GLAS \ \ / \ List slovenskih delavcev v Ameriki. ZTŠTo \a/ lO. jxLH±JSL 1899. Leto VII Kapitalistična računska napah. V časnikih se sedaj nanovo oglašajo glasovi in razmotrivujo vprašanje: kaj naj prav za prav b Fili-pinami pnfttmino, ako jih istiuito podjarmimo s tako velikimi žrtvami ljudi in novcev. Nesmisel, da 1»i Zjed. države Filipinom naklonile „8Vobodow, ne verjame več najbolj zabit človek več. Tudi najnovejša oblika, č. š, da zaradi krščanstva tam ljudi more in trpinčijo, oe najde posluha in verodostojnosti med zavednim ljudstvom. Toraj ne preostaja nič druzega, n« go da naznanijo najbolj tajno misli, da saj pokažejo čisto kapitalistično stališče 111 konečiio ljudstvu saj razumeti daj", kaj nameravajo. To stil išče pa ni nič druzega nego izkoriščanje bogatih naravnih zakladov na otokih na korist nekaj kapitalistov, ali bolje, kar se bode najbrže zgodilo, jednega ali več ain-dikatov. Pr»'d v*"in je pa nad tem mnogo ležeče, ako ni predstavimo s kakim ljudstvom imamo opraviti in to glede števila in kakovosti. V tem rtziru bode marši kak naš Či talec preseneten, ako preudari nastopne primer^, kt"re nam podaja dobri poznavalec razmer in one Zjedinje-nih držav. Ta mož pravi : ,, K ljubil prostoru 2,500.000 štir-jaških milj, kb-re so si prisvojile Zjed. države v poslednjih 05 letih, imajo Kilipinci, s kterimi se uprav sedaj vojskujemo, v njih rodnej zemlji pod tropičnem podnebjem, petnajstkrat bolj obljudeno d« želo, nego mi. Celo ako vpoštevamo prebivalstvo prvotnih 13 držav, j«; na Kilipinah trikrat toliko prebivalcev nego v Zjed. državah. Z drugimi l>esedami: mi bi morali imeti 250 milijonov prebivalcev, pred no bi bila naša dežela tako obljudena, kakor je otok Luzon, in 500 milijonov, predno bi bilo naše prebivalstvo tako gosto kakor ono na otoku Cebu. Samo to naj bi nas zadrževalo, da ne bi dalje zasledovali smer, k ter o hodi sedanja uprava, ne glede na budalo mnenje, da bi ljudje izpod primernega podnebja zamogii živeti in delati pod smrtonosnim podnebjem orieuta, v deželah, ktere se ne nahajajo dovolj visoko nad morjem, toraj mora vlada računati na azijatsko delo in prisilno o ž e m a n j e." Prav ima svareči poznavalec razmer, od kterega smo povzeli navedeni citat, ni sicer častno kar pod- RazmotriYanje pod črto. l*iše Kree I.ance. tika vladi, toda novega ni nič, saj vemo, da stoje za vlado kapitalistični matadorji in zapovedovale! te dežele, novega pa tudi nič, kaj nameravajo. Ta gospoda ni tako bedasta in nevedna, da bi morebiti mislila, da je mogoče Filipine po ameriških delavcih kolonizirati in s tem ponudbo delavske moči v do-mačej deželi omejila, kakor tudi koloniziranim delavcem na novih posestvih dala dobro delo in življenje; dobiček kapitalistično-poli-tičnih sindikatov bode pa še vedno dovolj velik ostal. Ali od vsega t^ga. ni niti govora. Pod onim podnebjem je le azijatsko delo in pri tem Zopet kitajski kuliji, ktere je povsod i najti, in ti so na razpolaganje kapitalistom, da jih ož-majo. In to je ravno ono, kar je kapitalističnim sindikatom p< »všeči. A zija taki delavci ao v obče oni, ktere j t najlaglje in najbolj mogoče ožemati; ti so za kapitaliste boljši, nego suženjstvo, posebno ako bodo politični matadorji tam na daljnem iztoku po ameriSkej vladi imenovani, in ti ne bodo nič druzega, nego udani hlapci kapitalizma, kar so tudi tukaj v Zjed. državah, ako tudi z nekoliko frazami nakiteni. Sedaj je pa glede izvršenja tega namena največja ovira še pri ljudstvu samemu na Kilipinah, posebno pri Tagalih. o kojih značaju in civilizaciji naši nevedni ameriški po-litikarji niso bili prav nič podučeni nredno so se podali v to sanjaštvo. Admiral Dewev je mogoče edini odlični Amerikanec, kteri dobro pozna razmere na Kilipinah in je olj svojem času svaril pred to politiko kakoršna je sedaj — in bode celo iz kapitalističnega stališča — osodepulna postala. Ideja, da bodo na Filipinah ustanovili amerikausko kapitalističi • namestnico, ktera bode velikanske zaklade iz otokov vlekla, je bila tako slepilna, da v merodajnih kro gih niso imeli časa v preiskavo in poizvedbo pravih razmer. Seveda so bodo lahko potolažili z starim rekom: „Kar smo iskali, to smo našli!" Ali žal i bog, da bode moralo ravno delavsko ljudstv« plačati stroške za to kapitalistično hudalost. Pa ne samo to I Nemčija je na-p< lnila svoje velike, močne ladij.j z vojaki, poslala jih je v Afriko in Azijo, v zemljo, v kterih so zasadili oni svoje meče, ktere izruti se ne bode podstopila nobena zemeljska m« »č. Nemški jiesniki in pisatelji so pripravljali pot, po katerej je to ljudstvo zadnja leta krenilo, novi čas in velik državnik pa so idealne ž-lje prvih u»esničile. Nam Slo-vencem ni treba zavidnim biti nemškemu narodu v njegovem političnem in gospodarskem napredku. Zgodovina njegova naj nam daje pogum in vstrajuost v borbi za naroden obstanek. Slovenski narod ima različne močne protivnike svojega obstauka iurazvja. Mi srno v .Evropi naj manjši narod z lastnim jezikom in narodnim značajem, kteri se bije za obstanek. Fincev, ktere je ukaz ruskega carja nedavno obsodil v politično minolost, je več kakor nas. Tudi Norvežauov, ktere želi Švedska politično asimilirati, je več. Slovenci! Ako pošljete de uar v staro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete domu, obrnite se na F. Sakser A Co. Iz našil novih kolonij. Gomez vzel slovo. Havana, 6. junija. General Maximo Gomez, bivši višji zapo-vednik kubanske armade, je danes izdal manifest v slovo. V istem pravi, da je misija, ktera je bila njemu zaupana., skoraj izvršena. Poskušal je rešiti vprašanje armade, toda zapušča sedaj z obžalovanjem deželo in se poda za njegovim oBobnim poslom. Izreka poslovne besede deželi, kterej je posvetil 30 let svojega življenja, potem svojim prijateljem in armadi, ktera je ravnokar razpu-3čena. Oborožili so se proti zatiranju Spancev, toda sedaj ne potrebujejo več vojakov, temveč le meščane, kteri naj vzdržujejo red in mir. Narod, dasiravno je prestal t rdo kolonijalno vlado in vodil divjo vojno, mora pri sedanjih izvanred-nih okoliščinah pokazati, da ima te čednosti. Tuje posredovanje je bilo potrebno, da se je vojna končala. Došlo je v najbolj kritičnem trenotku in porazilo Španijo, toda nihče m vrjel, da bode temu posredovanju sledilo zasedanje dežele po zveznemu prijatelju, kteri bodo z narodom ravnali kakor se ne bi zamogel sam vladati in voditi svoja posla, kt« ri je dež li posilil pokorščino in varuštvo, kterej smo se vsled slabih okolščin podvreči morali. Sedanje razmere niso cilj dolzih lx>jev tu z vsemi mirovnimi sredstvi rno rajo Kubanci to varuštvo končati, ktero tudi A meri kancem ni prijetno kakor Kubancem samim. Vspeh je seveda le potem pričakovati, ako bodo vsi Kubanci složni. Delati je potreba v to, da si pridobimo spoštovanje sveta in pokazati, da kakor častno so se Kubanci zadržali v vojni, da so tem častneji v miru Gospodarstvo nad Kubo niso iskali bližnji prebivalci severa, on ima vsak dvom o njih poštenosti za neopravičen in a bo ten. On kot prvi Kubanec, kot mož, kteri je blizo groba nema nikakih želja in častili lepnosti več, kliče VBem Kubancem, da se zjediuijo. Le jedna stranka bi smela biti in to kubanska. On gre