Liai sa tort«! 4»Uv-•k#g»l|o«Uiva □•Uvel opravilni Jo ymmgm kar product ra|o. This I« «Uvot*d to ih« Intamta of tha working cUm. Work-era aro ontltlod to ali what thoy product. rum« a- «»um, d« i, tur, m »m »»t oro« it ChlMT) I IL und», (k* Aciof toiirtMol Sar«h \m Office: 2146 Blue Uland Ave. Delavci vseh dežela, združite se PAZITE! na Številko voklopa|u-ki oo naKa|a polog va-ioga naelova. prilepile* nega «podat ali na ovitku. Ako (291) to številka tedaf vam • priliodn|o •tovilko nalaga lieta poteče na rodni na. Prool-mo. ponovilo )• tako). Štev. (No.) 2«0. Chicago, ni., 1. aprila (April) 1»13. Prcmogarskt M v West Virginiii. Sedaj rneseti aprila bo eno leto, od kar so preiiiofesrji v Ksnswha valley, v W. Va. bili priraorani za-»tavkati. Zastavkali so, ker pre-mogarski baroni niso izpolnili obljube in pripoznali plačilne lestvice. ki je bila sprejeta na preuio-garski konferenci v Clevelandu, Ohio, med zastopniki premogar ske organizacije, U. M. W. of A. in lastniki preraogokopov. S prva KATOUČANJE PROTI S00IA LIZ MU, T » Iz St. Louisa. Mo., se poroča, da sta se vrnila a svojega govorniškega potovanja, ki ju je poslal na pot klerikalni "Central Bureau of the Central' Verein", neki Peter W. Collins in David Goldstein. Omenjcim katoliška možaka mislita baje izruvati socializem v Ameriki z vrhom in korenino. Vsi njiju govori ao bili v katoliških cerkvah in halah in sta go- se ia sini ai ~ r - ^ torej le katoličanom, je stavna vnma .. i a tivAuli i iri 11 i ltk ti vixtiiin. rittVfti so prizadetipremogar'ji jednostav no opustili delo, trudne in izmučene roke vtaknili v žep in čakali, svojih pridigah večino navajata, da je socializem nasproten uniji in da bo odpravil dom, da je za , " Ln, človeške kr-' svobodno ljubezen itd. S tega «ta d ahtn ubo^n in trpečim premo- >"• ponižne k.toUeane naj povsod ™ To i že ni i/vršilo do se nastopajo prot. social.rtom .n P« daj Namesto „ga »o premogarski "Jlhov,«. naukom, baroni ¡'gnali ven i/, lesenih in N» vhod«, to je v New Jersey. Sh bajt vse štrajkarje in P» »«top. yrot^M™» njili. družine. Po razni!, agentih,' pred»vanj. držav«. M«.«» k imajo frazo "mili rojak" Ted- Utohianov katera je n»JeU «o- • .¡u., =________ i; ... vornika Zenkerja, urednika in u- M n. j«,kn. .mport^al,_soskebe ^ So(Hlll Rcforln Preie, različnih narodnorti P™krheh ao P ar,ti90cialisli,Vn mesei- si bsndo profesionslnih morilcev, " n „ jih oborožili z vnem modernim mo- Common C^ rilnim orožjem, in a to bando ao' y Seheneo.ady N. r « ken. poskušali začeti delati v rovih - k«ln> «nt.soeuil.st. dob.h na svo- pa m in ni žlo. Štrajkarji so »tali J° ¿"»vnega prednik. trdno, k« skala, med njimi ni W.;.C.rmod.ja, da nastopa pod vri- lo slabotnežev. vsi »o se zavedali stvom JCn.ght. of Columbus prot, položaja, v k tereni so se nahajali. I Pol,,'?m akciji delavne*, razre-.. .... ... . . da. Ta državni pravdnik trdi, da Skeb, so naredili več škode kot, „0(.ialm,m nsKprotpn zaWonu koristi, zraven tega so pa tudi mo- ^ doml) g ,oh ^ 7al1llji op4. rah kapitalisti v«- profesionalne fc ^^ Ribanje kipiu|iitiinth ■onlce dobro plačati, ker drug«- h, y kuti t,Urju ki bi „. p junaškega dela. I o vse je imels rimlka cerker T v„m pN.og.rrtc b.rone «hi. jcz,U I besedo. - No te štrajkarji fc j» tedi nikdar ,'r0,7"''' ¡več ne bode imela. Ostala je le Se -i »u^f' i0'"!ponižna dekla kapitalističnega nih pijač. Alkohol, pri zvereh v človeški, podobi je vršil doslednje svoje nalogo. Zverinski instinkt morilcev se je še povečal. Začeli so zločinskega sistema. — Tudi ka toliski delavci bodo to sprevideli prejalislej. napadati in pretepati mirne nitraj-karje. Kaclar ni bilo štrajkarjev doma pri družinah, je ta zverjad vdrla v njih stanovanja, onečasti;' la žene in dekleta, pohištvo pa raz JUSTICA 20. STOLETJA. V državi Georgia je nek sodnik __ pred tremi leti obsodil v 11 letno Wla^Ker ^Te^ponivljiTo,1 so ^ nekega desetletnega dečka, ► bili štrajkarji sami primorani k» J? »teklenieo popa zgrabiti za orožje. Vnel se je hud ^terermi se je ka- in vroč boj. Dosti štrajkarjev je «dela previsoka, je takoj ape-padlo in močilo s svojo krvjo J1* sodiWe, kstero je po zemljo, o kateri patriotje vedno' Poteku treh let izreklo vzdrzlji-govore, da je svobodna. Ta boj se!™* Prve ^ " je nadaljeval celo leto in zimo, ** ^ "»^a1 Pf^1' ' nadaljuje se še aedaj. Koliko ktrajlHJ**, "M0™ "•Jvažnejso dobo, l karjev je izgubilo svoje življenje v katen se človek razvija do pol-1 ni zsano. Govori se, da je samo ™*» razvitka. - S tem je vnanja kapitalističnih beričev padlo do ^ala privatne lastnine rešena. 