravnatelju, naj ob obiskih na šolah ugotovi *se ven-gono diffusi clandestinamente libri di testo in lingua slovena edi-ti dall’«Edinost» di Trieste. Nel caso dovesse trovare alcuno di tali libri nelle mani degli alunni. vorri ritirarlo senz'altro ed In-viario a questo Ufficio.*
Starejši čitatelji se boste spomnili, da je šlo tu za skromni abecednik «Prvi koraki« ln še se boste spomnili, da so ponekod učitelji z zvijačo pripravili otroke, da so prinesli «Prve korake« v šolo, da so jim jih nato odvzeli.
Med takimi listinami, kot Je zgoraj navedena, visi kot opomin citat iz Sperane-Kardeljeve knjige »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«, »Pot zbliževanja in spajanja narodov ne vodi preko asimilacije ali celo spajanja jezikov. Nasilna sredstva, ki naj bi delovala v tej smeri, ne morejo biti nič drugega, kakor izraz kapitalističnega imperializma ali birokratsko despotičnega hegemonizma. Take tendence bodo vedno naletele na odpor narodov, na okrepljena čustva nacionalizma in zapiranja vase.*
D. L.
(Nadaljevanje sledij
kril in geometričnih krojev ter, seveda, «op-art» vzorcev in drznih barvnih kombinacij.
V začetku pomladi so bile pri nas v Trstu (v drugih krajih Italije mnogo manj) vse izložbe prepolne oblek, bluz, plaščev in kril v belo-črni kombinaciji. Toliko je bilo tega, da se nam je moda čr-nobelih oblačil zamerila, še preden sfno jo sploh sprejele. Naš strah, da bomo v poletnih mesecih v takšnih oblačilih vse uniformirane, je bil zato odveč. Rede ke so tiste, ki nosijo takšne obleke in tako so belo-čmi modeli iz izložb skoraj izginili, namesto teh pa so se pojavili bolj tradicionalni modeli v vseh drugih barvnih kombinacijah, predvsem pa v izredno lepih rožastih vzorčkih.
Sedaj še glede kratkih kril. Tudi glede teh nas je bilo strah.
I
i liji
kV	1
1
^	i 1
Zelo čedna lahka obleka iz modne hiše Brugnoli
da bomo izpadle smešne, le se ne bomo prilagodile modi izredno kratkih kril, ki so jo modni eksperti napovedali in tako toplo priporočili vsem. Res je, d a smo že videle nekaj mladih deklet v dokaj kratkih krilih, toda vsi so se tako za njimi obračali, da ja bilo prav gotovo tem bolj nerodno, kot nam, ki smo za njimi stopale v sorazmerno »dolgih« krilih. Tudi glede kratkih kril bo torej po vsej verjetnosti prevladala zdrava pamet, ki narekuje vsaki takšno dolžino, ki njeni postavi in njenim letom najbolj u-streza. Morda bo imela moda kratkih kril med mladimi dekleti v poletnih mesecih večji odmev, toda pri bolj odraslih in zrelih bo prav gotovo prevladal dober okus in pa prepričanje, da je bolje v modi nekoliko zaostati, kot se Pa smešiti.
Nekaj pa se bo od nove mode v poletnih mesecih prav gotovo u-veljavilo:	to bodo geometrično
krojene obleke tn pa drzne barvne kombinacije.
«Moda je svoje vrste umetnost*, je izjavila pred časom ena izmed znanih modnih ekspertk. «Na ženskah je, da se priključijo tisti struji mode, ki jim bo najbolj ustrezala in s pomočjo katere bodo dosegle to, kar so pravzaprav želele — privlačnost in eleganco.»
Is w ®i
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Ansambel Gualdi; 12.00 Za smeh in dobro voljo; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Safred; 17.20 Italijanščina; 17.35 Glasbeni ka-leidoskop; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 P. Hindemith: Simfonična metamorfoza; 19.00 Pisani balončki; 19.30 Parada orkestrov; 20.00 Šport; 20.35 Z ital. festivalov popevk; 21.00 «Tudi Lela bo nosila klobuk«, drama Milana Begoviča; 23.00 Nežno in tiho.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.20 Ansambel »Club 5»; 13.35 Pacchiorijevi solisti; 14.00 Verdijeva žalna maša.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.15 Glasbeni spored;
11.00	Otroški kotiček; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Nove plošče;
12.00	in 12.50 Glasba po željah; 13.50 Operni baleti in zbori; 14.30 M. Franko: Makedonska suita;
14.00	Glasba po željah; 16.00 Iz operetnega sveta; 16.45 Domače viže; 17.15 Pevci lahke glasbe; 17.45 Popoldanski koncert; 18.45 Plošče; 19.00 Prenos RL; 20.00 športne vesti; 20.30 Prenos RL;
23.15	Orkester Delgado; 23.35 Nočni motivi.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 šola;
11.15	Orkester Mescoli; 13.15 Gi-
ČETRTEK, 26. MAJA 1966
ro dTtalia; 13.35 Claudio Villa; 15.15 Glasbena beležnica; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 V diskoteki; 18.00 Otvoritev sredozemskega velesejma; 18.30 Harmonikar Assandrl; 20.15 Giro di Italia; 20.30 Pisan spored; 21.00 Pianist C. Frank; 22.00 Politična tribuna.
II. program
8.00 Jutranja glasba; 9.15 Orkester Libano; 9.30 Giro d’Ita-lia; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.05 Plošče za poletje; 11.40 Skladbe za orkester; 12.00 Romantično popotovanje; 14.00 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.15 Kolesa in motorji; 15.15 do 16.45 Giro dTtalia; 16.45 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 17.15 Klavirske skladbe; 17.35 Poljudna enciklopedija; 17.45 Victor Hugo: «L’uomo che ride«; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Giro dTtalia; 20.10 Filmske novosti; 21.40 Nepozabne pesmi; 22.10 Jazz.
III. program
18.30 Nemška kultura; 18.45 Giardinijeve sonate; 19.00 Znanstvena oddaja; 19.30 Koncert; 20.40 Schubertova sonata za violončelo in klavir; 21.20 Na sporedu Prokofjev; 22.15 Radijska črtica.
Slovenija
7.00 Jutranji dnevnik; 9.05 Glasbena matineja; 9.55 Radijska šola: M. Kogoj, slovenski skladatelj; 1055 Mihelač:	Oblaček;
10.40 Orkestralna glasba; 11.15 Naši pevci pojo popularne arije; 12.00 Turistični napotki; 12.15 Nimaš prednosti! 13.05 Češki,
poljski in madžarski plesi; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Cez hrib in dol; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Orkester RTV Ljubljana; 15.35 Otrod so pripravili koncert; 16.30 V ritmu koračnice; 16.40 Literarni sprehod: V. Woolf: Vojvodinja in draguljar; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Turistična oddaja; 19.00 Aktualnosti; 19.20 Odskočna deska; 19.45 Jezikovni pogovori ; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Domače pesmi in napevi; 22.00 Literarni večer: Srečko Kosovel; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.10 Čajkovski v izvedbah sovjetskih umetnikov; 24.05 Plesna glasba.
Ital. televizija
8.30 šola; 15.15 Giro dTtalia; 17.00 Tvoja prihodnost; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 18.45 »Firehouse fire plus two»; 19.00 Kmetijska oddaja; 19.40 športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Johnny sera«; 20.05 Politična tribuna; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Marcel Proust; 22.00 Pot poguma: Thomas Hart Benton.
Jug. televizija
11.00	Angleščina; 16.10 TV v šoli: Zvok v trdnih snoveh, tekočinah jn plinih; 17.05 Poročila; 17.10 Rdeči signal; 17.40 Združenje radovednežev (odd. za otroke); 18.25 Obzornik; 18.45 Krušna mati (reportaža); 19.10 Uvertura za diskoteko; 19.40 TV pošta; 20.00 Dnevnik; 20.20 Aktualni pogovori; 21.00 Narodna glasba: 21.10 Ekran na ekranu; 22.10 Majka pravoslavna; 22.20 Poročila.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 23,5, najnižja 16.6, ob 19. uri 21.6; zračni tlak 1C17 pada, veter 2 km severoz2hotinik, vlaga 72 odst., nebo 7 desetin pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 16 6 stopinje.
Tržaški dne
Danes, ČETRTEK, 26. maja
Dragica
Sonce vzide ob 5.23 m zatone ob 20.40. Dolžina dneva 15.17. Luna vzide ob 11.11 in zatone ob 1.44 Jutri, PETEK, 27. maja
Magdalena
DEJAVNOST DEŽELNIH ORGANOV
1
OD
Izredna seja deželnega sveta 2. obletnici njegove umestitve
Številne seje stalnih komisij deželnega sveta, posvečene razpravi o zakonskih predlogih in osnutkih
Deželni svet bo danes z izredno 6ejo ob 16. uri proslavil drugo obletnico svoje umestitve. Na dnevnem redu te 172. seje je samo poročilo predsednika de Hinaldinija o dejavnosti skupščine, stalnih komisij in drugih organov deželnega sveta v drugem letu njegovega mandata Po seji bo na gradu Sv. Justa sprejem, ki ga priredi predsednik de Rinaldini vsem oblastem iz i urlanije-Julijske krajine. Ob tej priliki bodo tudi predložili prvo izdajo »Letopisa Furlanije-Ju-lijske krajine«, ki ga je pripravilo generalno tajništvo deželnega sveta. V publikaciji so zbrane glav-ne vesti o javnih in zasebnih u-stanovah, ki delujejo v deželi. Prvi del je posvečen organom avtonomne dežele, deželnemu svetu in deželni upravi; drugi del državnim organom; tretji krajevnim u-pravam, cerkveni ureditvi in strankam; četrti del zvezam raznih poklicev, strokovnim, sindikalnim in delodajalskim združenjem, social-nozavarovalnim in skrbstvenim u-stanovam; peti del pa gospodar skim, zavarovalnim in prevoznim podjetjem, tisku itd.
V	torek popoldne se je v četrti komisiji deželnega sveta začela razprava o zakonskem osnutku deželnega odbora za ustanovitev finančne družbe za gospodarski razvoj v Furlaniji-Julijski krajini.
Poročevalec Coloni je poudaril, da bo bodoča družba lahko mnogo prispevala k odpravi raznih neravnovesij ter pospeševala gospodarski razvoj v deželi. Družba bo tudi izvedla razne raziskave na industrijskih področjih, ki jih bodo prizadele razne težave in za katera bi njihova preureditev lahko pomenila nove perspektive. Rekel je, da bo morala biti dejavnost družbe usklajena z deželnim načrtovanjem. Odbornik Marpillero pa je rekel, da pomeni ustanovitev družbe obveznost odbora, katera se bo uresničila še v letošnjem letu. Zatem se je začela splošna razprava, ki se je nadaljevala tudi včeraj zjutraj.
V	torek se je sestala tudi prva komisija, ki je razpravljala o dveh zakonskih predlogih za pospeševanje športa v deželi. Poročevalec Cocianni je orisal smotre obeh predlogov in je rekel, da je namen odbora, ki je predložil svoj
Pri glasovanju, so se vzdržali komunistični, liberalni in misovski svetovalci. V razpravi je spregovorilo precejšnje število svetovalcev.
Jutri v Tomaju Kosovelova proslava
Zveza kultumo-prosvetnih organizacij in občinski svet Sežana prirejata v počastitev 40. obletnice smrti pesnika Srečka Kosovela spominsko svečanost, ki bo 27. t.m. v Tomaju. Ob 19. uri bodo položili venec (zborno mesto pri pesnikovem domu), ob 20. uri pa bo komemoracija z naslovom «0 pesnikovem delu in življenju* v vaški dvorani.
Prireditelja vabita na to spominsko svečanost vso javnost in menimo, da bi bilo prav in lepo, če bi se je udeležili v čim večjem številu tudi tržaški Slovenci, predvsem pa naša tržaška šolska mladina, ki bi morala prva čimbolj poznati osebnost, delo in pomen tega velikega primorskega in slovenskega pesnika Krasa in socialnih tegob. Lepo bi bilo, če bi šola
Enotna stavka gradbenih delavcev
Danes bo v naši deželi enotna 24-uma stavka gradbenih delavcev in pleskarjev, ki so jo v našem mestu napovedali FILLEA-CGIL in FILCA-CISL. S stavko protestirajo delavci proti delodajalcem, ki nočejo obnoviti delovne pogodbe.
Danes ob 10. uri bo v Ul. Pon-dares št. 8 zborovanje stavkajočih gradbincev, včlanjenih v CGIL, katerim bo govoril tajnik Criscenti. Ob isti uri pa bo tudi na sedežu FILCA-CISL v Ul. Carducci št. 35 zborovanje delavcev, včlanjenih v tem sindikatu, katerim bo govoril o položaju tajnik Degrassi.
Danes popoldne ob 16.30 pa se bodo na sedežu FILCA-CISL v Trstu sestala deželna tajništva vseh treh sindikatov ter sprejela sklepe v zvezi z nadaljevanjem stavkovne borbe za obnovitev vsedržavne pogodbe za gradbene delavce.
Včeraj sta oba sindikata proglasila stavko delavcev v opekami Orehu, ker ni vodstvo hotelo
OBVESTILO VSEM PROSVETNIM DRUŠTVOM
Prihodnjo nedeljo, 29. maja priredita Zveza kulturno prosvetnih organizacij iz Nove Gorice in Slovenska prosvetna zveza
III. OBMEJNO SREČANJE
V DOBERDOBU V BRDIH
Dopoldne z začetkom ob 10. uri nastopijo pevski zbori z obeh strani meje ter folklorna plesna skupina kulturno umetniškega društva «Tine Rožanc* iz Ljubljane. Popoldne in zvečer bodo udeležence zabavali štiri zabavni orkestri.