sedaj za kratek čas k svojej družini, ali kmalu se bode zopet vruol, ker on ljubi Kubo kakor svojo rojstno deželo. Njegova poslednja beseda svojim starim vojakom je: kjer bode on postavil svoj šotor, bodo imeli Kubanci prijatelja. Naša malenkost je torej naša naj večja ovira se povzdigniti do višje veljave. Nemški živelj je bil vedno proti-ven obstanku slovenskemu narodu. Prav silovito se je vedel v časih proti nami, pa takrat ni bil tako nevaren kakor sedaj, ko koraka čvrsto in zmagovito na narodo-go-spodarskem polji. Ali nismo pri-morani iti k Nemcu po nove stroje, moderne naprave in večkrat tudi po delavce, zvedene v novošegnih opravilih? Ali ne pride v našo domovino Nemec s znanjem in kapitalom, ter si okoristi v svojo basen vse, kar obeta dobiček? Ali ni slovenska mladina primorana višjo izobraženost iskati na nemških višjih šolah? Well — slednje je vedno tako bilo. Italijanski živelj je bil slovenskemu zelo nadležen, pa vendar se od te strani ni bati toliko, kakor od prvega. Da bi italijansko kraljestvo pogoltnilo kos slovenske dežele ali pa celo — to sicer ni popolno nemogoče. Ko bi Italija v veliki avropejski vojski z diplomatičaimi sredstvi (v kterih je jako ročna) in vojno srečo po splošni homatiji konečno „oa vrh*' prišla, potem se ue ve, kaj bi se moglo pripetiti. Le elementarne politične prekucije z nam nemilimi nasledki, bi kedaj mogle Slovence spraviti pod Italijanski ,, škorenj4'. Nekteri krogi na Slovenskem smatrajo socijalizem kot nevarnost slovenstva. To je ueumnost! To ima toliko Bmisli kakor bi človek trdil, da so ruski ,,artelji" (obrtna podjetja na komunistični podlagi) nevarna ruskemu Življu. Social-demokratično vprašanje je prikazen ktero je brezsrčno izžemanje delavskega stanu od strani kapitalističnih krogov, prouzročilo. Ker so bile vladne, oziroma politične strauke vedno le s plutokratično zvezane, za to so delavci jedne narodnosti gledali po pomoči pri somišljenikih drugih narodnosti. To je dalo so-cijal-demokratični stranki inozemski znak. Vse dosedauje politične stranke so bile zaščitniki plutokra-tov in vsaka je beračila in prodajala svoje prepričanje onemu, kteri je njih ožje namene podpiral. Ba-rantauje sedaj na levo, sedaj na desno, sedaj za malo, sedaj za veliko, sedaj. za železnične koncesije, sedaj za ministerska mesta, sedaj za ta red ali križec — po teh potih Odsek Špancev iz San Antonio de los Banos je prosil danes višjega governerja Brooka varstva proti Kubanci, ker ti nameravajo vse Špance v tem kraju liučati kakor so poročnika Llebregata. Tega je napadlo 3u00 mož. Kubanci zagotavljajo, daje Llebregat med vojno usmrtil 27 osob. Španski poslanik v Washingtonu je naročil zastopniku vojvodi pl. Arcos, da naj mu poroča podrobnosti o linčanju Llebregata, da bode zamogel v \Vash-ingtonu zahtevati odškodnino. V pokrajini Pinar del Kio je dobilo 380 vojakov svoje novce; ge ueral Lope Recio, civilni governor pokrajine pravi, da je 2500 kubanskih vojakov te pokrajine izročilo svoje orožje, in da bodo novce vzeli, potem so šli na delo pri grajenju cesta. M a c a b e b e v p e p e 1 i 1 i. M a n i 1 a, G. junija. V noči od sobote na nedeljo so Tagali napadli Amerikaucem prijazno meBto Maca-bebe in isto vpepehli, preje pa domačine pregnali. Vstaši nadlegujejo vsako noč ameriške oddelke v San Fernando, ti pa ne odgovarjajo na te napade. Sovražnik ima tudi nekaj Kruppovih topov, ktere pripelje tako daleč, da zamore par krogel v mesto izstieliti, potem se pa brzo umakne. Sovražua granata je v soboto večer padla 30 lardov od McArthurjevega glavnega stana. Amerikanski oddelki so zasedli poluotok Morong in general Hallso-va kolona Be nahaja pred Morong Major Trumer, kteri je od Binan-goaan povprečno korakal skozi de želo, nikakor ni zamogel napraviti kordon in vstaši so ušli z izjemo, sto ali dve sto mož, z generalom Pio del Pinar v gorovje. Svoje baterije so po noči z bivoli odvlekli. Nekaj jih bodo še vjeli. Ta ekspedicija Kaže kako težko je za armado z vozovi, boriti se z bosonogimi vstaši v njih lastnih gorah in to tudi dokazuje, da se vstaši ne nameravajo postaviti v bitko. General Hali je včeraj zjutra ostavil Santa Teresa in korakal v dvanajst milj oddaljeui Morong čez hribe in skale, gojzde in močvirje. Cele vrste vojakov je padalo in so jih pusLili, du naj za njimi pridejo kakor ravno morejo. Čelo kolone je dospelo v Morong in je na potu le malo strelov menjalo z vstaši. Zaostali Amerikanci so ves dan do se je vleklo politično delovanje raznih strank. Ko bodo politične stranke začele gledati samo na to, da se več ka kor mogoča večina ljudstva jedna-kopravno v gmotnem oziru svoj stan zboljša, potem socijalizem ne bode uevaren ni kakemu narodnemu življu. Narodnost ni stvar, ktera se mora menjati kakor se menja srajca. Pregloboko je v človeškem srcu ta Čut vcepljen. Priznavam pa, da more sccijalno vprašanje slovenskemu življu škoditi, ako se ua Slovenskem kmalu ne spreobrne marsikaj na bolje, Prvaiu ueizpros Ijiva naravna postava je : ,,Človek bori se za obstanek1*. Vsak Človek se bode dosledno tja obrnil, kjer se mu ponuja najmanjše protivenje v dosego tega smotra. Kakoršne so pa sedaj razmere v starej domovini, je tam borba za obstanek — osobito za nižje sloje ljudstva— tako obup-ljiva, da ni čuda, če ljudje iščejo izleta, kteri jih vede do krajev, kjer se obstanek lahkeje pridobi. Veliko teh izseljencev se ne vrne več v domovino, ustanovijo Bi v novi domovini domovja in njih potomci se bode v ptujih narodih v topili. hajali, a vendar je na večer še 200 mož manjkalo. Ti ljudje so bili skoraj 36 ur brez jedil in njih pohod je bil pri teh razmerah znamenito delo. Sedaj se jim oči odpirajo. Havaua, 7. juuija. Škandal, kterega je prouzročila amerikanska policija je vedno večji. Dokazi Be množijo, da je policija igralnice prikrivala in časopisi pozivajo polic jskega načelnika, naj se svoji službi odpove. General Drook je vpeljal ,,Btrogo preiskavo". Vest, da bode Senor Queseda z $5000 letne plače nastanjen v Wash-mgtonu kot kubanski komisar, je vzbudila veliko razburjenost med člani kubanske skupščine, ktera črti Quesedo. Skupščina trdi, da je imenovanje komisarja povsem odveč, kar ima tudi popolnoma prav. General Gomez noč« dovoliti, da bi truplo njegovega v vojski padlega sina iu ono generala Macea izkopali in v Havano prepeljali. Schurmau -potuje. M a n i 1 a, 7. junija. Na krovu amerikanske lopničarke ,,Bennington" bode dr. Schurmau, predsednik filipinske komisije odpotoval na južne otoke. Potovanje bode trajalo kake tri tedne. Obiskal bodelloilo, Cebu, Negros iu Sulu otoke, da se pouči o tamošujih krajevnih vladah iu poizve želje domačinov. Meseca julija se misli dr. Schurmau povrniti nazaj v Zjed. države, drugi člani komisije, pa bodo še nekaj mesecev tu ostali. General Hallova brigada je včeraj odkorakala iz Moronga proti Tay-tayu ob morju. V razuih selih niso našli vojaki skoraj nikakega upora samo krila je mala kopica Btrelcev nadlegovala. Pri Morongu je važno pristanišče, tam bodeta ostala pro-stovolni polk iz Norh Dakote in 4. regularni konjiški polk, kot začasna posadka. Prostovolni polk iz Ore-gona se je povrnil v tukajšno vojašnico, in se bode pripravljal za vkrcanje v Zjed. države. Povelja za odhod se nadejajo prihodnje dni. Regularni bodo kmalu nadomestili prostovolni polk iz Californije, kteri s« bode tudi povruil v domovino. Tem bodo potem sledili polk iz Co-lorade in Nebraske. Vankeeji tepeui. Loudon. 