150. ako ne vei. Kot je že sploh ,7- pa s kapitalisti, ki poKra-navada v sedanji kapitalističniv rečeni držav, otrokom družbi, vlada podpira in drži s «tvari, ki so vei vredne nego na premogarskimi baroni. Poslala je več stotnij vojaštva v prizadete kraje in proglasila dvakrat vojno stanje, katero je še sedaj proglašeno. Do sto št raj kar je^-je zaprtih in obdolženih radi zarote in umorov. Vsi pridejo pred vojno sodišče. Jako je dvomljivo, ako si bodo upali katerega obsoditi, naj si že bo radi zarrtte ali umora. Če *bi pa ga, bi bil to gotovo povod k nadaljnemu boju. Govori se, da če bo kteri od štrajkarjev obsojen, bo na tisoče in tisoče pre-' mogarjev zagrabilo za orožje in ga z orožjem osvobodilo ali pa njegovo smrt maščevalo. Nekateri komaj čakajo spomladi in toplega vremena, da bi narava zopet ozelgnela, da bi se zamogli pod za-ščitom zelenega prta narave maščevati nad svojimi zakletimi sovražniki. f'uje se, da profesionalni morilci — vojaki in privatni beriči družb — imajo vsakojake izgovore samo da dobe dovoljenje zapustiti omenjeni okraj. Ti«ti pa, ki poznajo značaj premogarjev, govore,' da zapuščajo okraj le radi tega, da se izognsjo maščevanja od premogarske strani. To so razmere, v katerih se nahajajo premogarji Kanawha valley v W. Va. Štrajkarji v W. Va. se drže hrabro. Pričakujejo skorajino zmago. Charlestown, W. Va. — Uvide vsi, da se najzadnji poskusi, da odženo premogarje pred vojaško sodišče in na ta način ¿lomijo štrajk, niso obnesli se je nadeiati, da ae premogarttki baroni v kratkem podajo. Governer Hatfield, ki je obiskal Paint Cree«k, je spustil 24 obtoženih«štrajkarjev, 10 jih je pa pustil zapreti, da (>očakajo vojaškega sodišča. Splošno se sodi, da je governer spustil 24 premogarjev — štrajkarjev, ker je dognal, da ima vojaška komisija, ki vodi zaališhe štrajkarjev napram njim sovražne predsodke in da je imela za vsacega pripravljeno obsodbo. Vseh 24 je bilo izpuščenih s su spendovano obsodbo. Dvajset od devetinštirideset je bilo obtoženih radi nameravanja umora in prov-zročitve nemira. Trinajst od teh devetinštiridesetih je bilo spuščenih že preje. Za '4Mother Jones", katero so vojaške oblasti obsodile, da je rta govarjala štrajkarje na nemir in umor, se vojaške niti civilne oblasti ne zmenijo. Sploh ni nobenega nastopa proti nji. Po dru^i strani se pa Čuje, da se uradniki U. M. W. of A. že pogajajo za priznanje Unije in W2 c od tone več plače. Ta cena se smatra, da bo poravnana, od kar je izbruhnil štrajk. Vendar kompanije v Paint Creek in Brier Creek trdovratno «ihs* da ja prialo*do sporazuma. Zadnje dve kompanije so namreč zakrivile, da je nastal zifdnje ga aprila 1912 štrajk, ker niste hoteli podpisati pogodbe za 1V2 c zvišanje plače od tone, kakor je to podpisala Kanawha družba. Poznejša poročila se glase, da je governer izpustil tudi onih 10, katerim je ukazal, naj počakajo sodbe vojaške komisije. Med temi je oproščena tudi " Mother Jone«". Governer je teh izpusti tev utemeljil s tem, da ni bilo za njih obtožbo zadostnih dokazov. Mali tatovi se boje postave, veliki pa soeislizms. miljonc steklenic popa. ki jim vkradejo zdravje, učenje, priliko, naobrazbo in bodočnost? V mnogih slučajih celo otroke mnore, potem ko so jih oropali. A ponos na država Georgia ne vtakne nobenega teh roparjev v luknjo Da, rimorani ustaviti nadaljno poši-jatev lista. Z listom kot je "Pro-eftarec", so v zvezi veliki stroški, to tem bolj, ker se ne poslužuje >rilike dobro plačenih oglasov sleparskih zdravnikov, zemljiških agentov, ki prodajajo zemljo po )uščavah itd. List "Proletarec" je dosleden v svojem programu, posvečen je modernim sužnom in se ne ozira na koristi posameznikov. Njegov cilj, z drugimi socia-istienimi listi je izobraževati de-avstvo in ga rešiti iz sedanje in-dustrielne sužnosti. Ko spoznamo to, vidimo, da je list "Proletarec" popolnoma odvisen od samifi delavcev. Sveta doftenortt vsakega delavca pa je podpirati in širiti ist "Proletarec", pridobiti mu novih čitateljev in naročnikov. Sedaj se nabira tiskovni fond za dnevnik. "Proletarec" ne more postati dnevnik, dokler se zraven )rimernega tiskovnega fonda ne >odvoji število naročnikov. To so stvari, katere mora vsakdo vposte-vati. Zatorej tovariši delavci na delo. Obnovite naročnino, ki vam je potekla in pridobite novih naročnikov "Proletarcu"! Delavci, zapomnite si dobro, da izdajamo lista zavoljo kak-ljiščnih špekulacij ali pa "šifkart". "Proletarec" je edino delavski list, lastnina mezdnih sužnjev, kateri hočejo priti iz teme na aolnce. Pri nas je izključena vsaka špekulaeija in barantija. Proletarec je EDINI slovenski socialistični list v Ameriki, katerega pišejo dela vei za — delavce. Delavci naprej za vaš list "Pro* letarec"! Uredništvo in upravništvo. ŽENSKE V DELAWARE IZVO-JEVALE 10 URNI DELAVNIK. Kapitalizem pravi: ljubi svojo krasno domovino, plačaj mi drag rent, delaj za majhno mezdo, pojdi namesto mene v vojno, ako bo-dci? lačen nikar ne godrnjaj, bodi priden in potem se bodemo dobro razumeli. To beli iz kapitalisti in ^neščnnskimi reformatorji. i < Socializem noče uničiti tega, kar je dobro za vse. Pač pa hoče uničiti, kar je predobro za posameznika. Socialistični kongres, kateri je zboroval v Bruselnu 23. marca, se je soglasno izrekel za general ni štrajk v Belgiji, kateri se prične dne 14. aprila, ako vlada do te ga časa ne ngodi zahtevam socia listov. Glavne zahteve socialistom so: pluralna volilna pravica za vse, bfez izjeme posameznih kast. Za generalni štrajk so delavci skrbno pripravljeni in ako se popolnoma ne motimo, bode morala vlada odnehati, ter priznati delavcem opravičene zahteve. Klerikalni petelini, ter sploh vsi privi-ligiranci se nove postave, v kateri veje duh demokratizma, z vsemi štirimi branijo. Gospodje dobro