Telefon št. 119.
Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
POLITIKA
Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiraua pisma se ne sprejemajo
SJpra/a: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De belo tiskana beseda stane 1"— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1*— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust
V
St. m.
V Ljubljani, sobota 22. maja 1926.
Leto I.
0 vzrokih premogovne krize in brezposelnosti.
IV.
V naših razmerah in otb predobro Ernami gospodavski uvidevnosti itn dalekoivildinosti maš tli vlad, ne moremo račumatti na skorajšnje oživo-tvorenje naše industrije in povečanje našega prometa. \ koli i ko Ibi se mogel naš premog izvažati, je zopet vprašan je zase in bolijo je, da: zaenkrat na 'toni ime zidamo. Naš premog sre inore po svoji kvailiteti nikakor tekmovati :z nemškim ali angleškim premogom. Ne moramo torej miti. nič.uinati, dia! ibi .se v dogliednem ealsu vpoistavilo v naših ruidlnikih obratovanje v prejšnjem obsegu. Računati moramo vse prej, da ho ikriža še ■trajala, da »e bo vz 1 ie. redukcijam delalo oh skrčenem številu, delovnih dni. Imamo torej; predi ,se!boj težak proibleim, katerega treba promatrati v onem obsegu, in z ono resnostjo, kakor se nam iz oziram na. opisani položaj prikazuje. A zirotke je iskati v naši im svetovno gospodarski kri-zi, v novem ekonoanjsiketm., industrijskem in tehničnem procesu, pri naš pa ;še povahu v zgrešeni vladni gospodarski, finančni in davčni politiki ter v neki meri tudi v neopredeljenosti naših gospodarskih organizacij. Krivda, da 'so naši rudarji brez ipoisla, ne leži na tem ali onem podjetju, na. tej ali oni skupini ali osebi.
Kako tedaj pomagati našemu rmlarsikenmi delavstvu v teh težkih 1 ,. ki se pret vori jo lahko v me-šece m lota!
Najprej moram omeniti, da je ibilo po vojni hudi 'v maš ih nudnifkih, kakor pač na Alngleškem in diugad, zaiposilonih precej delavcev, 'ki niso Ibili vsi stari in. 'sposobni rudarji, rudarji po,poklicu. Vmes je bilo dosti 'ljudi, ki iso prišli s kmetov, ki so bili tatkorekoč le '.sezonski delavci. V koliko so bili ti in taki delavci rentabilni za podjetja sama in tudi v pogledu stanovske in organizacijske zavesti na mestu, je vprašanje. Gotovo je pač, da se bodo ti lotili sedaj ved ali mainj. Kopet poljskega dela, ali si pa poiskati kak drug težaški pošel.
Druga je stvar z rudarji kot takimi s tistimi, ki jim je rudnik Ikra j dela, izaldužka in življenja, ki jidi je rmilinilk takorekoč ilirugi dom. Ti 'nw I ar ji ise il>o(do, alko ne bo dama do-ivotj dela, bolj in; bolj izseljevali v kraje, v katetrih jo vsaj nekaj več izgloda na (zaposlitev, izsbljuvali se bodo zlasti v Francijo, če ne 'bo neprestano padanje* francoskega franka, izzvalo 'tudi tam krizo. V Francijo je šlo po vojlrii še največ isloven-'■'kih rudarjev, tja so še zatekli po polomiiu memšlktt valute tudi oni isilo-v<*nški rudarji, ki ;S<) prej delali v vesi lailjskih ruiiltnikilli. Že danes j|e v r ranciji nad 12 tisoč, '.slovenskih rudarjev —- juigošlovaniskih rudarjev je 'skupno v Franciji okolu 18.000 — verjetno je torej, da bodo slovenski rudarji še nadalje iskali posla v Franciji. Nekaj delovne prilike za radarje je niiinrla tulili v Kanadi, toda prave slike in žalnetsiLjiviih poročil o življenju ruidanja v Kanadi še nimaimo. Ne motimo se, če trdimo, da iso m 'slov<n,skiga rmlarja v
severni Kanadi pa-iilike mnogo neugodnejše, ne samo v pogledu oddaljenosti in klanje, marveč tudi v pogledu stanovanj, varnosti in drugo. Rudar v Kanadi krči šele pot i mluistrijalizaciji dežele, ki je sicer 'bogata in iki ise (bo .še močmo razvila. Vendar je Kanada še daleč od razmer, kakršne so v ostali ih državah iseverne Amerike. Glede izseljevanja naših rudarjev v Rusijoi, je tudi bolje, da smo isi že prej na j asu um. Tisti, ki isoi se ogrevali za preselitev brezposelnih rada i'je v v Rubijo, ise niso najlbrže zavedali, da ne delajo s tem praiv ndbene usluge niti Rusiji sami. Nemška Avstrija, ise je dolgo pogajala z Rusijo glede zaposlitve avstrijskega delavstva v Rusiji. Nekaj delavcev se je tudi res izselilo tja, toda Rusija sama je bila isilino oprezna pri prevzemanju novih delovnih sil, ker vlada v Rusiji isami v rudolkopetvu večletna kriza. Zlasti rudarjev Ibaiš ne primanjkuje. Ruska vlada je razglasila po svojih vnanjih zastopnikih, da ne smejo v Rusijo oni, ki nimajo zaisiguj"anega dela, odnosno sorodnikov v Ruisiji, ki prevzamejo v vsakem .slučaju frlkirb za njihovo vzdrževanje. Torej tudi z izseljevanjem naših rudarjev v Rusijo, kakor ise je v zadnjem času ati izvestne strani, menda bolj, v strankarsko agit^-ne namerne, Kliko .zagovarjalo in priporočevalo na rudarskih shodih v TrboMjalh in drugoid, zaenkrat, ni nič. Ostane v glavnem edinole Francija kot edina dežela, kjer najdejo lahko brezposelni rudarji še delo, čeprav ne pod tako ugodnimi pogoji, kakor si jih želi rudar, ki zapušča svoj dom, ki mu je vendar drag, ter roma v isv.et v makli, da. mu bo vsaj večji zalslužek deloma odtehtal izgubo domačije.
