MUZEJSKI RAVNATELJ l.JUBLJANA JU10.V/1 J Si. 37 PoHilu pocafinnlaaa (C. C. era 1« posta) V Trstu, v 12. februarja 1937. List izhaja vs«k 3 mesec« L 22. L 6.50 več. — v širok o »ti 1 k niče, zahvale, ->nedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8.—, elo leto L 75.—, v inozemstvo mesečno stot. — Oglasnina za 1 mm prostora fpvske in obrtne oglase L 1.—, za oamrt-.50, oglase denarnih zavodov L 2.— irvi strani L 2.— Posamezna številka 30 cent. Letnik LSI Uredništvo in upravniStvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pasma se ne sprejemajo. — Laat, založba in tisk Tiskarne -Edinost« Podurcdniitvo v G o r i c i: ulica Giosui Carducci št. 7, I. n. — Telef. št. 327. davni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. VelelziUlnlSki! sfera na Poljskem Varšava, 8. februarja 19*?7. Poljska ima sedaj svojo vele-i zdaj ni tako afero, katera vzdihuje povsod po državi vse polno prahu. Pet beloruskih državnih poslancev je bilo, kot znano, aretiranih pred Časom radi obdolžit ve, da so bili v zvezi . z neko tujo državo (Rusijo), da so prejemali od inozemstva denar ter da so uganjali protidržavno agitacijo ter tudi vohunstvo na škodo države. Aretirani beloruski poslanci bili voditelji beloruske organizacije «Hromada», ki je sedaj razpuščena. Preiskave, ki jih je izvedla policija v društvu in pri \tha ih vplivnejših Belorusih na pol -kem ozemlju, so imele za posledico številne aretacije in miogo Belorusov je bilo izročenih sodišču. Tako se torej pripravlja velik veleizdajniški proces, ki bi znal postati v teku svojega razvoja prava politična senzacija. Ker pa se smatrajo kot glavni Krivci omenjene agitacije aretirani beloruski poslanci, katere ščiti poslanska imuniteta, je sodišče predložilo predsedništvu parlamenta zahtevo, naj se ob-doiženi poslanci izročijo sodni oblasti, da se bo moglo proti njim postopati radi zločinov, katerih se obdolžujejo. S tem je postala ta v začetku pretežno policijska stvar važna notranjepolitična afera, ki ni ostala brez posledic za razmerje med parlamentom in vlado maršala Pil-sudskega. Na sejah imunitetne komisije, kateri je bila izročena zahteva sodišča, se razprave niso vršile gladko. Pojavilo se je namreč hudo nasprotje med desnico in levico. Stranke levice so očitale vladi, da je izvršila aretacijo beloruskih poslancev na protipo-staven način, ker policija ni zalotila aretirancev na delu. Tudi v javnosti je prišlo do glasnih protestov. Končno je prišla vsa stvar pretekli teden pred plenum zbornico. Tu so se ponovili isti prizori kakor v imunitetni komisiji- Stranke desnice, Ivi so sicer v opoziciji, so se postavile v tem vprašanju na stran vlade, medtem ko je nastopila levica proti njej. Pri razpravi je prišlo do zelo burnih nastopov nekaterih skupin. Med poročanjem poslanca Dobržinskega, ki je utemeljeval predlog za izročitev beloruskih poslancev, so prirejali z beloruskih klopi hrupne demonstracije. Poročevalca so zmerjali z besedami: «Petoliznik Pilsudskega!», a celi narodni demokraciji in strankam desnice so vpili: «Ma.meluki vlade 1» in druge podobne «naslove». Skupni nastop desnice in vlade v tem vprašanju se ne da še oceniti, toda vsekakor je zelo značilen za sedanji notranjepolitični položaj. Kaiže namreč, da prepad med Pilsudskim in desnico ni več nepremostljiv, tako da se lahko reče, da sodelovanje med Pilsudskim in strankami desnice danes ne spada več med politične nemogočnosti. Tem bolj oster je.bil — v.veliki meri ravno radi tega zbli-žanja — nastop levice proti vladi. Aretacije beloruskih poslancev niso namreč obsojale samo narodne manjšine, temveč, kot že rečeno, tudi stranke poljske levice. Medtem ko so stranke desnice odobravale poročilo poslanca Dobržinskega, v katerem je bilo rečeno, da so aretirani poslanci veleizdajniki, da so pripravljali vstajo proti Poljskj, da so skušali odtrgati od Poljske en del državnega ozemlja in da so bili zaločeni na delu, so se postavile stranke levice odločno proti temu, dokazujoč, da so beloruski poslanci po nedolžnem obtoženi in da so razmere v vzhodnem delu Poljske posledica vladnega režima. Poslanec Dcmbski je naglašal v imenu stranke «WyzwoIenie», kako nevarna jo z czirom na inozemstvo trd it" v, d i je grozila v Be-lorusiji v -taja 100.000 prebivalcev, a dr. Liebevmann je izjavil v imenu socialistične strank , da pomeni aretacija beloruskih poslancev rušenje ustave. Razprava je trajala polnih sedem ur, na kar se je prešlo k glasovanju. Predlog za izročitev je bil sprejet. V soboto je poročal vladni list «Glas Pravdi» o tej izročitvi, a v isti številki je objavil poročilo o demon 9 traci j ah, ki so se vršile v Kosovu v Poleziji v znak simpatije za aretirane poslance. Ko je posredovala policija, je prišlo do krvavega spopada, v katerem je bilo pet oseb mrtvih in mnogo težko in lahko ranjenih. Drugi listi, posebno glasila desnice, so priobčili poročilo o izročitvi pospremljeno z izrazi hvaležnosti na naslov vlade za njen odločni nastop. Socialistični «Robotnik» pa je priobčil oster članek proti vladi, v katerem označa politiko vlade v vzliocUu.il predelih države za zelo nevarno, iz česar se lahko iz-cimijo zelo resne posledice. Tako se je medsebojno razmerje med desnico in levico ob tem vprašanju zopet zaostrilo, in pri razpravi o volilni reformi bi se utegnile pokazati posledice v obliki srditih borb med poljskimi strankami in lahko tudi resnih notranjepolitičnih zapletljajev. Položni P9s!sncev, ki so bili izključeni iz fašistovske stranke RIM, 11. (Izv.) Danee