vedo, da kakor hitro bi bila iipe-ljana poštna splošna, direktna in tajna volilna pravica, da bi kleri-kalizmu za vedno odklenkalo v današnji klerikalni Belgiji. Boj za 10 urni delavni čas za ženske v Delaware je končan. Kongres je končno moral priznati, da več kot deseturno delo za ženske je sramota za vso državo. In ko je še governor Miller podpisal dekret, postala je večletna ženska prošnja zakon. Da se je cela zadeva že vendar enkrat rešila v prilog žensk, se imajo ženske največ zahvaliti svo-joj voditeljici Margareti Sherman, katera je pred državnim kongresom tc^do zagovarjala 10 urni delavni čas. Nekateri lastniki veletrgovin se vsled nove postave nekaj razburjajo. vendar se bodejo že počasi orivadili razmeram. Modri postavodajalci in veletrgovci naj se kar pripravijo da.«delavci ne bodejo več dolgo Časa zadovoljni iz 10 urnim delavnikom.' 8urni delavnik in boljšo nlačo, to je nar-manje kar delavci povsod zahtevajo. Ako na kapitalisti nikakor ne morc io ipriznSti osem urnega delavnika unije in boljše plače, je pa najboljše, ako napovedo bankerot. Inšpektor v New Yorku zaplenil V/t tona gnjilih jajc. Združenih držav inšpektor Homer Lind v New Yorku je zaplenil 3000 funtov gnjilih jajc. Jajca so bile odposlane iz Jersey City ter namenjene za male newyorske trgovce. Kapitalisti so prebrisani ter dobro vedo, kje da jih ercvelj žufii. Najprvo nagrotnadijo svoje ledenice z jestvinsmi do vrha, potem pa, kadar cene jestvinam nažene-jo do vrhunca, pa odprejo vrata ledenic, ter prodajajo ljudstvu gnjile jestvine za sveže. Da cel ameriški narod ni že plačal kazni radi proziranja^sod nije, je vzrok v tem. k<*r mnogi ne izrazijo svojih misli. prolbtarbg Iz naselbin. Front enac, Kant. Zveličar je od smrti vstal, tako premišljujem danes>na veliki petek sedeč pri topli peči, ko veter piha od severa, ter ae mi ne zljubi hoditi okoli. V rokah imain "Proletarca" katerega pridno prebiram, ker vidim v njem dosti zanimivosti, katere ao podučne za mezdne suinje. Misli mi uhajajo daleč nazaj v dobo zlate mladosti, ko sem imel od Velikonočnih praznikih in zve» ličarju vse drugačne misli kakor pa danes, po mnogoletnih praktičnih izkušnjah viharnega Življenja. Že v nežnej mladosti ata mi učitelj in župnik utepala v glavo, da smo otroci proletarskih stari-šev neka manj vredna bitja, kate* ri se moramo spoštljivo priklanjati našim višjim < predstojnikom, kateri so vsled božje volje na svetu, da lenarijo na strpške druzih. Mi smo pa zopet po njihovem mnenju tudi edinole zato na svetu, da neprenehoma delamo za prve, zraven pa, da bi se hvaležno poljubovali bič s katerim smo dobivali udarce. Dandanes, ko smo se še zdavnej otresli teh krivih naukov, katri so bili od muh — dobro vemo, kje so vzroki, da 90 nas naši predstojniki že v ranej mladosti učinili teh bedastih naukov. Kapitalisti enostavno hočejo, da delavci nikdar ne smejo spregledati suženjstva in verig, v katere so uklenjeni. Delavci ka» teri se enkrat »zavedajo položaja, v katerega jih je pahnil kapitalistični sistem, so za vedno izgubljeni za kapitalne. Le malo je držav v "Uniji" da bi se slovenski delavci tako zavedali, kakor je ravno Kansas. Frcviteuae je skoraj popolnoma socialistično mesto. Lani smo še imeli dve kapitalistične stranke, letos imamo samo še edno, tako-zvano "citizen tiket." Lincoln "Krei Presse" je imel članek v katerem pravi, da so republikanci in demokratje postali tako redki. da ako -hočemo katerega dobiti, da moramo vzeti daljnogled v roke, ter ga skrbno iskati. Nič več starih strank, temveč same. non-partisn. lodenpenaet, nad-strankarji ali kako se že ta kapitalistična mešanica imenuje. Kapitalisti se odprtega boja z delavci boje. ter jih rajši zahrbtno napadajo. Kakše krivice se gode našim bratom v Point Creek distrik-tu v W. Virginiji. 701etno starko mater Jones in 49 druzih delavcev so postavili pred vojno sodišče. Očitajo jim, da so morilci. V resnici so pa morilci kapitalisti, kateri so izgrede povzročili. Delavci, kmalu bodemo zopet praznovali naš praznik prvi maj-nik. Pripravimo se, da ga dostojno proslavimo, da kmalu napoči tisti prvi maj, ko ne bode več gospodarjev in sužnjev na svetu. Anton Flori. Cleveland, O. Naše društvo "Jutranja Zvezda", štev. 41 S. D. P. Z. je na svojej rednej mesec ne j seji /.volilo delegate za zvarfredno konvencijo, katere se vrši prv dni meseca maja v Clevelandu, O. Za delegate sta izvoljena brata Avgust Strainer in Jože Marin-čič. Nadalje je društvo soglasno odobrilo protest proti gi. odboru, kateri ,naw članom ne predlože nobenih računov. Mi .