7. juuija. Tukajšua filipinska junta uazuanja, da je dobila iz Manile brzojavno poročilo, da so bili Amerikanci pri San Feruaudu podgeu. McArthurom iu Ta prikazeu se pa ue opazuje samo pri pojediuih zasebnikih, tudi cela ljudstva iu jeziki sepogubljajo v zgodovini človečaustva. Manjši uarodi se bodo vtopili v večjih, izobraženi bodo vse vzeli bolj v kulturi zaostale, teleBno oslabljene bodo čvrstejši iu močneji nadomestili. To je naravni zakon, kteiega jeklena roka že na ta način gospodari od začetka Bveta. V sedanjem česu kaže vse na to, da bodo v kratki dobi prihodnje svetovne zgodovine, le še ruski, angleški in nemški narod nadvla-dovali celi svet. Pod ruskim vplivom se bo pač pozneje oživil v sre-diui Kitajske velik narod, ali se pa bo tudi tega ruski živelj polastil Kadar s« bode Kitajska popoluomo svetovnemu prometu otjyla. se bo blizo 400 milijouov prebivalcev qyeta približalo moderuej civilizaciji. Ker bode le treba v temu slučaju uovodobno civilizacijo vcepiti na starejo, za drugovrstuo omiko s; bo ta azijatski narod tako rek ot ,,skokom a" prisvojil vse, kar so v znanji in napxedkp krščanska ljud-atva, potrebovala, več sto let. pri Antipolu pod generalom Law-tonom hudo tepeui. Tudi tik pred Ma niio in Cavite so bili Amerikanci ua novo tepeui. Število ranjenih in bolnih Amerikaucev je tako veliko, da so vse samostaue iu javne zavode v Manili spremenili v laza-rete. Brzojavu na junto je dodana opomba, da je Aguinaldo prevzel povelj niš t vo čez južno armado Fili-piucev, namesto generala Pio del Pilar, kterega so Amerikanci ua izdaj ski uačin vjeli. ( Pa menda ui tako hudo.) Zahtevajo višji zaslužek. Santiago, 8. juuija. 300 skla-dalcev tovora, kterim daje delo kapitan luke, je pričelo danes štraj-kati in zahtevajo zvišano plačo od 25 na $2. Takoj je sprejel ka-pitau 75 zamorcev iz Jamaice in dodal stražo od 5. polka. Lani meseca avgusta so ti ljudi delali le za samo hrano, potem so dobivali $1 ua dan, z štrajkom so pridobili 31.25- Večjim baje ne bodo privolili. Schurmau ima dovolj. xM a u i 1 a, 8. juuija. Drugi polk iz Oregona se pripravlja za odhod, al i komaj bode pred torkom pot domu nastopi*. General Lawtono-vi oddelki so pripravljeni v teku pol ure oditi ua bodisi kterokoli Btrau. Tukajšui uplivni Filipiuci verujejo poročilom, da se je Aguinaldo oklica! diktatorjem iu pusti vsace-ga zapreti, kteri je za avtonomno vlado. Profesor Schurmau, predsednik filipinske komisije se bode jutri vkrcal na topuičarko ,,Bennington" in se podal ua jug. V Iloi-lo se bode presedel na ,,Petrel" in obiskal otoke Negro, Cebu in Sulu. Najpreje so nameravali vsi komisarji iti na potovanje, ali sprevideli so da to ni na mestu, da bi vsi hkrati ostavili Manilo. Schurman »e bode v Manilo povrnil meseca julija iu potem odšel v Zjed.države. Morilna statistika. Bazni ameriški časniki so poslednji čas pričeli pisati o umorih v Zjed. državah, čemur je dalo seveda povod linčanje na jugu in seveda tudi hudo bičali te razmere; nekteri listi so pa takoj prinesli statistiko o umorih, češ, pri nas se vendar ne dogodi uajveč umorov. Statistika od leta 1»90 nam pred-očuje, da je bilo v Zjed. državah od 100.000 prebivalcev dvanajst prijetih in zaprtih zaradi doprine-šenih umorov ; žal, da tudi ue povč koliko morilcev pa niso zaprli, ker so ubegli, ali pa umor na tak pre- e Q q Superior Stock Pivo, ktero gasi žejo. Prodaja se povsodi v sodče-kihi steklenicah. Entered as second clas matter at tile New York, N. Y. Post office October 2. 1893 »GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Isdajatelj in uredniic: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City Razne vesti. / Na leto velja list za Ameriko $3.—, t% pol leta..............fl.50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, m pol leta......3.50, „ č->trt leta.....1.76. V Evropo pošiljamo list skupne dve številk1", ,.iia* Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. »GLAS NARODA" („Voicjs: of the People*') Will be isaed every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. De ■ ar naj ae blagovoli poslati po M on Order. Pi1 spremembi kraja naročnikov crosioio, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nas) jvnika O »pi:-.om in pošiljatvam naredite naslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. kaujen način izvršili, da jim policija ni bila koB, da bi jih izročila sodnijam. Italijanski profesor Lambrosa je sestavil za isti čas statistične podatke drugih dtžela glede umorov, ktero tukaj podamo našim čitalcem: na loo.ooo preb. V Italiji.......96 Na Ogerskem.....75 „ Španskem.....5S ,, Portugalskem .... 25 V Avstriji......25 Ns Francoskem in Belgiji . 18 f, Švedskem in Norveškem 13 V Nemčiji......5 Na Angleškem.....5 K tej razpredelnici bi morali še dodati Canado, kjer se je izvan Yukon pokrajine izvršilo tudi osem umorov na stotisoč prebivalcev. Pri nas v Zjed. državah je toraj statistika pomanjkljiva, ker je govor le o prijetih morilcih ; drugače je Beveda v druzih deželah, ker je prebivalstvo bolj skupno naseljeno in policijsko nadzorstvo mnogo ložje, nego tukaj pri nas na obšir-nih teritorijih, kteri so še zelo slabo obljudeni. V gosto obljudenih državah je število umorov primeroma tudi nizko, tako nam kaže država Massachuseta le0 5 odstotkov, Connecticut in Rhode Island le 0.6 od-stotkov na leto i.a 100.0O0 prebivalcev. Glede Zjed. držav je pa potreba uvaževati še druge istine, namreč veliki zamorski element in veliko naseljevanje Italijanov. Veliko je število umorov, ktere izvrše zamorci, in mnogo umorov doprinesejo vročekrvni Italijaui z svojimi nož-mi, saj je skoraj sleherni dan čitati o kak^rn umoru med Italijani. S takimi razmerami se nema ne Nemčija, niti Anglija pečati, zato je število tudi manjše. Ako bi pa Og^rako in Avstrijo skupaj vzeli, je pač tam najvišje število umorov za-znamenovati in kaj je temu krivo druzega nego malo šol in še te so uborne in kaj podajajo ljudstvu eDorazreduice? Malo, ako ne nič I V Evropi so mnenja, da je Amerika Ae divja, da tukaj vlada nepo-šteuost, da se vrše umori in poboji nekaznovano in so ti na dnevnem reda, kar pa ni res, seveda ako ne vpo&tevamo linčanj. V Italiji in Špaosk«m ae pa tako pogosti umori vrš^ vi»l"d vrtičekrvnoati in tudi male izubražbe naroda. Kar se tiče Avstrije, Italije in Španije, nam dajo štnvilke maraikak pomislek, toda molčimo raje. Rojaki podpirajte „G'a* Na' roda" ob vsaki priliki in se naročajte na njega. Fitzsimmons te p en. V j e d n a j s te m krogu gaje J e f f r f e s na tla pobil. Ljudje, kteri malokdaj kaj delajo in podpirajo vogal« saloonov ter obiskujejo dirke in pretepe s pestmi so včeraj, v petek hiteli Conney Island, kjer sta se pretepala ,,champion" Robert Fitzsimmons in mladi še vel i ko močnejši James J. Jeftries ; pred čaeniškimi poslopji pa je stalo na tisoče zjjalov in pričakovalo poročil in pri« vsakem naznanilu kri čali kakor besni ; ti poslednji so imeli svojo" zabavo veliko ceneje, negooni