zs3. strnim. I lilMInl, I ptlk i. Nlllbfl I9Z0L Ml. iBfO Iibata mk du popoldne tm««ti sakatio to praiatfca. Inse Ml: Prodor 1 m/m X M mtm ta mite oglase do 11 m'm višme 1 K, od 30 m'm viSine dalje kupč?}ski In uradni oglasi 1 m'm K 2-—, notice, poslano, preklici, Izjave In reklame 1 m'm K 3'— Poroke, zaroke BO K Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri veCjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov na< je odloži znamka za odgovor epr vnlStvo „Slov. ffaroii* la ,Jf aro*«* fumm" aici st. 5, nrHltčao. — Te'a'ni st 3 14. ' na'lov« „Sl9*amifct ifiraJ' valja v J*goslariji t celoletno aapfe, pU£aa . K 180* -polletno ....... „ 90' — 3 mesečno. ..... M 4S' — 1 . ...... 15- v L{«bM«*i la po poott: V UuMfltlroi celoletno . . • • . tviMe.no 3 mese:n(j . . . • • K24<*_ „ 60*— . 20-— Pri morebitne™ pavi Sanj j se um dalj** naročnina doplačati. Novi naročniki na po-fiieio v orvic naročnino »eiao af^ po nakaznici. Na wnn oisme'ii naroČila brc nos n«ve denaria se ne moremo ozirati. PfdnlatTO KaradV' Knaflava nMea it 5. I. n«datrop,t. Telefoa siav. 34. Dopise »proloaao la podpisana la * de sin o fraakovaB*. BjaF~ Rokopisov ne vrača. "Vbl Poiamtim Številka valla 1 krono« PoStnina platana v gotovini. !. Hllbert: NsmS&s uradnih® o SlomiilteT Na članek gosp. Ant. Lajovica. ki jja je prinesel »Slov. Narod« dne 30. oktobra, je odgovoril, v kolikor je Šlo za sodni.iske uradnike, gospod predsednik višjeera deželnega sodišča Ivan Kavčnik. Toda gospod Lajovic izraža v svojem članku sploh tako čudne nazore, da se mi zdi potrebno, da reagiram v interesu slovenskih javnih uradnikov in slovenske inteligence sploh i jaz na njegova izvajanja. Ne bom zavračal zahteve gospoda pisca, da morajo vsa vplivna ali le udobna mesta ostati last »izključno Slovencev domačinov«, če tudi nas je precej, zlasti državnih uradnikov, ki nismo sicer Nemci, pa tudi ne »Slovenci domačini«, kei so take zahteve vobče neizvedljive. Z nazori gosp. Lajovica pa se strinjam v tolika, da ie treba precejšnje opreznosti pri sprejemanju Nemcev v javno službo, toda pri presoja-nj'i vprašanja glede nastavitve nemških uradnikov ne sme bit? njih narodna pripadnost v princiou nikaka zapreka; edino, kar se od niih sme in mora poleg strokovne sposobnosti zahtevati, je lojalnost napram jusroslovenski državni misli. Zato se mi zdi nerazumljivo, da zahteva gospod Lajovic v isti sapi od nemških uradnikov celo, da se udeležujejo našega narodnega ozira pravilno? če bi šel člankar te enkrat na deželo, na nrimer v večfe ali manjše kraie na Dolenjskem, da snr,d«ra rm'*llenie ljudskih mas. bi s«* prepričal, kako krvavo, krvavo je treba baš v takih krajih delavnih, značajnih narodnih inteli^entov, tla bi vodili ljudske, po dema f>Plh d -orientirane mase! In to nalogo misli menda gospod Laiovic prepustiti Nemcem? Večkrai sem se zamislil nad čudnim pojavom, da preceišnji del slovenske inteligence mrzi življenje na deželi. Sam sem bival 12 let na Dolenjskem in le temu se imam zahvaljevati, da sem se popolnoma udomačil med Slovenci tn da sem vzljubil slovensko ljudstvo. V ljubljanskem ozračiu bi se to ne bilo zgodilo v celih 32 letih mojega bivanja na Slovenskem. Z vesel iem se spominiam občevanja z dr. Mencingerjem. Jankom Kersnikom fn drutrimi inteli^cnti ki s^> s« prav dobro počutili na dežHf. Tudi ppror'nr, divljenje v po večin? nemškutarskfh krajih na Staierskem ie dajalo dovoli duševne hrane vsakemu, ki je imel le količVai čuta za narod. Popolnoma pa moram zavrniti misel gospoda Lajovica. da Slovenec mora dobiti prednost pred Nemcem, če tudi bi bil le ta stokrat sposobnejši. Če bi se hotelo to idejo uveljaviti v praksi, bi morali v prvi vrsti protestirati slovenski uradniki, ki imaio k sreči vse bob'šo kvafifl-fraCfTo kakor 1 odstotek nemš^m na-stavliencev. Ako bi se ndomačfla t*-ka nemoralna praksa bi to n^m^no ompnd državno uprave na Slovenskem. O. Laiovic eovori o avstrncVt mentaliteti. Meni s** 7di prav niecrova mentaliteta avstrijska: v teoriii ravnopravnost vseh dr?avl*»pnv tudi zajamčena v mirovni pogodb!, v praksi r*° menskih sodržavljanov. Nai mi nihče ne govori o kaki sentimentalnosti! Ni to sentimentalnost, ie to !*» ponos svob^n^ca državlima. ak^ zavračam, da bi se udomačilo v naši državi to. kar nas ie crnetlo v stari Avstri'i. *%ovin^TtT»*» Jrt (**m***r\rr\\f* ie med nami več. kakor je zdravo, zato proč z njima! Proti nacifonallstSčiii žareti » Mal!»f. Milanski >Corriere cMla Sem« pe rrovr\ hr*vi 7. evsntnriM'ono politiko ifalifanpkih nfleiionfllisTov, r>fl nravi, dn popilinio nacijonalisti in fnči*ti vfVk dnn Admiralu Millu v Zader brzojavke, g kateri ml pa poživljalo, nai odreče pokornost kr«liu in vladi In parlamentu p^o mu pride nkaz, da mora zapustiti Dalmaiiio. Pronacnnrla narijonalistov d^la že dve leti zaj^nn 7 revolurijon^r-»to propagando »oriialiofov z vbo rVo. da bi uničila veliko zmaeo. ki jo i« Tta-!ija Hvoievaln ki ua se np mpri 8 kva-drntrimi kilometri pridobljen era teritorija. N^^ijonali«ti^na pronnennflq je do-sedaj dosecrla (»amo to. da je Tta,;ia brez potrebe notrosi'a nekoliko miliinrd in da jej sedaj preti nevarnost novih vojn. D* Annun7io prav to želi. On misli, da ako bi f»e lt;.lij:< otlločila, da 17.vode londonski pakt in bi Ju^oeloveni na to ko-r:ii:ali na Reko, katera jim pripada po londonskem paktu« da bi tedaj vea Ita* lija vstala proti Ju^oslovenorn kaleor on mož. Toioj vojna. >Potem, ko smo zrušil] Avstrijo\ bi morali sed^j voditi vojno proti narodu, ki smo £a tudi mi osvobodili, in to zato, ker gospoda noče videni voi ske sigurnosti v sporaz-nmn z Jugoslavijo, ki t»i Italiji dal mejo, doloreno jej po tradicija]) njenega preporoda, mnrveč v nasilnem miru. ki bi zaiel kar največje Število Ju^oslove-nov, katere moramo že tako sprejeti, ne računajoč z Nemci v anektirani Tirolki i. Naravnost 6mešno pa je, ne misliti, da bi Izvedba londonskega pakta ne provzrori'a oboroženega spopada jugo-Blovenskia vojnih Oet z D' Annunzijevi ui1 četami. Sponad bi imel za cilj priklo-pitev Reke Jugoslaviji. Vsak si lahko predstavlja posiejjice takega spopada. Ali morda mislijo oristaAi namjonaliz-Dia v Itflliji po tem, kar se je dogodilo v v 'baniii. da -?i Itn lija zeli novega vojnega podjetja ? Prevzetnost nemirnih elementov in strah vlade sta nrivedls [talijo na rob propada. Mnogi se kla-njftjo nailitaristlcnlm in narijonalistic-nim načrtom, ker mislijo, da je v njih edina obramba proti preteei revoluciji. Xe bilo bi pa večje taktične 00srečke nego B&pustiti pot legalnosti, da bi se s s;^o uveljavila volja iednega razreda ali strinke. To bi bil znak za strašno borbo, katere posiediee si ne more ni-kdo misliti že naorej, ker bi se proti inil!tari«ti*i:n konservativni reakciji kompaktne dvignile vGior-nale d' Italin« ie im°l razarovor z obema generaloma. Oba sti energično opo-rekala da bi nameravala izvesti kako protidržavno akcijo. Gi^rdino ie rekel, da širijo take ve?*i sorijab*-ti, d" bi tako prikri'i svojo delovanje za boljševičko rovo'urijo v Ttalijl. dostavil pa ie pomembno, da bi bilo nespaTr»e*,no opustili i z redne mere za obrambo. Caviglia je rovdarjal potrebo, da so rtalijani v teh časih disciplinirani in da ie vojska nrinravljena za vsak slučaj, da brani domovino proti prevratnim poskusom. To kar je nanisal »Corviere della Sera<, je uvaževanja vredno. aH oni. ki booeio odločevati o usodi in lK>docno6fi Tt'liie zam«hneio ro navadi z roko pri tnk^m rtivu pa se bolj derejo v svoje naeijonalistic.ne blodnje. Gospoda gene- rala Giardino in Caviglia sta- pripravljena. 