Vse prosvetne delavce, prijatelje in občinstvo vabimo, da s svojo prisotnostjo na SREČANJU potrdijo željo po čim tesnejši, vsestranski, posebno pa še kulturni izmenjavi z obeh strani meje.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
pri
sama sprožila pobudo za udeležbo I sprejeti delavskih zahtev. Stavka na tej svečanosti.	. I je bila stoodstotna.
lllluMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiliiiitiliiliiiiimiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
24. IN 25, T.M. V ZAGREBU
Sestanek predsednikov delegacij mešane komisije za manjšine
Razpravljala sta o številnih vprašanjih, ki se tičejo obeh manjšin - Redno zasedanje mešane komisije bo v jeseni v Rimu
V Zagrebu sta se sestala 24. in | Ta prebeg PSI bo imel za posle-25. maja predsednika delegacij me- dico, da ' bo borba za uvedbo de-šane italijansko-jugoslovanske komi- mokratične uprave Delavskih zasije za manjšine za popolno obrav- drug še bolj huda, hkrati pa pred-navo položaja glede izvajanja, z stavlja tudi element razjasnitve o obeh strani, določb Posebnega sta- politiki, ki jo dejansko zasleduje tuta. Italijansko delegacijo je vodil vodstvena skupina PSI v Trstu, še opolnomočeni minister Pascucci- za časa zadnjih volitev je PSI iz-Righi, jugoslovansko pa ambasador javila, da z zaupanjem pričakuje, Perišič. Kot italijanski konzulent da se bodo vrnile Delavske zadru-je hil prisoten odv. Guido Gerin, ge pod nadzorstvo članov s poseb-kot jugoslovanska konzulenta pa nim zakonom. Sedaj ko je PSI v
jezičnosti Itd.
Oba predsednika sta se dogovorila, da bo prihodnje redno zasedanje komisije v jeseni v Rimu. Na dnevnem redu bodo poročila izvedencev in pedagoških svetovalcev ter proučitev stanja glede izvajanja določb Posebnega statuta na ooeh straneh.
Kandidatni listi za volitve v DZ
čin, kako je tajnik PSI skušal o-pravičiti to novo politiko. PSIUP meni, da bodo člani PSI izrekli svojo podporo listi «Obnova», ki tudi tokrat predstavlja demokratična izročila in voljo tržaških zadružnikov.
osnutek, predvsem ta, da se poskrbi za naprave in poslopja, ki so potrebna športu Zatem je spregovoril predlagatelj prvega predloga misovec Morelli, ki je orisal svoj osnutek. Odbornik Cumbat je rato poudaril važnost zakonskega osnutka, ki ga je pripravilo njegovo odborništvo. Zatem se je začela splošna razprava, v kateri so spregovorili razni svetovalci.
Peta komisija pa je izrekla včeraj ugodno mnenje o omenjenem zakonskem osnutku deželnega odbora, in sicer v okviru svojih pristojnosti.
Tretja komisija je odobrila zakonski osnutek o ukrepih v korist strokovnemu šolstvu, pri čemer je vnesla vanj nekatera spremembe
WMfwmMif«.««»iiiim»«iitnniiii»i»»iwi«Mini»m»nw»
Za volitve nove upravne komisije Delavskih zadrug sta bili predloženi dve listi. Na listi «Rinasci-ta», je nosilec Livio Crevatin, ki mu sledijo po vrstnem redu Fran-cesco Franco, Ferdinand Ferjančič, Mario Orvatti, Jolanda Burlo in Marcello Balbi.
Stranke levega centra so predložile listo, ki se imenuje »Coopera-zione democratica italianan. Njen nosilec je demokristjan Livio No-velli, kateremu sledijo socialdemokrat Oberdan Pierandrei, tajnik tržaške zveze zadrug in posojilnic, socialist Piero Robba, demokristjan Olinto Parma, socialist Saverio Giacchetti in demokristjan Ferruc-cio Leva.
Stranke levega centra so sporazumno predlagala za predsednika Delavskih zadrug bivšega socialdemokratskega pokrajinskega odbornika Giannija Giuricina. Predsednika Delavskih zadrug imenuje minister za delo. Pričakuje, se, da bo z uresničenjem izvršilnih določb prešla ta pristojnost na deželo. Vo. litve se tičejo 18.000 članov. Začele se bodo prihodnji teden in se končajo konec junija. Glasovnice bodo poslali člani po pošti.
* * *
Izvršni odbor tržaške federacije PSIUP sporoča, da je proučil položaj, ki je nastal v zvezi z volitvami upravnega sveta Delavskih zadrug, potem ko je PSI pristala na skupno listo s Krščansko demokracijo. PSIUP ugotavlja, da je to nov dokaz, da zapušča PSI na-
Umrl je odvetnik dr. Edvard Leban
V nedeljo zvečer je v tržaški bolnišnici po daljši bolezni umrl tržaški slovenski odvetnik dr. vard Leban.
Pokojnik se je rodil 2. avgustn 1894 v Trstu. Ko se je po prvi svetovni vojni vrnil iz ruskega u-jetništva je opravljal odvetniško prakso pri odvetniku dr. Slaviku. pozneje pa se je osamosvojil m imel lastno pisarno v kateri J« vestno in pošteno opravljal svoj odvetniški poklic, vse dokler ga ni bolezen priklenila na bolniško posteljo.
Pokojni dr. Leban ie bil zaveden Slovenec, skromen in tih po značaju. Bil je član odbora slovenskega odvetniškega društva .Praznik. v Trstu in član odbora druž be «Dom.. Vse svoje življenje je posvetil svo>emu poklicu, v pro stem času pa se je zelo rad po glabljal v rus’ o literaturo in v svoji knjižnici je imel bogato zbir Jto ruskih klasikov, ki so vzbudili njegovo zanimanje že v času ujet-ništva.
Spomin pokojnega odvetnika je včeraj med razpravo na tržaškem sodišču počastil tudi predsednik tržaške odvetniške zbornice dr Gasser, ki je s toplimi besedami orisal njegov lik
Svojcem pokojnika izrekamo na ie takreno soialje.
PREDSINOČNJIM V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA
Kvaliteten in spodbuden nastop gojencev glasbene šole GM
Predstavilo se je 17 gojencev višjih letnikov za klavir, violino, kontrabas, pozavno, klarinet in rog
Prišel je čas zaključnih nastopov na šolah in med šolami, ki ■,ma največ pokazati, je prav gotovo glasbena šola naše Glasbene Matice, ker je še njen značaj tak, da so javne produkcije lahko najboljši pokazatelj med letom osvojenega znanja.
Ni dolgo tega, kar smo imeli priložnost poslušati veliki orkester in godalni orkester Glasbene Matice, ki ju vodi požrtvovalni dirigent Oskar Kjuder, prav tako tudi njene mladinske pevske zbore, tokrat (v torek zvečer v mali dvorani Kulturnega doma) pa so se nam predstavili tudi posamezni gojenci, v glavnem iz višjih letnikov, to je taki pri katerih je poleg določenega talenta mogoče zaznati tudi že izrazite poteze muzikaličnega značaja in seveda občutiti pedagoške vrline posameznih profesorjev, ki se na en ali drug način odražajo v kvaliteti muziciranja posameznih gojencev.
Čeprav so bile med številnimi nastopajočimi kvalitetne razlike, če ne zaradi drugega že zato, ker so iz različnih letnikov in tudi zato, ker za vsa glasbila ne morejo veljati ista ocenjevalna merila, je bil celoten nastop vendarle na nenavadno visoki ravni, lahko bi rekel celo na najvišji, kar smo jih doslej slišali. Resnost študija, disciplina izvajanja, pestrost instrumentalnega izbora in pedagoška strokovnost, to so bile glavne komponente tega res lepega glasbenega večera, ki je na trenutke bil že kar pravi koncert v miniaturi. Spričo tolikšnega števila nadpovprečno kvalitetnih gojencev se človeku sama od sebe vsiljuje misel, kakšne in koliko glasbenih talentov bi imeli zakopanih, če ne bi bilo te naše glasbene šole in koliko večji bi še lahko bili uspehi, če bi ta naša glasbena šola mogla delovati v u-godnejših pogojih od sedanjih, ob večjih materialnih možnostih, ob večjem številu gojencev in ob manjši (tudi izvenšolski) obremenjenosti na njej nastavljenih rednih in honorarnih moči, če so tudi ob danih pogojih ti uspehi tako presenetljivo lepi in pomembni.
Na produkciji je nastopilo 17 gojencev in gojenk v 16 točkah programa. Ada Markon je skupno s prof. dr. Gojmirom Demšarjem zaigrala na klavir štiriročno V/eber-jevo Sonatino in pokazala lep smisel za oblikovanje in solidno pripravljenost. Isto velja tudi za Vihro Kodričevo, ki je podjetno zaigrala nekaj skic iz Bartokove Otroške zbirke št. 39. Mario Renzi je ob klavirski spremljam prof. Demšar-
dokaj nehvaležen in prav lepe ton ske učinke lahko izvabi iz njega le
Mladi izvajalci na nastopu gojencev glasbene šole GM
likuje ton v vseh legah, z bolj izdelano tehniko loka pa bo lahko dal tonu tudi več mehkobe in into-nančne preciznosti. Anamarija Bizjak je na klavir zaigrala Griegov Valček in Mozartov 3. stavek iz sonate v C-duru KV 575. Pri mladi pianistki so že očitne težnje po čustvenem oblikovanju, pa tudi njena šolska podlaga je več kot solidna. Boris Jerkič je ob klavirski spremljavi prof. Fedore Ferluge ,a-igral na pozavno Pandertovo Arijo. Tudi pozavna zahteva poglobljeni študij in med trobili morda največ vztrajnosti. Jerkič ima dober nastavek in ume prijetno modelirati zvok, kar je prav gotovo zanesljivo znamenje dobre šole, zvočna plemenitost pa bo seveda še prišla. Ob klavirski spremljavi prof Ambro-zeta je Borut Kodrič zaigral na klarinet Schumannove Tri fantazije z zanesljivim nastavkom in lepo oblikovanim tonom, vendar se mi zdi, da je bila skladba predolga in da ga je proti koncu utrudila, ker je v začetku zaigral precej bolj zanesljivo.
Nadja Kralj je na klavir zaigrala Chopinovo Mazurko v B-duru. Njeno tehnično znanje ji dopušča zanesljivo muziciranje, smiselno fra-ziranje in interpretacijsko lahkotnost ob tu in tam manjši preciznosti, kar pa se mora pripisati temu, da je igrala brez not. Maja Furlanova je ob klavirski spremljavi prof. Demšarja zaigrala na violino 1. stavek iz Vivaldijevega koncerta v vt-molu. Gojenka igra z odločnostjo, z močnimi potezami in dobro tehniko loka. Več pozor-
Slovensko gledališče v Trstu
V KULTURNEM DOMU Danes, 26. maja ob 20.30
V	petek, 27. maja ob 20.30 (sindikalni abonma)
V	soboto, 28. maja ob 20.30
V	nedeljo, 29. maja ob 16.30
JAROSLAV HASEK
DOBRI
VOJAK
ŠVEJK
veseloigra v treh dejanjih Po dramatizaciji E. F. BURIANA priredil BRANKO GOMBAČ Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14 ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734-265.
Šolske vesti
Srednja šola v Dolini priredi v nedeljo 29. maja ob 20.30 na šolskem dvorišču zaključno šolsko prireditev. Na sporedu je mladinska opereta v treh dejanjih «Cudežne gosli« pisatelja Ernesta Tirana in skladatelja Cirila Preglja. K prireditvi vljudno vabljeni.
...
V nedeljo 29 tm. ob 20,30 bo zaključna šolska prireditev na dvorišču srednje šole v Dolini.
PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE*
priredi danes, 26. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih predavanje s predvajanjem barvnih diapozitivov.
Predaval bo MARIO MAGAJNA
o vtisih s potovanja po Maroku,-
Vabljeni vsi člani in prijatelji društva!
«Relazioni religiose» o svetišču na Vejni
Tiskovna agencija Relazioni reli-giose je v svojem biltenu dne 19. maja poročala naslednic: «Prihod-njega 22. maja bo v bližini Trsta, ne daleč od meje z Jugoslavijo, svečano posvečeno nacionalno svetišče Mariji materi in kraljici. Pobuda za iznradnio tega temnita se je porodila vred nekaj leti, ko je tržaški nadškof monsignor San-tin hotel postaviti votivno cerkev Materi božji v bližini jugoslovanske meje in ji izročiti zaščito Italije pred komunizmom. Tempelj, zgrajen na kraju, ki se dobro vidi z jugoslovanskega ozemlja, bi moral biti posvečen, po prvotnem namenu. «Mariji-kraljici Italije«. Bil je pa Janez XXIII, voudaria a-gencija Relazioni relioiose, ki je svetoval formulo «politično» manj polemično, tudi zaradi tega, ker so mu v tem smislu prispeli pozivi s strani slovenske katoliške duhovščine iz same tržaške škofije. ki so se bali. da bi pobuda lahko imela neugodne posledice na drugi strani meie. Zaradi tega je bila nova cerkev, po želji Janeza XXIII, posvečena «Mariji materi in kraljici» in eden izmed oltarjev bo posvečen sv. Cirilu in Metodu, apostoloma slovanskih narodov. Za posvetitev ie bil tržaški nadškof monsignor Antonio Santin povabil praškega nadškofa kardinala Josipa Berana Tudi njegova prisotnost pri ceremoniji je morala imeti simboličen značaj. Ne ve se pa še. če bo kardinal Beran prisoten pri ceremoniji, ker se crkveni dostojanstvenik še vedno nahaja v ZDA«
Kakor je znano, kardinala Berana ni bilo na tej ceremoniji (op ur.)
veliki mojster z dolgoletno šolo in I nosti bo morala polagati na teh prakso. Mario Renzi kar lepo ob-1 niko prstov, sicer pa ima meno
iiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiinimiiiiiiiiiiiililliliiiiliiilliiliiiiiilHiiiiiliiniiiiii
ZAPADI RAZLASTITEV 3. SKUPINE V DOLINI
Predstavniki Konzorcija pri ravnatelju SIOT
Govorili so tudi o nerešenih vprašnnjih v zvezi s služnostmi v drugih občinnh
V torek so se predstavniki konzorcija sestali z glavnim ravnateljem SIOT ing. Dimondo. Razgo-varjali so se o razlastitvah zemljišč 3. skupine v Dolini in o nerešenih vprašanjih v zvezi s služnostmi v drugih občinah.