člani društva štev. 41 sumimo, da v glavnem odboru ni nekaj v redu. Zakaj, ako bi imel gl. blagajnik čiste račune b? iih obelodanil, ter hi se ne pustil napadati v javnosti in slovenskih lifijih. To dela zelo slab utis na javnost, najslabši pa še seveda na člane in članice S. D. P. Z. Kakor nam je znano, je gl. tajnik in nadzorni odbor zahteval, da se dobi državnega revizorja. kateri naj' preišče vse račune, kar se tiče "Zveze". Zakaj se je gl. blagajnik postavil po robu ter povdarjal, da ni potreba revizorja, češ se bode že cela stvar uredila na konvenciji. Mi člani društva štev. 41 zahtevamo, da se vsi računi takoj urede in naznanijo v javnost še pred konvencijo. Konvencija stane denar, in mi delegatje ne bodemo imeli časa zoborovati in zavlačevati račune celi mesec. Ako bi bilo tako zborovanje všeč gl. blagajniku — nam pa ni. Stroške konvencije bodemo mgrali mi plačati iz naših žepov, in nikdo drugi. Mi hočemo, da se nam računi takoj predlože v pregled, ker mi ne pripozna-mo nobenega nobenega absolutis-m h. katerega' koŠS pri naše j de-lavakej podpornej organizaciji u-peljati en par oaeh. * Naš«' društvo "Jutranja Zvezda", štev. 41 poživlja vsa bratska društva in posamezne člane in članice, da premišljujejo kako bi reorganizirali in zopet na pravi tir dovedli, našo lepo Zvezo. Vsakdo naj syoje mnenje javno pove v listu. Čudno ae nam* tudi vidi, ker nas je gl. tajnik uprašal, zakaj da ne pošljemo asesmente za mesec februar. Resnica pa jj», da smo mi odposlali flenar ob pravem času na gl. blagajnika. Razvidno je torej, da v glavnem uradu ni nobenega reda, da glavni odborniki zanemarjajo svoje dolžnosti, ter delajo kakor svinja z mehom iz našim težko prisluženim denarjem. Nadalje naše društvo št. 41 protestira proti tistim kolovodjem, kateri so zakrivili, da naša "Zveza" sploh nima uradnega "Glasila", dasiravno je plačano za to. Naše društvo stoji na stališču. da dotični ljudje, kateri so to zakrivili, da naj dotični tudi plačajo list iz svojega žepa. Mi člani nismo toliko prismojeni, da bi plačevali list edinole zato, da bi se nam v njem predstavljali naši glv uradniki, temveč mi smo plačevali list zato. da v njem izpre-vidiino delo gl. odbora, kakor tudi naraščaj in financielno stališče naše napredne vS. D*. P. Z: Kedor pa misli drugače, tistega pa bodemo na konvenciji poučili, da je živel v zmoti. Vsi člani na delo, za vašo napredno "Zvezo". Jože Marinčife, predsednik društva št. 41. in delegat izvanredne konvencije. CONEMAUGH, PA. Ker je* naš vrli "Proletaree" drage volje odstopil predale v prid članov S. D. P. Z. naj mi bode dovoljeno par vrstic. . Pred tednom dni imeli smo prav lepo vreme. Vsak si je mislil: Aha, zima je preč. Vse veseli ptički so se začeli oglašati s svojim petjem in prerokovati bližnjo pomlad. A oj smola! Padel je zopet sneg in tudi burja brije hudo po ruski metodi. — Kar se pa dela tiče je tako-le: Dela se z nekako mrzlično naglostjo vsak dan. ne vem kaj to pomeni mogoče demokratsko prosperiteto . . . polom. Vederemo. — Dovolite mi eno uprašanje: Kod pa hodi vaš Jaka &trigelj? (Op. ured. Strigelj se sedaj ženi pri Sojarjevi kuharici.^Mislil som da se bo kaj tukaj v Conemahgh "meldov" a do sedaj ni bilo še nič slišati o njem. Le pošljite ga sem, upam, da ne bo tako kmalu šel od nas; imamo toliko koštro-nov vsake "baze" za oštriglat, da bo mogel za "hord" vprašati, Če bo hotel temeljito očistiti to smrdljivo dlako. — Tužna nam niajka! Delavec je res izj>ostavljen dandanes vsakovrstnim pijavkam, katerim ni nič druz.fga mar kakor "kšeft", dolar in zopet dolar. Tako je tudi pri nas. Imeli bodemo v majniku -konvehcijo S. D. P. Z. v Cleve-land-u, O. To se pravi: šteli bomo tisočake radi par kori^tolov-eev. Kaj pravite k temu člani in članice S. D. P. Z., da se tako igra z našimi krvavo prisluženimi centi? Kaj ne: nič, kar je je. Napravimo pa lahko, da se bo v bodoče» drugače gospodarilo z Zveznim premoženjem. Apeliram na vas člane S. D. P. Z., da volite delegate — može, za katere ste sigurni, da so zmožni in odločni zastopniki svojih sobratov te svoje organizacije. Prijateljstvo ne sme igrati nobene vloge, ako se križa z interesi S. D. P. Z.,1 kakor se je godilo na dosedanjih konvencijah. Naš "Janez" je premeten lisjak, kakor tudi njegov oproda "Mihi", to pa menda zato, ker sta pri "soldatih" skupaj "ajne" tolkla. Pravila so pomanjkljiva, nadzornemu odboru naj se da več pravice. Kukavice proč! V takem slučaju kakor je sedaj, naj se jih prime z golo roko in posadi tje, 'kamor spadajo — v luknjo. Vsak glavni odbornik mora in je dolžan — tako pravijo pra vila — pravilno poslovati, zato je tiidi plačan. Kdor pa dela drugače, ta krši pravila. Kako pa se daj stvar stoji pri S. D. P. Z.. Sto- ta ki manjkajo, dnevniee se nakazujejo kadar se kteremu poljubi, računov ni od nikoder, glasila Jii* mamo, pojtese- solit s takim poslovanjem! &e tistih par tisoča kov vzemite ven, potem borno vsaj lahko rekli, "good bye" gospa 8. D. P. Z.; imela si sicer blag namen, toda padla si kot žrtev ko-ristolovskih špekulantov, v miru počivsj. Dovolj je, sobrati delegati. v Vaših rokah je usoda S. D. P. Z., povzdignite vaš odločen glas in recite jim: doigrali ste! Prepričajte se sami, če je res tako, potem brez pardona; Janez, Mike, Peter ali Paul marš ven — skidoo! Podp. organizacije pod tem sistemom, že tako ne odgovarjajo svojim zahtevam. O hočemo, da bomo res zavarovani, moramo iskati drugo pot k združenju, to je, vae podp. organizacije naj bi se združile v celoto, celoto naj uvede sistem, poti katerim bo v resnici lahko eksistirala. Ce ne, se bo enkrat čitalo in re>klo: Slovenci so tudi imeli svoje podporne organizacije, pa so šle, ker »o morale iti fuč. Sobrati delegati, če vam je mar korist S. D. P. Z., delujte složno in prevdarno; kaznujte