7 vojsko nastopiti proti notranjim nemirom in neredom, ki bi vzeli Italiji ves ugled v inozemstvu in jo pahnili v lakoto. Notranji boji, katerih se boje, so v zvezi z rešitvijo jadranskega vprašanja. Ponavljamo, da le poštena re- šitev more prinesti mir na Jadran in le poštena rešitev tega vprašanja more obvarovati Italijo pred notranje katastrofo. O pošteni rešitvi pa nočejc feUšati italijanski nacijonalisti, pa tudS italijanski gospodje generali ne. Š2 enkrat koroški plebiscit. Po nepričakovanem izidu glasovanja na Koroškem se je pisalo dosti o tem, kdo je to zakrivil. Naj mi bo dovoljeno kot koroškemu rojaku, da i jaz izrečem svojo sodbo. Kdor pozna koroške razmere, ta ve, da so Nemci poskusili vse, da bi slovensko ljudstvo prej ko mogoče po-nemčili. Porabili so vsa sredstva za to, uomagule ao jim šole, uradi in vsa uprava Ni čuda, da se je nemški duh hitro razširjal in okužil vse razun nekaj malih caeinih izjem in da so se ljudje odtujili slovenskemu mišljenju in čustvovanju. Bile so občine, kjer se je sicer še govorilo slovensko, a mišljenja so bili vsi le Nemcem prijaznega. To so takozvani nemčurji. ki so pravili, da so tudi Slovenci, da necejo ničesar slišati o Kranjcih in Srbih. Glavni pogrešek je bil, da so S9 priklopile na konferenci v Parizu te občine k coni A, ko se je vendar moralo vedeti, da nae te občine pri glasovanju upropastijo. Če se je storil^ to vsled nasveta naših ekspertov, potem se mora reči, da niso poznali razmer, če pa je to storila antanta iz lastnega nagiba potem je bil plebiscit samo dobro preračunjena komedija. Ako se trdi, da je bila kriva na£a uprava, da je bil izid glasovanja za nas neugoden, moram temu ugovarjati. Ako bi uprava storila hogve kaj, nem-čurjev bi nikdar ne pridobila. Temn oritrdi vsakdo, ki pozna koroškega uemčurja v dno duše. Gonja proti Srbom ie igrala pri plebiscitu takisto največjo vlogo. V stari Avstriji se je sistematično delalo na to. da se neti mržnja in sovraštvo do naših bratov Srbov. To sovraštvo se je vzbajhlo no^ebno med svetovno vojno, tudi pohod srbskih čet leta 1919. po Koroški ni u srodno vplival na razpoloženje ljudstva. To so spretno izrabili Nemci, agitirajoč s tem, da bodo gospodarji Srbi. da bo treba v vojno za Srbe in da bo treba plačevati 3ilne davke, seveda zonet Srbom. Vse dokazovanje, da je noložsj presojati drugače, je bil bob v steno. Velika napaka je tn&L bila, da se jo odpravila demarkacijska črta. Pred odpravo demarkacijske črte so ljudje, tudi nemčurji, že pozabili na Celovec in izgubili so prepričanje, da se ves svet nodere, ako no bodo mogli v Celovec. Vrhu tega tudi ljudstvo nI prišlo v dotiko z ljudmi, ki bi jih huj-ekali in begali. Ko pa ao otvorili demarkacijsko črto, jo Celovec zopet obvladal vse mišljenje in čustvovanje koroškega ljudstva. Trumoma se drli ljudje v Celovec, peš in z vozovi, in spravljali različno blago v cono A. Hvalili so v svoji zaslepljenosti, kako po ceni se dobi. Česar si srce poželi. Nihče pa ni pri tem pomislil, da ae kupuje blago v Celovcu za to tako po ceni, ker so ljudje iz cono A plačevali z jugoslovensko krono, za katero se je dobilo tri avatrijake krone. Neugodno je vplivala na ljudstvo tudi okolnost, da je v Avstriji odpravljena vsaj za sedaj vojaaka dolžnost. V tem oziru je bilo vsako protidokazo-vanje brezuspešno. Da tudi tozadevni sklep naše vlade, storjen v zadnjeai momentu, ni mogel ničesar spremeniti, je jasno. Sistematično vcepljena mržnja do izrazito slovenskega narodnog« mišljenja, pomanjkanje samozavesti, umetno vzgojeno sovraštvo napram na* šim sobratom In čut odvisnosti toliko Slovencev od milosti nemških veleposestnikov in fabrikantov, pri čemer j« Nemcem odstranitev sekvestrov pred glasovanjem prišla kakor nalašč, predi vsem pa nestevilno goljufije od strani: Nemcev, katere je vse podpiral Lah, v6e to je privedlo do katastrofe. 0« se je kljub temu izreklo nad 15.000 Korošcev - domačinov za Jugoslavijo, je to dokaz, da tisočletno hlaočavenje vendar se ni moralno korumpiralo vsoti koroških Slovencev. Ce je se kaj pravica na svetu, nw> ra to antanta vpoštevati in nam prisoditi vsaj oni del Koroške, ki se je izrek ol po pretežni večini za Jugoslavijo. Politične oesli« ss Kaj vse klerikalci vedo. >Slove-nece ve povedati, da kandidira dr. Tavčar samo radi tetra. da reši mandat dr. Kramerju. Če bi bil izvoljen dr. Tavčar, vsled bolehno«ti ne bi hodil v Beograd, marveč bi odložil mandat v prid drju Kramerju.« Ta novica se zdi klerikalnemu listu tako važna, da ji je dal prst debel naslov. »Slovenec« ve prav dobro, da je dr. Kratner na flatl kot četrti kandidat, ako torej trdi, do bo dr. Tavčar odložil svoj mandat v prid drju Kramerju, potem s tem priznava, da bodo izvoljeni vsi trija prvi demokratski kandidati, kar bi pomenjalo toliko k?5kor da v Ljubljani aploh ne bo izvoljen nobeden klerikalni kandidat Konstatiramo in beležimo! Fran Govedar: Tout comme cbez nems! In moral je priti skladatelj in kanefnik Ivan nI. 7ajc, da je začel s stalno hrvatsko opero. One 2. okt. 1S70 ie dirigiral nremiiero svoje op^re v treh de^niih »M'«^av«. K nam na ie mnral priti skladatelj, onemi tenor in kapelnik Fran Cicr-bič leta 1887. da smo snloh mogli začeti s slovensko opero. O^niialn« 7aic ie vodil opero do leta 18S9. Nsto se je stalna onera rkinil^ in 7ae:reb se ie moral do leta 1n"t dvignilo in ooero le prepnro-d«l In rivicni! na silazno višino intendant Strpan nI Mflftić. Hrvatska Ta*::aV 14. oktobra 1895 dobila novo krpsno posiooie, v katerem se te razvila do nenrič^Vovene krasote. 7^radi bolehnosti. še bolj pa zaradi sekatur vladinih le MhVtić I. 1803 odstooil in sledil mu je §tlri sezone Ivo p!. Hrelianovie. Nato ie 00 jMi! Madžarov ban Kbuen Hed?rvarv stalno hrvatsko opero razpustil Meta 1°02). a Faller ie smel nadaljevati le z operetami. Zopet ie bil 7-i^reb več let brez opere. Vendar ie Faller polagoma zooet začel z d'letanti in operetnimi silami goiiti on«»ro ter te 7 velikim trudom uprizarja! celo velika onerna dela. Šefe leta 1909. je obnovil stalno opero intendant p?«?pt°i4 V^d. nt. Tres^ec. kf io ie dviVnil polagoma do Mlletičeve dovršenosti. Kakor vWMio\ ra ie moral 1. iz noiiti^-r?ifi ra^irov tudi Trcščec odstopiti in se umakniti vnokojenem^ polkovniku, podane« ^vidonu pL Hrelfanc-vi<*n. bratu nn^m«*^ ^-^T*'- Ta i* nadaljeval TrešČeoevo delo'pomeril op^r^to. ki le končno postala nepotrebna. A že februarja t. 1. se ie Hre-Hanovfč* umaknil in kmalu nato le bi! Imenovan za intendanta dr. Nl-ko'a Andrič. profesor, nfsatell ?n tnatrofoe. k? ie bil nwf ?5 let* Mj-W?f n^o-nve operete »Apolonov hram« dvakrat.*Ca-ričine amaconke« 25krat in »Lokavi slu«ra« 7krat ter operi »Ksenija« 21-krat in »Stara oesem« 5krat. Zanimivo je zvedeti, katere opere so imele v Zaerebu tekom 50 let naiveč reprfz; peli so: »Aida« lOfikrat. sCarmen« H7krat. »Caval-leria msticana«. 102krat, »Ples v maskah« (Verdi) 103krat, »Lucija Lammermoorska« 60krat, »Mad. Butterflv« 77krat. »Mignon« 54krat, »Zrinski« 135, »Pagliacci« 79, »Po-rin 45. »Prodana nevesta« 94, »Pt-goletto« 96, »Seviliski brivec« 78, »Tosca« 77, »Traviata« 107. »Trova-tore« 131, a »Faust« 195krat! Vse druge onere so imele manfe repriz. Ljubiianska m zagrebška opera sta si bili vedno dobri sestri. Podpirali sta se z grosti. materijali in kostimi, a seveda fe bila slovenska opera tista, ki je uživala največkrat hrvatsko kavalirsko ustrežlfivost. Intendant Tresčec nam je v sezmi 1913—14 od novembra do aprila s svojo opero in opereto priredil celo leno in repertr>arno bogato stajam, ki je nadomeščala slovensko, takrat razpuščeno ooero. Iz skromnega varošVe^a fmest-neora> *i***v'$£n se ie dvlenHa hrvatska Talija do kr. zemaljskoga (deželnega) ter od 18. febr. t. L do Narodnega kazališta kraH^vine Srba. Hrvata i Slovenaca. Tak je dahneš oficijalni naziv zaerebškega 2le-» dališča. Z vsemi njegovimi intendan-i ti, od Miletiča, Mandroviča, Fijana do Tresčeca in Hreljanovića smo bili Slovenci v bratskih stikih. Trdno se zanašamo, da ostane tudi poslej tako. Prof. dr. Andrić je že dokaza! svoje posebno živo zanimanje za našo dramo ter io je pozval na častno gostovanje že dvakrat. Želimo, da se vezi med iuslovenskimi £len dališči še trdneje sklenefo. Ustavili smo se ob milinflni tet se ozrli nazaj na dobo borb z vlado tujcev ter s kulturno in finančno bedo rojakov. Zdai smo svobodni, sami svofl in za seboj imamo državo: moralnih in realnih sredstev v izobiliu. Hajdi torei pogumno dalje in višje, čini naivišie! Mi, ki smo pomagali graditi temelte in stene Ta!iiinelastL Nato so sklepali o vabila Italije na irektna pogajanja za relitfv jadranskega vprašanja. = U demokratsko strašita. Za» :reb, S * novembra. V nedeljo ta Je vr-il v Belovan: dobro uspel shod demokrtt-ie stranke za celo županijo, ki Iteje okrog 9.000 volllcev. Na shod so priH pristali tranke iz vseh okrciij, osobito mnogo pa a bilo navzočih seliakov. Shod Je otvoffl a vodil dr. Belobrk, glavni govornik pt e bfl narodni poslanik VVfJdtT. PrečitaJa in odobrila se Je z velikim navdušenjem iancfidatna lista. Nosilec liste je poslanec VVDder, prvi kvaiiflcirani kandidat pa dr. Srgjan BudisaljeviC Shod Je izborno uspel, kar znači za belovarsko okrožje, kjer ie slavni tabor fcadićevcev, zelo mnogo, — 1. t m. se ie vrSIl istotako lep shod demo* kratske stranke v Gjurgjevcu, na katerem le govoril poslanec VVilder. Navzoči selja-3ti so burno odobravali Izvajanje pos!?.r:r. .Wilderja, zatrjujoč, da je velita razlika med stvarnimi argumenti demokratskih Iz-vajanj in demagoškom Radičevcev. -28» oktobra se je vršila v Varaždinu Icon-ierenca demokratske strank?., katere se je udeležilo nad lOOO volil