Razgovor o prvi točki je bil nujno potreben, ker je Ustanova industrijskega pristanišča v zadnjem času dostavila precejšnje število razlastitvenih dekretov in je tako nujno potrebno, da se prizadeti uprejo in branijo svoje upravičene koristi. Zastopniki konzorcija so v zvezi s tem opozorili inž. Dimondo na sledeče:
1.	razlastitve zemljišč 3. skupine presegajo prvotni maksimalni načrt za zgraditev naftovoda in so zaradi tega nove razlastitve neupravičene ;
2.	mnoga zemljišča — vključena v 3. skupino — so zaradi svojega položaja — v bližini vasi — znatno več vredna od onih do sedaj zasedenih;
3.	zaradi tega je jasno, da se bo moral konzorcij poslužiti vseh legalnih sredstev, da prepreči nove razlastitve oziroma, da doseže čim višje cene za omenjena zemljišča.
L L/ UDK UUAOt,
predna razredna stališča.
.......................m............................."""""........""..........".....
ZOPET HUDA NESREČA NA TRBIŠKI CESTI
S popolnoma novim avtomobilom silovito treščil v tovornjak
Vozač, ki je bil verjetno začetnik v šofiranju, je pri trčenju zadobil hude poškodbe in njegovo stanje je skrajno resno - Šoferjeva sopotnica lažje ranjena
V zvezi z drugo točko so predstavniki konzorcija opozorili glavnega ravnatelja SIOT na nekatere pomanjkljivosti pri izplačevanju odškodnin, zlasti lastnikom, ki so pristali na Ustanovitev služnosti in onih, ki so zaradi del raznih podjetij pri gradnji naftovoda, utrpeli škodo. Inž Dimonda je obljubil, da bo v najkrajšem času še nerešena vprašanja rešil.
Po sestanku z ravnateljem SIOT je predsedstvo konzorcija sklenilo, da bo v teh dneh sklicalo sestanek razlaščencev 3. skupine v Dolini, na katerem bo podrobneje poročalo o novem položaju in dalo navodila prizadetim lastnikom za čim uspešnejšo obrambo njihovih koristi.
Iz gornjega izhaja, da Je pisanje nekega tednika ob spremljavi nekega mesečnika, ki skušata prikazati, da je konzorcij s svojim dosedanjim zadržanjem prejudiciral vsako nadaljnjo akcijo za obrambo razlaščencev — najmanj, kar lahko rečemo — netočno in neresno.
NUJNO VABILO PRIZADETIM
RAZLAŠČENCEM 3. SKUPINE
IZ DOLINE
Tajništvo konzorcija vabi prizadete, ki so prejeli razlastitveni dekret, da se čimprej zglasijo v uradih konzorcija in s seboj prinesejo razlastitveni dekret, ker je čas za pritožbo in druge pravne poti zelo kra tek.
VAŽNO ZA PRIZADETE ZARADI USTANOVITVE SLUŽNOSTI
Vsi prizadeti, ki jim je bila ali jim še bo povzročena škoda pri gradnji naftovoda, naj takoj popišejo škodo in javijo tudi ime podjetja, ki ima v zakupu dela, tajništvu konzorcija, kjer bodo prejeli tudi vsa nadaljnja pojasnila v zvezi z odškodnino.
Trbiška cesta je bila sinoči spet prizorišče hude prometne nesreče, ki se je pripetila blizu kraja, kjer se je pred nekal dnevi smrtno ponesrečil tržiški zdravnik dr. Luigi Fogar. Pri trčenju avta v tovornjak se je hudo ranil 24 letni mesar Aldo Toffolo iz Ul. Baiamon-ti 71, njegova zaročenka, 21-letna Luciana Pieri iz Ul Fellce Vene-zian 30, pa se je laže poškodovala.
Toffolo je v smeri proti Trstu vozil svoj popolnoma nov avto fiat 850 s še začasno evidnečno tablico Z 47545. Zraven njega je sedela Pierijeva. Toffolo je z novim avtom prevozil komaj 79 km ln Je morda bil še nevešč šoflranja. Ko Je privozil do približno 150 metrov od cestnega nadvoza blizu gostilne Peric pri Nabrežini, ]• la I« ne-
pojasnjenih razlogov Zgubil nad- fiata^ 8“s‘bntodav?om°odpeUaiiG
civilno bolnišnico v Tržič, so Tof-fola, ki je bil v predsmrtni nezavesti, nemudoma prepeljali v bolnišnico v Trst. Nujno so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi verjetnega prebitja lobanje, krvavenja iz levega ušesa in ran po desni roki. V bolnišnici v Tržiču pa so pridržali na zdravljenju Pierijevo, ki se je ranila po spodnji ustnici ter za-dobila pretres možganov Okrevala bo v dveh tednih.
Po opravljenih formalnostih so agenti cestne policije dovolili u-1 službenrem garaže Zair pa, da so
zorstvo nad avtom in z vso nagli co zavozil na levo stran cestišča. Prav tedaj je nasproti privozil z litim železom natovorjen tovornjak s prikolico UD 96211, ki ga je šofiral 58-letni lastnik Giuseppe Fogar iz Ogleja, Ul. Glulia 66, čeprav se je Fogar skušal izogniti trčenju s tem, da Je zavozil na skrajni desni rob ceste, mu to ni uspelo, ker je vozil navkreber s težko natovomjenim tovornjakom. Trčenje je bilo neizbežno In Toffolov avto je z vso silo treščil v tovornjakov prednji levi del In se skro-tovičil.
Nekaj minut kasneje so na kraj
muziciranje že sedaj povsem svojstvene in obetajoče značilnosti. Vera Tuta je na klavir zaigrala De-bussgjevo «Gradus ad Parnassum« z velikim smislom za interpretacijo in dobro tehniko prstov. Lucijan Čandek je ob klavirski spremljavi prof. Demšarja zaigral na rog Gla-zunovo skladbo «Reverie». Iz trobila izvablja dokaj čist zvok, kateremu njanjka seveda še tiste plemenitosti, ki jo glasbilo dopušča v mojstrovih rokah. Toda čandeku se že sedaj pozna dobra šola in če bo nadaljeval z vso potrebno vztrajnostjo nam bo nudil še veliko zadoščenja.
V Hagdnovem Concertinu v C-duru za klavir, violino, čelo in klarinet bi se moral predstaviti šiško-vič - Kodričev «družinski» kvartet, a je moral črtomira šiškoviča zamenjati prof. Kjuder, ker se je mali violinist precej hudo poškodoval pri padcu z zida. Prav gotovo si vsi želimo, za malega črtomira predvsem in za nas, da bi lahko slišali ta zanimiv kvartet v njegovi originalni sestavi, vendar pa je tudi, ne glede na delež prof. Kjudra, prišla lepo do izraza zvočna ubranost ostalih treh članov kvarteta (Mojca šiškovič - klavir, Iztok Kodrič - čelo in Borut Kodrič - klarinet) in zelo skrbno tehnično muziciranje v vseh treh stavkih, pri čemer bi rad posebej pohvalil Iztoka Kodriča kot čelista.
Ravel Kodri«, j,ltq,terega smo kot pianista nedavno poslušali v veliki dvorani Kulturnega doma, je ritmično zelo zahtevno Debussgjevo skladbo «Golliwogg's calce walk» zaigral interpretacijsko nenavadno močno in tehnično skoraj vzorno. Ravel Kodrič je prav gotovo izjemen muzikaličen talent in v njem se nam kaj kmalu obeta prvovrsten pianist. Sicer pa sta se kot pianista ne samo z velikim talentom, temveč tudi z že bogatim tehničnim znanjem, predstavila tudi Aleksander Rojc, ki je zaigral Schubertovo «Impromptu» v Es-duru, ter Danijela Nedoh, ki je zaigrala Beethovnov «1. stavek iz sonate v c-molu op. 13«. Medtem ko prihaja pri Rojcu do izraza redka tehnična izdelanost in nekakšna svojska zanos-nost, za katero se morda krije muzikalična avtoritaričnost v značaju, je Nedohova bolj interpretacijsko poglobljena, bolj čustvena kot razumska oblikovalka partiture
In še dva violinista: Boris Košuta je ob klavirski spremljavi prof. Ferlugove zaigral znano Corellijevo Sonato v d-molii. Odkar smo ga zadnjič slišali je zelo napredoval. Iz godala zna izvabiti prijeten ton, ki bo lahko še pridobil na mehkobi z bolj izpiljeno tehniko loka oz. desne roke v zapestju, ker mu sicer smisla za oblikovanje ne manjka. Aleksander Zupančič pa je zaigral za vsakega violinista zahtevno Bachovo «Gavoto in rondo iz 3. partite za violino solo«. Njegovo izvajanje je bilo tehnično zanesljivo in zlasti v dvoglasnosti dovolj čisto.
Vsi prav vsi nastopajoči zaslužijo pohvalo za to kar so pokazali v enaki meri pa je treba izreči javno po hvalo tudi celotnemu profesorskemu zboru Glasbene Matice: ravnatelju šole in profesorju dr. Gojmi-ru Demšarju (klavir), pro). Ermi-niju Ambrozetu (klavir), prof. Ignaciju Oti (kontrabas), prof. Fedori Ferluga (klavir), prof. Svetku Grgiču (pozavna, rog), prof. Marcelin Manuelliju (klarinet), prof. Oskarju Kjudru (violina) in prof. Amsticciju (čelo). Na dosežene uspehe in na svoje gojence so res lahko ponosni.
JOŽE KOREN
Danes zaključek II. seminarja za slov. šolnike
S predavanjem o temi: «šolski razred kot socialna skupina«, ki ga bo danes popoldne imela skupno za učitelje in profesorje prof. Danica Marion, se bo zaključil II. seminar za slovenske šolnike na Tržaškem, ki se je začel v ponedeljek. Po končanem predavanju bo jugoslovanski gen. konzul v Trstu Rudi Janhuba priredil na konzulatu sprejem za predavatelje in slušatelje seminarja. Včeraj je na seminarju prof. Janez Sivec predaval o temi: «Nekatere značilnosti metodike pouka slovenskega jezika v srednjih šolah«, prof. Miro Lužnik pa o temi «Učne oblike metode in tehnike dela v oddelkih s kombiniranim poukom osnovnih šol«. Prvo predavanje je bilo za profesorje slovenščine, drugo pa za učitelje osnovnih šol.
Skupno za učitelje in profesorje je včeraj popoldne predaval o italijanskem odporniškem gibanju u-niv. prof. Francesco Salvatore Romano, ki je napisal že več knjig o naprednem gibanju v Italiji, o Gramsciju in o rpafiji ter spAelu-je'v delavskem gibanju Se rtd leta 19^4, ko je postal član KPI. V KPI je ostal do leta 1956, nato 'se je vpisal v PSDI, pred kratkim pa je zapustil PSDI in se vpisal v PSI ter je bil kooptiran kot posvetovalni član v pokrajinski vodstveni odbor PSI v Trstu. V svojem predavanju je univ. prof. Romano prikazal nastanek in bistvo italijanskega odporniškega gibanja v okviru odpora evropskih narodov proti nacifašizmu, duh enotnosti, smotre in ideale, ki so temeljni kvas vsega odporniškega gibanja ter borbe proti nacifašizmu, katerega seme je vzklilo že v skupni borbi proti Francu. Slušatelji so govornika nagradili s toplim aplavzom za njegova temeljita izvajanja.
Skupščina Mladinske konzulte
V sejni dvorani Trgovinske zbornice se je sestala skupščina Mladinske konzulte, ki jo je sklical njen predsednik Terzon. Med drugim so odobrili osnutek, ki ga je predložila delovna komisija za anketo o položaju vajencev. V ta namen bodo člani komisije intervju-vali vajence, ki obiskujejo strokovne tečaje. S tem si hoče kon-zulta predvsem ustvariti jasno sliko o dejavnosti vajencev, da jo bo lahko primerjala z bodočimi potrebami delovnih sil. Nadalje hoče zvedeti, ali spoštujejo delodajalci zakonske predpise o vajenstvu m kakšni so delovni odnosi. Končno hoče doseči, da bi mladi delavci posvečali zanimanje združevanju in sami konzul ti.
VEKDI
Zaključni koncert letošnje spomladanske simfonične sezone v gledališču Verdi, Jti b° 31. tm. ob 21. uri pod vodstvom dirigenta Alda Cecca-ta in s sodelovanjem sopranistke Li-liane Poli ter violinista Baldassara Simeona, je posvečen skladbam, ki so bile nagrajene na zadnjem natečaju »Nagrade mesta Trsta«.
Program obsega skladbe: Baervoets — (cMagnificat# za sopran in orkester (II. nagrada na mednarodnem natečaju 1965); Zupko — Koncert za violino in orkester (I. nagrada ex-equo na mednarodnem natečaju 1965); Leighton — Simfonija op. 42 (1. nagrada ex-equo na mednarodnem natečaju 1965).
Koncerta, ki ga organizira konservatorij »Tartini«, se lahko udeležijo abonenti simfonične sezone.
Nazlonale 16/)0 «L’incredibile avvefl-tu-ra« Technicolor. Sledi dokumentarni film v technicolorju »La vatle del castori«.
Excelsior 16.00 «90 notti m gir0 per il mondo« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 »M 5 codice diamant!« Technicolor. James Garner, Sandr Dee.
Eden 15.00 »Le sabbie di Kalahari« Technicolor. S Baker, S. Vork Prepovedano mladini pod 18 letom.
Grattacielo 16.00 »Febbre sulla citta« Technicolor. Ann Margret.
Alabarda 16,30 »Spiaggia libera« minique Boschero, Alberto Lup • Aroldo Tieri.