nqConney Island, ker tam je poslednji prostor veljal S5. Pretep se je pričel ob 10. uri 10 minut in končal v 11 krogu, ko je bil Fitzsim'mons na tla pobit in ni vstal ob dc^lpčenem času. Poslednji je bil večkrat na tla pobit in oba pretepača -sta krvavela takoj po prvem krogu in si hudo razbila obraze. V jednajstem krogu je biJ Fitzsimmons dvakrat na tla pobit in ko se v določenem času ni vzdignil je ostal' zmagovalec Jeffries, a dobil tudi več tisoč dolarjev. Fitzsimmons je bil preje kovač, ter je bil rojen na Angleškem, star je 37 let, od leta 1889 je bil zmagovalec v 32 pretepih, dvakrat je bil tepen, dvakrat so pa ostali pretepi brez določenega izida. JeffrieB je bil rojen v Calif<>rniji, je Btar 22 let, izučen kotlarstva, v sedmih pretepih je zmagal, dva sta pa ostala sedoločena, ima mnogo daljše rokoTiego Fitzsimmons in je tudi mnogo močnejši in vsled mladosti gibčneji, zato je Fitzsimmons podlegel. Dasi se je zato pretepanje dobr< vedelo in skupilo$75.000,Be policija ni nič brieala. Mnogo tisočakov j'' bilo tudi izaanih za stave ; s početka so stavili $2 proti SI na Fitzsim-moDea, potem pa $10 proti $7; ali danes imajo ti gospodifti moral ič-nega mačka in s praznimi žepi podpirajo vogale Baloonov ter pričakujejo, da jih kdo ,, tri ta". Detingke roparje izr »eili. Beauregard Barrowa in njegovo ženo Addi«, btera sta s pomočjo pestunje Bella Anderson ali Carrie Jones, kator seje tudi imenovala, odpeljala dve leti star.> Marion Clark njetiim starišem, je te dni izročil šerijf v New City newyorškim oblastim. Šerif in okrajni pravd-nik Rockland countyja, sta uvidela, da bi 6Časoma imela več »it -nostij kakor bijima bilo ljubo, ako bi se še dalje upirala vjetnike izročiti. Največ pa je k tem pripomogel okrajni sodnik Wheeler, kteri je rekel, da bi bil j nepravično vjetnike v Rockland countyju obdržati, kj^r bi se proti istim še le čez "štiri mesece zamogla pričeli pravda, med tem ko se isto v New Yorku takoj lahko zgodi. Parnika trčila. V četrtek zjutraj ob 3i vtri sta trčila v bližini Norwalka, Conn., parnika New Haven črte. Pami-kom sta zapovedovala brata. Nezgodi je uzrok gosta megia. Oba p;.rnika-^a vozila s polovico in.*čjo in dajala znamenja s piščalka m i. Železni paritik „Richard Peck" zadel od spredaj leseni parnik „C. H. Northam4' iu mu napravil osem Čevljev veliko luknjo. Na ,,Nort-ham" je., bilo 150 potnikov in vsi spali, sta parnika trčila, ter zelo preplašeni prihiteli na krov. Brzo so napravili iz desk most iz jed nega parnika na druzega in v Be potnike odpravili na „Richard Peck". Da se „Northam" ni potopil, , fc&brzo vozili na obal pri Greens Fafms, Conn., kjer ga bodo za silo pibkjravili, potem pa v N?w York odvedli k temeljiti popravi. Zločinsko življenje. Policija je celo začudena glede zločinskega življenja Samuel Mc-Kinneya, kterega je v torek njegova žena pustila v Filadelfiji zapreti. Med mdogovrBtnimj zločini im;-tudi umor na svojej vesti. L. 1874 je vlomilk reke je najmanj 1000 milj dolg in na obeh straneh najbolj rodovitno polje Texasa Vsa zemlja je obdelana in na njej raBte: žito, koruza, bombaž, sladkorni trs in drugo. Sau Saba reka, ktera se severno od tukaj steka v Colorado reko, je grozno opustošila. Več hiš je odplavila v mestecu San Saba. Dve mladi deklici sti vtonili in dvajset zamorcev, prebivajočih v dolini pogrešajo. P«»vodenj je sedaj dospela v južni del mesta, Več mostov je voda odnesla med Austin iu La Grange, tudi na druzih napravah je obilo škode^ Grozna osoda- Seattle, Wash., 7. junija. Parnik ,,Laurada", kteri je ravnokar dospel iz Wrangela, Alaska, prinaša pretresljiva poročila o groz-uej osodi amerikanskili zlatoiskal cev, kteri so skušali preko canad-■ke poti od Edmontona dospeti v Klondike pokrajino Le nekteri od Hjih bo po 12 do 20 mesecev trajajočem potovanju dospeli v Wrangel. Ti pravijo, da je najmanj 200 mož utonilo, zmrznilo ali lakote umrlo. Večina njih je bila iz iztočnih držav. Ko so Be vozili preko Great Slave jezera je vtonilo najmanj 50 mož. Mož po imenu Rich ter iz New Yorka si je sam segel, po življenju. Policaj* na konjih so napotili, da rešijo zaostale, ako je na v- reč še mogoče. Z dedseino mn bode pomagalo. San Francisco, Cal., 7-junija. V okrajni ječi sedi Richard Daverkosen, ker je v katoliškej cerkvi bv. Jožefa • z pušice ukradel 30 centov. Ko bode mož čez 14 dni oproščen, nastopi dedščino 300 000 holan lakih goldinarjev. Daverkosen je uč nil tatvino, da ne bi umrl lakote. Ko je bil obsojen, vrnila se je njegova žena z otroci v Evropo. Daverko«ien je od bogate družine iz Arnhciina na HolandBkem doma. Začetkom nemško-francoBke vojske je vBtopil v nemško armado in pozneje služil v Moltkevem štabu. Sedajuo dedščino dobi po teti. Po smrti njegove mačehe bode najbrže podedoval še $300.000. Japonska zahteva zadoščenje. V i c to r i a, B. C., 7. juuija. Ako so s narnikom „Empress of Japan" došla poročila resnična, potem prete reBne spletke med Rusko in Japonsko. Na polotoku L i acta o g so ruski vojaki baje ustrelili 11 japonskih učenjakov in naravoslovcev kot ogleduhe. Radi tega je Japonska tirjala takojšno in popolno zadoščenje. Evropejske in drage vesti. L o n d o n, 6. juu ja. Rusko vojaško glasilo ,,Rasvedšik" zahteva, da vlada takoj pomnoži armado za najmanj 300.000, ako kongres takojšnjega pomnoženja stalne arma-ne prepove. Pariz, 7. junija. Vsi delavci v premogokopu pri Mouceau les Mines šlrajkajo. Premogokopi so zaprti in proti štrajkarji so poslali pol pešpolka. B e r o 1 i u, 7. junija. Pri nekem požaru v Stetinu je sedem osub življenje žrtvovalo, ktere so stanovale skupno v jednej hiši. Petrograd, 7. junija. Stoletni rojstni dan ruskega pesuika Aleksandra Puškina so danes tukaj splošno praznovali. Tudi vladini zavodi, šole in razni zasebni zavodi so se udeležili svečanosti. Mnogo b »gatih ljudi je prispevalo k zakladu, iz kterega bodo podpirali r^vne učence in ustanovili knjižnice. V«i časniki so posvetili pesniku navdušene uvodne članke. Puškin je bil rojen v Moskvi 7. junija 1799 ali po staram koledarju 30. maja in umrl 10. februvarija 1831 vsled dv >boja s častilcem njegove lepe žene francoskim baronom Necquurenem. Bil je liberalnega mišljenja in radi napadov na tri-noštvo ruske vlade večkrat preganjan in kaznovan, toda od čara Nikolaja zopet pomiloščen. Haag, 7. junija. Belgiški delegat mirovne konference je danes prebral mnenje svoje vlade, ktera bode zahtevala, da se branjujoči armadi prizna pravica poslužiti se vseh sr-idstev za svojo obrambo, ne da bi kdo smel kaj ugovarjati. De-legatje druzih malih držav so zastopali isto stališče. Prof. Martens je odgovoril nato, da v vojski, kj«r je moč,,pravica", zamore.o postave nepristranskih varovati slabotuega; močnejši Be varuje sam in zato naj bi bile male države vesele, ako napravijo obrambo vredujoče določbe. Razun tega bi bili Blabotueji brez pomoči nasproti močnejšim, ako ne bi v kaki obliki določili pravice in dolžnosti osvojevalca. Berlin, 8. juuija. Madridski dopisnik nekemu nemškemu listu poroča, da se je ministerski predsednik Silvela izjavil, da bodo Cortes brez dyoma odobrili pogodbo glede Karoli u. Nobeuej deželi ne da Španije raje svoje kolonije, nego Uobrej