Naše strokovne in socijalne or-ganifcacije in ustanove imajo težko nalogo pred seboj. 'S satno dnevno borbo proti temu ali onemu rudarskemu podjetju se ne bo v današnjih razmerah dolsti opravilo, ker si ponF jetjo sama visled nadprodukeije in zmamij.šanega oldjema me vedo in ne morejo pomagati. To je eno najtežjih vpralšainj, kar so jih keda.j imele reševati naše strokovno organizacije. Rudarji imajo svoje bratovske skladnice, Iki. vrše nedvomno važno in prepotrebno Ka va ravni n o funkcijo, toda te skladni ca* ne ImkIo mogle v današnjih razmerah same dosti pomagati. A jp rasa,nje bi bilo laž-je rešljivo, če bilbila naša vlada izvedla za varovanje 'brezposelnih. Kodna vladna, podpora brerzpo.sej-niim i.ndulsti ijskim delavcem, čeprav bi bila še tako skromna in nezadostna, Ibi omogočita, da si* za silo. pre-bijejo časi najihujše hmziposellnoisti. Angleška vlada, je izidala ogromne svate iza brerzposelne, zavedala se je, da n e-more dinga če, in delavstvo' je moglo ostati doma in čakati na ugodnejšo industrijsko konjunkturo. Naša država ni tako bogata kakor indutstauljiska in kolonijalna Angleška, zato je pa tiiidi število indu-štiijisikega deilavstiva pri nais manjše, in podpiranje ibreizposellnih bi ne .zahtevalo tako ogromnih svot. Tudi
to vprašanje spada torej, vsaj po tej strani, v oni kompleks vprašanj, katerim je mogoče pomagati z moderno socijailno politično zakonodajo. Le žal, *da ne imoreano po vseh dosedanjih izkustvih dolsti pričakovati o|d vlade niti v tem pogledu. Naše organizacije in naši rudarji si bodo morali tedaj pomagati še največ sami.
Nadaljna intervencija Delavske zbornice za trboveljske rudarje.
Kakor smo že zadnjič poročali, je komisija, ki jo je poslala Delavska zbornica v Francije in Nemčijo, da preuči tamkajšnje delavske razmere, predložila obširno poročilo, ki naj služi kot objektiven kažipot vsem onim delavcem, specijelno rudarjem, ki se nameravajo vsled brezposelnosti izseliti v tujino. Poročilu so pridejane statistike o plačah, o ceni življenskih potrebščin, stanovanjskem' vprašanju in o poslovanju socijalnili zavodov, v tamkajšnjih ki-ajih. Poročilo je bilo razdano v več sto izvodih tako, da bo imel vsak interesent čisto jasno sliko in se bo m opel na podlagi tega poročila zanesljivejše ravnati.
Iz tega poročila je i-azvidno, da je treba za tiste, ki se hočejo izseliti, predvsem poskrbeti:
1. da n<* padejo v roke goljufivih agentov,
2. da se jim zasigurajo sredstva za eventuelen povratek in
3. da se z vso silo pritisne na vlado, da sklene z Nemčijo in Francijo reciprocitetno pogodbo glede dajatev socijalnih zavodov.
Tajnik Delavske zbornice sodr. Filip Uratnik je takoj po sprejetju tega poročila skupno z zastopniki naših strokovnih organizacij uvedel akcijo v smeri povoljne rešitve teh vprašanj. V ta namen je poselila deputacija zastopnikov Delavske zbornice gospoda rudarskega glavarja Stergarja in generalno direkcijo Trbovljske premo-gokopne družbe, kjer se je po temeljiti obrazložitvi položaja stavilo naslednje predloge:
1. Vsem onim rudarjem, .ki delajo skrajšan »šilit« naj se izplača' podpora v obliki nabavnega prispevka.
2. Za vse one rudarje, ki so bili reducirani pri Trboveljski premogokop-ni družbi, naj izplača Trb. prem. dr. odpravnino, katero se naloži v izseljeniški fond, da bo vsakemu rudarju, ki bi ga dloletela v tujini kaka nesreča, ali da bi postal brezposeln, omogočena vrnitev v domovino.
3. Glede sklenitve reciproeitetne pogodbe bo uvedla Delavska zbornica ponovno akcijo, da se zainteresira vse delavske organizacije, vse poslanske klube in vse državne oblasti, da se ta pogodba končnoveljavno že enkrat sklene.
Gospod rudniški glavar Strgar je obljubil deportaciji vso moralno pomoč za dosego teh zahtev. Generalno ravnateljstvo Tihi prem. dr. je izjavilo, da zaenkrat nima še pooblastila, da bi tem zahtevam ugodilo. Po obširni di-sknziji se je vendar sklenilo, sklicati v petek, dne 21, t. m. anketo, na kateri bodo zastopani rudarsko glavarstvo,
zastopniki TPD., zastopniki Delavske zbornice in. zastopniki II. Rudarske skupine. Na tej anketi naj se vzame za podlago rešitev tega vprašanja, predloge Delavske zbornice.
Ob sklepu lista smo izvedeli, da se je ta enketa vršila. Natančen rezultat razgovorov bomo priobčili v.prihodnji številki.
K športni konferenci v Trbovljah.
Na Biukoštni pondeljek 24. maja 1926 se bo vrišla prvič na slovenskih in celo jugoslovanskih tleh delavska športna konferenca. —
Delavsko gibanje, ki se je v zadnjem letu že nekoliko izboljšalo, zlasti na strokovnem polju, postaja danes intenzivnejše in jačje. Proletari jat Jugoslavije postaja solidaren, on ise združuje povsod, on vstvarja združene enotne organizacije proti jugoslovanski bui-žuazi ji.
Športni proletarijat mu sledi. Zaveda se, da je v slogi moč, in zato danes gradi i na. športnem polju močno in enotno delavsko športno organizacijo za Jugoslavijo.
Tudi ta delavska špoatna zveza pro-letarcev-športnikov mora temeljiti na razredni zavednosti in bojevnosti.
Cilj naših športnikov - proletarcev ni rekorderstvo v meščanskem smislu, temveč marksistična vzgoja s katero bo delavsko športna mladina postala avant-garda razredno bojevnega marksističnega proletari jata jugoslovanske države.
