Leto L
Ljubljana, Četrtek 14. avgusta 1919.
Štev. 176.
Cene po pošti: ta celo leto K 40 — ca polletn . K 20’— za čelrt lela K 10‘—-ca 1 mcscc K 5'50
Zb Ljubljano mcsetno 3 8.
Uredništvo tn upruviu Kopitarjeve ulice iL i Uredit. telefon
NEODVISEN DNEVNIK * JSHH vinar/ep.
Ministrska kriza.
LDU Belgrad, 13, avgusta. Dosežen je sporazum glede sestave vlade med demokratsko zajednico in socialisti. Ker so radikalci izjavili željo, naj se obnove predgovori. radi njihovega vstopa v vlado, se bodo pogajanja ponovila. Ako ta pogajanja ne uspejo, bo sestavljena vlada iz demokratov in socialistov. Parlament bo sklican na sredo.
LDU Belgrad, 13. avgusta, »Demokra-tija« dementira vest, da je gospod Davi-dovič v teku včerajšnjega dne vodil poga-
janja z dr. Medakovičem, Z ozirom na to ni moglo priti do izjave, da podpira Meda-kovičeva skupina demokratsko-socialistiČ-no vlado.
LDU Belgrad, 13. avgusta. Danes ob pol dvanajsti uri je sprejel regent Aleksander v avdijenci Davidoviča, da mu poroča o svojem delu za sestavo nove vlade. Popoldne je bil pri regentu predsednik narodnega presta vništva, da ga informira o položaju. Pričakuje se, da bo v teku jutrajSnjega dne kriza rešena.
Boji med Francozi in Bolgari.
LDU SL Germain, 12. avgusta. fDun. KU) »Petit Parisien« javlja iz Soluna: Francozi. so ae pri Ksantiju, Dimotiki in Giimtildjini krvavo spopadli z bolgarskimi
komitaši, ki so imeli mnogo izgub in bili naposled razpršeni Francoske zgube so neznatne. Uplenili so 20.000 pušk, 20 strojnic in skoro milijon ročnih granat.
Nova ustava v Nemčiji.
LDU Berlin, 13. avgusta, (Dun. KU) državni zakonski list objavlja novo ustavo, n stopa s tem v veljavo. Državni predsednik je dosedanjega predsednika državnega ministrstva, Gustava Bauerja, imenoval za državnega kancelarja. Nemška narodna skupščina se bo odslej imenovala državni zbor (Reichstagj. Državni odbor, kot dose-
danje zastopstvo deželnih vlad pri državni vladi, odslej preneha. Na njegovo mesto stopa državni zbor. Državni predsednik je izdal nareubo, da se morajo na novo ustavo takoj zapriseči vsi uradniki države, dežel, komunalnih zvez, občin in dru$h javnih institutov ter oborožene sile.
Povratek sibirskih legi|onarfev.
LDU Praga, 12. avgusta. (ČTU.) Danes Se je vrnilo preko 1000 sibirskih legionarjev iz Vladivostoka v Prago. Bili
so
slovesno »prejeti in jih je pozdravil v imenu vlade minister Kiofač.
Sodno postopanje proti Beli Kunu.
LDU Budimpešta, 12. avg. (DunKU) V današnji seji ministrskega sveta je minister za pravosodje naznanil, da ie državno pravdništvo uvedlo proti Beli Kunu In tovarišem sodno postopanje in da je napravilo potrebne korak« za izročitev komunistov, ki so ubežali v Nemško Avstrijo. Dunajsko policijsko ravnateljstvo ae je na-
prosilo, naj tamkaj internirane komuniste zapre in dožene, kateri komunisti so pribežali iz Ogrske v Nemško Avstrijo, Končno se je minister za pravosodje izrazil, da bo državno pravdništvo tudi proti članom bivše sovjetske vlade sodno postopalo in da so tozadevni koraki že uvedeni
Brezuspešna italijanska agitacija.
LDU Šibenik, 11. avgusta. (DDU) Konec prejšnjega meseca se je končal tukaj pouk na realni gimnaziji. To šolo je poslednji čas obiskovalo samo 24 učencev, sinov italijanašev. Uprava zavoda je pismeno pozvala privatiste na izpit; toda odeval se ni niti eden naših zavednih dijakov. Profesor Calvi, ki fungira sedaj kot upravitelj šole, je agitiral na vsak dovoljeni in nedovoljeni način, da bi se kdo prijavil,
toda brez uspeha. Dne 1. avgusta so bili sprejemni izpiti za prvi razred. Navzlic vsej agitaciji sedanjega upravitelja zavoda se je prijavilo samo 8 učencev, in to dečki iz šole »Lege nazionale« in nekaj Italijanov. Vprašani so bili samo italijanski; to je protizakonito, ker je jezik na zavodu hr-vatski. Upravitelj poglavarstva v Šibeniku Budini, Italijan iz Ancone, se je povrnil v Italijo, na njegovo mesto pa je postavljen
Madirazza. Italijani nadaljujejo svoje nekulturno postopanje proti našim ljudem in njihovi imovini. Rekvirirali so tudi pohištvo pisamice dr. Subotiča in dr. Smolčiča, Te dni sta bila v Skradinu aretirana mladeniča Stipandžija, Buljen in Marun ter odvedena v ječo.