z železno energijo povzročitelje izvanredne konvencije enkfat za vselej, če ne se zna zgoditi, da 'bomo imeli več izvanrednih kakor pa rednih kon vencij. Frank Zaman, član društva "Zaveznik" štev. 3. en Breezy Hill, Kans. Članom A. S. H. P. D. štev. 11 v Breezy llill, Kans., se naznanja zaključek seje z dne 9. marca t. 1. sledeče: Ker je društvena blagajna v slabem finančnem stan ju, se je naložilo izvanredni prispevek v znesku 25 c na člana, katpri se bo pobiral za mesec april. ( lane, kateri stanujejo izv društvenega kroga, se prosi, da blagovolijo poslati ta prispevek z rednim prispevkom. tTpam, da je vam vsem znano, oziroma da so vam znane razmere tukaj v Kansasu. Ako «fioeemo društveno finančno stanje izboljšati, si moramo pomagati le na ta način. S bratskim pozdravom. R. Godina, tajnik. Conemaugh, Pa. l edne so razmere, ki vladajo v S. D. P. Z. po krivdi dveh mož, ako to ime sploh zaslužita. Najbolj žalostno predvsem tem pa je, da tilas Naroda kot glasilo S. D. P. Z. noče priobeevati dopisov, ki hočejo le količkaj obelodaniti sedanji zvezni položaj. S tem ta list ščiti nje, ki so krivi vse korupcije. Kot bivšemu glavnemu blagajniku S. D. P. Z. so mi razmere do pičice jasne in dolžnosti me veže, (1h javnosti pokažemo delovanje glavnega predsednika in blagajnika. Mesec dnij pred konvencijo leta 1911, ko se še ni vršila revizija, sta glavni predsednik Miha Ro-vanšek Jn glavni tajnik sedaj glavni blagajnik Janez Pajk rekla meni, glavnemu blagajniku, tla v blagajni ni dovolj denarja. Grozila sta mi, da me bodeta dala zapreti ter da me izključita iz zveze. Nekaj dnij pozneje prideiRovan-šek z nekim Slovakom kot pričo v moje stonovanje in mi pravi s težkim glasom: "Ali imaš vse do centa v blagajni?" Ali moreš potrditi, da ti centa ne manjka!" Povedal sem mu, da bodo ob reviziji govorile bančne knjige in nadzorni odbor. Se isti mesec se, je vršila revizija, ki je izkazala primanjkljaja 6.r>e, katere sem takoj založil. Očitala sta mi, Miha in Janez, da sem trgoval z zvezinim denarjem. Zares obsežna trgovina s 65c kapitala! — Dohro se še spominjam in upam, da se bodo spominjali tudi nekateri delegati, kaj je re^ kel Janez Pajk na konvenciji leta 1911, ko je bil izvoljen glavnim blagajnikom: "Sedaj bom pa lahko kupoval Žajfo, biks in ckko-rijo, ko sem izvoljen za glavnega blagajnika!" In Janez je šel in kupoval z zvezinem denarjem žajfo, biks in cikorijo. Spomnim se tudi ko mi je nekoč namigaval, da naj izrabljam zvezi do premoženje. kajti izrazil se je napram meni. da on bi *i že pomagal, ko bi bil glavni blagajnik. Postal je glami blagajnik in skušal si je res svoje gmotno stanje izboljšati, a se je za sedaj vpekel. More biti to poskuzi pri kaki nn novo ustanovljeni zvezi kot glavni blagajnik. Na kakšen način pa je hotel Miha izrabljati svežino premoženje vam tudi ta*koj^ pojasnim. Ko sem bil še jaz glavni blagajnik pride neko£ glavni predsednik Miha Rovan&ek v moji odsotnosti k moji ¿eni, da mu posodi zvesin denar in da naj molčim o tem, da kedo ne zve. Seveda dobil nič in ko bi mu dal, da bi mi danes očital, dp sem trgoval z zvezinem denarjem, kakor trguje sedaj moj naslednik. — Teto Miha Rovanšek poveui odkrito, da je ostudno, ko zagovarjaš glavnegav blagajnika, namesto, da bi ga dal zapreti. Zakaj ne atoriš s Pajkom za >MK>2.95 isto, kar si hotel storiti ztnenoj za 65c. Daj Miha, stori kar si storiti dolžan! Omeniti moram še, da sem leta 1911 pri odaji blagajn ne dobil nazaj 3c. Glejta, v kakih škripcih sem tedaj bil! Dragi Janez .tako bi moral poslovati tudi ti- ne pa tako, da se člani zgražajo nad tvojim poslovanjem! Glavni tajnik V. Sitter je našel pritnan-kljaj, revizija je njegove potrdila, vidva pa nista hotela priznati in potrditi računa! Glavni tajnik je poslal glasilu Glasu Narodu v objavo račun in dopis, zakaj ni pod-računotn treh podpisov, "Glas Naroda" je vrnil račun in dopis. Glavni tajnik je postopal pravilno, zato njemu čast : sramota pa glavnemu predsedniku in blagajniku ter."Glasu Naroda"! Bratom delegatom in sestram delegatinjam želim, da na prihodnji konvenciji spoznate pravi položaj, ter storite vse v napredek in procvit naše vrle organizacije. Primite za metlo in pomedite iz glavnega urada vse tiste, ki so zvezi v škodo in ^pogubo; izvolite pa take, ki bodo točno in pravilno poslovati. Varujte se greha, da ne volite volkov v ovčjih oblačilih! Kdor misli, da sem preVeč povedal, naj so oglasi : jaz vem, da so moji podatki resnični. — Pozdrav bratom in sestram S. D. P. Z. ; tebi vrli list "Proletarec" pa želim toliko naročnikov in predplatni-kov. da bi še to leto povstal dnevnik. Frank Sega, član S. D. P. Z. Cleveland, O. Z upanjem, dà mi ne bostfr'zsf-vrgli mojega dopisa, sem se namenila spisati nekoliko besedi, kei stvar, ki se godi pri S. D. P. Zvezi, v Conemaiigh. Pa., mi je že skrajno zadosti. Že cele štiri mesece se maže in blati po raznih časopisih. kdo je kriv primanjkljaja $6f»2.92. Eni pišejo in blatijo blagajnika Ivana Pajka drugi 'zopet glavnega tajnika W. Sitterja, tretji se zgražajo nad nadzornim odborom. Človek res ne ve, komu bi dal zadoščenje? Na drugi redni konvenciji, ki Se je vršila v