Filodrammatico 16.30 «Darling» Jdl'e Christie. Nagrada Oscar 1966.
Aurora 16.30 «Detective’s story» "" Prepovedano mladini pod 14. let° •
Cristallo 17.00 «Fumo di Londra« " Technicolor, Alberto Sordi.
1 7 Mit-
Garibaldi 16.30 «Simbad contro Saraceni« Technicolor. Gordon chel, Bella Cortes.	h
Capitol 16.00 «Boeing... boeing« le nicolor. Tony Curtis. Jerry Lewi> Impero 16 30 «Adios Gringo«. . Vittorio Veneto 16.30 «Adulterio 1’italiana« Technicolor« Nino M* fredi, Catherine Spaak.
Moderno 16,30 »I due, para« FrkSf1® Franchi, Ciccio Ingrassia.	,L'
Astia 16.30 «Zorba il Greco« Prepovedano mladini pod 14 letom. Ideale 16.00 «Sfida al re di Castiglis* Technicolor. Mark Damon,
Abbazia 16.30 «La mano vendicatn-ce» Technicolor. Audie Murphy, AD‘ be Lane.
Astoria Počitek.
Skedenj 16.00 «La ragazza di St. Tro-pez« Technicolor. Genevieve Grad.
Prosvetno društvo Skedenj organ j žira v nedeljo, 19 iunlja 1966 iz' v Kamnik in Kamniško Bistrico »P sovanje in pojasnila na sedežu dr štva. Ul. Servola 124-1 vsak večer, razen v sobotah od 20.30 do Tl dre-* * *
Slovensko planinsko društvo Prire’
d. 2 junija izlet na Veliko plan|n preko Ljubljane in Kamniške Bistr -ce.
« MODELU N A CALZATUKE »
klasični m najnovejši modeli čevljev najboljših znamk velika izbira za moške — ženske — otrokr Ul h Hlzi 3, TRSI, tel. 37-797 (vogal Ul Machiavelli)
Darovi in prispevki
V počastitev spomina in namest cvetja na grob pok. Kristine Kf*" vd. Ražem darujejo člani uredništva in uprave Primorskega dnevnika *« tisoč lir za Dijaško Matico.
Debata na sedežu mladih socialistov
Danes bo v prostorih mladinske federacije PSI v Ul. Mazzini 32 javna razprava o temi: «Enotne perspektive levičarskih mladinskih sil«. Uvodno poročilo bo podal tajnik tržaške mladinske socialistične federacije. K debati so vabljeni vsi mladinci.
Včeraj-danes
hude npsreče prihiteli agenti cest odstranili močno poškodovan avto-ne policije in bolničarji RK Oba ntobil Na tovornjaku je bila škoda ranjeaca so potegnili iz razbitega malenkostna.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V dneh 24 in 25. maja se je v Trstu rodilo 30 otrok, umrlo pa je 'la oseb.
UMRLI SO; 58-letm Lino Grattoni, 78-letni Pietro Deangeli, 79-letni Al-fonso Scagnol, 84-letna Antonia Sigo-vich vd. Velcich, 68-letna Giacomina Dulcich por. Stecher, 66-Ietna Cateri-na .Stocovez vd. Vesnaver, 88-letnl Ernesto Angeli, 73-letn! Giovanni U-go, 59-letna Augusta Branchin vd. Polo, 66-letni Giacomo Novello, 60-letna Maria Zelottl por. Baldassl, 85-letni Ercole Benedetti, 83-letna Giuditta Skočir vd. Battelllnl, 56-letnl Ersilio Kirkner, 81-letna Anna Pepino vd. Aime, 82-letni Giusto Sancin, 80-letm Vittorio Fonda. 71-letni Edoardo Leban, 57-letni Galliano Lat.n, 83-letna Francesca Železnik vd. Zink, 564etm Antonio Bonifacio, 85-letna Antonia Sbisš Lazzaroni vd. Stelnbach, 67-lttni Mario Donlnl, 72-letna Domeni-ca Marchestch por. Vlsintin, 84-letna Clotilde Gobbato vd. Delcampo,
UFtPIRISlEE Lrt^LPTPRNE
Pgg DIMICI!^
rDCT Viale XX Settembre 16 tel. 96016
NABREŽINA (center) i SESLJAN (center)
ZLA n //V SltfiHRM OKRASNI PREDMETI
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Barbo-Carniel. Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra. Ul. Commerciale 26: * Zveza italijanskih žena priredi Vielmettt. J1’* del!? ®°rsa..G danes ob 20. uri v kulturnem krož- Paba- ul- Fellu*a 46 (Sv- A1<>JZ>-ku Haas v Ul. dello Scoglio pre- NOČNA SLUŽBA LEKARN davanje o temi »Zdravljenje in	<od 19 30 do »30)
ukrepi proti raku pri ženskah«. AlFAiabarda, Ul. dellTstrla 7; Al Govorila bosta primarij centra za 1 Galeno. Ul, S. Clllno 36 (Sv. Ivan); rakasta obolenja prof. Mario Lo- de Leitenburg. Trg S. Giovanni 5: venati in dr. Mastrangelo.	1 Mizzan, Trg Venezla 3.
SLOVENCI, ko obtščete svoje sorodnike v Jugoslaviji in ko vas oni obiščejo, recite jim. naj kupujejo pri
MAGAZZINI ALLA STAZIONE
TRST “ ULICA CELUNI Št. 2 £ TELEFON St. 24-125 (nekaj korakov od glavne postaje) KONFEKCIJA IN PERILO ZA MOŠKE, ZENSKE IN OTROKU Največja izbira oblek, površnikov, plaščev, vetrmh jopičev, dežnih plaščev, perila, intimne in zunanje trikotaže, srajc, kravat, nogavic, itd
VSE PO NAJUGODNEJŠIH CENAHUI «IZ NAJBOLJŠIH TOVARN NARAVNOST ODJEMALCU«
Umrl je zvesti član ln odbornik našega društva
Dr. EDVARD LEBAN
Spremili ga bomo na njegovi zadnji poti iz kapele glavne bolnišnice danes ob 16. url.
DRUŠTVO PRAVNIK V TRSTU
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Potovanje treh beguncev v Francijo se je končalo že na tržaški postaji
Vse tri so vrnili v njihovo domovino, druga dva, ki sta jih zvabila na limanice, pa so zaradi goljufije in ponareditve potnega lista obsodili na 10 oz. 8 mesecev zapora
Pred kazenskim sodiščem (pred-Rossi, tožilec Brenči zapisni-xar De Paoli) sta se morala včeraj nagovarjati begunca Mark Noja i albanski državljan) star 24 let in «abor Horvat star 25 let, ki sta 9'ia obtožena, da sta ogoljufala tri flrb|e begunce.
.	16. aprila letos se je obto-
neni Noja zapletel v pogovor z be-Kiffici Živkom Trifunovskim, Steva-nom Trpčevskim in Stojkom Spijem. Čeprav je vedel, da ni J8, le prepričal omenjene tri be-?~)ce. da so v nevarnosti, da jih “Otto oblasti vrnile v Jugoslavijo.
tem pa je namignil na možnost “selitve v Francijo.
, irOjica beguncev mu je verjela 5 « isti dan mu je izročila 200.000 W jih je Noja zamenjal v lire. vseSa skupaj je prejel 82.000 lir.
isti večer je Noja spremil ™uvneže na tržaško železniško po-.rj0. kjer so se srečali s Horva-S®- Noja jim je predstavil pri-jstelja ter jim zagotovil, da jih bo o spremljal na francosko mejo do entimiglie ter poskrbel za njihov prestop meje. Horvat je res r“Pu železniške listke, toda trenu-nato se je zbal ter ustavil pr-Jj* policijskega agenta, ki ga je •rečal ter ga obvestil o zadevi.
Je potovanje treh be-«wicev v Francijo končalo že na ‘rzaški postaji. Agent (šlo je za ne-~=ga podčastnika) jih je prijel, ko i°.vstopali v vagon ter jih je ta-odpeljal v begunsko taborišče Padričah. Na zaslišanju je troji-» Povedala, kako jih je Noja ulo-.j na limanice. Agenti so ga seve-takoj izsledili ter zaslišali. Noja 2® je trdil, da ni on ponujal be-~rncem svojih uslug, temveč, da ga oni prosili zanje. Potrdil pa w x 'e preiel 200.000 din. Izjavil J* se, da je dal Horvatu 50.000 lir Z hakup voznih listkov do Venti-Iijai e- Ta je sicer potrdil to oko-I«,-, °' toda je na drugi strani iz-da je vrnil Noji razliko med »šoto in ceno listkov.
.Horvatov položaj pa se je posesal, ko so agenti našli pri njem »resrejen jugoslovanski potni list.
prejšnjo ustanovitev pristaniške u-stanove.
* * *
Jutri ob 20. uri pa bo v mali dvorani Ljudskega doma v Miljah predavanje o temi: «Leva sredina in vojna v Vietnamu«. Predaval bo organizacijski tajnik tržaške federacije KPI Claudio Tonel. Predavanje prireja mladinski komunističnih krožek v Miljah. Sledila mu bo debata.
]i?. J® za potni list, ki je imel št. irn232? in ki se je prej glasil na ® “ihomira Petroviča. Horvat je
-vonjal na potnem listu izvirno “Ko s svojo ter zbrisal osebne CTjatke pravnega lastnika dokupiti' Na mesto njih je vpisal po-jrjse, ki so se glasili na ime Mi-v7*a Ramoskija. Tehnika ponareditvi Pa je bila zelo slaba, saj je napravil na sliki žig z jugoslovanskim kovancem. Spričo te-£.a.so ga agenti prijavili sodišču doku Zara<H ponarejevanja osebnih
Sodniki so oba obtoženca spo-r u za kriva ter obsodili Nojo na .mesecev zapora in 20.000 lir glo-JT ter 4 mesece pripora (zaradi ■osnje hladnega orožja)
“ta na 8 mesecev in ?
IK2a,ter 20.000 lir globe, tako se je beg v Francijo kla-končal za vse. Noja in Hor-ost sta se znašla za rešetkami, J^ate tri begunce pa so oblasti za-” Poslale v njihovo domovino.
* * *
Pred istimi sodniki se je moral r*«ovarjati tudi 61-letni Francesco S?,t2,iz Ul. Mauroner 210, ki je bil otožen tihotapstva z jugoslovan-n„mi cigaretami. Trije agenti fi-
,, a HM* in 20 dni za-
SnPdne straže sn ga namreč zasa-^»itm julija lani na Obrežju Ob
Augusto, ko je imel pri C18aret;0 zav°jckov jugoslovanskih
Ust aiu P°tem> kc so ga agenti j^tavili, je Mauroner skočil v -nor-i°d koder so ga izvlekli s pre-^J^Jjimi težavami. Zdi pa se, da *1° za beg ali za kaj drugega, n^mč za čisto navaden božjastni
.Sodniki so obtoženca spoznali za dr?iVega ter so ga obsodili na 15 ^ni zapora ter 24.000 lir globe.
Novi odbor novinarjev-kronistov
^ novinarskem krožku na Koroni ■ a*’a je bil prejšnjo soboto vrrnJ zbor tržaških novinarjev-Bi°nWtov, ki s0 izvolili nov izvršbo ?dbor po izstopu predsednika C a’la Solija in tajnika Luciana
diln- le’ sta Prevze'a n°vi vo' je a' mesti v združenju novinarju'- V novi odbor so bili izvolje-gj. Za Predsednika Dante di Rago-jro8’ ia odbornike pa Roberto Malho. 9reg°, Ranieri Ponis, Slavo-Vi,“ Stoika in Deme’trij Volčič. Re-Hice* * sta Fulvio Fumis in Arrigo
PRI NEPREVIDNEM PREČKANJU
Avtomobilist podrl mater in hčerkico
Neprevidnost pri prečkanju ceste je bila sinoči usodna za 27-let-no Roso Mannino por. Giuffrida iz Drev. Čampi Elisi 57 in njeno enoletno hčerko Ometlo. Mannino-va je s hčerkico izven zebrastega prehoda prečkala Ul. Schiaparelli na vogalu Trga odporništva. Tedaj je z avtom TS 48743 iz Ul. San Marco privozil 29-letni Dario Bron-zi iz Istrske ulice 14 in podrl Man-ninovo in hčerkico. Bronzi je po-nesrečenkama priskočil na pomoč in ju s svojim avtom odpeljal v bolnišnico. Obe so pridržali na nevrokirurškem oddelku, k.ier se bo morala mati zdraviti 10 dni zaradi udarcev po glavi, ran po zatilju in hrbtu, hčerkica pa bo o-krevala v 8 dneh. Tudi ona se ie pobila po glavi in ranila po zatilju.
V šoli se je ponesrečil
Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj zjutraj okrog 10. ure sprejeli na zdravljenje 7-letnega šolarja Maura Stradiota iz Ul. Mo-lino a Vapore 3. Stradiot, ki se bo moral zdraviti od 5 od 7 dni, je povedal, da se je ponesrečil malo prej na dvorišču šole v Ul. Vasari. Med odmorom se je igral s sošolci in tekal po dvorišču, nenadoma pa se' je spotaknil, padel ter se pobil in ranil po čelu, desni ličnici in levem kolenu. Ranjenega šolarja so v bolnišnico prepeljali z rešilnim avtom.
zaroni vd. Stainbach iz Ul. Revol-tella 11/1. Lazzaronijevo so 12. t.m. prepeljali v bolnišnico in jo sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo zaradi zloma desne stegnenice. Tedaj je ponesrečenka povedala, da se je ponesrečila doma, kjer je nerodno padla. Vse zdravniške nege pa so bile zaman in včeraj je nesrečnica podlegla poškodbam.
Z motorja je padel
Ko se ie sinoči na motornem kolesu peljal navzdol po Ul. Mo-lino a Vento, je 55-letni mizar Antonio Cescon s Trga stare mitnice 12 blizu stavbe št 20 izgubil nadzorstvo nad vozilom, zavozil s ceste in se prevrnil. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 10 dni zaradi udarcev po glavi in ran po udih. Cescon je bil vinjen.