»Avstrijska republika/*
LDU St. Germain, 12. avgusta. (Dun, KU) Vrhovni zavezniški svet je včeraj sklenil, da se bo držal nazivanja »Avstrijska republika« in da ne po uporabljal na-zivanja republika »Nemška Avstrija«.
Manifestacija za republiko.
LDU Dunaj, 14. avgusta. (Brezžično) Včeraj ie bala velika manifestacija dunajske Volkswehr za republiko. Pred parlamentom so se zbrali člani kabineta pod vodstvom podkanclerja Finka, Predsednik Seitz je imel nagovor v katerem j« izvajal, da je Nemška Avstrija trdno odločena, odbiti vsak napad na svobodo ne le samo s besedami, temveč v potrebi tudi s silo orožja. Mi smo v groznem položajii, je dejal. Beda in lakota gospodarita v deželi, takozvani mir grozi z gospodarskim in finančnim uničenjem, kljub temu pa bomo sprejeli boj za svobodo in za povzdigo nemško-avstrijske republike. Nato so de-filirali bataljoni Volksvvehra. Manifestacija je minula brez posebnih dogodkov.
Tržaški dogodki.
Povzročena škoda.
Trst, 12. avg. (Izv.) Z vsem svojim političnim in časnikarskim aparatom skuša italijanska vlada zabrisati dalekosež-nost in skrajno brutalnost zadnjih itaiijan-sko-nacijonalističnih izgredov proti Slovencem in socialistom. Na zunaj poudarja italijanska vlada neznatnost teh izgredov. Kako neznatni so bili ti ekscesi italijanske »redente«, je razvidno iz cenzuriranega poročila »Edinosti«, ki konstatira povzročeno škodo. Tiskarna in uredništvo »Edinost« 150.000 lir. Čitalnica in Češka beseda v Narodnem domu 100.000 lir. Skoda v Šolskem poslopju na Aquedott« gre v sto in stotisoče.
Zanimivo in važno je dejstvo, da je na izgredih neinteresirana stranka fotografirala potek demonstracij, vse deraolirane in opustošene predmete. Slike so zelo plastične in dokazujejo vandalizem tržaških nacionalistov. Slike so takoj odposlali v Pariz.
TT
Trst, 13. avg. Pri civilnem guverner-|u sta v ponedeljek intervenirala socialistična poslanca B r u n e 11 i in Dagoni, Guverner je odredil, da zapusti vojaštvo zasedeni Delavski dom, ki se zopet vrne svojemu prvotnemu namenu. Poslanca spravita na podlagi dobljenih informacij in dokaznega materiala dogodke še enkrat pred rimski parlament.
Prefslvava rešklSi «t©gedik<&v KaScIfučens.
Trst, 13. avg, (Izv.) Z Reke javljajo: Zavezniška preiskovalna komisija štirih generalov je v soboto zaključila preiskavo glede znanih reških izgredov. Komisija je v nedeljo zapustila Reko, Ves akt, obstoječ iz zapisnikov izpovedb neštevilnib prič, ogledov na licu mesta, fotografij in skic, so odposlali mirovni konferenci v Pariz. Poleg zaključnih predlogov glede preiskave komisija tudi predlaga potrebne garancije za vzdrževanje javnega miru na Reki dotlej, dokler ni rešeno reško vprašanje,
‘VsnfmirSenfe radii Hž?f>stour-žamov.
LDU St. Germain, 13, avg, (DuaKU) Člani rumunske delegacije so danes popoldne izročili vrhovnemu svetu odgovor s.voje vlade na ententine note, — Dalje se Uradno javlja, da so Čehi in Jugoslovani želo vznemirjeni, ker so Habsburžani zopet zavladali na Ogrskem, Mogoče je, da bosta čehoslovaška republika in jugoslovanska vlada danes predložili "vrhovnemu svetu svoje tozadevne pomisleke.
Prileti komimisti.
LDU Dunaj, 14, avgusta. {DunKU.) Ogrskega komunista dr, Ernsta Bettelhei-ma, ki ga je komnistična stranka izbrala za diktatorja na Dunaju, je danes prijela policija v nekem dunajskem sanatoriju, kamor se je skril z napačnim imenom , in z. napačnimi papirji. Obenem so prijeli tam tudi Rusinjo Ano Axelrod, soprogo znanega ruskega komunista Axelroda, ki je deloval v Monakovem za časa sovjetske vlade, Ana Axelrod je v zadnjem času tudi z napačnim imenom bivala v dunajski okolici. Ko jo je policija prijela, jo je skušala premotiti z napačnim potnim listom,” V policijskem uradu pa je končno povedala svoje pravo ime. Pri Bettelhei-mu so našli nad 160.000 K denarja.