Delavcem športnikom, ki bodo razpravljali na konferenci v Trbovljah o svojem bodočem kulturnem in športnem delu, pa iskreno želimo velikih uspehov.
Naj živi enotna delavska športna zveza, naj živi proletarska solidarnost!
Stan in Dom.
Iz članka »Zidajmo naprej« v Našem Glasu« št. 13 je razvidno, da gosp. Rojc ni zadovoljen z odgovorom gosp. *arh. Zupana, temveč smatra še vedno svoj »recept« kot edino pravilen. V ta izvajanja, ki spadajo v področje strokovnjakov, bi se ne utikal, če ne bi bile ravno stavbe Stan in Doma vzrok kritike g. Rojca.
G. Rojc povdarja v svojem; zadnjem članku, da podaja svoje misli z dobrim namenom, kar 'bi mu rad verjel, če ne bi izrekel sumničenja, »da si je znabiti kdo vtepel v glavo pridobiti si zaslugo ali slavo z nepotrebno stavbno potratnostjo na račun drugih.« V svojih člankih kritizira visoke strehe, češ, da je tako zidanje neekonomično in drago ter priporoča stavbe z ravno streho, ali pa hiše z enim nadstropjem s pqložno streho.
V svrho informacij je izdala zadru-g'a Stan in Domi več publikacij, tako brošure »Stan in; Dom«, »Zgradbe stanovanjskih hiš«, »Namen Stan in Doma , dalje poročila v listih »Produkcija« z dne 1. marca, 18. junija, 14. avgusta 1925 in 28. marca 1926 ter več član« kov v dnevnikih in raznih zadružnih' listih. Dvomim1, če bi bil g. Rojc tako ostrega perfesa, ako bi te publikacije kdaj bral. Rešitev in odločitev za tipe
Svetovno
znano J
FOX
£ čistilo je za čevlje vendar najboljše.
s
Stra* 2.
„D E L A V S K A P O LI T I K A"
Štev. 111.
hiš in način zidave ni padla v enem dnevu in nepremišljeno po eni osebi, temveč se je to natančno premotrivalo in posvetovalo .s strokovnjaki in merodajnimi faktorji Stan in Doma.
Člani .Stan in Doma so vsakomur hvaležni za pametne in praktične nasvete in je brez dvoma, da bodo tudi g. Rojcu odkritosrčno hvaležni, če ho s svojimi nasveti pripomogel do pocenitve njih hiš in stanovanj.
Radi pomanjkanja prostora v tem listu se v detajlne odgovore ne morem spuščati. Tudi ne smatram za potrebno ponavljati tisto, kar je že v zadružnih publikacijah navedeno. Kdor se za' stvar 'zanima, dobi itak brošure po Din
2.— na Aleksandrovi cesti 5. Vseeno je pa treba v ilustracijo odločitve za take strehe nekaj vrstic.
Zadružna pomoč pri Stan in Domu je dvojna: Prva stremi za tem, da se zidajo zadružne hiše, kjer se oddajajo članom, ki nimajo sredstev za lastne hiše, stanovanja po zmernih najemninah in ki ostanejo lastniki teh stanovanj do smrti. Druga pomoč je ta, da se daje tistim, ki imajo nekaj kapitala posojila proti mesečnemu odplačevanju in vrnitvi v 17 letih. Kredite daje članom Mestna hranilnica z garancijo mestne občine in Viške občine po 8%.
Vsak, ki zida lastno hišo postane takoj zemljiškoknjižni lastnik stavbi-šča in stavbe. Napram zadrugi nimajo nobene druge obveznosti, kakor samo to, da plačajo po 4 deleže skupaj tedaj 1000.— Din in da se tisti, ki zidajo na kolonijah obvežejo zidati zunanjost stavbe tako, kakor to večina dotične kolonije sklene. Notranjost stavbe lahko napravi vsak, kakor kdo hoče. Zunanjost je pa prilagoditi celotni skupini. Druga obveze napram Stan in Domu ni. Za vrtno kolonijo na Tržaški cesti je bilo napravljenih več tip, med njimi tudi tipe z nizkimi strehami. Pri glasovanju za eno ali drugo ti po s« se skoro vsi člani — razen dveh — izrekli za tipe z visokimi strehami. Jaz za svojo osebo sem bil proti visokim streham, ker sem imel željo, da se zida v narodnem slogu in zgradi lično kranjsko vas, toda praktična uporaba in druge okolno-sti, ki so v zvezi z visoko streho so me odvrnile od tega, da bi komu prigovarjal moje načrte. Že gradbeni vodja je v svojem članku povdarjal, da je s temi strehami dosegel nevezanih sten v zgornjih sobah, kar je za lastnike velikega pomena.
Radi trditve g. Rojca, da so njegove ravne strehe cenejše od naših strmih streh, navajam tu nekaj številk. Naše strme strehe stanejo merjeno od kapa do kapa z vsem tesarskim delom in kritjem popolnoma kompletno z vsem ma-terijalom vsak kvadratni meter % Din, tedaj ca 100 ra1 9.600 Din. Ravne betonske strehe, kakor jih priporoča g. Rojc pa stanejo kvadratni meter 180 do 200 Din, 100 m 3 18.000 Din, in so tedaj skoro še enkrat dražje. Pri tem pa še niso prišteti stroški za ograjo, ki bi veljala ca 4000 do 5000 Din. O raznih nedostatkih in o večnem popravljanju takih ravnih streh niti ne govorim. Ravne strehe so prikladno za razne prizidke, kjer druge strehe ni mogoče napraviti.