je odpotovala iz Rima v Neapelj s senatorjem Tittonijem na čelu delegacija senata, ki se bo udeležila otvoritve -vzo-r enega vele-sejma v Tripoiisu. V Neapelj u se bo pridružila delegaciji senata še delegacija poslanske zbornice ter se bosta skupno vkrcali na pamik. Predsednik poslanske zbornice se je namreč odpeljal v Nea*pelj, kjer ima družino, že včeraj zvečer. Poročevalci, ki so bili imenovani za posamezne proračune, so že pridno na delu. V tajništvu zbornice so se že priglasili razni govorniki k razpravi o posameznih proračunih. Za 19. t. m je sklicana seja pnora£un<*kega ]x>dodbora za javna deku Istega dne zvečer se sestane generalni proračunski odbor, ki ba pretresal poročilo poslanca Va«wi-lo o proračunu ministrstva za javna dela. Generalni tatfnik fasistovske stranke je odix>slal pred dnevi poslancem, ki so bili izključeni iz stranke radi nedostojnosti pismo, v katerem jih poziva, da podajo pri predsedništvu poslanske zbornice demisije na svoja, poslanska mesta. Ako se prizadeti ne bodo odzvali pozivu, ho generalni strankin tajnik najbrž predlagal, da se razveljavijo njihovi mandati. PscfntKI o zr^neii premetu na progah Trst-Beaetke in Trst-Zadar RIM, 11. (Izv.) Kaskor poroča «L'Agenzia di Roma« so bile sestavljene statistike prometa v oktobru, novembru in decembru na zračnih progah Trst-Be-netke in Trst-Zader. Čeprav niso bili niti čas niti vremenske priliko ugodne za obrat na teh dveh progali, je bil navzlic temu dosežen zadovoljiv uspeh, kakor pričajo sledeče številke: Proga Trst-Benetke: prevoženih 13.716 km, prepeljanih 59 potnikov, tovora in prtljage 532 kg, pošte 56 kg; proga Trst-Za/dar: prevoženih 24948 km, prepeljanih 118 potnikov, tovora in prtljage 1085 kg, pošte 44 kg. Za ustavo dela Sestanek v ministrstvu za korporacije RIM, 11. (Izv.) Danes zjutraj se je vršil v ministrstvu za korporacije sestanek predstaviteljev zadružništva in predstavnikov sindikalnih konfederacij. Na sestanku se *je razpravljalo o od-nošajih, ki naj vladajo med za-dru^ami in med pravno priznanimi sindikalnimi konfederacijami. Po poročilu on. Bott*i-ja in kratkih pojasnilih udeležencev so bile v splošnih obrisih določene smernice, po katerih naj se uravna zadružno gibanje. Posebni tribun?l se bo šesta! 21. t. m. RIM, 11. (I^v.) Prvotno je bilo določeno, da se sestane posebni tribunal na kratko zasedanje dne 16. t. m. Tekom zasedanja bi naj obravnaval nekatere manjše procese. Sedaj pa javlja-jo, da se sestane posebni tribunal šele dne 21. t. m., to je na dan »ričetka nrocesa proti Zan- niboniju in njegovim tovarišem, ki bo radi velikega števila prič zahteval približno 20 raspravnih dnevov. __ Za omejitev oboroževanj Memorandum predsednika Coo-lirtf— Italijanski, angleški, francoski in Japonski vladi RIM, 11. Poslanik Združenih držav pri Kvirinalu Fletschner je izročil včeraj on. Muasolini-ju memorandum predsednika Združenih držav Coolidgea o vprašanju razorožitve. V memorandumu je rečeno, da dajejo dela pripravljalne komisije za. razorožit veno konferenco v Ženevi prav malo upanja, da bi se vprašanje omejitve oboroževanj zamoglo rešiti v doglednem času in na splošno zadovoljiv način. Vendar pa je ameriška vlada mnenja, da bi se dal že sedaj doseči sporazum glede pomorskih oboroževanj. Ženevska pripravljalna komisija naj bi pričela pogajanja v svrho sklenitve sporazuma, ki naj bi se nanašal na omejitev onih vrst vojnih ladij, ki niso zapopadene v washing-tonskem paktu. Vlada Združenih držav predlaga, naj bi se pripravljalni komisiji poverila naloga, da takoj začne s pripravami za pogajanja. Slične memorandume je ameriška vlada poslala tudi v London, Pariz in Tokijo. RIM, 11. (Izv.) Izmed današnjih rimskih listov se bavita s poslajiico predsednika Združenih držav samo dnevnika «Tri-buna» in «Giomale d'Ttalia». «Tribuna« prinaša uvodni članek, «Giornale d'Italia» pa noto iz uredništva. Toda niti prvi niti drugi list ne zavzema nika-kega posebnega stališča napram poslanici predsednika Združenih držav. PARIZ, 11. (Izv.) Predlog predsednika Združenih držav, ki je bil včeraj predan vsem evropskim državam glede omejitve v pomorskem oboroževanju, je naletel v pariškem tisku na nasprotstva, ki so skoraj enodušna. LONDON, 11. (Izv.) Angleški tisk ne zavzema napram poslanici predsednika Coolidgea Še nikakega stališča, temveč pričakuje izjav, ki naj bi razjasnile mnenje angleške vlade. TOKIO, 11. (Izv.) Japonski tisk je vzel predloge predsednika Združenih držav glede razorožitve z zadovoljstvom in pritrjevanjem na znanje. Zapadno jadransko obrežje pro-Hlafieno za politično mejo RIM, 11. (Izv.) «L'Agenzia In-teraa^ionale» sporoča, da je vlada sklenila proglasiti jadransko obrežje med Gomacchio in Capo S. M. di Leuca za politično mejo. Radi tega sklepa je bila od sobote dalje uvedena vzdolž jadranskega obrežja trajna nadzorstvena služba, kakor jo izvajajo ostale obmejne straže. S to odredbo se hoče preprečiti, da bi se politični begunci vračali na majhnih ladjah v državo, prietaijaioč v malih pristaniščih, ali naravnost ob obrežju. D'Ajuuuudeva molitev za spomenik padlim Dalmatincem RIM, 11. (Izv.) Koncem julija bo odkrit v Zadru spomenik padlim Dalmatincem. Spomenik izdeluje kipar profesor Anton Bassi. Za postavitev spomenika je prispevala vsa Italija, zlasti pa člani narodnega udruženja «Dalmatia». Za žrtveni oltar spomenika je napisal D'Annunzio sledečo molitev: «0 mrtvi, ki ste na zemlji kakor v nebesih, posvečena naj bodo vaša imena, pridi kraljestvo vašega duha, zgodi se vaša volja na zemlji, dajte naši veri vsakdanji kruh, podžigajte v naših srcih sveto sovraštvo, kakor ne bomo mi nikdar zatajili vaše ljubezni. Oddaljite od nas grdo skušnjavo, osvobodite nas bojazljivih dvomov in če je potrebno, se bomo borili z vami ne do poslednje kaplje naše krvi, temveč do poslednjega delca našega prahu. Če je potrebno, se bomo borili vse dotlej, dokler ne prične pravični Bog soditi živih in mrtvih. Tako bodi!» naročajte in Sirite „EDINOST" Sfh narodne skupičine ministra Maikovića o finančnem položaju bEOGRAD, 11. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine se je pričela razprava, o državnem proračunu za leto 1927.-28. Pred prehodom na dnevni red je Pavle Radić sprožil vprašanje agrarne reforme v Dalmaciji ter zahteval od predsednika pojasnila, zakaj skupščinski odbor, ki mu je bil poverjen ta zakonski osnutek, ne posluje. Predsednik je izjavil,' da je postavil odboru rok in da mora c^bor tekom 10 dni predložiti narodni skupščini svoje poročilo. Po daljfti debati, v katero posegli razni poslanci opozicije, ki 9o napadali vladno večino radi zavlačevanja perečih vprašanj, je narodna skupščina prešla k izvolitvi odbora za pretres nujnega predloga, ki ga je stavil na včerajšnji seji poslanec SDS Juraj Demetro»vić glede tolmačenja zakona o volilnih imenikih. Tzvoljen je bil tozadevni odbor podlagi proporci j m je bil izvoljen za predsednika tega odbora poslanec Velja Popović. Nato je skupščina prešla na dnevni red. Finančni minister dr. Marković je podal obširen ekspoze o finančni in gospodarski politiki vlade. Utemeljeval je posamezne proračunske postavke in ugotavljal realnost državnega proračuna. Po ekspo-zeju finančnega romiMra, ki je trajal nad eno uro, je predsednik zaključil sejo narodne skupščine ter naznanil, da se prihodnja seja vrši v potndeljek ob 10. uri dopoldne. Jutri se seja narodne skupščine ne bo vršila, ker praznujejo radikali svoj praznik, ki bo letos posvečen spominu pokojnega Nikoie Pašića. Sodelovanje međ Jq$oMJo In ČehosiaroSKo Jugoslavenski interparlamentarni odbor odpotuje danes v Pravo BEOGRAD, 11. (Izv.) Tekom današnjega dne se je vršila seja Jugoslovenskega interparla-mentarnega odbora, ki odpotuje jutri zvečer v Prago. V ministrstvu trgovine je bila v prisotnosti trgovinskega ministra in vseh zainteresiranih ministrov seja za reševanje gospodarskih, trgovskih in finančnih vprašanj, ki se bodo obravnavala na »kupni seji s čehoslovaškim parlamentom. Glavna govornika za ta vprašanja sta dr. Velizar Janković in dr. Slavko Šečerov. Poslanec Baljič bo govoril o prosvetnih vprašanjih, Pasari-ček o gospodarskih vprašanjih in gospodarskih šolah, poslanec Milan Grolj pa o vprašanju univerz, akademij, umetnosti itd. Delegacija odpotuje jutri ob 19-50 preko Budimpešte in Bratislave v Prago. Kulturna sekcija jugoslovenske delegacije je imela sejo v ministrski sobi v narodni skupščini ob navzočnosti čehoslovaškega poslanika Sebe. N» seji je bil izdelan kulturni program. Madžarski list ustanovitev srednje-bloka mm iti RBlji io JflitM? Senzacijotialna in malo verjetna vest solunskega lista BEOGRAD, 11. (Izv.) Nocojšnje *Novosti» poročajo, da je sprejel solunski list «Le Indipendance» danes naslednjo brzojavko iz Rima: «Po poročilih iz Berlina je došlo med kraljevino SHS in sovjetsko Rusijo do načelnega sporazuma o sklenitvi pogodbe, ki bi hila odgovor na i ta k>-al banski pakt. Ta sporazum da je že ustvarjen na podlagi berlinskih pogajanj med Balugdžieem in Cičerinom ter Krestinskim.» Smrt luseslovtMHtga rcdotjnfea Franc Drenik umrl LJUBLJANA, 11. (Izv.) Danes je umrl v visoki starosti 88. let Franc Drenik. ki je bil med soustanovitelji «Južnega Sokola«*, odbornik večine ljubljanskih narodnih društev, bivši starosta ljubljanskega Sokola, odbornik nekdanje «Citalnice*>, intendant bivšega «Dramatičnega društva« itd. S Franjem Drenikom lega v grob zopet eden onih starih simpatičnih narodnih borcev, ki jih je vedno manj. Rosec pertisebši rentaclit Vlada potlačila upor Vladno čete zasedle Lisbouo — Veliko Število mrtvih in ranjenih LONDON, 11. Listu «Daily Mail» poročajo iz Lizbone: Artiljerije vlaid. čet, ki so se bile u-taborile na gričih, ki obdajajo Li&bcno, so celih 56 ur obstreljevale mesto. Tem artiljerijam so odgovarjali topovi v sta še v. V sredo ponoči so vladne čete vdrle v Lisbono ter so pregnale upornike. Poulični boj je trajal več ur. Padlo je kakih 200 mož, med katerimi je tudi vodja vstašev polkovnik Mendez Rois. Radi obstreljevanja je mesto BUDIMPEŠTA, 11. (Izv.) «Pe-sti Naplo» objavlja sledečo vest iz Beograda: •Ker je nova Uzunovićeva vlada dobila že pri prvem glasovanju v narodni skupščini znatno večino, se zdi, da položaj vlade v notranje-političnem o-ziru ni več ogrožen. Tembolj pa je vlada obrnila svojo pozornost na zunanje zadeve. V zvezi s tem pričakujejo potovanje bivšega zunanjega ministra dr. Ninčića v inozemstvo in premestitev rimskega poslanika Ba-lugdžića v Berlin z veliko pozornostjo, posebno še, ker je istočasno prispel v Berlin tudi nemški poslanik v Beogradu von OLshausen. Beograjski listi prinašajo danes vest, da bo v kratkem odposlan v Berlin dr. Korošec v posebni misiji. Njegova naloga naj bi obstojala v tem, da ugotovi, ali bi bila Nemčija pripravljena vstopiti v nekak srednjeevropski blok, ki naj bi vzdrževal ravnotežje napram angleško-italijanski zvezi*. v nekaterih delih precej poškodovano. Obsedno stanje je šo zmerom v veljavi. LISBONA, 11. Računajo, da je tekom zadnjih nemirov v mestu padlo