.• Odgovor Nemški Avstriji.
LDU Dunaj, 13. avgusta. (Dun, KU) Vesti iz Saint Germaina se glase, da se bo izročitev ententnega odgovora na nemško-aVstri ske protipredloge najbrž zakasnila za teden dni.
Nemška narodna skupščina.'
LDU Weimar, 12, avg, (DunKU) Po izgotovitvi nekaterih zakonskih načrtov je sledilo posvetovanje o velikih financijel-nih zakonih. Državni finančni minister Frzberger podaje, pregled o ra^v6ju finan-ciialnega položaja izza le.ta 1913. do 1918. |Po njem navedene velikanske Številke vzbujajo nemir in povzročujejo klice Ču}-
te, čujte!«) Minister nadaljuje: Kar najhitreje se moramo lotiti ustvaritve nemškega trgovskega brodovja in kar najhitreje moramo pomagati Nemcem v inozemstvu
z državnimi predujmi. Že v prihodnji seji bo predložena narodni skupšč. taka predloga, Potem se mora znižati vsota naših pcioji). Državni bankrot bi zadel ravno najnižje sloje ljudstva najhuje. Zato bo prišla reforma, ker mora priti, Nc bom odnehal in počival, da bom mogel 1, oktobra predložiti urejen etat. Po vojnih dajatvah, po dajatvah prirastka in po državnih dajatvah za olajšanje bede se bo znižal neza-loženi dolg od 76 milijard na kvečjemu 46 milijard. Odredbe zoper odtegovanje davčnih vplačil bodo pripomogle, da nemški bankovci ne bodo v inozemstvu manj vredni, Na vsak način bodo odredbe jako stroge, Po mirovni pogodbi in dodatni noti je ententa izgubila pravico do dohodnih virov Nemčije, Ako pa bi hotela poseči po teh virih, bi pomenilo to neznosno kršenje suverenitete nemške države in državna vlada bi dne 30, septembra v narodni skupščini zaprosila za pooblastitev,.da n,e' izvede načrta o državnih dajatvah za olajšanje bede,	.	.
Polfska delegacija v Berlinu.
LDU Moravska Ostro v a, 12, avgusta, (ČTU.) »Morgenzeitung« poroča iz Varšave ; Poljska ‘ delegacija pri pogajanjih v Berlinu glede'prevzetja ozemlja, ki g&^o^ ra odstopiti Nemčija, sestoji iz državnega tajnika Wroblovskija, Korfantija Lasziew-skega, Diamanda in majorja Staszewskega,
Uspeli! generala
LDU London, 13. avgusta, (Dun, KU), Število ujetnikov, ki jih je general Denjikin, zajel dne 28, julija pri mestu Kamašmu, znaša 11.000. Vrh tega je zaplenil 60 topov, 150 strojnic in neizmerno množinp ma/teri-jala. 37. in -39. boljševiška divizija sta. V. popolnem razsulu.
Izpuščeni komunist.
LDy Gradec, 13, avgusta, (DunKU,) Oni del komunistov, ki se je nahajal ttu v preiskovalnem zaporu in proti kateremu je predsednik narodne skupščine sodno postopanje, ustavil, ie bil danes ispužčen iz zapora, 'Oblast je poslala one, ki niso v Nemiko Avstrijo pristojni, v njihovo do.-, movino.	-	...	.
, Pomiloščenfe v Italip.
LDU Milan, 12, avgusta. (DunKU); Italijanski ministrski svet se je včeraj barvil v navzočnosti generalštabnega šefa Di-aza z amnestijskim dekretom, ki bo v najkrajšem času objavljen. Razpravljal je tudi o demobilizaciji, ki se ima izvršiti še ta mesec vštevši tudi letnik 1895.	.