cev. Minister za agrarno reformo dr. Krizman je razvil program "demokratske stranke in načela stranke v vprašanju rešitve agrarrje reforme. Za njim ie govoril poslanec dr. Ivan Novak, bivši poverjenik za Prekmurje. Izvajanja obeh so žela burno odobravanje. iCcnčno se je ob splošnem navdušenju prt* JHtala in odobrila kandidatna listina. Nosilce liste jo minister dr. ri. Krizman, prvi levaiiiicirani kandidat pa dr. Ivan Novak. = Kake šanse imajo posamne stranko pri volitvah? Zagreb, 3. novembra. -Rilec SHSc poroča o Sansah glede zmage pti volitvah v konstituanto sledeče: V provinciji je razburila neiskrena ta kcruptiio--dstlčna politika radikalne stranke ta časa evakuacije in v času. ko le sodelovala v ujedinjeni državi v vladi, vso javnost, talio, da nima mnogo upanja, da bi zmagala. Tndi hrvatska zajednica vsled svoje dvo-MCne Politike in svojih separatističnih ten-Jene nima mnogo upanja na zmago. Računa se* da bo dobila pri volitvah demokratska stranka do 180 mandatov, radikal-d 80, hrvatska zajednica pa komaj 8 do 10. — »Tribuna« o politik) hrvat3ke zajednice. Beograd, 3. aovembra. Današnja radikalna ^Tribuna«, glasilo zavetnikov hrvatske zajednice, ostro obsoja proglas hrvatsko zajednice, trdeč, da bi bila uredba države, kakor jo predlaga hrvatska zajednica, to ie federalizem, nesmisel. Zato pravi dalje, da ne more :ti-vife* v naprej prognoze, kakšen bo izid volitev, sigurno pa je, da mora čak federalistični program, kakor ga priporoča hrvatska zajednica, upropastiti stranko. = Koalicija naprednih strank v Bosni. Zagreb, 3. novembra, »Riječ SHS« sporoča iz Sarajeva, da je volilna koalicija naprednih strank v Bosni Izdala proglas, rda bodo demokratska stranka, težački savez m muslimanska težačka rtranka nastopile pri volilni borbi jedinstveno, Foč-Si? edinstvena država in radikalna reSltev »gram. vprašanja tvorite temelj sedanjega sporazuma. V Sarajevu 3e je 2e sasta! centralni odbor, ki bo vodH celo ckcijo. = »Tribuna« in zagovernflil Stepam Radića. Beograd, 3. novembra. Včerajšnja »Tribuna t prir.ača pod naslovom: ^Hrvatska zajednica in Stepan Radić« daij-33 članek, v katerem pravi med drugim: >fa sestanku organizacij hrvatske zajednice dne 31. oktobra l L V Zagrebu je branil v svojem govoru dr. Ante Pavelic* Ste« nana Radića z vso' vehemenco ia trdi*, da Stepan Radić ni kriv ruvanja proti državi In da ni vodil Italijanom prijazne politike. Na sestanku se Je sklenilo, da se zahteva od vlade, da Stepana Radića takoj Izpuste Jz zapora. »Tribuna« dostavlja k temu, da bi bila stvar sodišča, da to odloči, ali te bil SJadič kriv aH ne, da pa bi moralo biti hrvatsko zajednico sram simpatizirati s takim početjem, kalcor fe bilo Radićevo in z njegovo osebo agitirati med narodom. VTribuna« ob koncu svojih izvajanj vprašaje: Ali je hrvatski zajednici znano, da vzbuja s takim početjem med narodom le trodo kri in nezadovoljstvo in da se bedo trezni elementi s studom obrnili od stranke, ki še poslužuje takih sredstev. -r~ Vprašanje sekvestrov. Naše poslaništvo ra Dunaju Je obvestilo ministrstvo za zunanje stvar!, da avstrijska vla da noče ukiniti sekvestrov nad imetjem naSh podanikov, češ da naSa vlada tud! nI ukinila sekvestra med imetjem avstrijskih podanikov. Razume se, da je ta akt avstrijske vlade kršenje mirovne pogodbe; medtem ko sekvester nad^ Imetjeem avstrijskih podanikov sluzi kot garancija za izpolnitev saintgermainske pogodbe, služI sekvoster nad imetjem naSIh podanikov V Avstriji samo kot garancija, da bodo na5! podaniki plačali avstrijskim rvrdkam svo-Ife dolgove. Dasfravno so dolgovi naSIh podanikov minimalni, vendar zahtevajo Avstrijci, "da ukine naga država sekvester nad imetjem avstrijskih podanikov. Doznava se, da bo naše pravosodno ministrstvo zahtevalo od ministrstva za zunanje stvar!, da izda o tem svoje mnenje. = Vprašanje vojne odškodnine. V predsedništvu ministrskega sveta se 30 vršila ministrska konferenca, na kateri se je razpravljalo o stanju, vojne odškodnine pa podlagi poročila, ki gra je predložil na§ delegat v reparacijski komisiji v Parizu, Bcskovie. Vprašanje vojne odškodnine se nahaja v istem star nju kakor pred nekoliko meseci, ko so zavezniki zahtevali od nase vlade, naj Žrtvuje 1% vojne odškodnine. Naša vlada je tekrat pristala na to zahtevo, vendar na je zahtevala kompenzaeijo na drugi strani. Od tega Časa se to vprašuje ni pomaknilo niti za korak ua-tnJLV Na seii se io Jftaffiaglkfei tedi 6 skticanjn parlamenta, vendar ao val ministri izrazili svoj dvom o možnosti sklicanja, ker ao *e vsi poslanci raz ž U na agitacijo, —d se Trumbieeva kandidatura, Beograd, 2. novembra. > Pravda« poroča: Vpraianje kandidature ministra za zunanja stvari dr. Trumbića fie ni refteno, Za tedaj stoji io vprašanje, kakor sledi: Dr. Trumbič jo za svojo osebo izjavil, da ne bi mogel sprejeti kandidature od kake posamezne skupine, kar aahte-v a tedanji položaj Dalmacija, da mora z vao odločnostjo nastopiti Čimbolj nepristransko. Obenem sodi, da niti njegov položaj kot ministra za zunanjo stvari ne dopuna, da bi v trenoikn reševanja jadranskega v^raSanja sprejel zaupanje samo one stranke. Ako se vpo-Stevajo ti razlogi, potem se more reči, da je stališče dr. Trambića dosti umestno. Brezdvomno bi dejstvo, če bi 80.000 voUlcev s svojimi glasovi pokazalo, da imajo enotno voljo, ugodno vplivalo ludi na inozemstvo ter na razmere v državi. Radikale! so postavili posebno listo v Dalmaciji, da bi zadostili osebnim zahtevam Ljube Jovanovića, ker mislijo, da vidijo v njem dalmatinski Srbi borca, ker ^e v mladosti pobegnil v Srbijo. Vse ostale tri stranke, demokratska, težaška in ljudska, so dr. Trumbi* ću vsaka posebej ponudile mesto nosilca kandidatne liste, vendar pa med temi strankami Se ni dosedaj moglo priti do sporazuma glede vprašanja skupne liste, vsekakor radi neiskrenega postopanja dr. Smodlako. Kar se tiče dr. TrumbiĆLs bi sprejel mesto nosilea žpo-r?'.Tumno liste, v gotovem primeru pa tudi ni izključeno, da se sploh vzdrži vsake kandidature. - Hab«bur6ka agencija in na&a> evakuacija Koroške. ^Agenee Centrale poroča iz Celovca, da so jugoslavenski •iradniki, orožniki in vojaki vkliub strogi prepovedi s strani plebiscitno komisije popolnoma >izropaiic južno plebiscitno cono. Vojašrj :.ee in kolodvori so prazni. Jugoslovani so odpeljali vse brsoj&Vne in telefonske naprave, želez-niske rr^tnice na progi ju2ne železnice ter vse pohištvo, ki ga je imelo jugoslo-veneko uradnietvo na razpolago. Karlo-(a seveda previdno zamolčuje, da je vse brzoiavne in telefonsko naprave dala instalirati Jugoslavija in da je rudi železnice, ki so jih razdejali folk9verovci leta 1919., popravila na BVoje stroške. To bi bila Jugoslavija nespametne, ako bi to blago dala še po vrhu A^~'r::i za ~>rizoljufani plebiscit. = Novinarski atašeji. Osijek. 3. novembra. OsijeSki novinarji so naslovili na vlado vlogo, v kateri povdarjajo potrebo ustanovitve mest novinarskih atašejev pri poslaništvih v vseh važnejših centrih, ki bi vzdrževali sme t inorttntiim eaaoptojera in dajali diplomatom potrebne informacije. == Nai madridski poslanik. Naš poslanik v Madridu, dr. Ante Tresie-Pavi-čić je voeraj poeetil miniatrakega predsednika dr. Ve3nića in zunanjega mini« stra dr. Trnmbića ter je danes odpotoval v Dslsjftcijo, kjer bo bržkone kandidiral pfl volitvah v ustavotvorno skupščina —d =s Ločitev cerkve od drŽave na Češkoslovaškem in Vatikan. >Osaerva-tore Romanoc izjavlja z odrom na vesti, da je papež privolil v ločitev cerkve od države na Češkoelovaikem: Pooblaščeni smo izjaviti, da minister Češkoslovaške republike v Vatikanu ni podal nobene tosadevne izjave in da za to sveta stolica iz tega vzroka ni izrekla svojega mnenja. = Madžarski habsburški politiki na Bavarskem. >MUnehner Ztg.c poroča, da pride v kratkem v Monakovo bivši madžarski ministrski predsednik Friedrieh. Z njim prido tudi večje število njegovih političnih prijateljev. List dostavlja, da ne moro prav pojmovati, v kakšni zvezi naj bi bil monakovski obisk a Friedriehom, ki je, kakor znano, vodja frankofilske politike na Madžarskem. Ta dostavek je pa6 samo pesek v oči, saj je znana stvar, da so madžarski in bavarski monarhisti v najožjih medsebojnih stikih. ~ Komunistična cenzura. Berolin-ska >Freiheit< izhaja v zadnjem času močno pobeljena, ker nočejo stavci, ki so večidel pristaM leve neodvisne soci-jalistične stranke, postaviti notic in člankov o prireditvah neodvisnih desničarjev. >Freiheik poroča, da bo last-nišvo lista odpustilo iz službe vse stavce, ako bodo nadaljevali te vrste sabotažo. ca I« boljševiške Rusije. Boljše-viško