OBISKI V OSNOVNIH ORGANIZACIJAH ZSMS
Bolj neposredni stiki
Oblski v osnovnlh organizacijah ZSMS sodijo sicer v vsakodnevno dejavnost naše občinske konference ZSMS, saj se v okviru možnosti udeležujejo vseh pomembnejšlh sestankov v njih. Vendar pa članom občinske konfetence doslej še nl uspelo s teml obiskl zajetl večine vseh osnovnlh organlzaclj ZSMS, ki jih je v našl občlni več kot 200. Zato so si v programskl usmerltvi začrtati akcijo oblskov vseh osnovnih orga-nlzacij v našl občini, kl jo bodo Izvedli v naslednjih treh mesecih.
Pričakujejo, da bodo tako dobili ne le najosnovnejše po-datke o dejavnosti osnovnih organizacij, ampak bodo na osnovi tega tudi skušali po-magati pri reševanju organi-zacijskih in vsebinskih pro-blemov, s katerimi se osnov-ne organizacije spopadajo v svojem vsakodnevnem delu.
Obiskali bodo vse osnovne organizacije s področja zdru-ženega dela. Za to priložnost pa so pripravili tudi gi^divo, ki obsega teze in opomnik. Obiski osnovnih organizacij ZSMS v šolahin v krajevnih skupnostih pa potekajo že ne-kaj časa na osnovi specifične problematike teh organizacij, vodita pa jih predsedstvi kon-ference mladih v izobraževa-nju in konference mladih iz krajevnih skupnosti.
Sicer pa so z obiski začeli v drugi polovici febrtiarja in jih bodo, predvidoma, končali tja do konca aprila. Akcijo bo izvedlo 18 delovnih skupin, v katerih so vključeni vsi člani občinske konference in nje-nih organov. Vsaka delovna skupina bo tako obiskala 10 do 12 osnovnih organizacija ZSMS.
Brez dvoma drži, da je mla-dinska organizacija kot celota v svojem delu toliko učinko-vita in uspešna, kot so učin- • kovite in uspešne osnovne or-ganizacije ZSMS. Pri tem ka-že še posebno pozornost po-svečati področju združenega dela, saj mora mladinska or-ganizacija svojo dejavnost še
zlasti usmerjati na področje družbenoekonomskih od-nosov. Kako pomembno je področje združenega dela za dejavnost mladinske organi-zacije, nemara kaže že število osnovnih organizacij' ZSMS, ki delujejo na tem področju. Več kot štiri petine vseh os-novnih organizacij, ki jih po-vezuje naša občinska konfe-renca, predstavljajo namreč osnovne organizacije v delov-nih organizacijah.
Kakovost dela mladinske organizacije v delovnih orga-nizacijah je zelo različna in je ne kaže posploševati. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da je mladinska drganizacija v marsikateri delovni organiza-ciji še vedno obrobna, »dru-gorazredna« organizacija, ki se ukvarja z obrobnimi pro-blemi v delovni organizaciji in dela le to, kar mora »po svoji dolžnosti« kot ena izmed družbenopolitičnih organiza-cij. Pri tem mislimo na bolj ali manj formalno obravnavanje raznih samoupravnih aktov, planskih usmeritev in podob-no. Še najmočnejša je njena vloga pri organiziranju raznih družabnih, športnih in kultur-nih ter podobnih dejavnosti v delovni organizaciji.
Med vzroki za to, da z delo-vanjem mladih v delovnih or-ganizacijah ne moremo biti zadovoljni, je slaba kadrovska zasedba vodstvenih organov. Vse prevečkrat se dogaja, da nemoč in nesposobnost pri iskanju takšne usmeritve, ki
bi postala privlačna za vse ali vsaj za večino mladih delav-cev, opravičujemo s ugotovi-tvijo o »nezainteresiranosti mladih za delo v mladinski or-ganizaciji«, kar je postala že kar fraza, ki jo za seboj vleče-mo po raznih sestankih.
Vsekakor se mladi ne more-jo zadovoljiti s tem, da se jim zagotovi ustrezna zastopanost v samoupravnih organih. Ze-lo varljivo pa bi bilo prav tako sklepati o uspešnosti mladin-ske organizacije na osnovi ugodne ocene, ki jo dostikrat o njej dajejo poslovodni or-gani.
Sicer pa je krivda za razme-roma slabo stanje po osnov-nih organizacijah ZSMS v de-lovnih organizacijah tudi pri organih občinske konference ter drugih organih mladinske organizacije.
To je le drobec problemov, iz katerih bodo skušali najti pot s pomočjo obiskov oziro-ma neposrednih stikov z osnovnimi organizacijami. V opomniku, ki pa ni nikakršen vprašalnik, opozarjajo na po-glavitne problemske sklope, ki bi jih bilo dobro obdelati na sestankih v okviru obiskov. Ta vprašanja pa so: organizi-ranost osnovne organizacije, mladinska organizacija in družbenoekonomski odnosi, idejnopolitično izobraževa-nje, interesno združevanje mladih na področju špoita, kulture in.družabnih srečanj, sodelovanje z drugimi druž-benopolitičnimi organizacija-mi v delovni organizaciji, po-dročje mladinskega prosto-voljnega dela, informiranje, povezava z drugimi osnovni-mi organizacijami ZSMS v delovni organizaciji in izven nje ter povezava z organi ob-činske konference in dejav-nost na področju razvijanja revolucionarnih tradicij in družbene samozaščite.
Tanja Keršmanc