Iz pokrajine.
k Poročil se je g. Jože Majerle iz Dola z gospodično Marijo Fuglna, hčerko.g. Jurija Fugina, trgovca in posestnika'v Starem trgu pri Črnomlju. Bilo srečno! . \
k »Pri belem konjičku«, V nedeljo 17. t, m. ob 4, uri popoldne priredi Ljudski, oder v Ljublja:ni v Društvenem domu v
Domžalah' tridejansko veseloigro »Pri b"«-! lem konjičku«. Kdor hoče prave in dobrel zabave, naj te prireditve ne zamudi. Opozarjamo na to predstavo vse Domžalčane in okoličane, ker nastopi Ljudski oder iz Ljubljane prvič v Domžalah.
k Avtomobilna zveza Celje—toplice Dobrna: Odhod iz Dobrne ob 6, uri (zjutraj, prihod v Celje ob 7. uri (zjutraj). Odhod iz Celja ob 14. uri (ob 2. popoldne), prihod na Dobrno ob 15. uri (ob 3, popoldne). Cena ene vožnje K 20,
k št. Lenart nad Železno Kaplo. Dne 10, t. m, smo obhajali »žegnanje«. Po dolgem odmoru v času vojske se je vršil v našem gorskem kraju tik pod Olševo zopet enkrat lepo obiskan ljudski shod, katerega so se udeležili vsi romarji, ki jih je lepo vreme privabilo v naše planinske vi-, šave, V imenu N. S. v Železni Kapli je otvoril zborovanje g. nadučitelj Klavora, ki nam je potem v obširnem in vsestranskem govoru pojasnil in naštel grehe pokojne Avstrije, ter nas ob koncu vzpod-^ bujal k zavednosti in Tesnemu delu, tako, da ob priliki ljudskega glasovanja ne bo niti enega med nami, ki bi glasoval za fa-lirano Nemško Avstrijo. Dritgi govornik, g. okraj, gozdar Primožič nam je n $ kratko in lepo obrazložil pomen agrarne! reforme, ki se bo izpeljala v Jugoslaviji’, Po shodu je bilo tudi nekaj debate. Kapel-ški,pevci so nam zapeli po zborovanju nekaj lepih in veselil) pesmi. V hribih se d,ela dan!	f
k Št,-Janž v Rožu. V nedeljo, 17. t. m,j se vrši v naši občini v Podsinji vasi velika vrtna vesclica. Spored: govori, pevske točke, godba, srečelov, šaljiva pošta in prosta zabava. Ker je čisti dobiček namenjen domačim mvaKdom, je upanje na veliko udeležbo, ; •	•	• •'
k Šolsko vodstvo v Hodišah prosi zfcu» sebnike in društva za primerne knjige;
k Trst. Od 443 oseb, ki so bile povor dom zadnjih izgredov aretirane v Delatf*< skem domu, je bilo došlej 428 izpuščenih xia svobodo. Proti ostalim se preiskava še vrši, V slučaju kake obtožbe je pristojno vojaško sodišče, Vlada še vedno izjemno stanje. Prepovedana so vsa zborovanja, Karabinerji stražijo Delavski dom, Delavc| šo se na poziv posameznih socialističnih organizacij povrnili vsi k delu.
k Babudrf, Italijani so pričeli med jugoslovanskim istrskim prebivalstvom s sistematično propagando. Zlasti med Čiči pod Učko goro je živahna agitacija za 04* rešiteljico Italijo. Glavna agitatorja sta, prof. B a b u d r i, ki je spisal neko brošur ro in hrvatski renegat prof. Urbanazi, Prq-» fesor Fr. Babudri razvija svojo kulturna agitacijo med Čiči v »tipičnem dialekt« italijansko-slovanskem«, Zbral je velikanski material o romanskem pokoljenju Čičev, Prof, Urbanazi se poslužuje hrvaščine, k Iz Opatije, Tu je imelo italijansko misleče učiteljstvo Istre in iž drugih zase--denih krajev zborovanje. Vršila so se ra^-* na predavanja, s katerimi skušajo italijanski šolniki učitelje sprijazniti z italijansko pedagogično metodo. Zborovanja se' j4f udeležilo 250 učiteljev,
k Nov list, S 1. septembrom začije vi Belgradu zopet izhajati stari list »Ppli-*' tika«. Izdajal ga bo dr, Ribnikar, "	11
k Ekspresne pošiljatve. Ministrstvo ia pošto in brzojav naznanja, da je pri vseh poštah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev zopet vpeljana služba ekspresnih pošiljatev, in sicer tudi v prometu z inozemstvom.
k Utihotapljenje našega blaga v Itali-,0. Iz Splita poročajo: Izvedelo se je, da se mnogo našega blaga, kupljenega na bosanskih tržiščih, utihotaplja preko zasedenega ozemlja v Italijo. Na ta način nam preti nevarnost, da ostanemo brez meda. Oblasti bodo proti tihotapljenju strogo nastopile.
Is Ljublfane.