Kar se tiče drugega nasveta gosp. Rojca, da naj bi sc zidalo mesto teli strmih streh v enonadstropje, je za nas iz istili razlogov nemogoč, ker je stavba z enim nadstropjem za 500 do 600 Din pri vsakem kvadratnem metru zazidane ploskve dražja, kakor pa naše dosedanje stavbe. Naše ti pe stanejo od 1500 do 1605 Din vsak kvadratni meter. Isto stavbe z isto razpredelbo, istimi prostori, iz istega materijala in ravno tako izvršena, samo mesto sedanje strehe zidana v enonadstropje s položno streho, hi veljala 2000 do 2200 Din za m3, in bi bile naše sedanje stavbe dvignjeno v prvo nadstropje za 30.000 do 45.000 Din dražje. Povdarjam, da bi imeli s tem popolnoma iste prostore, lcer bi se notranjost v ničemer ne iz-premenila. Na zunanji obliki bi tudi ničesar ne pridobili, ker hi take visoke enonadstropne stavbe veliko slabejše vplivale, kakor pa sedanje, kajti dolžina in širjava stavbe mora biti vedno v nekem razmerju-z viseči no.
Za pravilnost teh številk so vsakomur na razpolago oferte, stavljene ml tukajšnjih s ta v b en i ko v.
Tudi sklicevanje g. Rojca na stavbno oblast, češ dn ne bi smeta priporo-
čati pritličnih hiš, je neutemeljeno, kajti na tak način, da bi se s še strožjimi predpisi oviralo stavbno gibanje, še ne bo Odpravljena stanovanjska beda. Vsak stavbni pokret je od vseh brez izjeme le pozdravljati, ker je to le v interesu vseh. Odpraviti bi bilo tiste stare predpise, ki niso več v skladu s sedanjim časom, odpraviti bi bilo vse sedanje visoke takse in drugo, ne pa da bi se oviralo po nepotrebnem. Sicer je pa navedba g. Zupana mišljena tako, tla je stavbna oblast priporočala mesto nizkopritličnih, visokopritlične hiše, tedaj da bi se ne šlo s kletjo globoko v zemljo.
Iz tega sledi, da smo vse napravili, kar je bilo možno, da zidamo poceni, praktično in enostavno, kakor to nasvetuje g. Rojc.
Ko so se člani odločili za te tipe visokih streh, so se stavbe razpisale in podjetnike povabilo, da stavijo svoje oferte. Najnižje ponudbe za sedanje tipe so bile: za tipo I. 122.000 Din, za tipo
II.	128.000 in za tipo III. 152.000 Din. Rotom licitacije med petimi najnižjimi po nudniki, pri kateri so bili navzoči skoro vsi člani, so se dosegle cene za tipo 1. 99.000, za II. 105.000 in za tipo 111. 130 tisoč dinarjev. Prve dve tipi imata štiri sobe in kopalnico, tretja tipa pa šest sob, kopalnico in druge pritikline. Vsak član je imel pravico oddajati stavbo komur je hotel. Vsakomur se je priporočilo, da naj skuša dobiti še cenejšega podjetnika.
Na vprašanje, če je med lastniki teh hiš kak drž. nameščenec, bodi povedano, da zida na tej koloniji 5 drž. uradnikov, 4 učitelji, 5 drugih drž. in mouopol.skih nameščencev, 1 pisatelj in 8 privatnih nameščencev oziroma delavcev. Med 349. člani nas je 176 drž. nameščencev, torej prav lepo število.
Glede odplačevanja kreditov in državnih podpor pa drugič kaj.
E. Podkrajšek, tajnik zadruge Stan in Dom.
Prekmurske novice.
Vprašanje borze dela. Kakor Izna-no, je Delavska zbornica prevzela začasno vzdrževanje ukinjene državne
borze dela in je tudi za nadalje pripravljena jo vzdrževati pod pogojem, da k vzdrževanju prispevajo tudi občine v Prekmurju. Tozadevno se je stopilo v stik s sreskima poglavarjema v M lirski Soboti in Dolnji Lendavi, ki sta izdala na vse občine okrožnico z vabilom, naj se predlogu Delav. zbornice pridružijo. V to svrho se je tudi sestavil odbor iz zastopnikov strank in gospodarskih organizacij, ki je potom časopisov nflslovil na prekmurske občine sledeči oklic:
Vsem občinskim uradom v Prekmurju!
»V Murski Soboti je obstojala že od leta 1920 državna borza dela. S 1. aprilom letos pa je bila ta borza dela ukinjena. Delavska 'zbornica za Slovenijo v Ljubljani je začasno prevzela vzdrževan je borze dela in sicer za dva meseca. Za daljšo dobo je pa sama ne more vzdiževati, ker nima za to potrebnih sredstev. Pripravljena je pa prispevati za nadaljnje vzdrževanje borze dela pod pogojem, da prispevajo polovico prekmurske občine. Stroški za vzdrževanje borze dela hi znašali letno okoli 40.000 Dim, od katerih bi odpadlo polovica na vse občine. V Preklinja je 174 občin, hi odpadlo torej na vsako občino okoli 160Din, oziroma več ali manj po številu prebivalstva. Podpisani odbor se obrača na vse prekmurske občine s prošnjo, da se izjavijo na uradne pozive, ki so jih dobile, ali jih še bodo od sr ozki h poglavarjev v Prekmurju, da so pripravljene sopri-spevati k vzdrževanju borze dela.
V Prekmurju je okoli 10.000 delavcev, ki iščejo vsako leto delo in zaslužek. Že samo to ogromno število jasno kaže, da je borza dela za Prekmurje neobhodno potrebna. Zato se obračamo na vso občinske urade, da se, zavedajoč se važnosti te inštitucije, odločijo priskočiti na pomoč s prispevki za njeno vzdrževanje. Prepričani smo, da bo prihodnje leto država spet sama prevzela vzdrževanje borze delu, uko ho videla njeno neobhodno potrebo, ki bo dokazana s tem, da smo si jo sami vzdržali.«
Murska Sobota, dne 15. aprilu 1926.
Sledijo podpisi.
Od občin je sedaj odvisen nadalj-ni obstoj borze dela. Če se predlogu Delavske zbornice ne pridružijo, se borza dela s 1. junijem ukine. —
Poljedelski delavci za Francijo. »Generalno francosko društvo za emigracijo« v Zagrebu išče 1000 poljedelskih delavcev za Francijo. Delavci iz Prekmurja, ki želijo iti na delo na Francosko, naj se obrnejo za pojasnila na borzo dela v Murski Soboti, ulica Mala Kaniža 126, kjer so jim .naznanijo plačilni in drugi pogoji, kakor tudi čas odhoda iz Murske Sobote, oziroma Zagreba.