kakih 800 mož, dočim je bilo približno 350 oseb ranjenih. Vlada je dala aretirati 37 častnikov. Izvršenih je bilo nešteto hišnih preiskav. Včeraj popoldne se je prebivalstvo spet povrnilo v mesto, kjer vlada povsod izredna živahnost. Na mnogih krajih jo mesto zelo poškodovano. Največ škode pa je menda utrpel glavni trg, kjer so revolucijonarci imeli svoj glavni stan. Poveljnika Ameriga, Olavo, bivšega vojnega ministra, so revolucijonarci umorili. Zunanji minister, ki je bil za časa vstaje aretiran, je sedaj spet na svobodi. Vojaška vlada v Lisboni je izdala stroge odredbe: ponoči no sme nihče na ulico. Oborožene skupine vojakov krožijo po ulicah. Vsi javni lokali so zaprti. General Sauza Diaz, poveljnik vstašev v Oportu, gen. Freiria, 50 častnikov in 81 narednikov, ki so sodelovali pri vstaji v O-portu, je bilo prepeljanih na posebni ladji v Lisbono. kjer jih bo sodilo vojaško sodišče. Zaupnica gtfKi M 144 glasov proti 25 ATENE, 11. (Izv.) Poslanska' zbornica je izrekla vladi zaupnico s 144 proti 25 glasovom. To se je zgodilo po vladni izjavi, v kateri so bila dana pojasnila o pogodbi z neko angleško družbo, ki je vzbujala v javnem mnenju velike kritike. Vlada je izjavila, da. bo dotična pogodba spremenjena v smislu, kakor si ga želi večina v poslanski zbornici. DNEVNE VESTI Uradne m! Kori si m»Ie industrije Udroženje industrij cev v Gorici nam sporoča: Vlada je izdala zadnje čase dvoje novih odlokov na korist male obrti, in sicer enega za tehnično organizacijo v notranjosti države, enega pa za trgovsko organizacijo v svrho izvoza. Za notranjo tehnično organizacijo je poklican zavod za pospeševanje male obrti (Ente nazionale delle piccole industrie). Ta ima nalogo vzpodbujati potrebne izpopolnitve v njihovi stroki. Za trgovsko Organizacijo se pa namerava priklicati v življenje poseben institut (Istituto Commer-ciale italiano). Država bo prispevala k ustanovitvi tega instituta s (i milijoni lir. Naloga tega zavo-la bo, da skrbi za organizacijo izvoza pridelkov male obrti, ki se sama zato ne more brigati, ker je že dovolj zaposlena s proizvajanjem. Obstoja že v Benetkah take vrste zavod, ki se imenuje Istituto per il lavoro e le piccole industrie di Venezia. Njegovo delovanje namerava vlada raztegniti na celo državo, kajti mali obrtniki pač ne dobe sami od sebe pri navadnih finančnih zavodih potrebnih sredstev za razširjavo in izboljšanje svojih delavnic. PttM r ?R0jRlKIh Poročali smo že, da je obvezni rok za napravo gnojnikov (gnojnih jam, greznic itd.) podaljšan do konca leta 1928. Zdi se, da imamo še dosti časa pred seboj za napravo gnojnikov, pa vendar ni res. Naprava načrta, da gnojnik odgovarja zakonskim predpisom, pri-skrba potrebnih denarnih in drugih sredstev za zidavo itd. zahteva precej časa. Zato je pa nujno potrebno, da se vsak naš kmetovalec že sedaj pripravlja za zidavo gnoj-nika. Kdor ne bo v določenem roku, to je do konca leta 1928. napravil gnojnika, ga bo zadela kazen od 300—2000 lir. Gnojnik mora imeti vsak hlev, kjer so velike živali (goveda, konji itd.) Gnojnik mora imeti neprodirna tla ter jamo za gnojnico. Biti pa mora gnojnik tako velik, da pridejo 4 m* površine na vsako žival v hlevu. Gnojnik mora biti zidan, ravnoiako tudi jama za gnojnico. Jama za gnojnico mora imeti 3 hI prostornine za vsako žival V hlevu in 2 hI za pokrita gnojišča. Vsak kmet mora skrbeti, da se gnoj iz njegovega hleva odlaga samo v gnojniku in da sta gnojnik in jama za gnojnico v dobrem stanju. Vsako zanemarjenje povzroča globo 300 lir za vsako žival. Kazni so torej silno stroge. Kjer se hlevi nahajajo sredi bivališč, bodo občine tekom enega leta zgradile skupne gnojnike 500 m od vasi. Čini več živine bo, tem večji bodo tudi ti skupni gnoj-niki, stroške bodo nosili posamezni gospodarji po številu živine. Vzdrževala bo pa gnojnike občinska uprava. Da se bo ta zakon točno izvrševal, bodo pazili poljedelski inštruktorji, deželni in občinski živino-zdravniki, gozdni in poljski čuvaji ter karabinerji. Iz tržaškega ž&ijanja Policija odkrila tajno agencijo za izšeljavanje. - Več aretacij. Odkar so po vojni nastopile prve težkoče izseljevanja v inozemstvo, so začeli povsod mrgoleti razni brezvestni špekulanti in sleparji, ki so pričeli na različne načine izrabljati te težkoče v svoj prid. V mestih in celo po deželi so so začeli pojavljati sleparski izšel niški agenti, ki so ponujali lahkovernim delavcem in kmetom svoje posredovanje, da jih spravijo čez veliko lužo. Sleparji so prodajali za drag denar vsakovrstne potne listine, seveda ponarejene, in nešteto lahkovernih siromakov jim je šlo na limanice. Policija pridno zasleduje te sleparje, a do sedaj jih ni mogla še iztrebiti Te dni je tržaška policija odkrila pravcato tajno agencijo za izseljevanje, ki jo nabirala izseljence za Meksiko. Pred kratkim so namreč policijski organi zvedeli, da posluje v neki hiši na Corso V. E. III neke vrste posredovalnica za nameščanje delavcev. Ker se je doznalo, da Vv-di posredovalnico <>0-letni Ivan Stenovich, mož, ki je imel že opraviti s policijo raii ponarejanja potnih listin, so policijski organi začeli sumiti, da se posredovalnica ne peča baš s p>štenimi posli. Tn res so po nadaljnjem poizvedovanju ugotovili, da nabira posredovalnica delavce za Mehiko. To je biio policijskim organom iovolj. Včeraj zjutraj so izvršili iznenada obisk v prostorih posredovalnice, ter Kratkomalo aretirali Stenovi-cha in njegovega tovariša Arriga Pontini, stanujočega \ uliri S'uii-tr it. 10. Policijski organi so tudi zaplenili znesek 17.000 lir, ki so ^u naš*? v predalu pisalne mize Ste-novicha. Aretiranca sta bila po zasliševanju odvedena v zapor. Policija ni še dovršila preiskave, zato m še znano, koliko oseb je bilo opeharjenih. Kolesar jeva nezgoda. 