prijateljici Nemčiji. Dunaj, 9. junija. Vas Ottens-heim na gorenjem Avstrijskem je včeraj po noči skoraj popolnoma p »gorela. Ogenj je nastal na Rom-uierzovem posestvu ker so čez dau obhajali poroko in se na vse strani brzo razširil. Štiri osobe so žrtev požara. Coveract, Cornvall, 9. jun. Položaj parnika ,,Paris", ameriške črte, kteri je 21. maja pri Manacles obtičal na skalah, j« zelo kritičen. Razburkano morje je odtrgalo vrvi sidra in je potem patuik na vse strani premetavalo. Hudo je silila Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik: JožefAgni6,:Box 266 Podpredsednik : Geoko Kotck ; I. tajnik: Ivan Govžb, Box 106; II. ft Štefan Banovec ; Blagaj.: Matija Aonič, Box 266. PRKGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John PreAirn, Box 286; Josip Mantel; vsi stanujoči v ELY, St. Louis O. Minn. Glasilo: „GLAS NARODA"' voda v parnik od vseh strani iu ga za 2u čevljev napolnila in pogasni-la ognja pod kotli. Sedaj so zgubili upauje, da bi „Paris" kedaj redili. Queuatow n, 9. junija. Novi nemški parnik „BriBgravia'\ kteri je 31. maja odpljul pr >ti Baltimore je dospel v tukajšnjo luko se zlomljenim vijakom. Aleksandri a, 9. juuija. Nif-manj nego 21 slučajev zbolelih vsled kuge iu osem umrlih vsled t* bolezni j« bilo danes naznanjenih. L o u d o u, 9. juuija. Brzojav iz Victoria na otoku Borneo uaz .unja da so Be prebivalci v Brunei in na bližnjih obalih Borueo uprli. (Brunei in Sarawak sta sultauata na severozapaduej obali Borueo iu sls pod brit&kim protektoratom. Brunei obBega 8100 štirjaSkih milj iu ima 50.000 prebivalcev; Sarawak pa obaega 41 000 Stirja4kih milj in ima 320.000 prebivalcev.) R i m, 9. junija. Daues ua praznik svetega srca Jezusa je papei daroval sv. mašo ob 47. uri zjutraj v Vatikanu. V stolu so ga prinesli v kapelo, potem pa šel upognjen, toda brez druge pomoči k žrtvoni-ku. Govoril je s čvrstim glasom in jasno, ter se v svoje prostore vrnol ob 9. uri. HiisteHsz-S i rote. (Dalje.) Dolgo f-asa je ležal v velikej l>ol-nišuej sobi, in tudi oni, kteregaje mislil, da ga je usmrtil, je ležal tam poleg njega. Na glavi je imel težko ratio, Konradu so pripovedovali, da si je možgane pretresel. To se je zgodilo prvi dan ko je ozdravel. Potem je prišel stari vodja k njnmu, sedel se je ua uj«govo postelj, prijel ga za roko in mu govoril tolažilue besede. Sedaj Be je olajšalo njegovo src-* iu jokaje je poljubil roko starega g-»spoda. Drugi dan so bila okna odprta iu gorki solčni žurki so sijali v gole prostore. Tišina je vladala iu Konrad je gledat iz Bvoje postelje na okno kako so muhe Bern in lja letale. Premišljevaje je ležal iu ta tišina mu je ugajala. Zopet je občutil sreč«) iu se počasi nastanila v srcu. Premišljeval jn, da bi vsled te Ik>-tezni kmalu umrl, premišljeval je, kaj s« je ž njim dogodilo iu o smrti. H kruti »e je prikazala senca nad njegovo p jsteljo, pogleda! je kvišku tu drugi je stal pred njim. Smrtno bled je bil, glavo pa je imel zavito v Itelo ruto. Resne iu žalostne oči so ga gledale proseče iu obupuo. Vedno je hotel govoriti, ali premikal je samo ustnice iu ni dal nobenega glasu, vendar ga je Kourad razumel. Razumel je to neme prošnjo, in njegova duša ae je ve-Belila. Pouudil mu je roko, oni j«-je prijel in stresel. V sel se je k njemu. Dolgo časa nista spregovorila nobene besede. Potem sta pa govorila o njunih bolezui, iu da bodeta zopet smela kmalu ua prosto ker je po letje in češnje zore v vrtu. Drugi dan je oni zopet prišel in tako tudi tretji dau. Ko Bta če? teden dui ostavila boluišuo sobo. sta postala prijatelja: Konrad in Frauk. Na vrtu sirotišnice so zorele češ nje iu na grmovju je belo cvel jas min, tam Bta oba iskala samoto, ii za oba se je pričelo novo življeuje Frank se je popolnoma predru-gačil: huda bolezen ga je naredila resnega in skupno bivanje s Kou- radf m ga je napravilo skrbnega Za druge se nista brigala, in tudi niso veft zasmehovali sinu kaznjen ca. ZveBto in ponižno je hodil Frank za bledim, šibkim dečkom na njegovih samotnih, tihih potih. Konrad pa je prvič občutil veliko sreflo skupno z drugo Človeško dušo. Minolo je poletje in minila jesen Tla vrta Birotišuice so bila pokrita z velim, rumenim listjem, in prišel je čas — megle. Zrak je postal vlažen in mrzel. Raz tankh golih vejic je padala kapljica za kaplj'co. Jesen je miuola iu minola zima. V jednem letu je dozorela duša Konrada. Ni več videl golo zidovje sirotišnice, ni več videl plahe, tožeče, oprezne obraze svojih tovarišev ; sam zaBe je živel hi gledal v globočino lastne duše. TajuoBtue besede in glasovi so so oglašali v ujem ; prisluškaval jim je in prizadeval si, da bi jih zamogel razumeti. Ali vedno bolj pluj je sam sebi postajal, iu dozdevalo se mu je kakor bi neka temna nofi pooasi in preteče v lijem vzbujala iu gospodarila uad njegovo dušo. Mnogokrat seje z strahom vprašai, kaj U Drobnosti. Janez Korče f- Hote- dnrSiee došla nam je žalostna vest. da je tamkaj umrl veleposestnik, župan in p«-Star, gospod Janez Korče. Pokojuik je bil vzgle-deu gospodar, neutruden in skrben župan, pravi oče svoje občine in zvest pristaš napredne slovenske stranke. Z njim izgu'»i slov. stranka zanesljivega iu požrtvovalno delavnega somišljenika. Blagemu pokojniku bodi žemljica lahka iu ljub spomin ! * * * Tatvina. Vincencija Hazal iz Vodmata, ki je služila pri lastnici karusela Mariji Kolar, je slednji v Zagorju ukradla 200 gld. in z denarjem pobegnila. Orožuiki so tatico ujeli blizu Luko vice, a do bih so pri njej samo 54 gld. Ostanek ukradenega denarja je tatica najbrž ua potu skrila. Preprečena, oziroma od loženajustifikacija v N o- v e m :n>'stu. Pišejo nam dne 18 i ™;i: \„„i maja iz Novega mesta: 34 let nisi pomeni, ako se mu je vsiljeval jok J ^ in pjstal nemiren ali zmeden. V pri nas nikogar obesili, letos pa bi ! imeli z današnjim dnem že dva ; obešenca. Tekom pol leta bi s^ bilo zgodilo to že drugič. Pred nekaj dnevi so vrnili z najvišjega sodišča na Dunaju akte v zadevi dne 10 marca t. I. pred tukajšnjim por<>tnim sodiščem na podlagi jed-noglasnega porotniškega izreka na smrt na vešalih obsojenega 26 let starega cigana Simona Helda i/. Mitterwiukla na Koroškem. Ob sojenec je dne 9. jauuvarja t. 1. na deželni ceBti mej Krko iu Grosupljem v družbi nekega kozavega ci- takem slučaju je našel tolažbo v knjigah, h kterim fe je podal in učil po vse dneve in tudi pozno v uoč. Dozdevalo se mu je, kakor da se uemore nikdar dovolj priučiti, ali tudi druge knjige je rad čilal Prost je bil in hodil svoja pota Rokodelstva se je moral učiti kakor vsakdo; aii to mu ni ugajalo in je e storil, kar je moral storiti. Po- : tiin pa je zopet po knjigah segel, j ktere je le zadobiti mogel, ker zelo I je želel z sveiui vedami sveta svoj um napolniti. V temu je videi • . • ,, . k ./...^ ; g-ina in mlade ciganke, koja dva ■tvoje odrešenje; na vsak naom je ° ° ' J hotel najti tajnost, ktera mu pri- Mta l>a ut*k,a ~ IZ *^iuja na Krki uese odrešenje. Toda ni je našel, vrafcujočega se kmeta Martina Nov- knjigah jo ni našel. 