Šs nikdar tako ceno, kot sedaj,
TEHSTILSflZflH I) Ljubljani,
na RREROifEM TRGU št. 10, prodaja doHle? zuiop traja:
Batist modno Ijaraasfi a Sin S'— Rotenina 89 cm Ma a Sin 8 — Hssmbpih zelo trpežen a Din 10 — Hrep in delen fini naj-nosejši. . . . a Bin 12 —
Mašili in ženstii angleški in češki štofi najcenejši!
pri Mstilijazspju je blago! Križem sveta.
Rusija zgradi velike hidroelektrič-ne naprave. I. Tzechewsky, ravnatelj ruskega departmenta za zgradbo električnih central, je predsednik posebne ruske komisije, ki je bila v Wa-shingtonu, Baltimorju in Philadelphi-ji, da študira ameriške metode hidro-električnega razvoja. Komisija je bila poslana tja iz Moskve in pomagajo ji ameriške strokovne in vladne agencije pri zbiranju podatkov. Komisija bo ponesla s sabo v Rusijo informacije o zgradbi velikih jezov, električnih central in sistemov za oddajanje električne sile. Komisija je obiskala in študirala hidro-električno centralo Conogin-go ob reki Susquehanna blizu meje držav Marylarid in Pennsylva;nija. To napravo je komisija posebno pazno pregledala Tzeche\vsky in njegovi tovariši so prinesli s seboj načrte za razvoj plovbe po rekah, gradnjo liidro-električnih naprav in umetno namakanje zemlje. Zadnjih šest let sovjetska vlada študira sistem reke Dnjeper, ki namaka Ukrajino. Izrabiti namerava njeno vodno silo in porabiti njeno vodo za namakanje zemljišč. Ti načrti so bili seveda predelani in sicer po izkušnjah, ki jih je komisi ja dobila v Ameriki. Komisija obišče kasneje tudi znano veliko hidro-električno napravo Ontario Hydro-Electric, ki je last- države. Projekt ob reki Dnjeper je velikega političnega in gospodarskega pomena za Evropo. Sovjetska vlada namerava zgraditi omrežje kanalov in ga zvezati z nemškim kanalom, tako da bodo izve-zani s Ornim morjem. Po teh kanalih bodo prevažali železno rudo iz Rusije v Nemčijo. Rusko - nemški kanal bi omogočil, da rusko - nemška pogodba postane, meso in kri. Na zgradbi prve enote kanalskega dnjeperskega omrežja .prično delati že v nekaj mesecih. Za to začetno delo je preračun jenih 75 milijonov dolarjev. Od tam bodo napeljali električno silo na premogovno polje in rudnike železne rude v južnih pokrajinah Rusije.
Grčija namerava osušiti Maeedon-sko planoto. Neka ameriška inženirska tvrdka je sklenila z grško vlado pogodbo za osušen je macedonske planote. Ker pokrivajo planoto velika močvirja, so se na njej zrojili komarji, ki povzročajo mularijo in druge bolezni. Po izjavi ameriškega konzula FarnaN da je Grčija prejela že dva milijona dolarjev posojila, da je pričela z delom. Delo bo trajalo štiri leta in pol in bo stalo 26^570.000 dolarjev. Pri tem delu bo zaposlenih okrog pet tisoč delavcev, največ pri kopanju jarkov za odtok vode. Kadar bo delo dovršeno, se bo lahko naselilo na tem ozemlju
KOLESA
najboljša in najcenejša
samo pri
J. GOREČ
210 Palača Ljublj. kreditne banke,
okrog petindvajset tisoč družin, ki so bežale iz Turčije. Ozemlje meri okoli 300 štirjaških milj. Najprej izravnajo strugo reke Vardar. Na to prično graditi .nasipe in jezove. Reki Gallikos in Aliakmon poglobe, močvirje Jenidje o suše, jezeri Ardzan in Amotaivo pa izpraznijo, tako da ne bodeta več gnezdišče strupenih komarjev, vsi e d katerih šestdeset odstotkov prebivalcev JSa-lonika in osemdeset odstotkov pri bežni ko v boleha na mrzlici. Zemlja, ki jo pridobe na ta način, je zelo rodovitna. Od pridelka na tej zemlji pričakujejo, da bo omogočeno Grčiji uravnati njeno trgovino z inozemstvom,
Tovarne za lokomotive se šele iz Nemčije v Rusijo. Nemška družba je izdelala načrt, da se njene tovarne za izdelovanje lokomotiv v Duesseldorfu preselijo v Rusijo. Družba zahteva za tovarne sedem milijonov dolarjev in s tovarno odpošljejo v Rusijo tudi svojega ravnatelja, ki je izvežban v gradenj« lokomotiv. Nemške banke so se izrekle, da financirajo kupčijo, sovjetske oblasti so se v načelu tudi že izjavile zanjo.
Mehiška vlada otvorila štiri agrarne banke. Mehiška vlada je otvorila štiri agrarne banke v mestih Mo-relia, Durango, Tula in Celaya. Nove banke, ki so komaj izačetek, so izpolnitev ene najvažnejših točk v programu socijalističnega predsednika Calle-sa malim kmetom. Banke so zadružne. Ustanoviti se imajo kooperativna društva, kjer že ne obstoje, in ta vzamejo prednostne delnice. Denar se porabi le za izboljšavanje farmanskih zemljišč in za nič drugega. Vso začetne banke imajo po 200.000 dolarjev glavnice. Drugi važen korak, ki ga pripravlja Galic«, je popolna vladna kontrola vse električne energije v republiki. To pomeni, da bodo vse družbe, ki proizvajajo električno gonilno silo, pod nadzorstvom zvezne vlade. Program vlade določa, da .se morajo razviti vse ogromne hidroelektrične rezerve v Mehiki.
»Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10/5 pošlje vsakemu naročniku »Delavske Politike« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal!