časopisje odkrito priznava, da se je ruska zunanja trgovina popolnoma ponesrečila. Ru3ija mora plačevati v zlatu, katerega pa jo vedno manj v Rusiji. Časopisje svetuje vladi, naj posveti večjo pozornost lesni Industriji, ki edina še more izboljšati žalostni gospodarski položaj Rusije. — Vsej Kusiji preti Lakota. Boljševički statističarji pravijo, da znašajo njihove zaloge samo 220 milijonov pudov mesto potrebnih 451 milijonov pudov, ki pa tudi ne bi zadostovali za vso milijono ruskega prebivalstva. — Praški >Čas< priob-euje strokovno razpravo, ki dokazuje na podlagi številk, da je Rusija gospodarsko tako izmozgana, da ne more poslati v inozemstvo nobenih surovin. Vsako upanje na izboljšanje evropske krize po sklepu miru z Rusijo, je le samopre vara. ItiSiF£8iafm&pnm£ila. POGAJANJA Z ITALi!JO. —d Beoarad, 2. novembra, >T*ibu-na<: poroča, da je kraljevska vlada dobila poziv iz Rimu, po katerem se bodo pogajanja sa rešitev jadranskega vprašanja pričela čez nekoj dni. Na§i delegati, ministri dr. Vesnie*. dr. Trumbić in Ko s ta Stojanović odpotujejo 4. ali 5. tm. Z njimi odpotuje kot vojaški ekspert polkovnik KslafatoviČ ter pomožno osebje. —d Beograd, 2. novembra. Včeraj je dosel v Beograd delegat kraljevsko vlade v Splitu, Ljuba MiliČ. Njegov prihod se opravijo v zvezo s podajanji med Italijo in nažo kraljevino. Fo3etil jo ministra za zunanje stvari dr. Trnmbića. —d Imnajf, 3. nov. >Neue Freie ^r^ssec poroča-. Konferenca italijanskih in jug03lovenskih delegatov se bo začela koncem tega. tedna v Rapallu. Giolitti se bo udeležil samo drugega dela konference in bo prevzel odgovornost za sprejete sklepe. Konferenca bo rešila vse diplomatska in vojaška vprašanja med Italijo in Jugoslavijo. —d Dunaj, S. nov. >Neue Freie Presse< poroča iz Rima: >I1 Resto dol Carlinoc piše, da večina parlamenta in prebivalstva odobrava trdovratnost vlade, ki zahteva pogajanja, da bi prišla do kakeeo zaključka. ■/Tribunam meni, da bo treba premagati se veliko težkoč. Italijanska delegacija mora vsekakor vztrajati glede Goriško in Istre, glede Dalmacije pa bo sklenila dogovor, ki bo jamčil za varstvo italijanskih manjšin in priznava popolno neodvisnost Zadra. Reka bo svor^dna država, otoki Čres, LoUni in Vis pa BO morajo odstopiti Italiji. Iz dejstva, da se Je pritegnil vojni minister, se ne sme sklepati na tot da bi bila Italija vojaško popustljiva, temveč naj se s tem zajamči samo to, da se bodo italijanski interesi pravilno branili in vojaško zavarovali. Italijansko javno mnenje pričikujo pogajanja popolnoma mirno in že naprej odklanja vesti, da bi se Italija čemu odrekala, kar bi se moglo označiti kot žalitev narodnostnega čustvovanja in kot izdajstvo na zmagi. DINASTIČKO VPRAŠANJE V GRŠKI. ■—d Beograd, 2. novembra. >Politi-Ka< poroča is Soluna: Iz Aten poročajo, da je gTški poslanik v Bernu, Kepe-gis, obvestil svojo vlado, da ne more izvršiti mis ije, ki mu je bila poverjena. Grška, vlada ga je namreč poslala V Švico, da sporoči princu Pavhi pogoje, pod katerimi bi imel prevzeti fffš^° krono.Kepegis je sporočil, da te misije ni mogel izvršiti, ker ne more najti princa Pavla. Radi tega oe v političnih Krogih resno razpravlja o možnosti, da bi princ Pavel odklonil krono. Pravijo namreč, da je bivši kralj Konstantin vplival na svojega sina, naj odide iz Luzema, da bi ga grški poslanik ne mogel najti. Bivši kralj Konstantin hoče C^vldno doseči a tam sili grško vlado, da stopi ž njim v pogajanja v svrho priznanja njegovih pravic na grški prestol, ki so se mu dosedaj odrekale. Dasi je znano, da je stališče grške vlade natančno določeno, se vendar z negotovostjo presoja položaj, ki bi nastal v primeru, da princ Pavel odkloni poziv na prestol. Najverjetnejše se zdi, da bi grška vlada v tem primeru prej izvedla volitve v novi parlament, kateremu bi potem predložila v definitivno rešitev vprašanje grškega prestola. Za ta primer se pričakuje, da bo glucksburŠko dinastija, ki ji jo pripadal pokojni kralj Aleksander, za vedno izključena od grškega prestola. HARDINO — PREDSEDNIK ZDRUŽENIH DRŽAV. —d Newyork, 3. novembra. Ko je bilo Hardingu oznanjeno, da je izvoljen za predsednika, je stopil na balkon svojega stanovsnja in je imel globoko ganjen nastopni nagovor; Skupno z vami sem delal in sem si vedno prizadeval delovati napram vem popolnoma pošteno. Ako me je usoda odločila za predsednika, želim napram vsem narodom postopati lojalno. —d Boston. 3. novembra. Po poro-čiliti iz 22 držav glede izida volitev je senatorju Hardingu zagotovljenih 275 glasov. Ker znaša število delegatov 586, je za izvolitev potrebnih 268 glasov. Harding je odklonil podati izjavo, dokler ni znan ves izid. Prijatelji Har-dlngovi so povedali, da ga do 4. marca ne bo v Washington, ker hoče proučevati sestavo svojega kabineta, Cox je rekel, da pričakuje poraz. RAZDEMTEV MONITORJEV. —d Berlin, D, novembra, »Deutsche Allgemeine Zeitung< javlja iz Basla: Jugoslovonska vlada noče priznati odločitve mednarodne donavsko komisijo glede razdelitve bivših avstro-ogrskih donavskih monitorjev. Jugoslovani, ki bi po tem sklepu morali oddati ladje, katere imajo v svoji posesti, trdijo, da imajo trikrat daljši podonavski breg kakor druge države in da rabijo monitorje za vzdrževanje rečne komisije. Sklep o razdelitvi rečnih trgovskih ladij, se bo izrekel šele po novem leta ODKLONJENA SAMOUPRAVA IRSKE. —d London. 2. nov. Gornja zbornica Je p 4* glasovi proti 13 glasovom odklonila predlog lorda Lorebuma, da se dovoli Irski popolna samouprava e pridržkom, da vojne, mornariške in «n-nanje posle nadzoruje angleški parlament. PROTIBOLJ5EVISKA ZAROTA. —d Kodanj, 3. nov. Kakor se noreča listu >Berlngeke Tldendec iz Kovna, prinašajo moskovski listi uradno naznanilo, da je sovjetska vlada priila na »led velikim pripravam sa protire-volucijako teroristični akcijo zoper so-rioda- Porodilo Stave. VJetaka vlada odločena z vsemi silami sovjetski red braniti in pozivlje vse komuniste, naj stoje na straži. V Moskvi se vrše mnogobrojne aretacije. Vsi člani generalnega in mornariškega štaba so aretirani V Orenburgu so internirali 8000 carskih oficirjev. Ker se je v 8 mol on s ku uprlo več polkov, so bile rdeče čete, ki so došle iz Smoleneka ra&orožene. NA POTU PROTI MOSKVI? —d Pariš, S. nov. Listi poročajo iz Kodanja: Poljski general Baiakoiricz je s svojimi prostovoljnimi četami zasedel Minsk in baje ogroža Smolensk, kjer je izbruhnila vstaja proti boljševikom. Balakowicz namerava korakati proti Moskvi. —d BerKn. 3. nov. Obmejna hramba na Vzhodnem Pruskem proti Litvan-ski je ojačena z državnobrambnimi četami. Iz naše fcralleolne. — Regent Aleksander v »evarnosti. »Narodna Politika« poroča iz Beograda: Kakor javljajo iz Soluna, je regenta Aleksandra zajel na potu iz Aten v Solun na morju velik vihar in je morala torpc-dovka pristati pri nekem otoku, tako da se bo regent vrnil v Beograd šele 4. t m. —d — Srednja tehniška šola v Beogradu. >Službene Novine« z dne 30. oktobra prinašajo regentovo uredbo o ustanovitvi srednje tehniške šole za vzgojo inženirskih pomočnikov in arhitektov v Beogradu. — Glavna skupščina profesorskega društva, sekcija Zagreb, se je vršila dne 1. novembra 1920 v kemijski predavalnici L realne gimnazije. Kakor znano, se je osnovalo v Beogradu 7. oktobra t L jedinstveno profesorsko društvo, h kateremu so pristopila vsa pokrajinska profesorska društva kot sekcije. Samo uprava društva hrvatskih srednješolskih profesorjev je bila proti ujedinjenju. Za to so pristaši jedinstvenoga društva izstopili iz društva hrvatskih srednješolskih profesorjev ter osnovali zagrebško sekcijo. Dvorana je bila nabito polna, svoj pristop je javilo do tedaj 280 članov. Glavno upravo jedinst-venega društva sta zastopala prof. Jovan Dravič iz Beograda in ravnatelj Branko Živković is Zemuna. Sekcijo Beograd sta zastopala prof. Mihajlo Lu-kić in gospa prof. Zorka Kasnar. Tudi sekciji Ljubljana in Novi Sad sta bili zastopani po svojih delegatih, Split in Sarajevo pa sta poslala brzojavne po* zdrave. Za predsednika zagrebške sekcije je bil mod velikim navdušenjem izvoljen zaslužni ravnatelj Koloman Rao, za podpredsednika prof. Mrdjenovič, as tajnika prof. dr. Tkalčić in za blagajnika prejšnji večletni blagajnik hrvatskega profesorskega društva proi Pajo Srdar. Med drugimi se )e govorilo tudi o gmotnem položaju jugoslovanskih profesorjev in prof. Dravić iz Beograda je izrazil prepričanje, da bo osrednje društvo, ki šteje sedaj okoli 1700 članov in ki je s tem postalo faktor, s katerim mora država računati, doseglo, da pride profesor v Jugoslaviji do tistega ugleda, ki ga je imel preje profesor v Srbiji in ki mu je potreben, ako hoče vršiti svojo vzvišeno nalogo res v prid šolstvu in državi. - t V spomin pokojni gdčni. Rosi Stojanović. 