1 Ljudski oder v Ljubljani, Vsi oni, ki /o se priglasili za izlet v Domžale, naj se danes zvečer zanesljivo udeleže važnega razgovora v Ljudskem domu. Jutri v petek, ob 10. uri se vrši važna seja Lj, odra. Vsi člani odbora naj se seje gotovo udeleže,
1 Kam jutri popoldne? Na Vič k veselici, ki jo priredi telovadni odsek Orel Vič-Glince s sodelovanjem katol. slov. domačega izobraževalnega društva in ljubljanskega orlovsk, okrožja. Prireditev se vrši na vrtu Društvenega doma na Glin-cah in sicer ob vsakem vremenu. Pričetek t>b 3, uri popoldne. Spored: 1, Sprejem gostov. 2, Javna telovadba, 3. Petje moškega zbora, 4. Srečolov, 5. Šaljiva pošta. Vstopnina 2 K za osebo, za Orle v kroju 1 krono, Za postrežbo je dobro preskrbljeno. Dragi prijatelji, z veseljem vas pričakujemo!
1 šišensko prosvetno društvo priredi futri, v slučaju deževnega vremena pa v nedeljo 17. t„ m, na vrtu in v notranjih prostorih hotela »Vega« v Šiški veliko veselico, Začetek ob 4, uri popoldne, ,
1 Zavlačevanje nujnih zadev pri magistratu, K tozadevni včerajšnji notici nam g. dr. Rupnik poroča, da se pri njem ni zglasila nobena deputacija in da on o tej zadevi ničesar ne ve,
1 Urad za pospeševanje obrti je prejel večjo množino mavca, katerega bo razdelil med, obtroike, Reflektanti na mavec naj priglasijo svoje. potrebščine nemudoma na omenjeni urad, Dunajska cesta št, 22, najkasneje pa do 25, avgusta t, 1. Na poznejše priglase se urad ne bo mogel' več ozirati.
t 1 Redni občni zbor krojaških pomoč-, nikov, krojačic, modistinj in krznarjev se vrši v nedeljo 17, t, m. ob pol 10, d op. v prostorih restavracije »Zlatorog«, Gospo-fcka ulica 3, Načelstvo.
1 Tobaka manjka. Kje? Pri nas v Ljubljani. Zato, ker se finančna uprava ne more ali ne zna odločiti, da bi napravila enkrat red v tem oziru. Če vidimo vsak 'dopoldne dolgo vfsto ljudi, ki s6 nastavljeni pred nekaterimi prodajalnicami tobaka, se vprašamo nehote, iz kakšnega fcatnena stoje ti ljudje, med katerimi je ogromno število žensk in invalidov, pred tobakamami po cele ure, ko je tobaka dobiti na karte, kjer ni treba čakati tako dolgo. Res je, da ta ali oni kadilec nima dovolj onega tobaka, ki ga dobiva na izkaznice in mu ne zamerimo, če ga kupi p0 strani, kar bi se v naši državi lahko
storilo pri ti ali oni tobakarni brez večjega truda, vemo pa tudi, da se s tobakom vrši veriženje v večjih in manjših množinah in si na ta način prav lahko razlagamo veliko potrpljenje, s katerim stoje dolge procesije na trotoarju. Kruha ne bi čakali tako potrpežljivo. Finančna oblast pa se ne zmeni, da bi uvedla strogo kontrolo na kolodvorih in železnicah, tako da gre ljubljanski tobak na vse kraje v svrho veriženja. Zgodili so se slučaji, da so posamezniki dobili celo dovoljenje od višje oblasti za prenos znatne množine tobaka na Štajersko oziroma na Koroško, kjer so verižili z njim. Ne zavidamo nikomur, če rabi tobak za lastno potrebo, takih neznosnih verižnih razmer, ki širijo le de-moralizacijo, pa ne moremo trpeti in želimo, da stori oblast vse potrebno, da se napravi red.
1 Krivice pri klasifikaciji konj. Pri letošnji klasifkaciji konj so se v nekaterih slučajih godile kmetom krivice. Zgodili so se slučaji, da so komisije jemale kmetom edino delavno živino, konja, drugim pa, ki so imeli 3 do 5 konj, niso vzeli nobenega, Tudi še v drugem oziru so se baje delale krivice. Lastniki konj, katerim so se pri klasifikaciji konj zgodile omenjene1 krivice, se poživljajo, da do 27. avgusta t, 1. naznanijo krivico v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu. Poziv velja le za mesto Ljubljana,
I »Glasbena Matica« v Ljubljani otvo-ri v letošnji jeseni poleg svoje dosedanje, deloma nanovo urejene glasbene in pevske šole jugoslovanski konservatorij, ki bo nudil, spopolnjen približno tekom 6 let; jugoslovanski mladini pouk in izobrazbo v yseh strokah glasbene in igralske umetnosti.