Vespist v avto
Pri mitnici v Miramarskem drevoredu je sinoči 34-letni zidar E-gidio Toscon od S.M.M. Spodnje 2195, ki se je na vespi TS 21284 peljal proti središču, trčil v fiat 850 TS 78065, ki ga je pred njim vozil 27-letni Silvio Boico iz Ul. Romanin 14. Nesreča se je pripetila, ker je Boico nenadoma začel obračati na levo. Ponesrečenega Toscona so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico in ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Zdravi, ti se bo moral 10 dni zaradi udarcev po glavi in ran po obrazu.
Smrtne posledice padca
Na ortopedskem oddelku bolnišnice je včeraj ob 8.15 izdihnila 86-
Trčenje vespe v avto
V Ul. Flavia se je včeraj zjutraj pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postal 55-letni skladiščnik Tullio Pasqualini iz Ul. Grandi 18, ki se je proti središču peljal na vespi TS 17759. Ko je Pasqualini privozil na vogal Ul. Benussi, je treščil v fiat 600 TS 65690, ki ga je iz omenjene ulice privozil 52-letni Giordano Decolle iz Ul. Srna-reglia 1. Zaradi trčenja se je Pa-squalini prevrnil z vespe in se pobil po levem kolenu. Sam Decolle je ponesrečencu priskočil na pomoč in ga s svojim avtom odpeljal v bolnišnico. Pasqualiniju so dali prvo pomoč in ga nato od-
letna gospodinja Antonia Sbisa Laz- slovili. Okreval bo v 5 dneh.
tllllllllllllliillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUillllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllltlllllllllllll
DVA DRZNA ROPA NEZNANIH STORILCEV
«Leteča» roparja na motorju iztrgala ženski iz rok torba
Po ropu sta ugasila luči na motorju in pobegnila • 26 ur kasneje podoben rop, a brez motorja, v Ul. Besenghi
Predavanji KPI
Hanes ob 20.15 bo v Ljudskem v Ul. Madonnina 19 javno ki ga priredi KPI. 0 »°rU bo inž. Antonio Cuffaro ha <<Icaj mora biti avtonom-
J°mu v
pj, Ustanova tržaškega pristanišča«. 1 tem bo poudaril akcijo ko-
žfttov v senatu, v »£?«ici ter v deželnem
»•tem
svetu, da bi
poslanski in občin-dosegli čim-
Agenti letečega oddelka v sodelovanju s kolegi s komisariata Ko-lonje od včeraj vneto iščejo neznane roparje, ki so v presledku 26 ur oropali dve ženski, ki sta mirno hodili po cesti. Prvi roparski napad se je pripetil v ponedeljek zvečer ob 21.15 na Lonjerskl cesti blizu stavbe štev. 1, drugi pa predsinoč-njim v Ul. Besenghi na vogalu Ul. De Amicis ob 23.15.
Prejšnji ponedeljek je 58-letna gospodinja Maria Michelazzi por. Drecogna s Trga Volontari Giulia-ni 6 z možem hodila po levem pločniku na Lonjerski cesti proti središču. Michelazzijeva je v desni roki držala torbo, v katero je spravila dva metra dolg kos blaga, denarnico s 3.000 lirami, par naočnikov, pol kila mesa in ogrlico iz kristala, ki je bila vredna 3.000 lir. Nenadoma sta navzdol po Lonjerski cest! na motorju privozila dva neznana mladeniča, stara približno 18 let. Prvi, ki je vozil motor, je zavozil na skrajni levi rob ceste in se približal zakoncema Drecogna, medtem ko je drugi, ki je sedel zadaj s hitro kretnjo strgal torbo iz rok presenečene Michelazzijeve- Po opravljenem ropu, sta se neznanca z motorjem pognala v beg, še prej pa sta ugasila luči na vozilu, da niti Michelazzijeva niti njen mož nista utegnila prebrati številk evidenčne tablice.
Zakonca Drecogna sta se nekaj minut kasneje zglasila na komisariatu Kolonje, kjer sta rop prijavila. Agenti so še takoj lotili dela ln začeli iskati mlada neznanca.
Preiskava je bila že v polnem teku, ko Je predvčerajšnjim zvečer 55-letna gospodinja Caterina Bonal-do por. Letlch iz Ul. Crociferi 5 telefonirala agentom letečega oddelka in jim povedala, da je malo prej v Ul. Besenghi postala žrtev roparskega napada. Policisti so takoj odhiteli v Ul. Besenghi, kjer so našli Bonaldovo. Ta jim Je povedala, da je malo prej hodila po pločniku omenjene ulice, ko pa je prišla na vogal Ul. De Amicis, se ji je od zadaj približal neznanec in jo sunil, da Je padla. Ko se je Bonaldova
znašla na tleh, ji je neznani ropar iz rok iztrgal torbico in se nato spustil v beg.
Ropar je kaj hitro spoznal, da je bil njegov trud zaman. V torbici je našel samo tri ključe in dve prazni denarnici, zato je torbico odvrgel v Drev.' Terza Armata, kjer jo je nekaj časa potem našel nočni čuvaj Antonio Zugan in jo izročil karabinjerjem na postaji v Ulici Hermet. Policisti so kasneje torbico vrnili Bonaldovi, ki se pri padcu na pločniku ni poškodovala.
Agenti so nemudoma uvedli preiskavo, da bi izsledili neznanega roparja. NI izključeno, da gre za iste osebe, ki so v ponedeljek zvečer oropale Michelazzijevo na Lonjerski cesti. Kot rečeno je preiskava v teku.
SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI .
Petletni nažrt javnih del predvideva 13 milijard stroškov
Uresničiti ga nameravajo z deželnim prispevkom - Jutri sprejem na Gradu za univerzitetne profesorje in znanstvenike
Na zadnji seji občinskega odbora, ki ji je predsedoval podžupan Candussi, so sklenili, da bo tradicionalna tombola v korist zavoda Lenassi 29. junija. Odobrili so več javnih del, med njimi dograditev stopnišča med Ul Parini in Fate-benefratelli. Njegovo izgradnjo so začeli že pred leti. Stopnišče bo omogočilo hiter dostop stanovalcev novega naselja na Korzo.
Odbornik Lupieri je nato opisal obsežen program javnih del za 13 milijard lir, ki ga bodo uresničili v petih letih s pomočjo deželnega prispevka. 1.6 milijarde lir bodo potrošili za šolske gradnje, 842 milijonov za javne zgradbe, 156 milijonov za športna igrišča, 550 milijonov za pokriti trg, 162 milijonov za socialno pomoč, 500 milijo-
nov za uresničitev regulacijskega načrta v prvih treh letih, 800 milijonov za uresničitev zakona 167, 4.2 milijarde za ceste, 1.7 milijona za kanalizacijo (iztok v Sočo), 1.1 milijarde za javno razsvetljavo, skoraj 1.2 milijarde lir za vodovod, pokopališča in higiensko-zdravstvene naprave, 51 milijonov lir za parke. Odobrili so predlog odbornika Fantinija, da se zapirajo pol ure kasneje tiste osmice, ki so v upravi neposrednih proizvajalcev vina.
Odbornik Agati je sporočil, da bo 27. maja prišel v Gorico podtajnik Salizzoni ter okoli 100 univerzitetnih profesorjev in znanstvenikov, udeležencev kongresa o doktrini države, ki jih bodo sprejeli na Gradu.
Poslovilni večer slovenskih šolnikov od šolskega skrbnika
V torek zvečer so se v gostilni • Pri Komelu» na Tržaški cesti zbrali učitelji slovenskih osnovnih šol goriškega in doberdobskega o-krožja in z njimi tudi lepo števi. lo že upokojenih učiteljev, ki so se poslovili od prof. Gnida De Vette, šolskega skrbnika za pokrajino Gorica, ki je šel v zasluženi pokoj.
Po govoru šolskega nadzornika dr. Lebana, ki se je v imenu vseh lepo zahvalil že upokojenemu šolskemu skrbniku prof. Guidu De Vetti, sta v slovenščini govorila še ravnatelj dr. Milan Brešan in bivši nadzornik Hubert Močnik.
Po poklonitvi šolskemu skrbniku, v trajen spomin na slovensko osnovno šolo, umetne reprodukcije ikone •Bogorodice» iz 13. stoletja v Ohridu, je po zvočniku odmevala pesem: • Večerni znon».
Po ganjeni zahvali šol. skrbni-
IZPRED OKROŽNEGA SODISCA
Drugič odložena razprava proti skupini vlomilcev
Lo Presti ni prišel na razpravo z izgovorom, da je bolan
V torek dopoldne se je v dvorani goriškega okrožnega sodišča zbralo precej radovednežev, da bi prisostvovali napovedanemu procesu proti brivcu iz Stražic Benitu Munarin.i in trgovskemu potniku Gianpao a Lo Prestiju. Skupaj z njima je obtožen tudi Lucio Colaut, ki je na znani razpravi pred porotnim sodiščem v zadevi ropa v banki v Ro-mansu pričal proti njima in Dor-niju, ki je bil takrat tretji obtoženec. Vsi so obtoženi raznih tatvin, tudi z vlomi, v Gorici, Trstu, Villessah itd. Poleg teh se morajo zagovarjati zaradi neprevidnega nakupa ukradenega blaga še trije go-riški trgovci.
Prvotno bi morala biti razprava
ka je sledila napitnica z zakusko, j v tej zadevi že 11. marca, pa so jo
•iiiiinnimiiiiiiiiiiiMmiimiiiiiiiiiiiiii,ii,iiinmni,,,,,h,,„lllll„„Illllllll,11|llllllI|IM||,llllllIIImIIII(IIII,J„|llllllIlllllllllI,l,lllI„lll,l,lllll,m„ilnl(1|III(IIII|H)lll|IIII|ln||I(|||||llll||l„lll|m|n
V TOREK OB 4. ZJUTRAJ NA MOKRI CESTI PRI BRDCIH
Goriška šoferja izgubila življenje v tovornjaku kije med Črničami in Osekom zapeljal s teste
Mario Kovačič, ki je sedel za volanom, je bil takoj mrtev, drugi šofer Gio-batta Pighin pa je umrl v goriški bolnišnici - Pokopali so ju včeraj popoldne
HlJSO «ini*» PROSEK
Predvaja danes, 26. t. m. ob 19.30 uri Cinemascope barvni film:
/Z MISTER0 DELLA MUMMIA
(SKRIVNOST MUMIJE)
Hirajo: TERENCE MORGAN in FRED CLARK ^	Mladini pod 14. letom vstop prepovedan
Kitu) na Cim im

FCaja
danes, 26. t. m. ob 18. uri De Luxe-Scope vohunski
Spionaggio a Tokyo
(VOHUNSTVO V TOKIU)
*®raJo: ROBERT WAGNER in JEAN COLLINS
Zaužit je tekočino za pranje
Massimo Fiorentini, star 15 let, doma s Tržaške ceste 22 v Doberdobu je včeraj ponevedoma zau-žil manjšo količino tekočine za pranje. Odpeljali so ga v tržiško bolnišnico, kjer so mu izpraznili želodec, ter ga pridržali na opazo. vanju.
Včeraj popoldne sta bila v Gorici dva nepozabna pogreba: pokopali so žrtvi strašne prometne nesreče, šoferja 39-letnega Maria Kovačiča iz Ul. Cappuccini 13 in šoferja 28-letnega Giobatta Pighina iz Ul. Colombo 6. Kovačičev pogreb je krenil ob 16. uri izpred hiše žalosti v Manzonijevi ulici v Pevmo, kjer je bil pokop na vaškem pokopališču. Pighina pa so odpeljali najprej v Stražice, potem pa na glavno pokopališče. Na obeh pogrebih je bila ogromna množica sorodnikov, prijateljev in znancev, zlasti številni pa so bili njuni stanovski tovariši.
Kovačič in Pighin sta izgubila življenje v prometni nesreči, ki se je pripetila v torek zjutraj okoli 4. ure v kraju «Brdce» na glavni cesti med černičami in Osekom. V trenutku nesreče je sedel za volanom Kovačič, lastnik tovornjaka s prikolico z registracijo GO 23730; vlačilec in prikolica sta bila naložena z deskami, ki sta jih prejšnji dan prevzela v Dravogradu in bila z njimi namenjena v Rim. Nesreča se je pripetila skoraj na ravnem cestnem odseku, ki sledi dolgemu in dokaj ostremu ovinku. To. vomjak je zavozil na desno stran cestnega roba, podrl manjši obcestni kamen in debelejšo akacijo, nadaljeval kakšnih 20 metrov pot po rahlo visečem travniku ter zdrknil po pobočju v razsušeno potokovo strugo, ki je 15 metrov pod cesto. Vlačilec kakor prikolica sta se pre. vrnila, da se je kabina popolnoma zmečkala in obstala s kolesi navzgor. Kovačič je bil na mestu mrtev zaradi zloma lobanje ter drugih ran na telesu; Pighina so s težavo izvlekli iz kabine ter ga odpeljali v bolnišnico v Gorico, kjer je kakšno uro kasneje umrl.
Vzrok nesreče verjetno ne bodo mogli nikoli zagotovo izvedeti, ker ni nobenih prič. Prav gotovo je imel svoj delež dež, ki je ravno takrat začel padati s precejšnjo silo. Ustvaril je debelo plast megle nad asfaltom, ki je ovirala vidljivost; ni izključeno, da je šoferja premagal tudi sen.