'ja1111 zaklaL Held J* Jak' ., . . , , nevaren in prekanjen tat in ropar, \ časih kadar ga je tolažba zapu- xl , , . . ... .. , ,. ki je bil že večkrat kaznovan in jo stila je prijel za gosh. \ prejšnjih / .. . .. ... . ... ,J ...... , , - je tudi že iz ljubljanske prisilne de- letih se je učil igranja na gosiili, in . ; __ , . t . j ,, • J . , ' . • , , lavnice „popihal". Held je tajil dokler se je moral učiti, mu je bilo , , • \ .... . , ~ , . vsako krivd-« — bodisi umor zoperno iu težavno, feedaj so mu VT .. .. . , , T ,. _ .. , rr , Novljana ali razne, s pričami dobile v vesel ie v težkih urah. Kmalu , . . ... . . . A kazane mu tatvine, rope iu ulome. se jih je dobro pri vadil in spretno1 gral. Vsak dan je bolje igral in dobil uovo veselje. Pogasi in no-opazljivo je poskušal njeg >ve notranje občutke harmonično izraz ti na goslih. Čutil je, da s » bili vpi glasovi harmonični in vedno izvabil nove. Več ur jo minolo pri igranju iu naposled ni vedel kaj je bilo. Na nobeden glas se ni več spomi- Vedel se je ves čas jako arogantno in po obsodbi predsedniku sodnega dvora je dejal: ,,Kaj takega pa vender še nisem zaslužil." Ko so ga odpeljali po dovršeni porotni obravnavi iz dvorane, zagledal je na hodniku košček ,,cigare4', — istega pobrati iu v usta djati, bil je čin jed ne sekunde — pravi lJ " pravcati „Galgenhumor" torej I — ijal. Samo to j« vedel, da je postal . , ° , , J J. l>aues dopoludue je dospel znani miren. , • . 0 ,. m . , . . ,, Kari Onkel , g. Selinger, s svo- Toda necega dne so mu je jasno;.. , .. _ . , . . . . luna pomočnikoma z Dunaja bhiii- lozdevalo, da nekaj zna, kar drugi ' * . . . ,, , . ... . . knj. Malo preje je odkoval kovač ne znajo, in da igra svojo godbo m . . ' . . ^ « . . • . , * i A verige vkovan^ga Helda. Cigan je ue ptujo. Sedaj je ^e le našel to- , ^ , , , , * J , . . , j . menil — ker so ga v lepšo obleko lažboza žasostne ure. Ako jo sedel . . , .. , . ..... . . preoblekli—da ga je cesar pomi- v delalnici, v Ktero bo ga poslali, . . .. . i i . , , . j t .. . lostil in ga bodo v kako kaznilnico z steklom pred očmi in skupaj se- j . . , „ , . ... 1 , . . .x, * . odvedli. Kazal se je veselega. Od-stavlial vse male koleščke, kt<*n so .... , , - . ' .... , - i i • peljali so ga pa pred sodni dvor, prouzročili. da se je kolesovje pre- , , . •»• , , v katerem so bili gg predsednik, vrjetnejše govorice na dan, kakor o preprečenem ,,Justixmordu" itd. Seveda so to le gole kombinacije; pravi vzrok znan je le spovedniku, preiskovalnemu sodniku,gospodom iz gremjjn okrožnega sodišča iu — svoj ,,Heldent--d" prepreču jočem u ciganu. „Slov. Narod.41 * * * 59.000 Italijanov se je peljalo čez Poutebo od 10. aprila do 10. maja v Avstrijo ter od tamkaj še drugam. Samo čez Poutebo jih je šlo toliko, koliko pa čoz Kormin in koliko čez Alo? Iz tega bi se dalo zračuniti, koliko zaslužijo ti ljudje izveu svoje domovine in koliko kruha enedo našim ljudem! — Kako pa so hvaležni, je vsakemu znano! Koliko jih pa pride v Ameriko. * * * Vlada i n istrski Lahi. „Naša Sloga" poroča, da je rekel namestnik €}oess v deželnozbor-Skem odseku, kateri se je bavi! s premeščenjem deželu^ga zbora istrskega iz Poreča v Pulj, da so slovenski in hrvatski poslanci izstopili brez vzroka iz deželnega zbora Torej napadi in insult« niso zadosten vzrok! Jati list poroča tudi, da laška večina istrskega deželnega zbora samo zategadelj ni razveljavila mandatov slovenskih in hrvatskih p ielancev, ker je vlada obljubila, da se sankcijonirata zakona c. razdelitvi pazinske in kastavskt občine. Vlada je torej popolnoma solidarna z Lahi. * * * Hrvatsko gledališče. ,.Hrvatska Domovina" poroča, d* je vlada pregledala račune o zadnji gledališki sezoni ter dognal t» 3S.000 gld. deficita. Proti tej svoti je deficit slovenskega gledališča, 2600 gld., uprav uičeven iu malenkosten. — Intendanca hrvatskega gledališča je ponižala Bkoraj vsem členom drame in opere gaže za 12/S do 300 gld. Veliko število dose danjih hrvatskih umetuikov iu umetnic zapusti zategadelj Zagreb. V hrvatskih listih je čitati dau n« dan ljutih in uajbrezobziruejših napadov na iutendanco, kateri se očita popolna nesposobnost. ,,Agr. ^Zeitung" pa braui ravnatelja pl. Hreljatioviča. Baje prevzame vlada sama v roke sklepanje engagemeu-tov, da prepreči najhujšo krizo, ki preti zagrebškemu gledališču. Srednjo vas. Soteska pri Koroški Beli. Debela Peč. Belopeftko je« aero. Kranj Ajmanov grad. Pogozdovanje Krasa pri Sv. Petru. Gradova Haasberg in Sohneolierg. Senožeški grad. Prem. Novomesto. Kočevje. Ljubljana. Narodni Dom. Tiskan je na fin papir in slike lepe. Cena mu je 90 kr. iu ga bode lahko dobiti pri nas. Našim rojakom tukaj živečim je rcelo priporočljiv v spomin na staro domovino, ter ga bodo lahko pokazali svojim otrokom ali sodelavcem druzih narodnosti. • * • DAROVI. Za vdovo z otroci J. Ogrin so darovali: Very Rev. J. Sla iha v St. Paulu, Minn., $5; Anton Korenčau iu Matija Jurca po $1, John Casermau, Fr. Turk, Andrej Huduik, Johu Hudnik po 50 ct., John Radelj, Juhu Peternel, Auton Krašovec in Ignac Petelen po 25 ct, Bkupaj $5, vsi izGormanija, W. Va. ; Frank Čuden v Willock, Pa., $1. Valed pomote pri darovih za družino Stepec neiakazanih $2.t>5 pa sedaj uporabimo za te sirote, darovali bo: Kocjan Planiušek 50 ct., Matija Papa, Tomaž Petrovčič, Anton Halejan, John Straus, John Jane, Antony Stark, Jacob Božič, gospa Helena Bošnavc po 25 ct., Frank Gorjup 16 ct.; Neimenovan Rev. 83; Josip Likar 45 ct., Andrej Suštaršič 30 ct., Frank in Joe Svigel oba 25 ct., Ignac Pajcer, Jos. Gall, Frank Švigel iu Neža Gojso-vič po 25 ct., vsi iz Johustowna, Pa Skupaj »18 65. Slovenska babica V CALUMETU, MICHIGAN. Podpisana se priporočam Slovenkam v Calumetu, Mich., in okolici, kot skns^na babica, ktera ima že večletno skušnjo in mnogo dobrih spričeval; v Ameriko sem prišla pred par meseci in ker nisem tukaj znana, zato se slovenskim ženam tem potom priporočam, obetajoč jim najboljšo postrežbo in vestno ravuauje. Pokliče se me lahko vsako uro. (S. jI.) Marija Starašinic, 207 - 8th St., Calumet, Mich. mikalo, potem j-i v mislih čul godbo iu pozabil monotoni 110 težav-uo delo. K temu pa Be je oglašalo tikanje ur na Bteuah in ubrani glasovi so še podili po njfgovej duši, , štel je minute k»daj bode dela prost in dušno ubrane glasove igral na goslih. Miuola je spomlad in novo poletje se je pričelo; poslednje, kt^ro naj Konrad prebije v sirotišnici. Sredi avgusta je bil odpuščen in iamogel oditi k svojemu mojstru „Prosti" „ProBtl" se je veselo oglašalo v njegovej duši, in sicer je h i trnje bilo, ko je od starega moža jemal bIovo, ta mu pa dobrohoteče stiskal roko in izročil male pri* uranke od dela poslednjih dveh iet. Ni Cul svarilnih besedi, ktere je Btari govoril njemu in drugim, mislil je samo na: „Proat, Prosti4' Š«j glasen, hrepeneč pozdrav drugim zaoBtalim in korakali bo ua cesto. Konrad je korakal poleg Franka in se sramoval obilice ljudi, ker nosil je svoje gosli in mali, črni keovčeg z vso svojo imovino; na kovčegu je napisano s priprosto belo barvo njegovo ime in številko, ktero je imel v sirotišnici. Številko — 109, in mislil si je: ,,Številka 109 je odpu&fcena!" (Konec prihodnjič.) katerem so bi dež. sod. svetnik Golija, votantje dež. sod, svetnikov Leveč in Smole, drž. pravdnik Kessler in zagovornik dr. Žitek. Ondi je pročital obsojencu g predsednik vsb'd najvišjega