»“M	—•	 ■-------------
Po svetu.
s Dar ameriškega ljubitelja godbe. Ameriški milijarder Avguste Julliard je volil 25 milijard frankov kot »Godbeno Jiilliardovo ustanovo« v pospeševanje godbene umetnosti. Julliard je potomec stare hugepatske francoske družine. Prišel je v Njujprk ko mala sirota, kjer si je tekom let s tekstilno industrijo nabral bajno bogastvo, .
s Italijanski aerodrom v Solunu uničen, Rimski »Tribuni« poročajo iz Aten, da je tamošnji italijanski aerodrom popol->noma uničen. Razletelo se je 3000 bomb. Požar je uničil tudi skladišča bencina in hangar z letali, kojih je bilo tam 35. Tudi več ljudi je ?gorelo.
s Današnje življenje na Nemškem. Neki trgovec iz Plzna se je mudil v mesecu juniju t. 1. na Nemškem in pripoveduje svoje vtiske v »Č. D.« takole: Popotni list sem dobil v Plznu šele potem, ko sem na uradu dokazal, da imam važne kupčijske posle. Do Podmokli sem se peljal z vlakom. Dalje je šlo samo po ladji, zakaj vlak vozi v Nemčiji samo enkrat na dan. V šestih urah smo pripluli do Pirne, V Pimi sem stopil spet v vagon in v osmih urah- sem bil v Draždanih, V hotelu »Bristol« sem prenočeval, za- posteljo sem plačal 7 M,(l marka — 1,20 K). Dobra večerja'^ befsteak s solato — je -stala 5 mark. Za modrikast .ovseni kruh, kj je po-
doben suhorju, gre pa Jako trda. Povsod igra godba. Zapravlja se močno. Zabavnih lokalov je obilo in vsi so nabito polni, Pred saščičarnami stoje gruče ljudi. Ob’ 11, ri zapirajo vse javne lokale. Zjutraj zgodaj sem se odpeljal proti Berlinu, Poulično življenje napravi na prišleca žalo« sten vtisek. V kočije so vprežene mule, konj ni videti, Kočijaži nosijo cilindre ovite z rdečimi pentljami. Avtomobili imajd večji del jeklene spirale, ki strašno ropotajo. Biciklji so tudi tako opremljeni, Red je povsod tak, kakršen je bil pred vojsko, S kolodvora sem se odpeljal z avtomobilom, Za pet kilometrov sem plačal 8 mark. Pričeli smo takoj s trgovskimi stiki. Pri tvorničarju s katerim sem se imel pogajati, sem naletel na nezaupanje. Bali sol se, da ne bodo dobili denarja za blago —• šlo je za blago, ki ga dobavlja samo Nemčija. Šele, ko smo povedali in pojasnili, da bomo naprej plačali, je bila kupčija sklenjena. Iznenadila nas je velika delavnost nemškega ljudstva. Povpraševanje po delu je veliko. Cene semtertja niso pretira«-ne. Tako na pr. sem plačal za striženje las na glavni cesti v prvovrstni brivnici 50 novčičev (60 vinarjev), v postranskih ulicah pa le 30, Med nami je vladalo mnenje, da si bo ljudstvo s svojo delavnostjo1 kmalu opomoglo iz vojne bede. Potratne! obleke ni videti. V berolinskih izložbah1 vidiš samo čoklje,, ki so oplclene s slamo. Na trgu prevladuje morska riba. Velikanska razlika je med Prusko in zapadnimi pokrajinami. Tam’ se jim boljše godi, kari kor nam.	*	,,j
s Židje nekdaj in sedaj, V nekaj, letih bo minilo 150 let, kar je avstrijska cesarica Marija Terezija izdala spomenico {z dne 9. junija 1777), v kateri je prepovedala ,ž)W dom, naseljevati se na Dunaju. Rečena: prepoved se glasi takole: »V prihodnje ne bo brez mojega pismenega dovoljenja np-benemu Židu dovoljeno prebivati na Du-' naju. Ne poznam večje nesreče za državi,1 kakor je židovski narod in to zaradi njegovega sleparstva, oderuštva in denarnih dogovorov, ki tirajo ljudstvo na beraškp palico, kakor tudi zaradi njih slabih dajanj, ki jih izvršujejo vsepovsod in zaradi' katerih jih zaničuje vsak pošten človeki zato jim torej ne bo dovoljeno tukaj prebivati.« — V splošnih avdiencah deveti datt1 meseca junija 1899 1, je bil sprejet rabi$ dr, Aleksander Kisch iz Prage, Prišel" j«,4 da se zahvali cesarju Frančišku Jožefu za zlati križec, s katerim je bil odlikovat' cesar žida. Med drugim je rekel cesar: »2 veseljem sem Vas odlikoval za Vašo vda«i> nost in za Vaše zasluge za praško posad-' ko.« — Ko je dr. Kisch tožih, kako težkVi Čase imajo njegovi soverniki, je povzel ceki sar: »Zaradi teh sirovosti sem jako ogorji čen« in te besede je parkrat ponovil, Kolik razloček po 122 letih!
Aprovlzaeija.
a Aprovizačni urad na Poljanski cesti
St, 13 v soboto dne 16. t. m. vsled selitve' ne uraduje. Od ponedeljka dne 18. t. mV; pa uraduje na magistratu, Galetova hiša1«:
pritličip. v lokalu osrednje krušne komi* sjte, ■ : ■	-	-	*
SlplsS^mčiiica.
(Češki spisal Karel V. Rais; preložil Al. Benkovič.^
(Dalje.)
ja mama, to le tukajšnja gospoda misli, da irna vse najboljše! Sicer pa — kadar bodeva z Gusto tako doigo skupaj kot Darbujanovi ali županovi, kdo ve, kaj bova vse imela.«
»Že vem. Samo za knjige in druge take stvari ne izdajaj preveč. Zdaj je z učenjem že pri kraju, rajši pridno štedita,« je prijazno učila mati,
»Saj ne bo, mama — kadar bo zibala, ji to niti na misel ne bo hodilo,« se je zasmejala Ana.
Ta hip so bile male oči in obraz stare tene polni nepopisne mehke dobrote.
»In svakinja je ostala v kuhinji, da nam kaj pripravi? Ta bi bila lepa, da bi si delala stroške zaradi nas. Kako pa naj ji povrnemo?«
»Kaj pa že zopet govoriš?« jo je pokaral brat.
»Moram iti pogledat!« In sestra je od-ila v kuhinjo.
In on ji ni branil; bil je vesel, da se je že tako seznanila.
Ko je bila Ana odšla, je mati pri oknu ■toječ odvezovala vozel ria žepnem robcu, »Poslušaj me, fant,« je rekla pritajeno *— in stopivši k sinu, mu je stisnila v roko fiekaj zmečkanih papirjev — »še tisto ste-kleničnico si omisli, tega vama manjka, kako pa bosta brez nje, — Kar tiho bodi pa vzemi, to imaš povrhu.«
Karel je zardel in vstal.
»Kaj pa vam hodi na misel, mama!« ge rekel ves razvnet. »Denarja pa res ne bom jemal od vas!« in ko ga ni hotela, ga )i je vtaknil v žep črnega predpasnika.
»Ne bodi siten, saj je to moje, le vzemi — saj veš, kako veljavne so tukaj stekleničnice; kaj pa ljudje poreko o vaju —* »Ne vzamem — nikakor ne vzamem!« fe zamnnral.
»Kako si vendar čuden,« je rekla jtnehko in zopet shranila novce. »A ubogaj me, stekleničnico si le kupita — saj si ven-iiar gospod!«
»Naj vrag vzame vse njih steklenični-ffe!« se je razjezil.
Starka se je nekaj časa neodločno prestopala, potem pa je rekla mehko:	»Le
(hud ne bodi! Zdaj moram pa pogledati po lO&Sih dekletih, kako sta se kaj sprijaznili.«
Upognjena je z majhnimi koraki odšla K kuhinjo. —
Bilo je že proti večeru, ko sta oskrb-Jkova mater in sestro spremila dobrega ?ol pola, Ločili so se prav prisrčno in še potem so se venomer obračali in si kimali, lokler jih ni ločil mrak.
Nebo je potemnelo in nad tihim, čr- ( »im gozdom je stal mesečev krajec.
Slive in jablane ob cesti so si kodrajte glave ovijale z mrakom. V grajskem Ovsu je šumelo, na travniku, dišečem od ireže vlage, se je še oglašal kosec (ptica) v jarku je glasno plivkalo, t Ženski sta se hitrih korakov bližali
Eodgajem. Padajoča noč jima je dušila gla-»ve. j
»Kako bodo neki oče ta ča« v«« opra-
vili — vem, da se čudijo, kje se potikava tako dolgo,« je rekia Ana,
-Ko pa ni bilo mogoče — tako naju je silila z vsem,« se je izgovarjala mati, »Prijazna je, to je res — tisto Darbu-janovo dekle bi se drugače napihovalo med nama — kolikokrat sem se spomnila tega,«
>-Za nedeljo moraš speči kolač, da bo kaj pri roki, ko prideta,«
»Seveda bom spekla,«
»Rada bi vedela, kaj bodo tu rekli, ko k njima pridejo na obiske.«
»Sam napuh jih bo, to se ve„ glave visoko nosijo kot zvonik.«
»Da bi le njega ne opravljali. Tak dober človek je — a tepček, da ni vsega dobro izgovoril.«
»Vedno sem si mislila, da bo ošabna proti meni — saj je bila v šolah, mora biti učena — pa ni kar nič napihnjena. No, pa bi tudi ne naletela na pravo, človek je sicer priprost, ap je na svojem, imel je in ima, kar potrebuje.«
Mati je pritrjevala,
»Ali ima vsega dosti, kaj?«
»Vsega — perila, obleke, posteljnine in porcelana tudi.«
»Ampak da se starši niso spomniti stekleničnice! Njej se pa tudi čudim —- da ne razume tega.«
»Da jima o svatbi niste povedali tega!«
»Dekle, prosim te, kako bi bila pa mislila na tol Saj sta vendar gosposka, videla sem, da imata vsega dosti, Karel ni nič rekel in prijazna sta bila z mano. Zato mi še na mar ni bilo!« —
Oskrbnikova sta se vračala pod pazduho se vodeč. Precej časa sta šla molče; gotovo sta mislila ra današnji obisk.