9koda te je, ljuba Ruža, sem vzkliknila, ko sem čitala, da si si sazno-t voljno pretrgala niti, svojega še mladega življenja. Srbske sestre v Beogradu bodo težko pogrešale agilno delavko na fem eni stisk era pokretu, kajti ni bilo ženskega društva v Beogradu, da ne bi imela p. Rnža v njem svoje odboru i sko mesto — Pokojna Ruža Stojanović je bila hči že pokojnega majorja^ I. Stoja-novica, ter živela složno in v veliki družinski ljubavi s svojo mamico vdovo, s sestro Ljubico in bratom Radmi-k?m. Pisala je mnogo v srbske časopise ter bila vrla 3otrudnica >Jugosloven-* ske žene«. Njena je bila zasluga, da smo se me Slovenke kmalu po preobratu seznanile ? odličnimi Srbijankami Lani v juliju je obiskala Ljubljano in lepo Gorenjsko. Za časa mojega poseta v Beogradu bila mi je zvesta spremljevalka in ljubek ciceron. Ob svežem Tvojem grobu se ti Slovenke poklanjamo, nepozabna Ruža, ter obljubljamo, da bomo v istem zmislu kot ti, delovale za blagor in dobrobit naše ujedinjene Jugoslavije, Večnaja ti pamjat, draga srbska sestra! Masa. — Dragi n j« k e d oklade. Ti včeraj« šnjim dnem so popolnoma urejene dre* ginjsko doklade osebju vseh prometni^ ustanov. Po tej ureditvi bodo dravinjske doklade omenjenega osobja za 25 ?S; večje od draginjskih doklad ostalih državnih nastavljencev. V ministrstvu za promet se sedaj izvršuje naredba glede ureditve dnevnic za čas potovanja, —d Dneone uesfl. V Ljublanjl, 4, novembra 1920. — Srečni klerikalci! Dobili so novega pristaša v osebi znanega ptujskega odvetnika dr. Antona Bru-mena, ki priobčuje v današnjem »Slovencu« članek »Zgodba o pez-dirju fn brunu«. V tem članku se dr. Anton Brumen, ki ie bil se nedavno tega strah in groza vseh naprednih listov zaradi njegovih večnih kveru-lacij, zaletava v župana dr. Tavčarja in podžupana dr. Trlllerja. podtikajoč jima odgovornost za vse mogoče stvari, s katerimi nista imela nikoli nobenega stika. Pr. B je hud med drugim na imenovana dva gospoda predvsem zaradi »Glavne posojilnice«, o kateri ve ves svet, da ni imel ž njo nobenega posla niti dr. Tavčar niti dr. Triller. SvojeČasni konkurz »Glavne posojilnice« v Ljubljani Je bila res za vse prizadete velika nesreča, ki bi se bila lahko spremenila v pravo gospodarsko katastrofo, ako bi se ne bil sestavil pravočasno odbor izmed pristašev vseh strank, ki je vzel v roko sanacijo ter jo s požrtvovalnim In vstrajnim delom izvedel tako, da so bili prizadeti člani »Glavne posojilnice« obvarovani ne samo vsake večje škode, marveč da bodo, v kolikor smo informirani, v vsakem oziru prišli na svoj račun. Domnevamo, da je bil dr. Anton Brumen tudi med prizadetimi člani »Glavne posojilnice«, ker si ne moremo sicer tolmačiti, da bi bil drugače privlekel za lase na dan ono k sreči že s sveta spravljeno afero. Če ie tako in ako se čuti po delovanju onega odbora oškodovan, naj naslovi svoje pritožbe na ta odbor sam, pusti pa naj v miru ljudi, ki nimajo s to korporacijo dobenega stika in nimajo nanjo tudi nobene ingerence. Ako je njegova stvar ali pritožba upravičena, bo gotovo prišel do svoje pravice, ako pa nI, potem tudi napadi na neudeležene osebe ne bodo pomagali, da bi 2matrala krivica. Zdi se nam. da sloni Brumnova zadeva glede »Glavne posojilnice« prav tako na fiktivnih predpostavkah, kakor večina .onih po njem izkonstrui-runih afer, ki Jih Je svoječasno pri-občeval po naprednih listih v varnem zaledju naprednih žurnalistov ta dr. Tavčarja samega, katerega poštenjak sedaj napada zato, da je mosrel svoječasno varno opravljati svoj kverntantski posef, skrivajoč se za pleča raznih odgovornih urednikov In za dr. Tavčarja samega. Sicer pa možu ne zamerimo čisto nič. ker ga poznamo, da se nad vse rad bori proti mlinom. Ta posel bo opravljal tudi v bodoče, samo dvomimo, da b! našel kot konvertit v 8 sggiL neyi 4cu4W joUta potrpljenj* kakor svoječase, ko ko je streljal iz zaledja — liberalnih listov. — Nov italijanski odpravnik poslov v LJubljani Italijanska vlada je določila nekega tajnika svojega poslaništva v Beogradu, da do imenovanja konzula v Ljubljani prevza-« me vodstvo poslov ter izdajanja vizumov za potovanje v Italijo. Dosedanji odpravnik Comelli je bil odpoklican, najbrž zaradi številnih pritožb proti njemu odnosno njegovf ženi, rojeni Kregarjevi. — Število volllcev v LJubljani ta volišča. Volilni imeniki volilcev za volitve v konstituanto so za Ljubljano povsem dovršeni m izpopolnjeni. Vpisanih je bilo naknadno še 592 volilnih upravičencev, katere so posamezne stranke reklamirale. Prvotno je volilni imenik vseboval 10tf>43 volilcev, sedaj znaša njih šte* vilo 11.235. V Ljubljani se bo volilo na 14 voliščih, k prvotnim 11 so bila dodana še tri volišča. Spodnja Šiška voli na dveh voliščih. Poljanskemu in šentjakobskemu okraju bo dode« ljeno še po eno volišče. — Gol gat a koroških Slovencev. Poprejšnji velikovški župan Pinteritscb! je izdal oklic v obliki okrožnico na vse prebivalstvo cerkvene občine St. Ru-pert. V tej okrožnici poživlja vse žup-Ijano. naj se izrečejo za izgon župnika Treiberja in šolskih sester z motivacijo, da so to osebe najbolj podpirale slo* venski živelj v velikovški okolici. Nekateri odstavki te okrožnice so glase nastopno: »Dieses Schriftsttick jreht in der ganzen Kirchengemeinde St. Ru-pert herum, um die TJnterschriften der Pfarrkinder zu sammeln, die rurpoert sind d en grossen Hetzer dee SHS Staa-te3 noch in ihrer Mitte zu haben und die darauf beetehen, dase er entfernt wird. Wiirde der Ftlrstbischof dieeem Ver-langen nicht entsprechen, dann wurde man sich eben auf eigene Faust rachen. Mit dem Pfarrer mtissen auch dio Schwestern mit ihrer Trutzschule ver-6chwinden.€ (Ta spis kroži po vsej Sontruperski cerkveni občini, da sbira podpise župljanov, ki bo ogorčeni, fte imeti v svoji sredi velikega hujskača države SHS in ki zahtevajo, da se odstrani. Ako bi knezoSkof tej zahtevi ne ugodil, bi se pač maščevali na svojo pest. Z župnikom naj izcinejo tudi sestre s svojo izzivalno šolo.) To je izvleček iz te okrožnice. Okrožnico je prenašal sluga Kuhljen. Nabral je te veliko podpisov, ker se ljudje podpisujejo, ne da bi prečltali okrožnico. — Zopetno lOOodstotno zvišanje carine, Na glavni carinarnici In med trgovskimi krogi je zavladalo dne 3. t. m. veliko razburjenie. Od eeneralne direkcije carin v Beogradu je dospelo brz^nvno obvestilo, da se s 3. t. m. zviša agio carine za 100 odstotkov, tak^ da sedat en rtu nar v zlatu velfa 16 K v papirju. Na carinarnici k povzročilo to poroči« 253 štev. »SLOVENSKI NAROD*, one 5. novembra IftfU. 3. stran. !o veliko zmedo, zakaj nobenlS točnih inštrukcij ni, kako se naj zaca-rini blago, ki je dospelo pred 3. t. mw na carinarno, a še ni bilo zacarlnje-no. Med trgovci je to zvišanje povzročilo ostro kritiko. — Stavka brivskih pomočnikov končana. Po osem dni trajajoči stavki so danes 4. t m. zjutraj brivski pomočniki zopet nastopili delo. Stavkujoči pomočniki so pristali na predlog »Zadruge«, da jim mojstri zvišajo za 33 odstotkov mesečno plačo, katero sedaj lahko prejema pomočnik v tedenskih obrokih. — Izmenjevalni in poštno-carinski urad v Mariboru. Iz Maribora poročajo: Poštni erar je kupil na Aleksandrovi cesti hišo, v kateri ee bo nastanil izmenjevalni in postno-carinski urad. Danes se je sestavila komisija v to svrho, ki obstoji iz nadsvetnika dr. Gregoriča m svetnika dr. Vagaje. Jutri dospe v Maribor interministerijalna carinska komisija, obstoječa iz zastopnikov ministrstva financ prometa in pošte, da se na licu mesta pouči o carinskih razmerah. — Kaj pomeni to? Iz Maribora po-iočajo: Kakor znano je zatvoril poverjenik dr. Verstovsek Legatov učni zavod. Te dni pa je v mariborskih listih anonsirala neka Wernerd v Krekovi ulici št 6, da daje pouk v trgovskih predmetih. Seveda se vrši ta pouk le v nemščini in znata šolnina 120 do 1S0 K, torej trikrat toliko, kot preje t Legato-vem zavodu. Občinstvo se z začudenjem vprašuje, kako je bilo mogoče, da je poverjenik dr. Verstovsek, ki je prepovedal poučevanje celo prof. Marinu, dovolil privatno poučevanje Nemki iz Dunaja. — Društvo »Gosposvetski Zvon« vabi vse člane in v6e one, ki se zanimajo za društvo, k izrednemu občnemu zboru, ki se vrši danes, v Četrtek 4. tm. ob 20. zvečer na magistratu v mestni dvorani Koroški begunci, pridite tudi vi, kar je zelo važno za vasi Dnevni red: Poročila tajnika, blagajnika, volitev odbora In slučajnosti. — Vlaki v Dravograd. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Od nedelje, 7. novembra 1920, vozi do preklica na progi Maribor gL k. -Dravograd - Meža vsako nedeljo in vsak praznik posebni vlak št 417. Vlak odhaja iz Maribora ob 18.20 in prihaja v Dravograd ob 16.07, nasproti Dravograd-Me-ja • Maribor gL k. vozi do preklica od nedelje dne 7. tm. vsako nedeljo in praznik posebni vlak št 416. Odhod iz Dravograda - Meže ob 20.06, prihod v Maribor gL k. ob 21.45. — Poroka. V Zagrebu ee je poročil ari kapetan Mihael L n k a n c a gdčno. Margito K a a n - Albeszt Bilo srečno! — Mestna sastavi jalni ca ima to-mesečno dražbo marca 1920 zastavljenih predmetov dne 1L novembra popoldne. —Razne enkratne ustanove za revne novoporočenke in sa reveže razpisuje magistrat Oklic Je nabit na rotov-io in bo razglašen tudi po cerkvah. — Srebrno poroko sta praznovala včeraj 8. tm. g. Fran Z e 1 e z n i k, trgovski zastopnik, ln njegovo soproga Milka, rojena Lešnjak. Se na mnoga leta! — Aretacija. V nekem hotelu sta bila aretirana Bosanca Ilija Ga-iovič in Ivan OrubeSIĆ, ker sta se sumljivo obnašala. Nakupovala sta na starini staro obleka Prvi pa se Je brezposelno klatil po LJubljani. Podežeinl odri. Od vseh strani prihajajo v slovenske liste poročila o živahnem delovanju različnih prosvetnih društev in diletantskih odrov na polju dramatske umetnosti. To je lep ln razveseljiv pojav. A nekaj je, kar je že rajni Cankar s sarkazmom ožigosal v enem zadnjih letnikov Ljubljanskega Zvona: Posamezniki ali pa tudi nekatera društva so mnenja, da morejo slovenski umetniki, bodisi pesnik, pisatelj, komponist, slikar ali kipar živeti od zraka. Dočim žive tujerodni umetniki udobno življenje in bogate od dohodkov svojih duševnih produktov, so slovenski umetniki siromaki. In vendar se še dobe ljudje, ki jim pritrjujejo še tiste borne honorarje fn tantieme. Vrh tega pa je to netaktnost da rabim mil izraz, ako se vedoma In namenoma prezre opozorilo: Vse pravice pridržane. Kdo lažje utrpi: društvo ali avtor-siromak? Toliko ne-katernikom v ravnanje. — Posledica vojne. Ivani Pretnar na Javorniku na Gorenjskem Je odšel mož na vojno. O njem ni bilo fclasu. Uvedlo se je pri sodišču postopanje, da se proglasi mož za mrtvega. V veliki stisk! in ker ni mogla Plačevati davkov in dolgov, je hotela Ivana Pretnar prodati hišo z malim posestvom. Od neke Goršič je Prejela že are 2000 K. Pozneje pa se Je sodno dognalo, da n! bila upravičena k prodaji in se je tudi dalje zaznalo, da je Iz njene hiše izginilo več blaga, last neke begunke. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem Je bila Pretnar tožena goljufije In tatvine, toda sodišče je izreklo oprostilno sodbo. i_ — Težka nesreča. Alojzija Zaje. 221etna mladenka iz Trzina, se je dne 30. oktobra t 1. popoldne vozila pa vozu s svojo materjo proti domu iz i jnhifonji, tja fcfrnif{r?i>m mo&fr okoli 13. ure pa je priletel Iz neznane smeri mal izstrelek ter Alojzijo, nič hudega sluteč, težko ranil od strani v levo oko. Takoj Je imela Alojzija vse oko okrvavljeno. Niti mati, niti hči nista opazili nikogar, ki bi bil streljaj. Mati je samo z daljave slišala votel pok, nakar se je hčerka onesvestila. Prepeljali so Zajčevo v deželno bolnišnico na očesni oddelek. — Od avtomobila povožen. Na Tržaški cesti, kjer vedno dirjajo težki in osebni italijanski avtomobili, je bil skladiščnik Marcel Toma-žič od avtomobla povožen. Avtomobil je dirjal v divjem diru ter je To-mažiča z vso silo podrl na tla, tako da je dobil težke telesne poškodbe. Tomažiča so prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico. Lastnik avtomobila je znan. Umestno bi bilo. ako bi policija prepovedala hitro vožnjo avtomobilov po mestu in tudi skrbela za to. da bi vozniki to prepoved uvaževali. — Poskusen samomor. Zidar Vinko Zajko iz Vevč si je skuša! končati življenje s samokresom. Ustrelil se je v levo prsno stran. Projektil je šel skozi prsa. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico. Zajko se je hotel usmrtiti zaradi dekleta, ki *ra ni hotela poročiti. — Konjska tatvina. Ivan Krem-žar, nekdanji kolporter, je izvedel drzno konjsko tatvino. Na zvit način se je priplazil v Šukljejev hlev v Florijanski ulici ter je znal nremotltt hlapca proti nagradi in plačilu 10 K, da mu je izročil v hlevu stoječega konja, katerega pravi lastnik je bil prevoznik Anton Pečar iz Polhovega gradca. Kremžar je kotila zapre-gel v Pečarjev voz ter oddirjal proti Domžalam, kjer so ea prijeli tamošnji orožniki. Kremžarja so izročil! sodišču. Konja in voz pa prevozniku Pečanu, ki bi bil kmalu oškodovan za 8000 K. Resna konkurenca Kakor je razvidno iz današnjega inserata, le pričela tvTdka Brata Vokač po šestih letih prenehanja zopet vsako sredo m soboto prodajati na drobno sukno in drugo manufakturno blago. Zo-petno otvoritev te trgovine je s konkurenčnega stališča pozdravljati, ker le tako pridemo do znižanja cen. Pozor na položnice! Današnji številki prilagamo za one, katerim je potekla ali v kratkem poteče naročnina, poštne položnice v svrho obnovitve naročnine. Prosimo, poslužite se Jih pravočasno, da ne bo obojestransko neprijetnega prekinje-nja pošiljatve. Uprava. Vabilo na volilni shod kateri se vrši v pstefc, dne 5. novembra 1920 ob p. url zvečer v dvorani Unlona. Na shodu govorijo kandidati Jugoslovanske demokratske stranke za 1 i ubij-nsko volilno okrožje gg. dr. Ivan Tavčar, prof. Jo««o Kelsner, Ivan Mohorle in dr. A!bert Kramer, Naeelstvo J.D.S. Kultura. Repertolr narodnega gledališča v Ljubljani. Opera: 4. novembra, četrtek, Sen kresne noči dram. pred. Red E, 5. novembra, petek, Hofmanove pripovedka, Red A. d. novembra, sobota, Od bajke do bajke. Red D. 7. novembra, nedelja. Sen kresne noči dramska predstvava. Izv. abnm. 8. novembra, ponedeljek, zaprto. — K stavki dramskih članov našega gledališča zvemo, da sta se odpeljala v Beograd k ministrstvu prosvete dva delegata igralcev, ki zahtevajo izdatno zvišanje gaž ter novo upravo. — Občni zbor pevskega zbora > Glasbene Matice« se je vršil v soboto,, dne 30. oktobra t. 1. Predsednikom ie bil izvoljen g. Josip P r u n k. Nadalje je bil izvoljen nastopni odbor, ki se je konstituiral sledeče: podpredsednik g, Josip Skalar, tajnik I. P e r ti z z i, blagajnik Karel Lasbaher, arbivar Josip C e r a r, odborniki gg. Josip Cvek, Vinko S t e g n a r, Matija Golobic, Ivan Z a v r š a n, Ferdinand J u v a-n e c Vladimir P e 1 a n, dr. Jo3ip C e - Bu d e r in Ferdinand P a 1 o v e c amski odbor: načelnica ga. Klementina Hrovatinova, namestnica ga Danica P a v č i č, tajnica ga. Marija Golobic, blacajničarka gca. Jelka K o š m e 1 j; odbornice: ga. dr. Cenka C e p u d e r, ga. Ana J a k š e, gca. Jo žica J a k š e, gca. Ljudmila R a p e, gca. Helena Mlinar, ga. Eda Grobel-nik, gca. Iva J ur o a in gca. Ema Gantar. — Koncert Jaroslava Kočijama v Mariboru. V petek, 5. t. m. se vrli T Mariboru v gledališki dvorani koncert znanega vijolinskega virtuoza Jaroslava Kocijana. — Literarni pfiloha Narednica Lista Je prinesla dne 17. oktobra v Št 287 iz Mil. Pugljeve knjige »Zakonci« prevod novelete »Znamenje« iz peresa J. K* fitrakaifwt nalnooelia poročila s POGAJANJA Z ITALIJO. — d Beograd, 3. nov. (ZNU) Jutri 4. t. m. ob 10. zvečer odpotuje naša delegacija preko Zagreba ln Ljubljane v Italijo. Danes dopoldne je imel ministrski svet sejo o tekočih poslih. Sodijo, da bo jutri dopoldne imel ministrski svet še eno sejo o nekaterih političnih vprašanjih, ki se tičejo pogajanj z ltalilo. — d Beograd, 3. nov. (ZNU) Medtem ko je v zadnjem času nastal popoln zastoj v vprašanju pogajanj z Italijo, je nenadoma prišel dolgo pričakovani odgovor italijanske vlade, v katerem Italija določa svoje delegate ter določa sestanek z našimi delegati na 11. t. nu Vpra> sanje o kraju pogajanj se bo rešilo v Genovi, kjer se bo italijanska delegacija sestala z jugoslovenskiK Zdi se, da se je italijanska vlada odločila, da se končno reši jadransko vprašanje in da gre vsaj deloma na roko našim željam. V naših diplomatskih krogih vlada optimistično razpoloženje z ozirorn na uspeh teh pogajanj. — d Zagreb, 3. novembra. »Novosti« poročajo iz Beograda: Tukajšnji politični krogi z velikim interesom pričakujejo novih pogajanj z Italijo, vendar pa z veliko manjšim optimizmom, kakor pri prejšnjih vesteh o pogajanjih. Naši delegati bodo šli do skrajne* možnosti popuščanja. — d Zagreb, 3. novembra. »Narodno Djelo« poroča Iz Beograda, da bo naša delegacija pri direktnih pogajanjih z Italijo neomajno vztrajala na programu, ki je bil že poprej sklenjen. Zahtevala bo za !