sklepa najvišjemu sodnemu dvoru prep ščeno vršitev najvišje s >dne oblaBti nad S. Heldom in od tega sodnega dvora potrjeno smrtno obsodbo, ki' bi se bila iunjla jutri, t. j. 19. t. m. ob šestih zjutraj nad Heldom izvršiti. Odpeljali so cigana z okrožuega sodišča v celico „ubogih grešnikov" k okrajnemu sodišču. Cigan, dotlej pogumen in izzivajoč, začel je vihrati, si ustnice grizti in seje komaj vzdržal. V tej celici ga je obiskal duhovnik iu na zahtevo obsojenca tudi preiskovalni sodnik. Moral je zelo važne reči izpovedati, ker ae je v popoldanski s«ji gremija tukajšnjega okrožnega sodišča justifikacija odložila. Obsojenca so prepeljali ob pol. 8. uri zvečer zopet k okrožnemu sodišču in kovač ga je vkoval v težke verige. Dunajski krvnik iu njegova pomočnika dobila sta pa ukaz teden dnij tukaj počakati, — dokler ne pride nova naredba najvišjega in kasacijskega Bodišča. Vse mesto stoji pod utisom tega sodnega Bkle-pa. Povsod ugibajo o vzrokih tega redkega — morda jedinega sličnega koraka v Avstriji. Bujna domiš-jija nekateruikov spravlja najue- 130 1 e t s t a r. V vasi Rado-miru v Macedoniji je umrl te dni Risto Meno Stanienistovič, ki je bil 130 let star. Še pred dvema letoma je hodil delat ua polje. Poslednji čas pa je oslepel, izgubil je tek in okus ter ni razen žganja razločil nikake pijače ne jedi. Ko bo zobje izpadli, so mu baje zrastli dvakrat novi, majhni in slabi zobje. Bolan ni bil nikdar. V mladosti je bil močan in njegov glas je bil silen. Imel je 8 sinov iu 3 hčere. Vbž so pomrli. Ostalo pa je 8 moških in G ženskih vuukov. Pravuukov je 44. Tudi oče Ristov je dosegel visoko starost 120 let. * * * Pomilovanja vreden oče. Oče Browua Boba, kateri bo v kratkem v Glasgowu obešen, je prišel nedavno k višji sodni oblasti ter prosil soduika ua koleuih, naj mu dovoli, da ustreli svojega sina, samo da ne bo visel na vešalih. Od srama iu žalosti, da bo siu obešen, je oče zblaznel. Zaprli so ga ter mu vzeli samokres ; naslednjega dne pa so ga odpeljali v blaznico. * * * Kranjsko v slikah in opisih. Spominski album. Izdal Julij Laurenčič. Založil L Schwentuer v Ljubljani. Ta spominski album je v istini lep iu zasluži vso pohvalo, že misel je bila dobra. Obseg njegov je v slikah in besedi: Ljubljana in okolica. Grad Tivoli. Mestni trg. Grad Turjaški. Nova vojašnica. Narodni Dom. Rudolfinum. Gledišče. Tonhalle. C. k. velika realka. Kranjska hranilnica. Franca Jožefa cesta. Grad Goričane. Procesija sv. Rešnjega telesa dan. Grad pri Fužinah. Bled iu blejsko jezero. Vrh Triglava. Vila princa Erusta Win-dischgratza. Kamnik. Vodno zdravišče. Curhaus. Vila Neptun. Igrišče. Postojinska jama. Radovljica. Slap Savice. Pot v Listuica uredništva. Rojakom odpošljemo Bedaj za $41.00 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. NAZNANILO. Rojakom naznanjam, da imam veliko zalogo povestnih, poučnih in šaljivih Hura, hiara, na I Z X-, B T, kterega priredi slovensko podporno društvo M Slovenija" štev. 44, C. S. B. P. J., v nedeljo, dne 18. junija t. 1. v CASINO GROVE na 90. ulici in Ewning Avenue \ South fhieagi, 111. Izvrstna zabava kemu obiskovalcu. se po*«uja vsa- Odhod iz Chicage Centre Avenue iu 19. ulice točno ob 10. uri dopo. ludne. K obiinej*udeležbi vabi ODBOR krasno vezanih molitvenikov razue velikosti. Moj cenik kujig pošljem vsakemu brezplačno kdor mi zanj piše. Dalje pošiljam tudi skrinje za čas ko duhoven obišče bolnika z sv. zakramenti za umirajoče, to je vse pripravno, 2 svečnika, sveči, sv. razpeto itd., to je vse v lepo z bar-žuuom prevlečen^j škatlji spravljeno, prejšnja cena je bila £6, a sedaj jo dam za $4.25, samo da svoje stroške dobim. Knjige pošiljam poštnine prosto, ako se mi denar naprej pošlje, za mala naročila se mi lahko pošljejo štempsi. Podohi-ce za v molitveuike pošiljam brezplačno, samo za 2 centa štempsuaj se mi dopošlje. Kdor si 10 povest-nih knjig ob enem naroči, dobi eno povrh. Z spoštovanjem MATH. POGORELO, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi slovenski 1 9 Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 1324 2nd Ave. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podražeuju tobaka ostane pri p r ej š n j ej c e u i. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk Jobi škatljo smodk z lOOamodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 1323 2nd Ave., aii „Glas Narouu" v New York. 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno Bern pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijač o, finim wh i s key e m iu izvrstnim; smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne yč kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe), JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo ua novo urejeni ^AZvOOiV, kterega odprem dne 1. januarja 1899. Veduo bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. JOŽEF KOTAR, doma iz Dol nega vrha, pred štirimi leti je bil na Hasting, Pa., pozneje sem pa čul, da je bil v bolnišnici. Njegova žena v stari domovini bi rada kaj o njem zvedela. Ako kdo rojakov kaj o njem vč, naj blagovoli naznaniti: John Kos, Hackett, Pa., Washington Co. (lO.jn.) Kje fel JOŽEF FRAKKO, doma iz Jelše, župnija Si. Jeruej na Dolenjskem, pred osmimi leti je šel v južno Ameriko v Brazilijo, potem nisem o njem nič čul do pred štirimi meseci, pred 4 meseci je bil v Wash-ingtouu pri avstrijskem poslanstvu, a od tedaj nič ne vem o njem. Ako kdo rojakov kaj vč o i«j«m,naj blagovoli to unzuiiuiti ujegovemu bratu Frank F r a n k o, Box 124 Blo cton, Ala. Francoska parobrodna dražba Conapie Generate Transatlantipe. Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo VBako soboto ob 10. uri dopoludue iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Str«et: La Champagne La Touraiue La Bretagne La Gasgogue La Normaudie La Champagne La Bretagne Prvi razred kajite do Havre veljajo $65 in višje. Glavna agencija za Zjed. države in Canado.: 3 BOWLING GREEN 10. 17. 24. 1. 8. 15. 90 junija. julija. (k. jI.) i NEW YORK. Jp&ilMJSčHiSlSjHIMlB^ i Mestna braniMca y Novem Mestu 1 a obrestuje vloge od pn/ega prihodnjega meseca, M 1 p« i H ter sama plačuje rentni davek. jg. Dolenjcem se pri tej hrau i luici ponuja lepa prilika šte- H gj denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico. jgj Deuarje lahko vsakdo poč i je po kakej banki; g. FRANK H H SAKSER & CO. („Glas Naroda") posreduje tudi za Sloveuce. sMxmmmMMMmgmmmwmm p Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA A JVi^ A CHAS. R. WEITERSHADSEH, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja : pooblastila, knpne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. Vsem roiakom priporočam moj I SALOON 1335 MAIX STR., LA SALLE, ILL., v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi kegljišče. S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORČlO, 1335 Main Str., La Salle, 111. KDOR SLOVENCEV POTUJE bodisi v staro domovino ali .obratno naj se zanesljivo obrne na izključno edino slc?essko podjetje FR. SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK v vseh zadevah mu izvrstno postrežemo in skrbimo, da se mu ne prigodi kuka neprilika. KDOR SLOVENCEV POŠILJA NOVCE DOMU naj se izvestno na nas obrne. Stoti soče pošljemo