Conemaugh, Pa., so bra»tje delegatje izvolili gl. odbor po svojem prepričanju, misleč, da bodo pravilno in složno delovali za napredek celi organizaciji ; da bojo nadzorniki skrbno pazili na poslovanje glavnih uradnikov. Pripoznali so jim primemo plačo in s tem se zavezali svojej dolžnosti. Ker je pa vsa stvar tako zamotana je znamenje, da gl. odbor ni. delal pravilno in na komu leži krivica, jaz ne vem. Rečem pa. da na vseh. Ako je bil primanjkljaj že v letu 1912, čemu ste potem molčali. Kje so bili štirimestni računi. To ni zadosti, ako se vi sovražite in lajnate po časopisih. Zakaj niste delali pravilno? in ne bi bilo treba sedaj toliko be-sedij in stroškov. Ker mislim, da je že vsem članom in članicam zadosti tega vašega blatenja, je najbolje, da se stvar 7 napadanjem konča. Zato upam, da bode prihodnja konvencija vse gladko rešila. Priporočam bratom delegatom, da bodete na prihodnji konvenciji delovali nepristransko, ter skrbno pazili, koga bodete izvolili v gl. odbor, da se ne bode kaj takega več še vnaprej zgodilo' K zaključku pozdravljam vse člane in članice S. D. P. Z.! Frances Penko, članica društva štev. 49. Prijatelj, ako glasuješ za kapitalistične kandidate, ne glasuješ za svobodo. Ti glasuješ, da si po-nolnoma Zadovoljen, ako imaš majhno plačo, ako sploh .še kaj nlače imaš. Ti «se izraziš, da ti je všeč ako en par za jedače v kontrolira stroje in vse narodno bova sto dežele. Čudno, zakaj da ti le vse to všeč. ¿AJPiaVIK seje glavnega odbora ft. D. P. Z. dne 9. marca 1913 ob 10:80 dopoldn«. Navzoči: Predsednik M. Rovaniek, podpredsednik Jakob Koejaa, glav. tajnik V. Hitter, glav. blagajnik Ivan Pajk, pum. blagajnik Ivan Brozovac, 2. nadzornik -And. Vidrich, 1. porotnik Jot. Svoboda, Frane ftega élan druitva At. 1, Alojzij Kveder élan druitva it. 6. Zapisnikarjem je izvoljen Jacob Kocjan. Preide se k posvetovanju glede prostora, kje da naj se vrii konvencija. Brat tajnik V. Hitter predlaga, da naj se radi dvorane obrnemo na clevelaud-ska druitva, katera naj nam podrobneje poročajo, v kateri dvorani naj bi se ista vritta. Brat blagajnik Iv. Pajk po jass u je, da je najbolje, ako dobimo dvorano pri kakem ¿lanu uaie zveze, ter priporoča dvorano brata Kogoja. Nato sklene glavni odbor, da se glav. tajnik o tej zadevi obrne na bratska druitva v Clevelandu, ter jiin naznani, d^ je glavni odbor sklenil, da se kon vencija vrii v Clevelandu na Ht. Clair Ave. elevelandska druitva naj potem izrazijo svoje mnenje glede dvorane. V zadevi prispevkov za pokritje stro-ikov konvencije se sklene, da se ases-ment zviia za 4 mesece zaporedno po 25 centov. Od prispevka je izvzek 3. razred in otroiki oddelek. Konvencija se prične prvi pondeljek v mesecu maju, t. j. »Ine 5. maja t. I. ob 8 uri zujtraj; \sako druitvo, bodi novo ali staro je opravičeno do jednega delegata. — Bolniika {»odpora kakor vsako izplačevanje se ustavi s 15. aprilom t. 1. do eaključka konvencije, vsled česar se vsa izplačila, ki padejo v dobo od 15. aprila t. 1. do zaključka konvencije, izplačajo iele po konvenciji. — Dnevni red za konvencijo se določi na prihodnji seji gl. odbora. Nato se razvije iivaluia debata, kje naj se priobči pričujoči zapisnik in vse zadeve prihodnje konvencije. Gl. predsednik M. Kovaniek priporoča dosedaj-ne zvezi no glasilo Glas Naroda, čel, da je zato plačan, vsledtega mora tudi priobčiti. Nato se oglasi k besedi gl. tajnik V. Hitter ter protestira proti temu s pripombo, da on Glas Naroda ne pripozna kot zvezino glasilo odkar mu GJas Naroda ni hotel priobčiti letnega zvezi nega računa ter odgovora iu pojasnila na napade glavnega predsednika in glavnega blagajnika, namreč, da on ne priobči nikakih zvezinih poročil, ka tera nimajo treh podpisov, to je podpisov glav. predsednika, glav. tajnika in glav. blagajnika ter s tem da je kriil Glas Naroda {»ogodbo kot zvezino glasilo. Zaradi tega /»e on (gli^vnj tjy ni k) nemore klanjati gospodi okrog Glas Naroda, ter .je prositi 7A nekaj, kar je Glas Naroda storiti dolian. S to izjavo se popolnoma strinjata tudi glav. podpredsednik Jak. Kocjan in drugi nadzornik And. Vidrich; poslednji ie posebej konitatuje, da ni bilo od Glas Naroda pravilno ker je ie potem. ko je že glav. tajniku odklonil poročilo brez treh podpisov, vendar Se priobčil dopise glav. predsednika in glav. blagajnika z enim podpisom. Glav. tajnik sedaj nikakor ne smo več priobče-vati zvezinih poročil v Glas Narodu. Nato izjavi brat And. Vidrich Se sledeče: "Ako mi kedo od vas na ta moja izvajanja oporeka, tedaj laže ali pa nagaja. Vsi so molčali. Zaraditega drugi nadzornik And. Vidrich predlaga, da se vsa zvezi na poročila naznanjajo potom cirkularjev. Nato se sprejme z enim glasom večine predlog brata Svobode,» da se vse kar se tiče konvencije, priobči v Glas Na rodu. — V zadevi bodočega zvezinega glasila se sklene upraiati upravnifitva slovenskih listov, da izrazijo svoje pogoje in ceno. Drugi nadzornik brat And. Vidrich predlaga, da se tajnikove in blagajni-kove računske knjige dajo pregledati v prisotnosti glavnega odbora sodnijskim izvedencem, ki naj potem račune defi-nitivno sklenejo, kajti ako se ureditev računov prepusti konvenciji se konvencija