Prvi je Za nesrečo zvedel Edvard Jakin, šofer iz Ul. Generale Chinotto 16, ki je od Ljubljane vo-zil svoj tovornjak pred Kovačičevim. Dogovorila sta se, da ga bo Jakin pri Rdeči hiši odpeljal s svojim osebnim avtomobilom domov. Jakin je na prehodu čakal kakšnih 20 minut, in ker Kovačiča ni bilo od nikoder, je sedel v
takrat odložili zaradi bolezni Muna-rlna, ki je bil v bolnišnici. Za torkovo razpravo je bilo veliko za.i.ma-nje tudi zaradi vesti, da sta dva tržaška mladinca priznala, da sta onadva izvršila rop v Romansu, za katerega je bila osumljena goriška trojica, ki jo je porotno sodišče o-prostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Proti razsodbi sta vložila priziv tako državni tožilec kot tud* obramba in po vsej verjetnosti bodo sedaj sprejeli tezo obramb" in obtožence oprostili zaradi Romansa s polno formulo
Drugačna pa Je zadeva ,za omenjene tatvine, kjer so obtoženci večji del že priznali in so tudi dobili ukradeno blago. Vendar pa je tudi tokrat obramba poskušala odloiiti razpravo, ker je znano, da bo prihodnji teden amnestija ob dnevu republike. V ta namen je predložila obramba za Lo Prestija zdravniško spričevalo češ, da ne more priti zaradi bolezni. Sodišče pa je poslalo na njegov dom dr. Gregoriča in po dveurnem čakanju se je ta vrnil ter poročal, da je Lo Presti v resnici v postelji ter da jemlje zdravila, vendar nima vročine in se mu zdi, da bi lahko prišel. Zato je sodišče sklenilo, da bo tudi brez njega in še treh drugih obtožencev, nadaljevalo z razpravo. Pač pa je ustreglo drugim predlogom in odložilo nadaljevanje razprave, ki bo v torek 31. maja ob 16.30. Tako se je torej prva razprava, pa čeprav je trajala skoro štiri ure, zaključila brez vidnih rezultatov.
Prizorišče nesreče pri Črničah: vlačilec in prikolica, naložena z deskami, sta zapeljala s ceste in se prevrnila; pod seboj sta pokopala Kovačiča in Pighina, ki sta oba izgubila življenje
avto in se odpeljal proti Postojni, da bi ugotovil, če se morda Kovačiču na cesti ni kaj primerilo. V kraju Brdce se mu je nudil žalosten prizor. Medtem so se pripeljali mimo drugi tovornjaki in se ustavili; šoferji so začeli z reševalno akcijo. Z železno vrvjo, privezano na vlačilec na cesti, so privzdignili kabino, da so mogli izvleči šoferja, ki sta bila ujeta med ukrivljeno železje. S tovornjakom je Miroslav Cotič, ki vozi za podjetje Siles, Pighina odpeljal v civilno bolnišnico, vendar mu nobena zdravniška pomoč ni mogla pomagati, ker je imel hude telesne poškodbe.
Vest o nesreči se je že v zgodnjih jutranjih urah razširila pred-vsem med šoferji, ki imajo svoje zbirališče pri Rdeči hiši. Marko Kovačič je z družinskimi člani takoj odšel na kraj nesreče ter uredil vse potrebno, da so sina prepeljali na njegov dom v Ul. Man-zoni Mariova žena 32-letna Olim-
""""" """»"»""»"I".  m.mm,,,.„„„„„„  mm, „„„   
INTERPELACIJI KPI 0 USODI SAF0G
Goriško livarno je treba obdržati in še bolj okrepiti
Generična zagotovila ravnatelja delegaciji delavcev tega podjetja - Tudi PSI bo posredovala
Glede goriške tovarne SAFOG prihajajo zadnje čase vedno bolj vznemirljive vesti o skrčenju njenega obratovanja in o združitvi z nekim sorodnim podjetjem Iz Neaplja. Nič čudno zato, če se delavci, sindikalne organizacije in razni predstavniki zanimajo za zadevo.
Tako sta deželna svetovalca Ber-gomas In Jarc naslovila na predsednika deželnega odbora interpelacijo, v kateri ugotavljata, da se uresničuje v tem podjetju to, kar so komunisti napovedovali, pa čeprav so bile obljube ministra za državne udeležbe drugačne, ko je na velesejmu v Trstu govoril o lepem razvoju tega podjetja in da Je v ospredju Izdelava tekstilnih statev. Iz poročila demokrščanske sekcije v Gorici smo izvedeli o namerah za prenos oddelka za izdelovanje statev in nekaterih drugih proizvodov v podjetje MECFOND v Neaplju. Zato omenjena svetovalca zahtevata pojasnilo v zvezi s temi govoricami, in kaj namerava ukreniti deželni odbor, da bi se tako premestitev obrata preprečilo.
Tudi pokrajinski svetovalci KPI Menichino, Selil in Papais vprašujejo pokrajinskega predsednika dr. Chientarolija, kako se skladajo te govorice z njegovimi optimističnimi napovedmi na zadnji seji pokra-i Jinskega sveta gle<k te?a podjetja.
Obenem vprašujejo, kakšne nujne ukrepe namerava napraviti pokrajinski odbor (skupaj z goriško občino, deželnim odborom ln goriškimi parlamentarci), da se prepreči de-montiranje podjetja SAFOG, ki je osnovne važnosti za goriško gospodarstvo ter da se zajamči njegova nadaljnja okrepitev. Poslanec KPI Franco je napravil več interpelacij v zadevi na pristojno ministrstvo, pa je doslej prejel le nejasne odgovore.
Tudi pokrajinska federacija PSI Je na svoji zadnji seji obravnavala poslabšanje položaja v SAFOG ln obstoječo nevarnost prenosa nekaterih naprav v Trst in v Neapelj. Tak prenos, ki so ga delavske stranke že večkrat zavrnile, bi povzročil občutno škodo goriškemu gospodarstvu. Zato je PSI naročila svojim parlamentarcem, svojim zastopnikom v deželni in v krajevnih upravah, naj posredujejo proti tem ukrepom na način, ki se jim zdi najbolj primeren.
Omenimo naj še, da Je bila te dni delegacija starejših delavcev SA FOG pri ravnatelju tega podjetja in mu stavila podobna vprašanja glede bodočnosti podjetja. Ravnatelj Je Izjavil, da ne bo v mehaničnem oddelku nobenih sprememb ter bodo statve delali še naprej v dosedanjem obsegu. Kar se livarne Uče,
da bodo velike odlitke še vedno izdelovali v Neaplju. Zagotovil Je tudi, da se število zaposlenih v tovarni ne bo zmanjšalo.
Čeprav so bolj jasne kot druge pa te izjave ne morejo zadovoljiti prizadetih delavcev. Tudi če ostane pri podjetju dosedanji obseg proizvodnje na nekaterih oddelkih, bi ne smeli skrčiti obratovanja pri drugih in podjetje na splošno še bolj okrepiti ter povečati število zp.po slenih.
pia ob 11. uri, ko smo se zglasili pri njej zaradi slike, še ni vedela o grozni nesreči in je čakala moža, ki se je imel vsak čas vrniti iz Jugoslavije. Njena hčerka O-rietta je ravno tisti dan dopolnila prvo leto starosti; majhen družinski praznik, ki so ga nameravali slaviti. Toda Olimpia, mala Or-vietta in 5-letni sin Marco svojega očeta niso pričakali. Postal je žrtev svojega poklica. Mario je bil vedno šofer, vozil je taksi; pred štirimi leti pa si je kupil tovornjak ter začel z napornim poklicem kamionista. Z njim je vozil Pighin, požrtvovalen mladenič, rojen pri Vidmu, ki se ie preselil v Gorico in se poročil. Zapustil je ženo 24-letno Luciano in 8-letneg-i sinčka Maura.
Nagraditev zmagovalcev prometnega tečaja
V torek so v telovadnici sirotišča Lenassi v Gorici razdelili nagrade tistim učencem osnovnih šol, ki so se pri prometnem tečaju na Trgu Battisti najbolje klasificirali.
Prvo nagrado Je prejel peti razred osnovne šole «E. De Amicis« in pet tekmujočih učencev je dobilo pet koles ter poleg tega še pokal občine. Dosegli so 197,2 točke. Četrti razred šole «G. Leopardi«, kjer poučuje Emil Vogrič, Je na drugem mestu ter je njegovih pet tekmovalcev prav tako prejelo po eno deško kolo. V kategoriji tretjih razredov je na prvem mestu prav tako šola «G. Leopardi« in tudi njim so razdelili pet otroških koles.
Tekmovanja, ki so ga organizira 11 mestni stražniki, se je udeležilo 10 ekip lz tretjih razredov, ter po sedem ekip IV. in V. razredov. Vsaka ekipa je štela po pet tekmovalcev, ki jih je sproti ocenjevala posebna komisija. Na ta način so se učenci dobro seznanili s prometnimi predpisi in prometnimi znaki
ter njihovim upoštevanjem.
............................................
Mladenič s Poljan ranjen pri trčenju vozil na Krasu
Zaletela sta se avtomobila iz Jamelj in s Poljan - Alojz Pahor se je pobil po glavi m si prerezal jezik
Na pokrajinski cesti med Doberdobom in Poljanami sta se prejšnjo noč nekaj pred drugo u-ro zaletela dva avtomobila, eden iz Jamelj in drugi s Poljan. S Po-ljan proti Doberdobu se je s fiatom 75o peljal 41-letni Karel Peric iz Jamelj, v nasprotno smer pa Mario Fei-ligoj s Poljan, s katerim se je peljal 18 letni Aiojr
Pahor, prav tako s Poljan. Pri trčenju s prednjim delom vozil se je ranil samo Pahor; pobil se je po čelu in si prerezal jezik. Odpeljali so ga v tržiško bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 20 dni; posebno nevarna je rana na jeziku, iz katere mladenič tudi krvavi. Obe vozili sta utrpeli precejšnjo škodo.
Mario Kovačič
V torek v Gorici občinska seja
Občinski svet v Gorici se bo sestal v torek, 31. maja ob 21. uri; obravnaval bo preostale točke starega dnevnega reda in novega.
Giobatta Pighin
Na poziv treh sindikalnih organizacij (CGIL, CISL in UIL) bo danes ves dan deželna stavka gradbenih delavcev.
Žrtev prometne nesreče
Prejšnji dan nekaj pred poldne so z avtomobilom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 25-letnega Lucija Pirovca iz Ul. Lunga 22, ki so ga malo poprej našli nezavestnega v Ul. Kravos. Pridržali so ga na zdravljenju za 20 dni zaradi udarca v glavo, pretresa možgan in drugih poškodb. Pirovec se ;je ranil pri prometni nesreči.
Gorica
VERDI. 17.15:	«La malavita del
porto«, W. Ruvinski ln E. Kil-lian. Cmobeli mehiški film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO. 17.15: «Una questione d’o-nore«, Ugo Tognazzi in Nicoletta Machiavelli; italijanski film v barvah, mladini pod 14. letom, vstop prepovedan.
MODERNISS1MO. 17.15: «Un amo-re«, Rossano Brazzi in Agnes Spaak; italijanski črnobeli film; mladini pod 18. letom prepovedan.
V1TTORIA. 17.00: «La vendetta dl lady Morgan«, Gordon Mitchell in Erika Blanc; prepovedan mla. dini pod 14. letom.
CENTRALE. 17.15: «Colpo grosso«, Frank Sinatra in Dean Martin v barvah; ameriški film.
Tržič
AZZURRO. 18—22: sSherloch Hol-mes«, Stefan Le in Senta Berger.
EXCELSIOR. 17.30—22: «Sei donns per im assassino«, Eva Bartok in Cameron Mitchell; v barvah.
NAZIONALE. 18—22:	«Tempo di
guerra, tempo d’amore», James Garner in Julie Andrews.
PRINCIPE. 18—22: «Le magnifiche falene di Cinzia«, Joshiko Mita in Mikilo Koguse, kinemaskop-ski film.
S. MICHELE. 19—22.15: «82. ma-rins attak«, B. Dickenson in Karl Crow.
Ronke
RIO. 19—22: «La regina del Rio delle Amazzoni«, Catharina Von Schell.
ENCELSIOR. 21.00: «Donne verso 1’ignoto«, Robert Taylor in Denise Marcel (za kineforum).
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI — BASSI v Raštelu, tel. 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 24,7 stopinje ob 15. uri, najnižjo 11,1 stopinje ob 5.30; povprečne dnevne vlage je bilo 58 odstotkov.
SPZ, ZKPO Nova Gorica in TD «BRDA» prirejajo V NEDELJO, 29. MAJA OB 9. URI DOPOLDNE (po jugoslovanskem času)
TRETJE OBMEJNO SREČANJE DOBROVO JUG. BRDA
(PRAZNIK ČEŠENJ)
Nastop pevskih zborov obmejnega področja, folklorne skupi-ne KUD «Tine Rožanc«; popoldne in zvečer prosta zabava. Igrajo »Dinozavri« ln štirje drugi zabavni orkestri.
DOMAČA VINA, PRŠUT, ČEVAPČIČI!
Vozni red avtobusa: odhod iz Doberdoba (vpisule Janko °k ®-30’ Poljane (gostilna Peric), -Gabrje (Vid Primožič) Sovodnje (Miro Kuzmin), štandrež Franc Lupin in Karel Nanut), Rdeča hiša, Dobrovo. — Voznina 500 lir- potreben Je potni list ali prepustnica.	’

Mr,.') t Sam
?5:55:ižii
'0MM
šmmšmsM


'A^tr/
V ženski odbojkarski B ligi
NOGOMtT
Španija, Jugoslavija Italija in SZ v polfinalu turnirja UEFA
BEOGRAD, 25. — Španija, Jugoslavija, Italija in Sovjetska zveza so se uvrstile v polfinale mednarodnega mladinskega turnirja UEFA, ki bodo 27. t. m. v Beogradu.
Rezultati zadnjega kola izločilnega tekmovanja so naslednji:
A skupina
Španija-Zahodna Nemčija 3:1 (1:0) škotska . Holandska 2:2 (2:1)
B skupina
Portugalska-Vzh. Nemčija 2:0 (1:0) Jugoslavija - Bolgarija 2:0 (0:0) C skupina
Češkoslovaška -	Francija	3:1	(2:1)
Italija - Anglija	1:1	(0:1)
D skupina
Sovjetska zveza	-	Madžarska	0:0
Turčija . Švica	0:0
V polfinalu bo Jugoslavija igrala proti SZ, Italija pa proti Španiji.