Gibanje delavcev v Chicagu. Chi-kaška organizacija pleskarjev, sobnih slikarjev in tapetnikov in organizacija pribijalčev tehnikov sta sklenili novo pogodbo s stavbinskimi podjetniki. Pogodba je veljavna za tri leta in mezda je določena na L50 doalrjev na uro. Tesarski delavci in ometači pa še niso sklenili nove pogodbe in ne odnehajo od svojih zahtev. Ometači bodo izvedeli dne 7. maja, če bo vojna ali mir v stavbiuski industriji. Zidarji in drugi stavbinski delavci pazijo, kuj bodo storili ometači, da jim priskočijo na pomoč, uko bo tako zahtevala potreba. Organizirani akcidenčni stavci, člani tipografične unije, se pripravljajo na stavko. Tipografična unija že pobira prispevke za stavkovni sklad. Oni zahtevajo 54 dolarjev mezde na teden, to je tri dolarje povišanja na teden. Strajni ki pri American Oven & Mach'110 kompuniji so v stavki zaradi nja organizacije. Obenem 1JU. 0,1 ^ y!i zaeija strojnikov vodi	<)d
povišanje mezde, ki bi n«4	.	, •
22. maja da 1 je. Strojin ki 95 c na uro, /zahtevajo P ^ ;)? eftnt()V podjetniki jim ^"^panijd je pri-! V — Oprita, ker so bili "m rVp' trije« organizirani delavci.
o' JV oročali ostalim delavcem, da n. TJ r^rajo- V delavnici je bi-
", dvanajst neorganiziranih delavcev in vsi skupaj so h krate zapustili delavnico. Podjetnik je seveda najel stavkokaze, unija je pa razpostavila svoje stavkovne straže. Pričakuje se, da sestavka kmalu izravna, ko se pred sednik družbe povrne iz Kalifornije.
Štev.111.
.DELAVSKA P O Li T 1 K A“.
Stran 8.
Dnevne novice.
Trboveljska slavnost dovoljena! Včerajšnje »Jutro« je objavilo, da je srezko poglavarstvo v Laškem prepovedalo nedeljsko trboveljsko delavsko slavnost ob priliki razvitja »Svobodi-nega« prapora. Sodr. Tuma je včeraj interveniral pri velikem županu, ki je prireditev v celem obsegu dovolil. To naznanjamo vsem ljubljanskim in zunanjim sodrugom. Prireditev je torej dovoljena in sodrugi naj se je v čim večjem številu udeleže.
V Belgradu krpajo še vedno vlado. Največji trenutni jugoslovanski politični mučenik Uzunovič, skuša rešiti radikalno edi.nstvo, vlado, sebe... in naj:brže tudi gospoda Pašiča, za vsako ceno, pa čeprav nima večine in tudi ni i zgleda, da bi si jo mogel vstvariti. Skrpal je spet vlado s pomočjo radi-čevcev, Badiča samega pa je izgnal iz Belgradu, mu lepo (ali grdo, bogve!) priporočil dvomesečno koufinacijo v isolnčni Dalmaciji, če že noče spet v mračno tujino. Radič je, kajpak, sprejel tudi ta pogoj. Radič sprejme vsak Pogoj. V tem je pravzaprav še večji mučenik kot Uzunovič sam. Tako so se torej idealni zavezniki, radikali in ra-dičevci, zopet zedinili in učvrstili svoj vladni položaj. Da stoji potemtakem nova vlada na trdih in neporušljivih temeljih, ni treba niti povdarjati. Če ima ali če nima večino parlamenta za tseboj, se bo pa kmalu videlo. Če se bo Parlament namreč kdaj sešel. V tem slučaju bomo pač imeli spet vladno krizo. In tako naprej. Vse to ima pa vendar za prizadete neko prav prijetno stran. Čim bolj se javnost ukvarja z vladnimi krizami, tem bolj pozabi na korupcijske afere. In to je vsaj Radetu Pašiču všeč. Naj ima vsaj on nekaj od vsega tega— Še najboljše pa bo, da se parlament razpusti in razpišejo nove volitve. Nove volitve bodo vsekakor prav.kmalu. Če bo narod znal prav soditi. in obsoditi, pa še ne vemo. Delavstvo je morda edino kolikortoliko pripravljeno na to novo borbo.
Soci jalistična zinaga v Črni. — Iz Črne smo prejeli: 16. maja so se vršile občinske volitve v Črni in je socijali-sticnu stranka temeljito obračunala z demokratsko in klerikalno stranko. So-e l.i a listi smo dobili 361 glasov in 17 mandatov; klerikalci 98 glasov iu 4 mandate, demokrati 80 glasov in 4 mandate. Soci ja listi kot zastopniki revnega ljudstva, pravice in poštenosti, smo en mandat pridobili (zadnjič smo imeli 16 mandatov), klerikalci so pa izgubili 5 mandatov, kapitalistični demokrati so pridobili 4 mandate. Socijalistična stranka, ki je imela kakor rečeno, prej >6 odbornikov jih ima sedaj 17; klerikalci prej t), zdaj 4. Vseli upravičenih ''olilcev je bilo 827, oddanih glasov je ,|>a bilo 539. Te volitve so za nas lep dokaz, da ako se pošteno de]a v prid ljudstva, ni treba posebne agitacije in kričanja, ker «e vsako pošteno delo tudi pošteno poplača in uvažuje. Živela socijalistična črnska občina! Socijalist.