vsledtega zavleče za več dnij, na vzlič temu, se sprejme predlog glav. blagajnika, da se prepusti ureditev računov konvenciji. Brat tajnik predloži pro&njo druitva itv. 26 glede odpravnine za pljučnico bolnega brata Pavel Simončič « predlogom, da se ga da preiskati trem zdravnikom in da se potem vse potrbno ukrene. Srejeto. Tsto druitvo tudi poroča glede podpore umobolnega brata Jakob Oblaka. Sklene se, da se ravna po pravilih. Glede podpore bolnega brata Franc Viranta od druitva itv. 37 se sklene, da se mu bolniika podpora nakaže, ker ni bila pritožba, da se omenjeni ni ravnal po pravilih za Časa bolezni, opravičena. D.tiitvo itv. 36 poroča, da se brat Ivan Pavina ni takoj javil bolnim, ker isti radi neznaja sloveničine ni razumel pravil. Sklene se, da se ima ravnati, po pravilih in da se mu ima izplačati bolniika podpora iele z dnem, ko se je javil bolnega. — Glav. porotnik brat Svoboda prečita pismo glede brata Mi kača, v katerem naglaia, da druitveni tajnik je žanemaril njegovo prijavo bol nim in ni izvriil tajnikih dolžnosti, ker ni zdrsvniiko spričevalo odposlal pravočasno v glavni urad. Sklene se npo-itevati zvezi na pravila. Drnitvo itv. 12 poroča glede odpravnine za jetiko bolnega brata Tli j« Pav-lovica ter da želi imenovani odpotovati v staro domovino. Sklene a«, da imenovani v glavai urad, da ga da preiskati po treh zdravnikih, «a resnici jettten; nakar se vae pat» ukrene. v Nadalje ae tudi prečita pritožba bolnega brata Franc Kaateiiea. V toibi se navaja, da si j« sam kriv sreče,^ ker je večkrat povzročil pr.pfr ter bA tudi v prepiru obstreljen in d* je med časom bolezni kriil zvoziaa p3 vila. Sklene se počakati nadaljnih i« natančnejih podatkov. Nadalje se tudi prečita pismo ko«, zula v Denver, Colo. Isti poroda, da ima |><>oMa*tilo za iztirjati usmrtnino m»— umrlim bratom II a I ja vae. Sklene »e it- I plačati usmrtnino proti pobotnici, ker se je zgubil certifikat omenjenega člana, te Nadalje se tudi prečita pismo tajnika .! Slovenskega Zavetiiča, v katerem pro- • •i, da druitva poiiljajo asesment in dr*, ge prispevke direktno na njega. Skleas se to upoitevati. Prečita jo se protesti druitev itv, U 19, 38 in 42; zoj»er sedanje glasilo G lat Naroda v katerih izražajo ieljo, da ■ se sedanje glasilo Glas Naroda opustila I ter nadomestilo s kakim drugim delav^< n k i m listom. Glav. tajnik poroča tudi, da je naročil bolniike knjige za druitva, katere bodo jako praktično urejene. — Nato J vpraia glav. blagajnik Iv. Pajk kaj je J z naročenimi znaki in če je ie do&lo kako poročilo iz tovarne. Nato glav. j tajnik pripomni, da( bode vso stvar v 7 teku 14 dnij uredil. Nadalje te skltae, j da se vrii prihodnja seja glavnega odbora prvo nedeljo v mesecu aprilu ob 9 dopoldne. Nato prečita glav. porotnik Svoboi| pritožbo druitva itv. 61 radi nerednep pošiljanja asesmenta napram glav. tajniku, nakar gl. tajnik dokaže, da je » pravem času omenjenemu druitvu ase* J men t odposlal. Pred zaključkom seje ie zahteva g1. blagajnik tajniike in blagajniike knji-ge iz leta 1911 v pregled na svoj dom; t pripombo, da so knjige njegove oai- ; roma njegovo delo. Nato 2. nadzornik And. Vidrich predlaga, da se smejo knjige pregledati le v glavnem urada, v prisotnosti glavnega tajnika. Glavai blagajnik se nato obrne na predsednika' s prošnjo, da se da njegov predlog na glasovanje nakar Vidrich ugovarja, da knjige so pod nadzorstvom nadzornega odbora, ne pa celega gl. odbora; k temu pa pripomni brat gl. tajnik„ da na nikak način neda knjig iz glavnega urada. ; Na to se br. Iv. Pajk jezno odstrani iz gl. urada. 4 Na predlog brata Vidricha se zaključi seja oh 1 uri popoldne. JACOB KOCJAN, začasni tapUnilkar.^j Youkon, Pa. Druitvo "Edinost" S. D. P. M priredi veselico dne 12. aprila to&*l] no ob 6. uri v Yukon. Pa. Uljudno vabimo vse člane oine- j njenega društva, kakor tudi so- ] hrate društva "Novi dom" S. N. j P, J. da se naše veselice v obilnem številu udeleže. Ob priliki hočemo novrniti. Vstopnina za moške je $1. Dame proste. Za dobro po^Jrežbo btf^ de skrbel odbor. Toraj na svidenje 12. aprila Anton Golobič. Naš veliki mestni župnik je star kavalir in žurnalist. Kot "poet" otrobov se podpisuje — Raj mir. Poet je pozabil eno črko zapisati. Pravilno bi se moralo glasiti raj -šmir. Ošiškani Tone, kateri »e podpisuje kot "katoliški delavec" (katoliški zajedač) v svojem učenem-članku nekaj gobezda od združitve. Kdo vraga pa je vas kdaj prosil za združitev1? Cepite z vašimi starokopitnemi nazori lepo v žnp-nišču za pečjo. Ako se bodo napredne slovenske jednote hotele kedaj združiti, potem se bodo že same združile, brez da bi kdo šel uprašat v župnišče, če je to vam in vašemu Janezu všeč ali pa ne. V nekem listu katoliški delavec piše, da združitev med slovenskimi socialisti svobodomisleci in katoličani je ravno tako mogoča, kot združitev med dnevom in nočjo. — Naravno. Noč se je morala še vedno nmakuiti dnevni svetlobi, ravno tako se mora tudi katoliška oeTkev s svojimi otročjimi pravljicami in lažmi umakniti znanstvenim dokazom in luči resnice. Eramett Dalton, bivši handit in ropar prvega razreda, je sedaj bankir v Oklahoma. Predno pa je stari izkušeni