24-letni kamnosek Anton Jugo-vac iz Plavij se je včeraj popoldne odpravil po opravkih v Trst. Zasedel je svoje kolo in ročno po-gnal po lepi cesti. Toda prevozil je komaj par sto metrov, ko je pri-vozil za njim tovorni avtomobil, ki ga je vodil 24-letni šofer Friderik Šušmelj iz Trsta, stanujoč na trgu Garibaldi št. 11. V hipu, ko je avto dohitel kolesarja in ga n. •EDINOST* V Trstu, dne 12. februarja 1927. hotel prehiteti, je privozil v nasprotni smeri neki osebni avto. Da bi se mu ognil, je Šušmelj za-rozil s svojim avtomobilom tik mimo kolesarja, toda pri tem je priklopni voz dregnil Jugovaca in ga podrl. Mladenič je padel tako nesrečno, da je obležal težko po-fcpodovan. Ko je šofer zapazil, kaj se je zgodilo, je takoj ustavil in priskočil nesrečnemu kolesarju na pomoč. Položil ga je v avto in ga prepeljal v mestno bolnišnico, kier je zdravnik dognal, da je Ju-govac zadobil notranje poškodbe ter si najbrž tudi zlomil kosti v kolku. Ponesrečenec je bil sprejet v kirurgični oddelek; zdraviti se bo moral — ako ne bo hujšega — približno mesec dni. Tržiti Kazenski sena! 750 gramov kave. Marini Josip, delavec pri Splošnih skladiščih v prosti luki, je obtožen, da je dne 8. maja 192(i. odnesel z javne tehtnice približno 750 gramov kave, ki je bila v varstvu javnih skladišč. Našli so ga agenti in ga naznanili. Marini pravi, da zato, da si prisvoji omenjeno količino kave, ni poškodoval vreče, pač pa ie kava prišla iz iste, ko je bila vreča vržena na tehtnico. Priča, agent Elio Busulini, pravi. da je našel neko pokvarjeno vrečo v hangarju. Nedaleč od nje je obtoženec napolnjeval kapo s kavo iz te vreče. Ni videl, da bi bil obtoženec razparal vrečo. Naposled se zasliši še agent Pavel Stenriardo, ki je le videl obtoženca s kavo. Branil je odvetnik Freschi. Marini je bil obsojen na 6 mesecev in 2 dni ječe. Obtoženec je že predkaznovan. Prijatelj čolnov... Dne 14. februarja 1920. je Hubald Bonomi, gospodar čolna z imenom «Tea», ki je bil po njegovih izjavah privezan v kanalu, opazil, da je Čoln izginil. Izkazalo se je, da se ga je bil polastil neki Ivan Po-sar, ki je bil včeraj sojen pred tukajšnjim sodiščem. Posar pravi, da je na^el barko na suhem. Da jo voda ne odnese pri plimi, jo je zavlekel še bolj na suho. Drugega ne ve. Bonomi pove, da je slučajno izvedel, da je ladjico ukradel Posar. Ladja nosi številko 1172. Priča Josip Coceancich pravi, da ne ve prav nič o slučaju in da ne pozna nobenega. Bil je klican po pomoti. Druga priča, tudi Josip Cocean-cich, pove, da je imel tudi ladjo v bližini Bonomove in ve le, da je ta izginila. Branil je odvetnik Freschi. Posar je bil oproščen obtožbe, ker ni zagrešil zločina. Privatni izseljesiški urad, poskupljenje javnega lunkcijonarja in poiiaredba potJiega lista. Včeraj se je pred tukajšnjim sodiščem začela obravnava proti Ivani Skeri, Ivani Kaucich, Juriju Kontelj iz Cola Zeko Jakobu in Eliji Pant, obtoženim raznih zločinov, in sicer Ivana Skerl, da je skušala podkupiti tekom neke preiskave v njenem stanovanju marešjala Turus-a in agenta Fran-chini s 500 lirami, ker sta našla tam razne dokumente, ki so se nanašali na izseljevanje v Ameriko-Na njen račun gre več sleparij za približno svoto L 3025, ki jih je dobila za obljubljene listine za izselitev. Ivana Kaucich odgovarja tudi za poskušeno sleparijo na račun nepoznanega, kateremu je poskušala preskrbeti listine na ime nekega Centel Ivana. Ivana Skerl ji je pri tem pomagala. Jurij Kontelj ji je preskrbel potrebne blankete za ponarejanje listin. Jakob Zelco je s krivim pričanjem skušal dati sleparijam pošten značaj, rudi Elija Pant je zapleten v to zadevo, in sicer radi poskušene sleparije. Kaucicheva in Kontelj sta bila amnestirana že v preiskavi. Pri razpravi sta navzočna le Zelco in Skerlova, ki tajita krivdo. Skerlova pravi, da je preskrbovala dokumente za izselitev, toda pristne in da ni nikomur obljubljala. da ga spravi v Ameriko izven dovoljene kvote. Zelco, občinski tajnik neke vipavske občine, pravi, da on ni hotel s svojim pričanjem opehariti oblasti in da je zagrešil k večjemu neko lahkomiSljenost s tem, da je dejal, da nosi Kaucicheva, ki je on ni poznal, ime neke druge osebe. Najvažnejša priča v obravnavi je Bernard Gon, uradnik Cosu- liclia, ki je večkrat prisostvoval pogovorom med" Pantom in Sker-vo v uradu prvega. Pant je bil ** m reč nameščen baš v uradu družbe Cosulich, ki se bari z izseljevanjem. Obtoženko Skerl brani odvetnik Pompej Robba, Zelca odvetnik Guido Zenaro. Oba odvetnika branita uradno tudi druge obtožence. Sodišče je po brambnih govorih razglasilo sledečo razsodbo: Skerlova je obsojena na 4 mesece ječe, 3 mesece prepovedi javnih služb in 200 lir globe, Kaucicheva je oproščena, Kontelj istotako. Tudi Elija Pant ima ugodnost amnestije, dočim je pri Jakobu Zelco priznalo sodišče njegovo do-dro vero in v razsodbi povedalo, da on ni zagrešil dejanja, katerega se obtožuje. Za Kaucichevo je kazen pogojna. Obsojena je bila le radi ponudbe 500 lir agentoma javne varnosti. Za vse druge zločme je bila deloma oproščena, deloma amnestirana. TELESNA VZGOJA SPORT Spored jutrišnje športne prireditve Dovolj smo že pisali o stvari. Jutri pač je ona velika nedelja, ki jo vsi športniki željno pričakujejo. Objavljamo za danes spored te največje prireditve, kar smo jih do sedaj sploh gledali. 