vsako leto na Slovensko in vse je bilo dosedal še v redu. Dosedaj smo že skoraj tretji milijon gold, avstr. velj. odposlali. Posredujeme vsem za hranilne vloge v slovenske hranilnice, vsakdo dobi hrani lmčne knjižice v roke. Pri nas je kurz n a j c e n e j i kader mi damo za $40.70 za 100 gld., zahtevajo vsi drugi najmanj S41 ali S41 50, zakaj bi vaše novce proč metali? Denarji so doma na Kranjskem v 14 dnevih, ko jih drugi po mesece zadržujejo. Pazite na številko ]09 Greenwich Street, kamor Vas drugam speljejo, ^ . Ml stanujemo V istej in prodaja ;ta DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in hiši v pivh!1 na1 • vsak<*m Času 1 , . , - Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. Ion. tancio, slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. so uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male iu velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broches za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objednom slikani. Z spoštovanjem uda ni IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MICHIGAN. G. MARTINI na 5. cesti v Red Jacketu, IVIich., je odprl PRINCE LINE Cene navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz ZEsTe^w "Y*oxtt- G-eno^ro IŠTeapol ,,Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince", ,.Afghan Prince", „Italiau Prince" vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. : v Trst $24.50, Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljnbljano $27.75, Karlovec $28.50, fnšpruk $26.00. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik : C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY, f-—^NEW YORK. Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj ^SSLIoozi^ 400 Elm Str., Leadville, Colo. Vedno točim fino, Bveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem IGNAC MIKLICH. iiliii__._____. HOTEL Warenberger J. STREIFF CO., lastnika 130 Greenwich Street, New J? or k (v bližiii" tiskarne „61as Naroda"). V naš* m hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajsjoči iz Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne in železniške listke po najnižjih cenah. "TP^jr^ii^iiiip*. c Ustanovljena 1884! THE CARNiOLIA GIGAR FACTORY, F. A. Duschek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov 111 grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smo tke (Cigars) po jako nizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA aH »Kranjska lepota CigarB1' z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih v i r ž i n k z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order a!i chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo lia „GJas Naroda". Moj naslov je: F. A. DTJSCHEK OFFICE: 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY Svoji k svojim I i a^ffiitie svrcimn proti obodnim Dosoi^n ID KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, dolžna pisma. Isposlnje in ijiterjnje zapuščine in dol^rve. John Golob, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Ceiianajcenejšimoglas-n i m od $25 naprej in treba dati S5 „are". Boljše vrste od $45 do ^$100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. John Go!obf 203 Bridge. Street, JOLIET, 111. Spričevala : Matija Bezek imam le štiri leta harmonike na 4 glasove in sem zelo zadovoljen J njimi, ter-so še sedaj dobre; igram zelo veliko na nje- Rojaki, nebojite se, da bi l>iii prevarani; harmonike So lahke za igranje, lepo izdelane in dovolj po ceni. To potrdim. Marko Težak imam harmonike že pet let od g. Goloba na 4 glasove; veljajo me 75 dolarjev, ali ne dam jih sedaj za one. kte-re so narejene v starem kraju in veljajo 150 gold., rabim jih pa že.pet let. M. Teschak. 1 11 mi an\ harm aikeod g. J. floloba že šest let, za nje sem dal $40 in so še sedaj lx>lj5e kak »r mie i/ stare dežele, ktere stanejo najvišjo ceno, rabim jih pa ob vsakej priliki. Martin Trlep, Joliet, 111. 1 .ini Michael Ki.jbufar potrjujem, da so harmonike izdelane od g. J. Goloba vrstno .ir!.., ja/ Že na nje igram 4 leta, dal sem za nje $25 in še sedaj jih ne dam zaradi njd» gl. .,u za $30. Mike Klobučar, Joliet, I1L M it. 1* ran kov iv potrjujem, da dela, ktere izdeluje g. J. Golob so fina; jaz sem kupil t.j - 1 harmonike j.re«! 4 leti in dal za nje $45 in 5e danes Imajo lepši glas kakor najboljše i/ s mre «i žele; d««M.-daj še niso potrel*jvale poprave Math. Frankovich, Calumet, Mich. — Silve te r Stranietz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da lunnonite iI r-lane |h. Ji>hn Golobu imajo tiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti vsakej godbi na žice, trubeute ali piščali. G. Stramec. Slika predstavlja srebrno uro z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem na 7 kamnov Bamo. . . tj)13.50 in na 15 kamnov samo ^>15.00 Na zahtevanje se razp šiljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in ~mstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se pr.poročam z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, 89. R. MADISON STREET, CHICAGO. L L Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni 11 o tel Floronce 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil ramo izvrstno a v e ž n pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e n-sko pivo, fina vina; izvrstne b m o d k h in okuBna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo Posebno Be priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! Sfe spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y. Ifcimftiiiinirliiiiiitr Mmmmmm»»m»mmi mmmmmmmmmmmmmm BI m I Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge po 4°|o brez H m w m B IB m M E odbitja novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanaki — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". ululuMOJuluROlululufO & m m & is s ■ m m IB •m HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik MJWAN POHEK Eedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsafcovrsM notranji! kakor vnanjili Meznij. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki Be je izučil in prejel diplomo na Blove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monako vem, New Yorku,Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejšo človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji iu bogatim znan-jemin skušajami IVAN POHEK, postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jezi-ku obrne na svojega rnjaka Drn. Gjura Ivana Poheka. On je na si30"fciiQ_e -i m stotine nevarno bolnih oseb ozdravil, pos.ilmo pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi iu rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Štovani g< »spod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemor^m boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da Be Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K a r o 1 B 1 aži n a, Can ion Ferry, Mont. Dr. a. /VAiV POHEK seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k nj^mu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezeu, in on odpošlje takoj zdravilo iu navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotičm osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na : Dr. G. IVAN POHEK, So. Emt 10. Walnnt Str., KANSAS CITY, MISSOURI.