KOŠARKA
M
Igralca iz ZDA za Goriziano?
GORICA, 25. —■ Trener Gorizia-ne, ki se je letos ponovno uvrstila v moško A ligo, Tonino Zorzi bo v kratkem odpotoval v ZDA, kjer bo najel nekega ameriškega košarkarja. s katerim bo ojačil soško peterko.
* * *
27., 28. in 29. t. m. bo v organizaciji Mivarja v Miljah mednarodni ženski košarkarski turnir z udeležbo mladinskih prvakov Jugoslavije (beograjska Crvena zvezda), Bolgarije (sofijski Balkan), Poljske (Wisla iz Krakova) in Italije (Mivar Trst).
* * *
4.	junija bo v Vidmu mednarodna tekma med prvakinjami CSSR (Sparta iz Prage) in ekipo videmske Virtus, ki jo bodo ojačile italijanske reprezentantke Pausich, Geroni in Vendrame.
5.	junija bo praška Sparta igrala v Trstu proti peterki Mivarja.
V ženski B ligi nastopata kar dve slovenski ekipi. Zgoraj dekleta Bora, spodaj pa ekipa Brega
lllllimilMIHIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllltllllimilllllllllllllllflllfllllllfllllllllllllllllllllllllllllllUMillilillllllll
OSMA ETAPA GIRA DTIALIA
V Neaplju prvi mladi Basso
Španec Jimenez še vedno na čelu lestvice
NEAPELJ, 25. — Po včerajšnji zmagi Nemca Rudyja Altiga pred presenetljivim Schiavonom, Motto, Dancellijem, Gimondijem, Zilioli-jem itd., je danes prišel na vrsto eden najmlajših udeležencev Gira Marino Basso, ki bo šele čez teden dni praznoval svoj 21. rojstni dan. Basso je na cilju premagal nič manj kot Meailija, vendar je treba tudi
«1. DIVISIONE»
Pomembna zmaga Borove peterke
Plavi presenetljivo zasedli drugo mesto
Borovi košarkarji so uspešno prebredli tudi zadnjo oviro. Za nasprotnika so tokrat imeli CGS, s katerim so v prvi tekmi izgubili samo za eno točko razlike in še to po podaljških igre. V nedeljo pa se je mlada Borova peterka popolnoma oddolžila za prtjšnji poraz in je zaključila tekmo z visoko razliko.
Končni rezultat je bil namreč 58:43
priznati, da bi bil konec drugačen, če se ne bi v Anversi pripetila nesreča Passuellu, ki bi bil edini sposoben, da prevari že prekaljenega Meailija.
Danes so imeli nekateri «prosti dan«, to je, so si lahko privoščili pobeg. Asi se na njih niso brigali, ker so vedeli, da jim ne morejo škoditi. Istega mnenja je bil tudi lea-der Gira Jimenez, ki pa se stalno drži najresnejših tekmecev. Tudi danes se je vodja Anquetilove ekipe Geminiani držal že stare strategije. Ker se Geminiani zaveda, da je Anquetilu, ki je pod strogim nadzorstvom Motte, Gimondija, Ador-nija, Ziliolija, Tacconeja, De Rossa in drugih, skoraj nemogoče presenetiti tekmece, je tudi danes poslal v beg skupino treh. Nič resnega si-
...........................mi.......................
S TREMI E0LI V ZADNJEM KOLU
Clay - Mildenberger za svetovni naslov?
LONDON, 25. — Svetovno prvenstvo težke kategorije med Cassiu-som Clayem in evropskim prvakom Nomcem Karlom Mildenbergerjem bo verjetno med svetovnim nogometnim prvenstvom v Londonu.
Britanska boksarska zveza je mnenja, da se bo srečanje izplačalo, ker bo tedaj v Londonu precej tujcev. Clay je pred odhodom v Kairo, kamor ga je povabil Naser, izjavil, da je pripravljen sprejeti dvoboj z evropskim prvakom.
mm
MILAN, 25. — Nicola Pietrangeli ne bo prestopil med profesionalce. Tudi če bi hotel, bi ga vodje profesionalne ekipe zavrnili. Pietrangeli se je sicer že pogajal za prestop med Kramerjevo ekipo, ki mu je zagotovila za dobo od junija letos do konca 1968. leta 60 tisoč dolarjev zaslužka. Ker je Pietrangeli žel nekaj uspehov med amaterji, je predolgo okleval, zaradi česar mu je sedaj, ko gre proti zatonu, pot do profesionalizma zaprta.
Vinicio najboljši strelec A lige
Na drugem mestu Sormani, na tretjem Mazzola
MILAN, 25. — Nagrado Caltex «Sportsman leta» za najboljšega strelca A lige je letos zmagoslavno osvojila Lanerossi Vicenza po zaslugi Luisa Viniciusa de Menezesa bolje znanega kot Vinicio. Ta je v zadnjem kolu spravil v mrežo
cer, vendar bi lahko postala zadeva za nekatere tudi nevarna.
Tudi Taccone je prišel do slave, ko je sam privozil do Avezzana, kjer je bil praktično že roza majica. Toda Taccone se je držal dogovora in je mirno počakal na skupino, s katero je nato nadaljeval pot do cilja.
Vrstni red na cilju osme etape Gira, Rocca di Cambio — Neapelj (238 km), je naslednja:
1.	MARINO BASSO (Mainetti) 6.31’02”, s povprečno hitrostjo 36,509 km
2.	Mealli
3.	Nolmans (Belg.)
4.	Baldan
5.	Milesi (Fr.)
6.	Miele
7.	Passuello z zaost. 36”
8.	Huges (Hol.) 51”
9.	Gracyk (Fr.) 2’36”
10. Marcoli. Sledi glavnina. SPLOŠNA LESTVICA
1.	JIMENEZ 38.59’05”
2.	De Rosso z zaost. 43”
3.	Taccone 58”
4.	Motta 1’15”
5.	Adomi 1’26”
6.	Balmanion 1’30”
7.	Zilioli 1’38”
8.	Bitossi 1’56”
9.	Schiavoni 2’51”
10.	Gimondi 2’55”
11.	Maurer 2’55”
12.	Altig 3’13”
13.	Passuello 3’34”
14.	Zandegii 4’20”
15.	Polidori 4’22”
16.	Anquetil 4’34”
17.	Battistini 39.04’22”
18.	Fontona 39.04’55”
19.	Maino 3!).04’58”
20.	Mugnaini 39.05’26” itd.
v korist borovcev, škoda, da so_ morali tekmo tik pred koncem prekiniti zaradi hudega udarca, ki ga je utrpel Borov predstavnik Lakovič. Eden izmed nasprotnikov je nehote z ramo trčil ob borovca in mu povzročil globoko rano nad obrvijo, tako da so morali borovca odpeljati v bolnišnico, kjer so ga pridržali s prognozo dveh dni. Na srečo nič hudega.
Tekma se je začela ob polni premoči Borovih predstavnikov, ki so se takoj pognali v napad in v nekaj minutah dosegli že vidno razliko. Plavi so stopili na igrišče s standardno ekipo, in sicer: Roiaz, Gergolet in Rudež v zadnji liniji, spredaj pa sta igrala Zavadlal in Lakovič. Borovci so igrali s cono 2—1—2, morali pa so jo kmalu spremeniti v 2—3, ker so bili nasprotniki zelo učinkoviti s streli iz daljave S to taktiko so se plavi tudi spuščali v nevarne protinapade in tako popolnoma onemogočili nasprotnike. ki so le s težavo sledili vigranim borovcem. Prvi polčas se je zaključil z znatno premočjo Borovih predstavnikov, in sicer z rezultatom 27:15.
Drugi polčas. Vidna razlika, ki so jo imeli slovenski predstavniki, se je v uvodnem delu drugega polčasa še povečala, zato so borovci lahko preizkusili vseh deset igralcev, ki so jih imeli na razpoiago. S tem je tudi hotel Borov trener nagraditi vse Borove košarkarje, ki so se stalno udeleževali treningov in tako pokazali vzorno resnost. Plavi so tudi s spremenjeno postavo sorazmerno brez težav ustavljali nasprotnikove napade. Ko pa so italijanski študentje začeli s pressingom, so se borovci popolnoma zmedli, kar so nasprotniki takoj izkoristili in se nevarno približali plavim. To pa samo le za kratek čas, kajti borovci so si takoj opomogli in s protinapadi še povečali razliko. Proti koncu so študentje še ostreje zaigrali s pressingom, da bi na kak način zmanjšali vidno razliko. Manjkalo je 20 sekund do zaključka, ko s *------- ----------- T-’~~,x"
kar tri žoge in tako dosegel količ nik, ki ga že dolgo let niso zabeležili. Za 34-letnim goleadorjem Vi-cenze se je uvrstil Sormani, ki je po dolgem času ponovno, in tokrat kar štirikrat, prišel do mreže, s čimer je odnesel prav v zadnjem trenutku častno mesto Mazzoli. Zanimivo je, da Vinicio ne bi prišel' do naslova najboljšega strelca, če bi se mu v Bologni ne posrečil exploit. V tem primeru bi bil Milančan na vrhu lestvice.
Končna lestvica najboljših strelcev nogometnega prvenstva A lige 1965/66 je naslednja:
LR Vicenza — Vinicio, količnik 0.73 (25 golov v 34 tekmah) Milan — Sormani, količnik 0,65 (21 golov v 32 tekmah)
Inter — Mazzola, količnik 0,63 (19 golov v 30 tekmah)
Bologna — Pascutti, količnik 0,45 (10 golov v 22 tekmah) Brescia — De Paoli, količnik 0,45 (14 golov v 31 tekmah) Fiorentina — Hamrin, količnik 0,43 (13 golov v 30 tekmah) Napoli — Altafini, količnik 0,41 (14 golov v 34 tekmah)
Bologna — Nielsen, količnik 0,41 (12 golov v 29 tekmah)
PRAGA — VARŠAVA
BERLIN
Francoz Guvot zmagovalec v «Dirki miru»
BERLIN, 25. — Francoz Bernard Guyot je zmagal na dirki za amaterje Praga - Varšava - Berlin. Zadnja, 15. etapa dirke miru, ki so jo posamezniki tekli na Rronome-ter, se je zaključila z zmago Poljaka Magiere
tako so sodniki morali trenutno prekiniti tekmo. Srečanje se je nato zaključilo brez bistvenih sprememb in borovci so zmagali z rezultatom 58:43.
S to zmago so si borovci priborili drugo mesto za Don Boscom. Borovci, ki so se vpisali na ta turnir, da bi se česa naučili, so presenetili vse z vrsto nepričakovanih zmag. Pokazali so neverjetne atletske sposobnosti, tako da nihče izmed nasprotnikov ne more konkurirati z Borovimi predstavniki v odbitkih žogah. Tu se je posebno izkazal Rudež, ki je gotovo najboljši Borov branilec. V zadnjih tekmah so borovci precej igrali s protinapadom, kar je bila njihova največja hiba v uvodnem delu tega turnirja, še vedno pa se borovci premalo poslužujejo prodorov, kjer se odlikuje le izkušeni Rojaz.
Borovci so v nedeljo igrali z naslednjimi igralci: Rojaz (8 točk), Švara, Zavadlal (11), Košuta, Prinčič (4), Lakovič (21). Ambrožič (3), Gergolet (4), Rudež (8).
—edson-
V nedeljo so se v Nabrežini srečali v prijateljskem dvoboju n ^ metaši pred kratkim ustanovljenega društva Sokol iz Nabrezin prosvetnega društva od Sv. Jakoba Cankar. Zmagali so seveda pripravljeni Nabrežinci z rezultatom 7:4 (4:1). Na slikah: zgoraj brežinski nogometaši, spodaj pa šentjakobski
umu.I.■■■■.Hlinili.Hlinim...........
V NEDELJO VSI NA PROSEK (NE BO VAM ŽAL)_
Že 12. tradicionalna tekma Stari-Mladi
Od sobote do ponedeljka prosta zabava s plesom
Kot vsako leto bo tudi letos in | stič in bo tudi letošnja izvedba brez sicer v nedeljo 29. t.m. ob 16. uri I dvoma vzbudila precejšnje zanima-
svetovno znani «stadion» Velika Rovna na Proseku prizorišče tradicionalne tekme Stari —■ Mladi ali po domače Strikarji — žagarji.
Tekmo bodo odigrali že dvanaj-
Košarkarska ekipa Bora
nje. Organizatorji so že mesec dni na delu: pripravljajo letake in pridno urejajo igrišče, da bo nared za tako važno srečanje.
Od njih smo izvedeli, da stari letos, resno upajo na zmago. Lani so namreč zaključili dvoboj neodločeno. »Mogoče se nam bo letos posrečilo« pravijo poročeni. «že, če nas ne bi bilo na igrišču«, odgovarjajo mladi. Jasno je, da je zaradi tega na Proseku precej debate.