1) Ob 13.30 predtekma: Hazena M. D. Ladija - Prosveta; 2) ob 14.: Paraguajski igralci S. U. se predstavijo občinstvu v svojih pestrih narodnih nošah; 3) ob 14.15: pridejo na igrišče igralci Z.M.D.; 4) ob 14.20: poročevalci raznih evropskih listov pregledajo situacijo; 5) filmska družba «Kolostop» slika občinstvo in igralce; 6) ob 14.30: sodnik Podbfez otvori tekmo med četama S.U. in ZM.D. Med igro bodo razni karikaturisti velikih športnih listov snemali slike raznih faz- Fotografom in drugim poročevalcem, ki bi se javili pri tekmi naknadno, bo dovoljeno le takrat izvrševati svoje dolžnosti, če jim je vodstvo igrišča izdalo tozadevni vizum. Med tekmo bo poročevalec «Na£ega giasa» radiobrzojavljal o poteku tekme vsem naročnikom. — R. F. Mladiasko dražtva Sparta sporoča pomotoma nepodpisanemu društvu, ki nas vabi poto-m včerajšnje «Edinosti» k tekmi, da ne moremo iste odigrati radi sklepa S. U., objavljenega v «Edinosti» od 10. t. m. — V nadalje pa smo vam na razpolago. — Odbor. Vesti zjicriškesja Goriške mestne vesti ItJUDSKO GLEDIŠČE - TRG. DOM GORICA Danes tečno ob 21. uri se dvigne zastor za uprizoritev Cankarjevega juLiapca Jerneja-, drame v S. slikah. Jutri, v nede!jo, ob 15.S3 uri pofioviiev s posebnim ozkro.Ti ca okoličane. — «Klanec Jernej« se sedaj pivič igra v JuL Benečiji. Kdor le more, naj ne zamudi te redke prilike. V igri nastope skoro ves goriški ansambel Režira in glavno vlogo igr^g. Košuta. ~ Knjige dramatizacije »Hlapca Jerneja* so v prodaji pri giediški blagajni, kakor tudi t Narodni knjigarni, kjer so i vstopnice v predprodajL Dovoljenje aa predstavo zagotovljeno. SOVODNJE Dve zlati poroki. Dne 10. t. m. sta praznovali dva para, in sicer Jožef in Marija Ko-dermac ter Franc in Ana TomsiC svojo zlato poroko. Obema, splošno spoštovanima paroma, želimo Se mnogo let! LJUBINJ PRI TOLMINU O grozni nesrefii na planini Lom smo prejeli še sledeča dva dopisa: V pondeljek, dne 7. t. m. je zadela vas Ljubinj strašna nesreča, katera je zahtevala dve mladi človeški žrtvi, in sicer 33-letnega Ivana Kavčiča, vulgo Rularjev, dolgoletnega člana in predsednika tamkajšnjega «Bralnega društva«, in 24-letnega Antona Kavčiča, vulgo Graparjev. Imenovana sta se napotila v pondeljek popoldan, da pogledata, kako je v domači planini Lom, oddaljeni 3in pol ure od Tolmina, ali sta tam sneg in burja pri stajah kaj pokvarila ter da pokvarjeno popravita. Vrniti sta se imela zvečer domov, a ker ju ni bilo niti drugo jutro še doma, so ju fik domačini iskati ter so ju našli Šele v torek popoldan zasuta v plazu blizu planine Lom. Ker ekspedicija ni imela dovolj orodja za od-kopavanje, so morali v vas iskat pomoči. Vsa ta nesreča je bila naznanjena v torek popoldan oblastvom. A še isti večer so se nemudoma odpravili orožniki, miličniki in vojaki iz Tolmina na reševanje ponesrečencev. Vsi sočustvujemo z ubogima družinama, ki sta s to nesrečo tako hudo udarjeni. V ponedeljek sta šla dva fanta iz na&e vasi, namreč Kavčič p. (L Graparjev, 23-leten, in Rutarjev, 34-leten, preko Ijubinjekih Ravni proti planini Lomu. Pripomniti moram, da je pobočje Kobilje glave blizu Loma zelo strmo in tudi da se sneg na tej strani dolgo časa ne stali, ker ga solnce redkokdaj obsije. Pot, ki vodi do planine Loma, je bila popolnoma zametena. Treba je bilo torej delati ga$ na novo skozi visok sneg. Ko sta se bližala planini Lom, se je med tem ko sta šla preko 70 cm visokega prhastega snega, ta prhasta plast nenadoma odtrgala in zajela oba fanta. Ljudem se je zvečer zdelo sumljivo, kako da se nista vrnila, in ko jih le ni bilo, so šli gledat v torek proti planini Lomu, kaj naj bi se jima zgodilo. Ko so prišli do mesta, kjer se je plaz utrgal, so šli ob tem navzdol in nizko doli so videli nogo enega izmed fantpv molečo iz snega. V sredo so šli od-kopat še drugega fanta. Grozna nesreča, ki se je zgodila, je presunila globoko vse v&Ščane, zlasti ker se dosedaj ni dogodilo, da bi koga odnesli plazovi na poti do Loma. Zaradi nesreče se je lotil strah še naših drvarjev, ki delajo drva na istem pobočju. Nesreča ne počiva, pravi narodni pregovor, vendar pa če pride v tako grozni obliki in tako nenadoma, mora presuniti vsako dušo. Nesrečnima družinama izrekamo tem potom globoko sožalje v nesreči, ki jih je zadela. OTUGA. Za nafte stare pravice. Dolž Obrekovce, ravno nad cerkvijo, je strma drča ali žleb, po katerem so se vedno pehala drva, odkar so selišča na Gori. Pehajo se tudi sedaj, in sicer največ v zimskem času. Ce so jih vedno pehali le v zimskem času, se ne ve, toda pehali so jih. Najboljši dokaz je, da v žlebu ne raste nobena stvar ter je kamenit in gol, med tem ko je na obeh straneh gosto zaraščen gozd. 2leb ne spada v nobeno lastnino; njegova srednja širina je 20 metrov, kar zadostuje, da drva, ki drve po Žlebu, ne morejo škodovati gozdu. To zimo je lastnik, ki ima na desni strani žleba svoj gozd, zaečl zabranjevati pehanje drvi po žlebu. Ker lastniki, ki imajo svoje gozdove na drugis tranj Obrekov-ce. nimajo druge poti za spravljanje drvi domov, se niso zmenili za njegove prepovedi. Radi tega ie on pozval občinsko komisijo lra. lice mesta, no da bi o tem obvestil prizadete* Komisija je pristransko brez posvetovanj s prizadetimi in brez odlašanj določila, da se po žlebu pehati ne sme. — Crez nekaj dni je dalo županstvo to prepoved uradno klicati pred cerkvijo. To je mnoge zek> raz-Jmrilo in povzročilo polno govorjenja. Na pritožbo je županstvo