Dr. Karel Triller. Predvčerajšnjim je nenadoma umrl znani dolgoletni vodja s ta r o d e m o k r a ts k e stranke dr. Karel Triller, odvetnik v Ljubljani. Zadela ga je kap. Pokojni je bil poleg dr. Tavčarja eden najizrazitejših in najdelavnejših demokratskih prvakov, ki je zelo vztrajno in aktivno deloval na gospodarskem, političnem in kulturnem polju, v raznih dobrodelnih dijaških in drugih organizacijah, itd. Ril je večletni deželni poslanec, ljubljanski občinski svetnik, nato član slovenske narodne vlade in začasnega narodnega predstavništva v Belgradu. Bil je dober pravnik, govornik in novinar. Spadal je k starejši demokratski generaciji, vendar je bil osebno zelo socijalno čuteč človek. Zadnja leta jo zlasti deloval v gospodarskih organizacijah. Zapustil je za seboj leji spomin.
nogavic x žigom Jn znamki! (rdečo, modro ali zlato)
„klju&“
da se prepričate, kako en paij traja kakor štirje pari drugih^ Dobivajo se v prodajalnah, Nogavice brez žiga .ključ so ponarejene. ea « v>
O ljubljanskem velesejmu. Bodočnost naroda in bodočnost države ni samo v idejno zaokroženih dobrinah, bodočnost naroda in države je pravzaprav v dobro in solidno urejenem gospodarstvu, ki edino garantira za trajno bitnost poedinca, naroda in države. Le koder je urejeno gospodarstvo, koder je za trajno zgrajena industrija iu smotreno ustvarjena obrt in trgovina, je upanje in je vera, da narod ne bo propadel, temveč, da bo zmožen neizprosni konkurenci današnjega veka uspešno kljubovati in celo tekmovati. Iz teh vidikov se je rodila misel velesejmov in v tem pravcu ima velesejem usmerjeno svojo organizacijo.
je najboljša žitna kava!
Reklame
ne potrebuje
0. Bernatooič
ker se blago radi svoje kvalitete in cene samo priporoča.	83
Slovensko planinsko društvo v Ljubljani naznanja, da otvori za Bin-koštne praznike Aljažev dom v Vratih in Cojzovo kočo na Koroškem sedlu. Obe postojanki so preskrbljeni rz jedjo in pijačo.
Za stopše in botre birmancev!
Najlepša, največja in najcenejša izbira vsakovrstnega oblačila Vam zainore nuditi le naša detailna trgovina na Erjavčevi c. 2
2za
Konfckcljslcet tovarno
FRAN DEREK99 8 Cie., UUBLJflHfl.
Svoi svojim!
Nekatere tvrdke se branijo oglašati v delavskem tisku.— Delavski gospodar, delavska gospodinja se bosta branila njihovih izdelkov, — Kdor ne oglaša v edinem delavskem dnevniku Jugoslavije
Jelavdii Politiki
naj ne išče odjemalcev med delavstvom 1
SPLOŠNO KONZUMNO DRUŠTVO „P0SAVJE“
V ZAGORJU OB SAVI.
•»»a tvoja prodajalna v Z«gorju, Loka pri Zogorjg in Velenje.
Blago prodaja vse vrate špecerijskega in manufakturo po najnižjih dnevnih cenah. — — — Član lahko postane vsak.
Pristopnina Din 2*50 - - Delež Din 50-
RAVMATEUSTV0.
Vpisovanje šolskih otrok ob pričetku glavnih počitnic. Po naredbi velikega župana se vrši po vseh osnovnih šolah ljubljanske oblasti vpisovanje šolskih otrok 30. junija ter 1. in 2. julija 1926, da se že med počitnicami določi število razredov in učiteljstva.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja na današnji inserat tvrdke Ivan Perdan, nasledniki v Ljubljani, v zadevi Ciril in Metodovih vžigalic. Mislimo, da je odveč hvaliti prvovrstno kvaliteto naših vžigalic. Vsak Slovenec je dolžan, da kupuje in zahteva povsod naše domače Ciril in Metodove vžigalice, kajti s tem pripomore naši šolski družbi k uspešnemu delovanju v korist Ciril in Metodovega solstva. Dolžnost nas vseh je ta, da bodrimo in spodbujamo našo deco doma in v tujini k ljubezni do njenega maternega jezika. Apeliramo tedaj ponovno, da se vsak p os luži Ciril in Metodovih vžigalic, katerih geslo je: Mal položi dar, domu na altar.
Iz Socijalistične stranke Jugoslavije.
Na zadnji seji pokrajinskega načelstva stranke je bilo sklenjeno, da se v dosego čim večje strankine delavnosti upostavita v Sloveniji dva organizacijska centra in sicer eden v Ljubljani in drugi v Mariboru. Vodstvo organizacijskih poslov prevzame za vse organizacije v Ljubljanski oblasti Oblastni odbor SSJ v Ljubljani (dopise je naslavljati na poštni predal 104) in za organizacijo v Mariborski oblast; pa Oblastni odbor SSJ v Mariboru (Ruška cesta 7). -— Krajevne organizacije naj se v vseh organizacijskih zadevah (glede obračunavanja, shodov itd.) ob račajo izključno na ta dva odbora. Oblastni odbor v Ljubljani tvorijo v Ljubljanski oblasti stanujoči odborniki pokrajinskega odbora. Isto-tako oni v Mariborski oblasti, ki tvorijo oblastni odbor za Mariborsko oblast. — Pokrajinski odbor SSJ pa ostane isti kot sedaj in bo kakor doslej vodil skupne akcije iu skupno delo. Dopise za pokrajinski odbor ali pokrajinsko tajništvo SSJ je naslavljati istotako na poštni predal 104.
Na dosedanji naslov tajništva na Vidovdanski cesti naj se dopisov ne naslavlja več, ker se tajništvo v najkrajšem času preseli.
Pokrajinsko tajništvo SSJ.
Trbovlje.
Dne 11. maja je priobčilo »Jutro« potvorjeno poročilo iz Trbovelj o naši zadrugi, da je gosp. Kerže popolnoma nedolžen in da ima že vise črno na belem, v resnici je pa ta zadeva popolnoma drugačna.
Uradna revizija Zveze slovenskih zadrug iz Ljubljane, po revizorju g. Šifrerju Andreju vršeča se dne 2.-3. in 4. jau.it. 1., je, ugotovila, da je zadruga v pravu in da g. Kerže n je ji dolguje na prejeto blago Din 14.963.74 p in za zadružne predmete v znesku Din 528.12 p. torej skupaj Din 14.591.86 p. Celo zadevo pa vodi g. dr. Dimnik iz Krškega. Kazensko sodišče je sicer ustavilo kazensko postopanje napram g. Keržetu, cela zadeva je pa izročena civilnemu sodišču. Kar se pa tiče deležev in hranilnih vlog naših elanov, si pa naj dopisnik iz Jutrove dežele ne beli gl a v e, ker visi naši člani dobro vedo, da gosp. Kerže še ni poravnal svote, ki jo dolguje zadrugi. Načelstvo zadruge Rud. dom,Trbovlje.