Mestece se je bilo že zavilo v temo, samo visoki, beli cerkveni zvonik je nekoliko prodiral temo. Po hladnem, vlažnem vzduhu je včasih priplaval košček pesmi — v vasi za gozdom je bila godba.
»Ali,si slabe volje?« je mehko, pridušeno vprašala gospa in se ožje pritisnila k njemu.
»Zakaj? Ravno narobe —«
»Nič se ne delaj — mama ni bila popolnoma zadovoljna,« je odgovorita plaho, »Ne smeš H zameriti — materna skrb, pa nič druzega. Obe sta hvalili, kake obleke imaš in koliko raznega krasnega perila, da kaj takega tu še nista videli nikjer —«
»Nekaj pa jima vendar ni bilo po volji — saj veš — stekleničnice.«
»Saj sem že mami rekel: Vrag naj vzame vse stekleničnice I«
»Ali ti je kaj omenila?«
»Seveda je.« Tega pa ni povedal, da mu }e ponujala denar.
Gospa Gusta se je zopet zamislila; ko sta že prišla v mesto, ga je objela čez rame in rekla toplo:
»Ne jezi se namel«
»Kaj ii domišljuješl« [e. odgovoril rezko. »Da bi se nate težili A ta malomestna
ošabnost zaradi stekleničnice mi leži v fe< lodcu!«
»Tiho. dragi moj, tihof« je mrmrala
prisrčno. —
Ko je bil Karel zjutraj odšel iia polje, s; je Gusta prinesla pisalno orodje in pisala domov.
Pisala je dolgo; nadrobno je razložila vse, kar je bila med tukajšnjimi ljudmi videla in slišala in kake neprijetnosti je pretrpela zaradi tega. Na koncu pisma pa je stalo: »Dragi oče in mati, še enkrat vas prosim, odpustite, ako vas nadlegujem; vem, kakšne stroške ste imeli zadnji čas, a prosim vas, kupite mi še tisto stekleničnico. Cela glava mi fo je že polna in še ponoči me straši.« ,
Olajšala si je bila dušo; ko pa je bilo pismo zapečateno, so ji vedno bolj prihajale na misel skrbi staršev, sitnosti, ki jim jih je povzročala, in ni se mogla odločiti, da bi bila list poslala na pošto. Sklenila je, da bo o tem še mirno premišljevala ter pismo shranila.
Čakala je na obisk ...
VI.
Ko je oskrbnik prišel s polja k obedu, je vprašal, kaj je Gusta delala celi dopoldan, kako se je počutila, končno pa je vprašal: »Ali nikogar ni bilo tu?«
»Obisk?« se je zasmejala — »nobenega —«
»Mogoče, da se gospodi zdi še prezgodaj, oni vse natanko preudarijo,« je rekel odhajaje v sobo, —
Komaj je drugi dan opoldne oskrbnik’ stopil v kuhinjo, Je že vprašal:
»Ali je bil kdo tukaj?«
»Nihče.«
»Mhm — mhm —«
»Morda tam danes ni ravno lepo,« je rekla ona in govorila sta zopet o Čisto drugih stvareh.
Tretji dan zopet:
»Ali je bil kdo tukaj?«
»Ne žive duše!«
»To je čudno! Da niti županovi niso prišli; doktorici se ne čudim, tej se ne mudi in mora seveda priti zadnja.«
Naslednje dni je bilo ravno tako, samo Karlova vprašanja so se glasila Čedalje bolj nemirno.
»Mogoče jutri —« je govorila gospa Gusta, nazadnje pa je samo še vrtela z glavo in »e ni upala pogledati moža, kakor bi se bala, da je sama kriva.
Ko je minil teden in še vedno ni bilo nikogar, je on rekel pri obedu: »Meni se zdi, da bi naju ti ljudje radi prezirali«
»To pač ne,« je mimo ugovarjala ona« »saj jim nisva ničesar storila. Gotoro s« jim zdi še prezgodaj za vrnitev obiskov —-sam Bog jih naj razume!«	,
A komaj jo je bil pogledal, je povesila oči. Jasno mu je bilo, da je sama r, sebi prepričana o nagajivosti tukajšnje gospode.
(Dalje.)
Izdajatelj konsorcij »Večernega lista«. , Odgovorni urednik Viktor Cenčič.
Tiska »Jugoslovanska tiskarna« t LlubliaaL