Trenerja obeh moštev nočeta izdati nobene tajnosti. Nogometaše, tako trdijo, so poslali na oddih v neznani kraj. Postavi sta sicer že v glavnem sestavljeni, vendar imena so trenutno največja tajnost. Popolnoma razumljivo, saj gre vendar za «proseški naslov«. Trenerja imata sicer še nekaj problemov. Ukvarjata se z vprašanji komu bolj ustreza vloga stoperja ali prostega in če bi spravila na krilo resnično krilo, ali pa igralca, ki bi imel sicer številko krila, vloga pa bi bila, kot na prvenstvih, popolnoma drugačna. Obe enajsterici bi morali nastopiti s sistemom 4—2—4. žagarji, katerih skupna starost znaša 208 let, trdijo, da bodo imeli v napadu 5 ali še več igralcev, medtem ko bodo skušali Rogarji (skupno 428 let) z «gosto» obrambo onemogočiti mladim izvedbo napadalnih potez
Organizacijski odbor ima največ dela. Pripraviti mora vse potrebno, da bodo imeli novinarji in dopisniki svetovno znanih listov in agencij, ki so že začeli prihajati na Pro sek, najboljše pogoje za delo. Za nedeljo so najavili prisotnost tudi novinarji domačih listov in sicer Dela iz Gabrovca, Dnevnika iz Sa-ieža, Novic iz Samatorce, Borbe iz Križa, Vlesnika iz Trebč in Vetra s Kontovela
Tokrat bo organizirana tudi služba anti-dooping. že v soboto bo prispel na Prosek svetovno znani spe cialist za klistirje prof. dr. Glmmy Gorgonzola, kateremu bosta pri delu oomagala asistenta dr Pepi Fur-
lan in Vincencus. Tudi masaža o" na razpolago igralcem. Na povaw dr. Gorgonzola bo prišel iz Pa7iz svetovno znani maser Mirko W biča, ki je pred dvema letoma plomiral na univerzi v Koludrovc
Prisotni bodo tudi televizijski..ir porterji iz Ricmanj, Barkovelj, N brežine in z Opčin, ki nikakor nočej zamuditi izredne priložnosti. Velje* no se bodo tem pridružili tudi televizijski repertoar s Padrič in iz line.
Prosečani pa imajo precejšnje tej žave s spikerji. španski in kitajs|r ne bosta mogla priti na Veliko R® " no, zato pa upajo, da bosta in francoski prispela pravočasn • Proseška TV bo oddajala kar na st' rih kanalih — Skuali, Pilje, Krzad" Banevi — s spi ker jem, ki bo v au‘ mačem narečju oddajal tekmo Evrokraškem in direktnem Pren?„„. Kdor ne bo mogel slediti direktnemu prenosu, si bo lahko ogle®"! registriranega, ki ga bodo oddaja-1 31 6.1966 na »kanalu bolj na levo»-Proseška tehnika inž. Fula in Ferdi Nandibus upata, da se Jim bo posrečilo s pomočjo rakete ljunik prenašati tekmo celo v Ne York.	. ,
Po tekmi bodo morali poraženi, kot je stara navada, vleči ob *PreT. ljavi godbe zmagovalce na vozu " vasi, kjer jih bo čakala porcija lamarov. Poraženci pa se bodo morali zadovoljiti s fižolom in če koma priia tudi s čebulo.
Prosečani so si letošnlf Prazn/ri zamislili na «veliko» Da ne boo začeli na «suho», so pripravili za soboto ples, ki bo v Manderiji oo 20. do 24. ure V nedeljo bo zbor o 15 uri na Krlžadi, pol ure kasne1-pa bo odhod avtokolone z godbo n» čelu proti Veliki Rovni. Po tekm1 zopet ples do 24 ure in ker gre * tretiič rado, bo plesna zabava tum v ponedeltek od 20 do 24. ure. Smeha in dobre volje ne bo man'kal"’ za prierizek in pijačo bodo poskrbeli dobro založeni bifeji, za plesalce pa orkester »Jokers«
V nedeljo tore’ v.si na Prosek.
BRUNO KVrF.1
IVO JUVANČIČ	7
Boris Pahor in Trst
Zgodovinske silnice v njegovih romanih
Mit, ki je v kultih Oziris-Izis, Diomzos-Demetra vpeljaval mo-že-žene, mladeniče-dekleta v povezavo z vsemirjem, pove-zaval mokrokozmos z mikro-kozmosom. Postavljal templje, javne hiše.
V »Parniku« pokaže Pahor, da pozna grški svet, a tu govori le o delfinu (str. 126-128); kar na široko. Ne bom pisal, da Pahor v »Mestu« rešuje in reši tudi Vido, ne samo Majde. Vida stremi proč, v dalje, je kozmopolitka, «da bi se rešila občutka strahu in manjvrednosti (str. 155-156) in tudi Ema, ko doživi ob Danilu svojo iniciacijo, razume in opraviči lahkoživo sestro Fani, reši se svojega kompleksa. Toda poglejmo prej po Rudiju-Maj-di paralelo Danilo-Ema. Tam je aktor Rudi, tu Ema.
Tam je vez z zemljo akcen-tuirana, s kraško gmajno, griči, tu z morjem. Tam so ljubezenski sestanki na gmajni, v
vinogradu, tu, na morju, ob morju. Danilu je morje vse, «za vse... prebivalce ob njem del njih, kakor zrak, ki ga dihajo« (str. 122). Ne bom se spuščal v to. Kar pripoveduje Danilo Emi o delfinu (str. 126 dalje), spada sem, tu je kronist, razlaga, ne doživlja. Pač pa doživlja Ema: «vedela je, da breztelesna visi med nebom in morskim dnom, da se bo polagoma začela raztapljati v svetlobi«... Izpostavlja telo soncu in njegovi moči. tako si zavedno želi, da bi se tudi tisto kmalu zgodilo, ta trenutek, če bi bilo mogoče... žarek jo prešinja, a se mu ne umakne... pusti, da osvaja njene globine... Morala bi povedati Danilu... da želi. Da hoče...« itd. Kakor, da bi bral stare papiruse Egipta ki go-gore o iniciacijah, kakor, da je Ema, faraonska princesa, Da-nilo-veliki Oziris in še je treba prebrati strani ob nevihti,
ko dež biča zemljo (str. 146 do 147) in še doživetje njene vdaje, združenja z Danilom: «... mehka napetost morske vode... skozi njene prsi... prihajajo... proge žarkov... toplotne iskre, kakor da je vzklilo živo sonce... (str. 163-164). Kdor hoče in ima čas, naj pregleda knjige o kultih, izdaje papirusov!
Ema se reši kompleksa ((Fani«, a in tu smo tudi pri Emi — Danilu, tam kjer kot pri Rudiju — Majdi, Ema opraviči Fani, a s pridržkom: ...«ne, ni res, ne more si predstavljati, da bi jo, potem ko se jima je približala tišina .nagovoril nekdo z besedo, ki bi bila v nasprotju s Cankarjevimi knjigami..., če bi bila njegova beseda... gluha za Gradnikove... Kosovelove stihe« (str. 166). Iniciacija potrdi resnico: Z ((domovinsko ljubeznijo« se mora zliti tudi osebna ljubezen, samo slovenska beseda je njeno izrazilo. Tako Ema.
Kozmična ljubezen, kot jo nekateri filozofi, zgodovinarji religij imenujejo, Eme-Danila je torej v liniji slovenske o-brambe, slovenskega odpora. Nekaj pojasnil je še potrebnih k temu. Prvo, povezava z zemljo tudi v osebni ljubezni, je imela v položaju primorskih
Slovencev svoj specifični razlog, da glavnega ne omenim, tega namreč, da je večina Primorcev le pripadala kmetom. Ta specifični vzrok je bil: Vsa primorska ilegala, v kolikor zajame večje število ljudi, zlasti ko gre za sestanke, se odigrava zunaj zidov, izven naselij v naravi. Največji sestanki ilegale v gorah. Ne bom se skliceval, da je eden glavnih ustanoviteljev «TIGR» bil Zorko Jelinčič, alpinist, dober tovariš, če ne celo prijatelj dr. Klementa Juga. Sodim, da je precej etike, tega človeka, pa naj si je bila ta etika individualistično utemeljena, nekje celo v psihologiji, prešlo v slovenski alpinizem in v vrste «TIGR». O tem bi bilo treba še razmišljati, pisati. Zato o-menja Boris Pahor v ((Parniku« sestanke na Višariah. Smo med Zapadnimi Julijci, v višini skoraj 1800 metrov blizu etnične in državne tromeje. Zlasti katoliška, krščanska smer je svoja ilegalna, večja zbiranja imela tudi na Višar-jah. Spadale so pod videmsko provinco in tu s tega vidika bile manj kontrolirane ,bolj varne Ne bom se ustavljal ob verskih romanjih tu sem, ob tekmovanju pevskih zborov, ki so se tu vršila. Omenim le še,
da so gore tudi za starejšo slovensko generacijo postale zatočišče, kjer se je človek zopet počutil svobodnega. Stari alpinist Joža Trentar — Jože Abram jih obiskuje do smrti, ko je prej peljal na primer celo komponista Marija Kogoja, preko Bogatina do Triglava. Pod njegovim vplivom, zgledom so Mostarji Tminci pridni obiskovalci gora (O tem glej Berto Rejec v Planinskih vestnikih, Tolminskem zborniku, da ne citiram). In vse gre v funkciji narodnega odpora in fašisti vedo, zato pa pride, res tudi zaradi meje po vrheh do obmejne milice, ki je zadnja leta imela kar v redu gnr-nike-plezalce v svojih vrstah; nismo jih bili veseli.
Ni potrebno omenjati, da so partijski sestanki večjega obsega vsi v naravi; več o njih zvemo le za dobo 1937-1940, ko dela Tomažič. Sam po stari materi Kraševec, se čuti Kraševca, ljubi kraško zemljo.
Pri vsem tem pa ostane osebnost Eme, ki je že v vrstah TIGR, bolje doživetje njene ljubezni, svojstveno samo o-sebno, v kolikor je bilo v na-rodno-obrambni funkciji. Južne tirolski Nemci so še po II. svetovni vojni, ob samostojni pokrajini Poadižja, imeli močno
akcijo: nemško dekle se poročaj z nemškim fantom! Emn postavlja to zahtevo le za sebe Ne bi v\sl ,da bi to veljalo kot programska točka v vrstah TIGR, ki je bil najbolj narodno akcentuiran med primorsko ilegalo.
Števi’o slovenskih deklet, ki so se poročila z Italijani in šla v Italijo, ni bilo majhno. Vzrok je bila tudi gospodarska kriza tridesetih let, ki je zadela Slovence huje. Zlasti je število deklet intelektualk, takih, ki so imele več kot osnovno šolo, precejšnje. Toda šovinizmu lahko zapremo usta, mnoge so ostale zavedne žene kot žene italijanskih mož in otroci teh so se ob materi učili slovenski, prenekateri je prišel v vrste naših partizanov. Slovenke, žene Italijanov, kdo bo pisal kroniko tistih, ki so za slovensko stvar tudi v najtežjih dneh delale, se žrtvovale. Tovarišica Katra, Jelka Devetakova iz Tolmina v letih 1942-43 obve-ščevalka za OF, ki je preko tov. Mladene, Tolminca in tov. Kovača iz Zatolmina pošiljala svoja poročila o situaciji v Rimu. Njeni podatki iz dobe pred padcem Mussolinija vzdr-že zgodovinsko kritiko (prinesel jih je Zbornik dokumentov slovenske NOB Inštituta za
zgodovino delavskega gibanja). Mož, italijanski general, je ob Rommlu poveljeval v italijanski diviziji «Folgore» in padel že pri El Alameinu v angleško ujetništvo. Bila je plemenita žena, krematorij je končal nje življenje, do smrti jo je pretepla nacistka, ker jo je zasačila, da je od svoje borne hrane nekaj nesla bolnim, u-mirajočim tovarišicam
In v gorah je doma žena višjega italijanskega oficirja, ki je padel pod kroglo albanskih svobodoljubov, ko je sama ob njem ostala težka invalidka. Mož je bil na albansko-jugo-slovanski meji, prijatelj Jugoslovanov, bilo je še pred 1940 Makedonski ovčjak, dar jugoslovanskih oficirjev, ki je gospodarico nato spremljal v dobi OF, ko je po svojih močeh delala za našo stvar, je bil inteligenten pes, prvi pes italijansko - jugoslovanskega zbil-žanja. In še žena italijanskega zdravnika, univerzitetnega profesorja v Bariju, ona in on nosita odlikovanja za delo za naš «Zbjeg» 1943/45...
Moral sem to navesti, dasi ostaneta Ema-Danilo čista kot sta, v svoji kozmični, domovinski ljubezni. Življenje je pestro, gradi na nasprotjih različno. Usodnost prostora in
časa pritiska, pušča pa le svobodno odločanje, drugače oi pač osebnosti. Tako so šli svoja pota: Ema-Danilo, a tudi tov. Katra in ob junaških ljudeh tudi ostali slabiči, omahljivci, neopredeljeni, oportunisti. Tudi zemlja ob morju, nje bližnja zgodovina, ki j® še pisati nismo začeli, bo imela temne lise, temne like. Boris Pahor je preveč svetel ^ svojih risanjih.
Pred časom je umrl it®" lijanski tržaški pisatelj Pier Antonio Quarantotti - Gambitu-Spomnil se ga je celo vatikanski «Osservatore Romano«
5.	1965 str. 3), ker je bl
Istran. A prav ima, da »njegova govorica ni bila pisemska, pač pa pisateljska: jaS" na, a ne suhoparna«.
Quarantotti je bil tipičen Triestin-Tržačan, ali po rodu potomec italijanskih istrskih kmetov s tisto specifično kulturno patino tržaške mi španske smeri, ki je, spadala še v generacijo, ki je zrasla po *• svetovni vojni, ohranila poteze liberalizma, individualizmu tudi v dobi fašizma.
f Nadaljevanje
sledi)
_________________________________________________________________:--	, „„	..»kik-a. ,-nnir'A- Ulica S)Iv,n Pellico 1 II. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur — Vnaprej
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI «, II., TELEFON »3-808 tn 94-638 Poštni Preda	“	(50 starih dinarjev) mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Postni teko« račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 -
Četrtletna 2 250 Ur. polletna 4 400 lir, celoletna 7.700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo P	■	•	„ vsak mm v Sirim eneoa stolpca: trnovski 150. finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaSke
četrtletna 2.250 lir, polletna SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana
Stari trg 3/1., telefon 22-207. tekoči račun pri Narodni banki v LJuDljani - 503-3 86 - OGLASI: (.ena oglasov: goriSke pokrajine se naročajo pri upravi — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubblicitš
Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250,
Ita Hana« - Odgovorni urednik- STANISLAV RENKO - Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.