Kranj.
Malokdaj se oglasimo delavci iz Kranja v naši »Delavski Politiki«. Pa zato ne smete misliti, da se nam dobro godi. O ne! Mislimo, da delavstvo ni nikjer tako tlačeno in mize ni o plačano kakor pri nas, posebno pa v Jugo-češki tvornici, V tovarni, katere delničarji so gotovi gg. iz Kranja, ki imajo pri vsakih volitvah za delavstvo polne kost1 obljub. Pokažite sedaj gg. vašo ljubezen in povišajte nam naše borne zaslužke. Pri prihodnjih volitvah vas bo kranjsko delavstvo sodilo po vaših delih.
Industrija se pri nas še precej razvija, s tem bo postalo naše mesto proletarsko. In proletarske organizacije iu proletarska borba se bo prej ali .slej razvila tudi pri nas.
Ceste so tudi nekaj bolj razsvetljene, pa menda ne mislijo kranjski pur-garji iz naših cest napraviti ljubljanske Aleksandrove ceste,samo v pogledu razsvetljave? Popravite gg. občinska pota, da ne bodo popotniki v deževnem vremenu gazili do kolen v blatu.
Drugič, sodrug urednik, se zopet oglasimo. Delavci v Kranju in okolici-vsi v enotne razredne organizacije! — Kranjski zavedni delavci.
Produkcija - krema za čevlje.
Zahtevajmo in kupujmo vedno in povsod le .Produkcijo kremo* za čevlje. 130
m. RAUCH
trgovina otekla
Cilji, Prešlima ul.
priporoča steklo zaoknna, zrcala, slike, okvirje za slike, svetilke, porcelan, kameno posodo itd. itd. Na drobno!Na debelo!
pD
Modne tagarne in šesijote
v veliki izbiri in po ugodni ceni
najdete
v obče znani nad 50 let obstoječi manufakturni trgovini
R. Miklauc
»Pri Škofu"
Ljubljana
Zunanjim naročnikom se pošje tudi po pošti.
115
M
Pobrojn^ poceni se Rupijo
—ceolji—
moški iz boksa............Din	160—
ženski iz boksa visoki....Din	155-—
ženski iz boksa nizki...... 135-—
fantovski iz boksa........Din	135'—
za dečke in deklice iz boksa .!!.!. Din 95'—
otroški iz boksa .........Din	68 —
otroški mali rujavi ali črni	Din	26 —
pri
Ant. Krlsper-ju
Ljubljana, Mestni trg št. 20.
Sffcraat 4.
.DELAVSKA P O LI TI K A".
Štev. 111.
Underuiood
pisalni stroji pri
LUD. BARAGA, Ljubljana
Šelenburgova ulica št. 6/1.
Telefon številka 980.
ieg
Najcenješa in največja zaloga dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, delov in pnevmatike. Otroški vozički različnih vrst po čudovito nizki ceni. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in poniklanje dvokoles, šivalnih strojev i. t. d. Shranijo se preko zime. Prodaja tudi na obroke.
Ceniki franko!
a
„TRIBUNA
tovarna, dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4.	82
♦ ♦♦♦♦ HM««*« H4« M ♦♦ ^
t
♦
♦
*
Z
t
♦
♦
♦
*
:
Zahtevajte in kupujte edino le naše domače
{M,METODOVE vžigalice
dobijo se povsod. Glavna zaloga pri
tvrdki IVAN PERDAN,
nasledniki v Ljubljani,
„SLAVIJA“ jugoslovanska zavarovalna družba v Ljubljani, naznanja prežalostno vest, da ji je dne 20. maja 1926 nenadoma umrl njen prvi predsednik, gospod
dr. Karel Triller
Pokojnega se bo s spoštovanjem spominjala uprava zavoda in uradništvo.
Ljubljana, dne ‘20. maja 1926.
Borzni svet ljubljanske borze za blago in vrednote javlja tušno vest o smrti svojega velezaslužnega člana, gospoda
dr. Karla Trillerja
ki je preminul dne 20. maja 1926.
Ljubljanska borza, za katero si je pridobil blagopokojni nešteto zaslug, mu ohrani trajen, hvaležen spomin.
V Ljubljani, due 20. maja 1926.
Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani javljajo pretresljivo vest, daje predsednik njihovega upravnega sveta gospod
Dr. Karel Triller
odvetnik, predsednik Ljubljanske kreditne banke, član Upravnega odbora Narodne Banke Kraljevine SHS, član predsedništva Zveze industrialcev itd. danes nenadoma preminul.
Naša tvrdka je izgubila v mnogo prerano preminulem svojega ustanovitelja, ki je ustvaril temelj njenemu obstoju in ki mu je bila stalna srčna skrb njeno prospevanje.
Nepozabnega blagopokojnikabomo pogrešali vselej in vedno.
V Ljubljani, dne 20. maja 1926.
javljamo tužno vest. da je danes nenadoma preminul naš predsednik m dolgoletni upravni svetnik, gospod
Dr. Karel Triller
odvetnik, predsednik Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani, predsednik Jugoslovanske zavarov. banke Slavije d. d. v Ljubljani, podpredsednik Hrvatsko-slavonske zemeljske hipotekarne banke v Zagrebu, član upravnega odbora Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu, član predsedništva^ Zveze industrijcev v Ljubljani itd. itd.
Nepozabnemu, velezaslužnemu predsedniku ki je procvitu in razmahu našega zavoda posvetil neumorno in požtvovalno svoje sile in si pridobil zanj trajnih, nevenljivih zaslug, ohrani naš zavod vedno časten in neizbrisen spomin
V Ljubljani, dne 20. maja 1926.
Upravni svet, nadzorstvo in ravnateljstvo
Ljubljanske kreditne banke«Ljubljani.
_ ,	,	,, .....	, ,	T •	v	Ljubljani.	Tisk	J.	Blasnika	nasl.
Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh, — Izdaja konzorcij »Delavske 1 «11 tike« (odgovoren Josip Past
v Ljubljani. — Za tiskarno odgovoren Mihael Rožanec.
*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