*r-o priznanje takozvane VVilsonove črte ln da Reka na noben način ne sme pripasti pod italijansko suvereniteto, za Albanijo pa meje od leta 1913 in rešitev skadrskega vprašanja. ČEŠKI PREDLOGI NA MIROVNI KONFERENCI. — d Praga, 3. nov. (Pun. kor. ur.) »Narodni Listv« javljajo, da je minister dr. BeneŠ v današnji seji zunanjega odseka poslanske zbornice poročal o zunanjem političnem položaju. Poročilo je bilo zaupno. Nemški člani so stavili dva prečlo-ga, 1. da se predlože odseku vse dosedanje mirovne pogodbe, 2. da se Izroče vse listine, ki so jih predložili Čehi pariški konferenci Ker je za oba predloga glasovalo polovico članov za, polovica proti, je odločil predsednik, posl. Nemec (češki socialni demokrat) s svojim glasom in sicer proti prvemu in za drugi predlog. ZASTAVE NASE VOJSKE- — d Beograd, 3. nov. Podpisana je naredba o zastavah naše vojske. Po tej naredbi imajo vsi pehotni in konjiški polki ter divizije v operativni in rezervni vojski, kakor tudi poveljništvo celokupnega orož-ništva, svoje zastave. Zastava se daruje z ukazom, ki ga podpiše kralj. Zastavo tvori državna troboj-nica in trakovi. Na teh trakih se nahaja oblika dvoglavega belega orla ter državnega grba. Na prvi strani imajo letnico, na drugi strani pa napis v cirilici »Verujem v Boga — za kralja i otačblno«. Na traku se nahaja tudi venec s krono ln kraljevimi znaki, kakor tudi ime edinice, ki ima zastavo. ZAČASNO NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. — d Beograd, 3. nov. (ZNU) »Tribuna« poroča, da bo začasno Narodno predstavništvo sklicano k seji na 13. t. m., da končno reši zakon o uredbah. PREJEMKI HOHENZOLLERN-CEV. — d Berlin, 3. nov. Pravni odsek pruske deželne zbornice se je bavil z načrtom glede dogovora s Hohenzollemci. Zastopnik finančnega ministrstva ie glede tega poročal: Meseca januarja l*>!0 je bivši kralj prejel 1 milijon holandskih goldinarjev, meseca avgusta 1919 zopet 1,138.000 mark. meseca oktobra pa 10 milijonov mark. Ko je bilo prodano posestvo na WlTheIm- strase, je prejel razkralj 41* milijonov mark, ki so se deloma porabili za nakup gradu Doorn. Za ta grad se Je nabavilo meseca avgusta 1919 tudi pohištvo. Bivanje bivšega kralja pri grofu Bentincku je veljalo dnevno 1000 holandskih goldinarjev. Bivši princi so prej^m.ili svoje apanaže do meseca iufij.t 1919 iz kronske blagajne, kasneje pa iz hišne zakladnice. Sedaj oreierriajo le še dve tretjini svojih prejšnjih apanai. LAŠKA RACA — d Dona), 3. novembra. »Neue Freie Presse« poroča iz Rima: »Tribuna« poroča, da so italijanski pamik »Issora«, ki je plui Iz Trsta v Bakar, Srbi obstreljevali pred vhodom v bakarsko pristanišče in da je parnik moral bežati na Reko. NEMOGOČE ŠTEVILKE. —d Berolln, 3. novembra, (Wolff.) Glavni odsek državnega zbora se je danes sestal, da se posvetuje o izvedbi mirovne poeodbe. Državni zakladni minister je podal zaupno noročilo. Dr. Helfferieh (nemški nnrionalec) je pri tem omenil: Ako so podatki zakladnoga ministra točni, da znašijo Ptroski za ameriško zasedbeno Četo, ki šteje 17 tisoč mož, dnevno 1.230.000 dolarjev, pomeni to okrosrlo 90 milijonov papirnatih mark na dan ali okrosrlo 32 milijird mark na leto. To je popolnoma nemogoče. (Splošno odobravanje.) Po današnjem kurzu je treba plačati Franciji 500 milijard frankov. Tu ne gre več za finančne, temveč za astronomske Številka. K VOLITVT PREDRRDNTKA ZDRUŽENIH DRŽAV. —d VVashinsrton, 3. novembra. Včeraj do 12. ponoči je bilo oddanih za republikanskega kandidata 293 glasov, za demokrntpkefira pa 117 glasov. Volilna borba na Kubi je zahtevala 14 žrtev, ki so bile ustreljene ob priliki srečanja obeh nasprotnih si strank. —d London. 3. novembra. >Dailv Mail< poroča iz Washinetona da so se tamkaj že pojavile komMnaeije za sestavo novega kabineta. Posle v notranjem departementu naj bi prevzel znani Hoover, državni urad za zunanje zadeve pa senator Root. AVSTRIJSKA USTAVA. — d Dunaj, 3. novembra. Nova rvpz-na ustava za Avstrijo stopi v veljavo 10. t m. Istega dne se bo sestal rudi novi avstrijski državni svet. Danes le bia v poslopju državnega ta'niStva *eja zastopnikov posameznih de*el. KaVor poroča »Neue Freie Presse«, ta seja ni imela političnega značafa. temveč fe hMa s^mn strokovna. Zato niso bile povabljene politične osebnosti, temveč samo strokovni referenti posamem:b deželnih svetov. ad Pogajanja s Italijo. RUST IN FKRA.7TVOT NT! PRTZV4.TO PRJKLOf»TTVE P17* ARABIJE ROMUNIJI. —d Moskva, 3. novembra. T/runVkn komisarja za zunanje zadeve v Rusiji in Ukrajini Pta poslala angleškemu zunanjemu ministrstvu noto. v kateri izjavljata, da ne priznata ohe državi dogovora, po katerem naj pripade Besarabija Romunski. STAVKA RUDARJFV NA ANGLEŠKEM KONČANA. —d Lotidon. 4. oktobra. Pri (glasovanju rudarjev se ie izreklo 338.045 glasov za to, da se sprejme proSli teden ukrenjena pogodba a 346.000 glasov proti temu. Določbe rudarske zveze prednisujejo, da se stavka ne sme proglasiti, ako se zanjo ne izreče dvetret jinska večina, Z ozirom na to je rudarska konferenca izjavila, da je stavka končana in nasvetovala rudarjem, naj začno nemudoma, z delom. BOLGARSKI UJETNIKI. —d Beograd, 3. novembra. Po Izvr Sitvi § 105. mirov, pogodbe z Bolgariio je ministrstvo za zunanje stvari izdalo pristojnim oblastem naredbo, da ee re-patriirajo bolgarski vjetniki, v kolikor že niso bili repa tri iranl pred ratifikacijo mirovne pogodbe. VRANO LOV UMIK. d Pariz. 3. novembra. (Brezžično.) Ruski poslanik v Parizu naznanja, da je moral general Vrangel vsled pritiska boljševičkih čet, ki so v premoči, umakniti svoje oddelke na boljše postojanke. Ruska poročila o porazu in begu Vrangk>ve vojske proti jugu niso resnična. Izpred sodlSCa. — Dr. Leskovar eentra dr. Irgolič. Iz Maribora poročajo: Ko je pričel tudi v Mariboru klerikalni režim, je bil ge-rent občinske hranilnice dr. Irgolič. Ta jim je bil seveda na poti in nekega lepega dne je dobil dopis od vladnega komisarja dr. Leskovarja, v katerem ee mu med drugim očita, da ae namerava od gotove strani dvigniti iz hranilnice 6.000.000 K in Jo na ta način upropasti ti. Dr. Irgolič je bil pozvan na policijo, kjer je izjavil, da so te obdolži t ve laž in denuncijantstvo. Dr. Leskovar ae je čutil vsled te izjave užaljenega ln Je ovadil dr. Irgollea državnemu pravdni-fttvu radi prestopka ? 104 s. k. i. Državno pravdniltvo Je uvedlo preltkavo. a ker je dr. Irgolič izjavil, da a svojo i?Javo na polletji ni imel namena taliti vladnega komisarja dr. Leskovarja. ee je postopanje ustavilo. 8edaj je nastopil dr. Leskovar proti dr. Irgoliču ket za-oMetUeU- Dance mM s*LU pred okrožnim kazenskim sodiščem razprava, pri kateri je dr. Leskovar zahteval, da dr. Irgolič svojo Izjavo na policiji prekliče in obžaluje, a ker je dr. Irgolič ponovno zatrdil, da ni Imel namena žaliti dr. Leskovarja In ni hotel svoje Izjave preklicati, je zahteval dr. Leskovar, da se ga obsodi. Okrajno sodišče pa je dr. Irgoliča oprostilo z motivacijo, da Je bila preiskava proti njemu že enkrat ustavljena. — Čudno postopanje. Iz Maribora nam Pišejo: Državni policijski nadzornik H. se Je dolro časa zastonj trudil, da bi dobil v Mariboru stanovanja Zastonj ae je obrnil na stanovanjski urad, končno pa ae je naselil v stanovanje nekega Abrama. bivajočega v Brucko. Ker ae ni dal niti s dobra niti s silo vreči Iz stanovanja lastnika hiše. ga sedaj toži dr. Leskovar. Zanimivo je, da Je policijski nadzornik H. v svoji vlogi na stanovanjski urad, kateremu nače- nekateri organi podkupiti«, a stanovau bkj urad na to ni reagiral. Diužroene uestl In prireditve. — Osrednja zveza javnih nameseer.-cev in vpoko^encev ima n o J n o odbt rovo sejo v soboto dne 6. novembra t. 1. ob 20. uri v običajnem lokalu. Seja j velike važnosti, zato naj se Je udelež vsi gg. delegarje. — Predsedstvo. ! — Drnštvo slovenskih zobotehn kov v Ljubljani poživlja člane, da c zanesljivo udeleže sestanka, kateri 6; \rhi v nedeljo 7. novembra ob 10. ari dopoldne v Narodni kavarni, IL soba. k — Celjsko olepševalno društvo priredi dne 13. novembra t 1. v veliki dvorani hotela Union in njenih stranski! prostorih veliko ljudsko veselico v priii društvenim napravam. Gospodarske oesti. —g Državna irebčarna na Sela pri Ljubljani ima na razpolago nekaj ovsa katerega bi oddala oskrbnikom držav-tih žrebcev in sicer po ceni 3 K 00 \ franko najbližja postaja od oskrbnika. Tozadevne zahteve naj se vpošljejo do 14. novembra t 1. na poveljništvo državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani. — g Skrčitev roka za ležanje robe v carinskih magaeinih in stovoriSčih. Finančni minister je z veljavnostjo od 1. novembra t. 1. skrčil rok za ležanje robe v magacinih in stovorisčih, kakor sledi: 1.) Vsa roba v magacinih more ležati pet dni. 2.) Vsa roba, stovorjena izven carinskih magacinov na etovori-ščih brez razlike, more ležati deset dni — g Indus*rii>ka kriza v Pariza. >Neue Ztlrcher Ztg.