odgovorilo, da je tako ukrenila kr. prefektura v Gorici. Vložil se je priziv na kr. prefekturo, ki je pa odgovorila, da nima nič opraviti s to rečjo. S tem smo se uverili, da so nas hoteli kratko odpraviti. Toda tako ne bo šlo, borili se bomo, dokler se bo kdo zoperstavljal, kajti pravica je na naši strani. Prizadeti. (Slede podpisi). IZ R06INJA V pondeljek dne 31. januarja se je vršila v naši fari velika cerkvena slavnost. Praznovali smo 200-letnico. odkar »je bila predvojna cerkev sezidana in obenem se je vršila slovesna posvetitev nove cerkve. Na ta redki praznik se je naša vas z vso skrbnostjo pripravljala. Fantje so postavili krasne slavoloke, dekleta so pa okinčala notranjost in zunanjost cerkve z zelenjem. Na hišah nalepljeni lepaki so nosili udanostne pozdrave našemu knezonadškofu, kateri se je te slovesnosti kljub slabemu vremenu udeležil. Pri prvem sla- PODLISTE (52) V. I. KR1ŽANOVSKA: NENEZA ROMAN — V očeh ti berem, — je rekla Valerija prijateljici, — da mi hočeš povedati nekaj zanimivega. — In se ne motiš, moram ti nekaj povedati, toda ker je ta vest prej neprijetna kakor zanimiva, sem izrabila odsotnost tvojega moža, da .boš imela časa opomoči sc od razburjenja, ki ti ga povzroči nepričakovana novica. Valerijo je streslo po vsem životu. — Kaj hočeš povedati? — je vprašala in uprla vanjo svoj nemirni pogled. — Ali je zopet kaj s... Samuelom? Prosim te, ne plaši me, Antuaneta; ne morem ti povedati, kako mi je mučno misliti nanj... Ali se mu je kaj zgodilo? Ali je bolan? — Ne, ne, umiri se, bedna Valerija, Samuel je zdrav in to, kar je on napravil, te oprošča vsakega očitanja tvoje vesti: on se je oženil. — O ženil!... — je vzkliknila Valerija. — On se je predrznil to napraviti! Oči so se ji zabliskale, lica so ji zagorela^ Jeza. in ljubosumnost sta jo davili. Antuaneta ji je podrobno povedala, kaj je včeraj videla; vedela je, da je zbodla z nožem bolno kneginjino srce, toda treba jo je bilo ozdraviti in dajajoč ji po kapljah piti to gTenko čašo, je upala, da pospeši Valerijino okrevanje. — Moram ti še to povedati, česetr nismo prej vedeli, — je pristavila grofica. — Včeraj, ko mi je Marta prinesla tvoje pismo, sem jo vprašala (njen ženin je namreč Meierjev sobar), £Cli ve, s kom se je Meier oženil. In povedala mi je, da sta Samuela za ča-sa njegove bolezni stregla borzni mešetar Silberstein in njegov sin in komaj je okreval, se je takoj zaročil z Ruto, Silbersteinovo hčerko. Ko ti je Marta sporočila, da je bankir iiv, je bil že teden dni zaročen; toda v svojem razburjenju ti je pozabila povedati o tej zaroki. Valerija je vzkliknila. vol oku je bil sprejem. PoteStat, duhovščina, učiteljstvo, Marijina družba, ter cbilo občinstva je čakalo našega vladiko, da se mu poklonL Ko se je krog 9. ure pripeljal, ga imenom občine pozdravi naš poteštat. V lepem, globoko-zamišljenim govoru je proslavljal današnjo slovesnost. Prevzvišeni kn$zonadškof, vidno ginjen in prijetno vzradoščen, se spusti nato v kratek razgovor z našim občin, predstojnikom. Zatem se knezonadškofu pokloni zastopnica Marijine družbe ter ga poprosi, da sprejme Šopek rož. Po sprejemu se je vršila blagoslovitev cerkve-kve in slovesna služba božja. — Zvocenje in pritrkovanje, zvonovi so nam ostali nepoškodovani še izpred vojne, ter praznično razpoloženje med gosti in domačini je dalo. naši vasi povsem drugo lice. Pri tej slovesnosti so bili navzoč-ni tudi inženirji tehničnega urada iz Gorice. IZ KANALA N. letnica kanalske čitalnice Z letošnjim letom stopa naše društvo v 60. leto svojega obstoja. V torek se je vršil jubilejni občni zbor, kjer so predsednik, tajnik, blagajnik in knjižničar podali vsak svoje obširno poročilo o društvenem delovanju. Potrjen je ves stari odbor ter na novo je bila enoglasno izvoljena gospodična Mary Podbriček, ki je prevzela mesto knjižničarke. Nadejamo se, da nas bo naša Čitalnica v kratkem zopet razveselila s kakšno prireditvijo. — Smrtna kosa. V sanatorju v Benetkah je preminul tukajšnji podjetnik Peter Marchetti, šeie 38 let star. Prišel je v naš trg pred osmimi leti, kjer je skupno z g. Garelijem obnovil naš most Črez Sočo. Bil je vseskozi pošten in dober človek, ki je dal obilo zaslužiti našim ljudem. Med nami se je počutil popolnoma domačega. Njegovo truplo je bilo prepeljano v v njegovo rojstno vas. — Mir njegovi d uši I Vesti Jz Istre KOZINA Pevsko in bralno društvo «Ve-nec» na Kozini priredi v nedeljo, 13. t. m., veselico v dvorani Kle- menčeve hiše. Na sporedu so sledeče pesmi: Bajuk: «Devojka je ružu brala«; Hubad: «Gor čez iza-ro»; Adamič: «Kaj pa delajo ptički»; «Še ena»; Lajovic: «KiŠa»; «Zeleni Jurij« in pa šaloigra v 3. dejanjih «Navaden človek« od Bra-nislava Nušiča (prevel Fr. Gove-kar). Nušič je znan in plodovit pisec šaljivih iger. Avtor ni več mlad, toda njegova dela, vsa polna zdravega humorja, so vedno mlada. Vzeta so iz življenja naroda, čigar dušo pisec prav dobro pozna. Kdor se želi zabavati in srčno nasmejati, a pri tem tudi soditi kulturno stremljenje naših društev, naj pride v nedeljo na Kozino! Začetek ob 3. uri pop. Odbor. mm z^isosTi Vlomilec pri kralju V angleškem listu «Daily Chro-nicle» beremo sledečo vest, ki jo poročamo našim bravcem kot vestni kronisti, prepuščajoč vso odgovornost glede njene resničnosti svojim kolegom pri gori imenovanem listu: Kakor znano je kralj Viktor Emanuel navdušen nuinismatik (penezoslovec) in nje- ij gova zbirka starega denarja je bojda največja in najdragocenejša na svetu. Ni dolgo temu, ko je izgubil kralj ključ k blagajni, kjer hrani svojo zbirko. Vsi poskusi, odpreti blagajno, so se izjalovili. In tako so končno prišli do zaključka da more v tem slučaju odpomoči. edino le kak vlomilec po poklicu. Pregledal se je v o-srednji jetnišnici seznam vseh takih mojstrov in izbral med temi najslovitejši vlomilec. Skrbno in trdno uklenjenega so prepeljali orožniki vlomilcu v kraljevo palačo, kjer ga je že pričakoval kralj. Na vprašanje, ali bo moprel odpreti blagajno, je odgovoril kaznjenec: *To je zame malenkost!» in se t$Lkoj lotil dela. Kralj in še nekateri drugi gospodje iz njegove okolice so z zanimanjem sledili vsaki kretnji tega mojstra v vlomilski umetnosti, saj je pa tudi malokomu dano. da lahko opazuje takeo-a vlomilca pri njegovem delu. Mož se je nekoliko potil, toda bolj iz zadrege radi prisotnosti kralja in njegovega spremstva in ni trajalo niti deset minut, ko so se vrata v blagajno odprla m je zagledal kralj svojo ljubljeno zbir^ ko zopet pred sabo. Za napravljeno uslugo si je zaželel vlomilec, naj bi se mu odpustilo par let njegove kazni. «Ne», je dejal kralj, «preveč spretni ste v svojem roko- j delstvu. Taki umetniki se ne smejo predčasno spustiti na človeštvo!« Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, bra* in stric Stonfto po dolgi in mučni bolezni, včeraj zatisnil za vedno svoje trudne oči. Pogreb se bo vršil v Puli. Trst, II. februarja 1927. Žahijoče družine: Peč ari č, Vcliah, Viez-zoii, Primožič, Piisič, PreSeren. E£ BERUTHCMOGL T FaWo F"" vodi v vseh jezikih. 23, pouk in pre-194 RT* ĐSIR N Borsatti Hglio Trst, tiHlHrUsM Orso 47 (lekarna Rovis) popra>lja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poštenih cenah. Govori se slovenski. GOSTILNA, Adbroidoča, sc proda radi družinskih razmer. Naslov pri tržaškem upravnifitvu. 215 GOSTILNA, dobro obiskana, v sredini mesta, sc proda po nizki ceni. Poj^sn la pri goriški upravi. 216 TRGOVSKI pomočnik, vešč slovenskega in italijanskega jezika, želi vstopiti v trgovino špecerijskega ali mešanega blaga. Armando Volich, Postojna. 201 PO VIŠJIH cenah kot vsaka druga kupuje srebro, zlato in briljante zlatarna Portici Ponte Fabra. 203 KVAS najbolje vrste Soc. Ligure Lom-barda po L 5.30 kg. pri S. Ravbcrju v Ajdovščini. S. A. L& TESSBLE rpff °=K;daw5lf : od L 2-" d? I™ Platna Radcnna deb?!o .... po L 3.60 .« . Platno za rjufce, visoko 150, 160, 200, 240, ¥ LISC¥ID«Clii 270 .... od L 5.80 do L 16,25 TRST - PIAZZA CAVJ1N& 6 Pclie d'uovo . . . „ „ 3- „ „ 5 90 BORZNA POROČILA Amsterdam 920-930, Belgija 315-325, Francija 80.50-91.25, London 111.60-112.20 New York 22.95-23.20, Španija 385-393, Švica 440-450, Atene 29.50-30.50, Berlin 543-553, Bu-karešt 12.80-13.25, Pra^a 68-68.75, Ogrska 400-410, Dunaj 320-330, Zagreb 40^40-40.90. — Uradna cena zlata (10. II.) 448.G9; vojnoodškod-ninske obveznice 62. KRONE fniijftfs, pMb, 29-lnKkg zlata Imk zlato p . čuje po viijih cenah nego vsak drugf ALBERT POVH - urarna Trst, VI* Mazxlni M Tvrdkfl 8. PET8IČ v Posfolaf Plipotoč. sto jo bogato nlofo w, zlatib In mbnih predmetov is ramo-vrstnik ML Zalogo originalnih šivalnih strojev «Sin-ger». Prodaja tudi na obroke. Poak v vezenja brezplačno. 193 ^ KRONET^UOLMN ZLATO In SMEM RO obMtite zlitina in ' STERfttM ru, »lit. 4S i kjer dobite najviše ceae. - Kapa-i i J«! Hatke ««tiie zMtevijaloice. • ggipa v4 konča nepreklicno Požurite se in kupite zadnje ostankeP ki se prodajajo po znanih senzacionalnih cenah. S.A-LATESSILE) 500.000 perov suHenih In Koncenlh nosaufe Dl FIUME za moške . . . . otf L 110 do L 6.5m ^ LIKVIDACIJI ženske » »» Z.- „ w 8.50 trst - piAzzA ca van a 6 v prodsifi sam o z a 4 dni — Oh, jaz nespametnica, tako sem se krivdi-la, pa sem bila že pozabljena od njega. In on, ki me je izdal, je hotel biti moj sodnik, zahteval je, da se opravičim in me oskrunil s svojimi poljubi, ko je bil zvezan z druga!... Vstala je in v mrzličnem razburjenju začela hoditi gori in doli po sebi, a hkratu obstala pred grofico in jo vprašala z neodločnim glasom. — Judinja, zaradi katere se mi je izneveril, je lepa? — Da, zelo lepa, — je odgovorila Antuaneta s kruto odkritosrčnostjo. — Bržkone je Samuel spoznal svojo nespametnost in vzel očarujoče dekle svojega naroda. Precej verjetno je, da bo končno našel srečo s to žensko. A ti, Valerija, moraš iztrgati iz srca ta list preteklosti. To ti je mračen človek; toliko trpljenja in solz ti je povzročil, da se te je Bog končno usmilil; zdaj, ko je prišel Meier k pameti in se oženil, ga moreš pozabiti, V ne da bi te pekla vest, in dati vse svoje srce Raulu. Poglej! (Pokazala je na velik. Raulov portret, ki je visel nad mizo.) Ta privlačni, plemeniti človek je tvoj, te stra-stno ljubi in tisoče žensk, ti zavidajo srečo. Zavedi se, končno, vzbudi \ sebi ponos starega aristokratskega rodu, iz katerega izhajaš; kot kneginja si zavzela mesto, ki ti pre po rodu, pa če je Samuel še tako dober, mu vendar ne moreš dati prednosti preti takim človokoin, kakor je Raul. Valerija jo je poslušala z žarečim obličjem; solze ljubosumnosti in jeze so se ji znMiška! v očeh. — Prav govoriš, — je roki a in sr ji vrgl CI ovc i otri upim i veli i in ji vr-i ie rekel. objem, — moram in želim pozabiti legi ki se je vrinil v moje življenje, da mi Z vso dušo se udam Raulu, da se o gleii: i polno; množica radovednih oči ?e ?>o uprla in jaz bi hotela, da se vnovič pokažeš \ s1* polnem blesku svoje lepote. Na srečo je d šele torek, in boš imela dovolj časa, da se p< noma popraviš. V kakšni obleki pojdeš? i v k a, i je. za ko-.