« poroča iz Pariza, da je več podjetij v Franciji odpustilo iy. službe veliko število delavcev Položaj je resen zlasti v Alzaeiji in Lorenl, kjer primanjkuj*1 stanovanj in živža. Posebno vplikn delavcev je odpuščenih v severnih pokrajinah in v pokrajini l.elre. V pokrajini Seine je bilo odpuščenih 40?5 delavcev avtomobilske industrije, 50?f knjigotrške in 70% usnjarske branje. — g Samo 100 dolarjev! Potniki Iz na-Se kraljeevlne smejo vzeti sabo v tnozem» stvo samo 100 do arjev in ne kakor Je bilo pomotoma tiskano, 1000 dolarjev. —g Zadružna banka v Mariboru, Zadružna banka v Snlitu ustanovi v Mariboru svojo podružnico, in sicer v Gosposki ulici št. 20. kjer je vzela ▼ zakup hiso trgovca Pirchana. Imela bo svoje bančne ln uradne prostore v pritličju in v I. nadstropju tega poslopja. Organizacija vsega bančnega poslova« nja je poverjena ravnatelju dr. Veko-^lavu Kisovcu ter prične banka početkom decembra že poslovati BORZE. —d Zagreb. 3. novembra. Devize: Berlin 188—189.50, Italija 530—532, London 500—0, Pariz 900—92). Praga 163.50—164.50 Dunaj 32.60—32.75. Valute: Dolarji 140.50—143, carski rublji 100—108, francoski franki 800—0, na-poleondori 500—502, nemške marka 186—190. romunski leji 222—0. italijanske lire 525—0. angleški funti 470—a —d Beograd, 3. novembra. (ZNU.)* 20 dinarjev v zlatu 23.30, francoski franki 225, dolarji 34.50, italijanske lire 134, bolgarski levi 41, romunski leji 57, nemške marke 49, avstrijske krone 9.50. d Curih, 3. novembra. Devize: Berolln 7.95, Holand-5« 194 75. Novi Jork 633.50, London 2- 0!, Pariz 40.15, Milan 23 27'/«. Bruselj 42.60, Kodanj 86 50, Stockholm 123 86, Kristija-n.ja 88 25. Madrid 0, Buenos Aires 227 50, Praga 7, Varšava 1.60, Budimpešta 1.30, Bukarešta lO.fO, Dunaj 1.90, avstrijske žigosana krone 1.0. — d Dunaj. 3. novembra. (CTU) Devize: Amsterdam 12.500, Berlin 604.50, Curih 6900, Kri« ijanija 58 M), Koda n j 59^ 0. Stockholm 8150. Valute: Nemške marke 599.50 romunski leji 700. bolgarski levi 500, Švicarski franki 687& francoski franki 2725, italijanske lire 1550, angleški fnnti 1475, ameriSki dolarji 425, carski rublji 310. Kurzi v prrstera prometu: Zagreb 297 —317, Budimpešta, plači a v nakazilih poštne hranilnice in v žigosanih kronah 87— 97, madžaiske žigosane krone 88—102, Praga 498—518, Varšava in Krakov v poljskih markah 113—133, čehoslovaike krone 5000akl 496-516, manjši bankovd 496—516, novi dinarji 1220-1270. d Praga, 3. novembra. Devize: Beograd 243. Zagreb 60.50, Dunaj 19 50, Varšava 25, 50.Valute: dinarji 241, avstrijske krone 19.50. Poizuedbe. Naše! se je zlat uhan v Frančiškanski ulici dne 1. novembra leta 1920. Dobi se pri postreSčku Št. 24 na Dunajski cesti št. °. II. nadstr. Izgubila se ie denarnica z večjo vsoto denarja na poti od glavne po* Šte čez Frančiškanski most na Poljane. Odda naj se v trgovini Pekolj. Stritarjeva ulica. Dotična oseba, ki je pobrala dn* 26. oktobra Pred Prulami v bližini gostilne »Pri sodčku« temnozeieno damsko ročno torbico, se Doziva, da jo z vso njeno vsebino odda na upravništvo tega lista; sicer se bo zadeva Izročila policiji odnosno sodišču. Oseba ie dobro znana, Poznata jo dve priči. O'avnl iirednTV: Rasto Pu s t osi eni 5 e k. Odgovorni urednik: v . 4. stran. 9»-r .^LU v UNSKI NAKOU-, dne 5 novembra »!T/o. 253. štev. Zopet pričnemo vsako sredo in soboto prodajati po brezkonkureninih cenah trpežno češko volneno SUKN Št. f -V« in drugo manufakturno blago. Po pošti razpošiljamo vsak dan. ZahtevaHe teniH! m m jaiir m m v LiaMiani, Whvm i 51L c&dsir. lusproti gL polle. Planino eden nv>v, eden rabljen, naprodaj. Ljub ljana, Miklošičeva cesta št 4, pra*nt-gostilni. STn lina iifleiiFin na debeto in drobno m2 po K večlih naročirb znaten popus* Anten, Ljubljana, Jeiano 13, Trnovo. Zasebno aH državno s-ažbo tehničnega uradnika ali strojnega feoažtrrršitcria ;??e absolvent vra c obrtne £o>e. Ponodbe z navedbo plače pod .Abso?veot 8177* na uoravni^tvo Sjov. Naroda.____8177 HMm knjlnovodjs in dobro torta Mtti, vc^rTn nemšKcga jezika, stenografije in dril ce sprejme takoj tvrdka Kregar, Tomšič 1 drag iSoobor Oferte na naslov K. A. Kregar, ;.jabljana. 826 HaiAMiMia prvovrsten, zdrav, ^H^^Jpi^ d bel in trpežen izvir jugoslovanskih najboljših krajev, oddnja drniba Jadran* v Ljubi-an! Dunajska cesta it 9, vsak dan v množinah od 200 kg dalje po K 1*90 kg, vreče se morajo za napolnitev prinesti s seboj. Pri večjem odjemu, celih vagonov, cena po dogovoru. 8128 -gtetrgoBlna, dobro, uvedena, v velikem mestu Spodnje Štajerske se zaradi razmer proda s pritiklinami vred. Ponudbe pod »Ugodna 8297* na upravniŠtvo Slovenskega Naroda. 8297 Trgovsko hišo sredi glavnega trga, pripravno za vsako kupčijo, s portalom, parketiranimi sobami, 2rcalnhni ckni, kamenitlmi stopnicami, nadstropje vsoka, s kletjo, pralnico itd. proda za 75.000 dinarjev. K. Bastlaascfaitz v Slo en Gradca. 8296 Prodajalka za modno trgovino se takoj sprejme pod dobrimi pogoji. Ponudbe pod ,Modoa trgovina 8094" na unravništvo Slov. Naroda. Priložiti je ako možno sI;ko in navesti prejšnja službena mesta: 8094 godala, loke, pihala in potrebščine. Strune na drobno in debelo. Spec-jali-tete: Rehance, Biack Ends, Elite itd. Popravila iz prve roke, strokovno in ceno. A. Mn&ič, LjnMiana, Selenbnrg« va ni. 6. MILO Zlatorog* Srna, Gazela ter brivsko ln toa'etno milo priporoča tvrdka OsvaSd Dobeic, linbljana, Sv. Js-kofea trg 9. 8 0 Prs 2deznl deli za vodno kolo kompletno Jn sicer: vreteno, zatočniak, (Schvvung-xad), 2 zobni kolesi, predležje ležišče in jermenica. Približna teža 3000 kg. Pojasnila dajeta Stebi in Tnječ, strojno ki elektrotehnično podjttje t Ljubljani, aesl eva cesta št. 4. 8281 Družabniku ište trgovec z mešanim blagom ob meji Slovenije in Hrvatske. Potreboval bi od njega 400 do 500 tisoč kron. Naslov pove Anončni zavod Drago Beseljak Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. ! J 8273 upuiem po nafvišjiih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter drva za kurivo. Ponudbe z navedbo cen franko vagon Ljubi rana. Predajam na debelo ln drobno. Fran Snttar, lasna ugodni ceni naprodaj. Nas'o oravništvo Slov. Naroda 8264 3da se klavir. m uprav, gg. naroda. fflo sprejme 3 di ake na hrailfl ? ^cllm si beljse hiSe. Pri- »Mw • pravljen sem dati kurjavo in sicer premog. Naslov pove upravni-§tvo Slov. Naroda. 8294 Opremljeno sobo Ste lalioj *„.^ brom miren gospod Cena i ostra^ska. Ponudbe pod .Cena postranska 8282* na upravo Slov. Naroda. ^282 S^rtlRiejo se Doifii goioodNalolm mei(ansto nrano. Poizre se ¥ Gossoski 2l.šti/l!ljai!strBje^ah^u^2 Lepa iS?)i3il:Ir poa lisa t Mirta v sredini mesta n prodaj Naslov p ve uprava Stcv. N.noda. 8293 DI^mIma prvovrsten Se sko rlaninO raj n v. «e proda aradi odpotovanji pri J. Fink. Go p*> svetska c. l/Ill Ogled od —4 popoidn 295 Elegantna soba se odtfa le distmgvi-rani poSten dami, ki ima stanovanjsko pravic Ponudbe pod .Stanovi« tika pravica H :72* na upiavo Slov. Naroda. 8.:72 Proda se vet raznega piiftra. 2 vijolini, 2 vinska soda, več drugi stvari. Naslov rove upravnistvo Slov Naroda. 8?78 X roški begirec, 20 let star ki Je dovrši ^podn»e razrede realk- n kmetijsko Solo, Iš'e primern« s'užre Mast'p takoj. Ponudbe pod .Begunec 8291" na opravo Slov. Naroda. 8291 Pnlmj v ueio prodaja 1P . . - *- .'<-1 r L. in sicer: Dve Talbot• Oarracq, ti»a V. 60, 16 HP-f modro pleskani, šesterosedežni, s starterjem in električno razsvetljavo, z nikljastim okovjem, z izmeniii-vimi obroči, kompletni z gasilno pripravo, orodjem, rezervnim kolesom, plašči, zračni* cami itd., v popolnoma voznem stanju, kakor novi. 2 odprta voza za ture TaiboM>ar- racq, tioa V. 20. 16 HP.t peterose- dežna, s starterjem, električno razsvetljavo, z nikljastim okovjem, modro pleskana, kompletna z gasilno pripravo, z rezervnim ko lesom, plašči, zračnicami, orod em itd, v jako dobrem stanju. 8 motornih kofss tš&a Triurno*, 3% HP., kompletnih z orodjem, rezervnimi gonilnimi jermeni, ventili, plašči itd. v dobrem stanju. 3 odorte vozove za ture F*at, model 2, 15 dO 20 HP-f I modro, 1 zeleno, 1 belo pleskan, v popolnoma voznem stanju, z električno razsvetljavo Fiat, z rezervnim kolesom, plašči, zračnicami, gasilno pripravo s šipo proti vetru, s streho itd. 2 tovorna automobila Hat model 15 Ter.t 35 HP-t kompletna, s streho, z rezervnim kolesom, z gasilno pripravo, s karbidno razsvetljavo, z orodjem itd., v jako dobrem stanju. Rezervne olai