bandit odprl svojo banko, je uprašal državno zakonodajo v Oklahomi, ako imajo v tej državi postavo, katera protek-tira banke pred tatovi. Emmett se je že popred kot ropar naučil kako je treba banke zavarovati. Duhovita stvar. Najprvo denar nakrasti, poVem ustanoviti banko, ter jo o imenu postave zavarovati pred roparji. PEOLITA»!O Iz domovine. — Varnostne naprave pred dvajsetimi lati v velenjskem rudniku I>ne 3. in SI. februarja je preteklo dvajset let, odkar ata se priaodUi v velenjskem rudniku dve veliki rudniški katastrofi. Prva se je dotrodil« dne 3. svečana, pri kateri je bik » rudarjev mrtvih in okolo JO ranjenih, druga pa 21. sveČsna. pri kateri jih ie bilo 17 mrtvih in okolo 30 ranjenih. Vaeii so se jamski plini, ker »o rudarji delali v jami / <>«1 prtiiai svetilkami. Seb« odarskega izkoriščanja in političnega zapostavljanja. Država nam nalaga enaka bremen kakor moškim, zato zahtevamo od nje tudi snake prvice in enako možnost za zastopanje naših interesov. Resolucija je bila sprejeta so-glasiio, nakar je sodružica Štebi-jeva zaključila lepo uspelo mani-festacijsko zborovanje ljubljanskih proletark. — Kupčija v cerkvi ali agent v kuti. V viški cerkvi sv. Antona dela ondotni frančiškan na prižni-ci reklamo za Singerjevo firmo. Vernikom priporoča pobožne molitvice, ampak tudi Singcrjeve šivalne stroje, in sicer oboje naenkrat, da zbegane krščanske duše ne vedo, ali je šivalni stroj (pazite na marko "Singer"!) potrebe«! ali vsaj koristen za večno izveli-Čanje, ali pa je namen pobožnih pridig o Singerjevih šivalnih st rojih samo ta, da nakoplje jo krščanskemu frančiškanu bogato provizijo te židovske firme. (Razmerje zavednga dela vat va do Singer jeve firme je itak znano j ta izkoriščevalna tvrdka v svojih podjetjih ne trpi organizacije, svoje sužnje izsesava do krvi, vsled česar je amerikansko in nemško delavstvo razglasilo nad tvrdko bojkot in načelno ne kupuje njenih izdelkov!) — Brezmejna podivjanost S kakšnimi podlimi sredstvi se bojujejo katoliški dufhovniki in klerikalci zoper posvetno šolo, kaže prav jasno dogodek, o katerem govori te dni vsa fVaneoska. Fa natizam klerikalcev in nestrpnost "božjih" namestnikov se kaže v najžarkejši luči pri ten. Župnik v Couffouleuju se je zarotil proti tamošnji posvetni občinski šoli in učitelju na tej šoli, ker ni hotel učitelj upeljati v šoli one učne knjige za zgodovino, ki jo je želel župnik. Na župnikov ukaz je res •nekaj otrok izjavilo učitelju, da se ne bodo več učili po knjigi, 'ki jo je določil učitelj. Nato so iz ključili deset otrok iz šoie. Trem učencem, ki so rabili knjigo, do ločeno od učitelja, pa je zabrani) župnik vstop v cerkev in prav tako tudi staršen otrok in iz priž-nice je dejal, da smejo verniki s temi ravnati tako kakor z divji mi zvermi. Ko sta 11. novembra 1912 stopila učitelj in njegova soproga v spalnico, sta prifrčali dve 'krogli mimo njih in se zapi-Čili v steno. Nahujskami kmetje so torej hoteli usmrtiti učitelja in njegovo ženo in so večkrat javno izjavili, da bodo ustrelili učitelja. Vsa zadeva bo prišla tudi pred francosko zbornico. Ali to še ni bi višek klerikalnega hujskanja. Uči telju je pred nekaj meseci umrla hčerka. O božiču je dobil učitel, pismo, podpisano z imenom umrle hčerke. Pismo je imelo naslednjo vsebino: "Ako bi bila ostala pri Vama, bi bila moja večna sreča pogubljena, ali ljubi bog ni hotel, da bi bila mislila, da boš ti, oče, uvedel v šolo to prokleto zgodovinsko knjigo. In povem ti, da še nisi prišel do konca svojih nesreč, če boš tako nadaljeval. Povej mami, da molim za Vaju, da Vaju privede ljubi Bog zopet na pravo pot . . . Josette Donat. Kdo bi si mogel izmisliti še kaj surovejšega, kakor se je bil izmi slil ta namestnik božji? Zgodovi nar pri "Am. Slovencu" ponatisni. da ne bo treba kasnejšim klerikalnim zgodovinarjem postavljati rsnico na glavo, kedar bodo poročali o brezmejni podivjanosti klerikalnih korifei sedanjosti. — Živi v grobu. S tem naslo-vem prinaša milanski list "Seco-lo" poročilo svojega vojnega poročevalca iz Podgorice, ki z živi mi barvami alika strahotno liso do turških jetnikov v Orni gori črnogorske oblasti strogo brani jo vsem tujcem vstop v kraje bridkosti, kjer so nesrečni turški vojaki. Skrivoma pa se je spla zil italijanski , žurnalist v tabor jetnikov Diokleje. Ob bregovili reke Rebnice prebivajo jetniki po votlinah. Poročevalec pripovedu je: V kotu votline je.ležalo dvajset človeških teles, roke in noge skrčene, da so na ta način nekoliko lažje prenašali silen mraz Strašen vzduh mi je butnil na- sproti, ki sem ga komaj prenesel.1 Tedaj dvigne eden iz vrste svojo glavno in dve veliki očesi strmita v me, ki se strašuo svetijo med lici brez krvi. Kmalu sem bil obdali od vseh atrani od strašnih postav. Nekaj časa sem premišljeval. da bi to sliko bede fotografi-) ral in imel tako izpričevalo, ki bi tudi najtrše srce omehčalo. Ali skupine jokajočih ljudi ni lehko fotografirati, ne da bi učinkovala fotografija amešno. Nato mu je pripovedoval eden od jetnikov o mukah, ki so jih morali pretrpeti. Ta jetnik ni naiven človek. Ve, kaj da pomenu turški jetnik v rokah Črnogorcev in razume fijlho-vo sovraštvo. Ali črnogorska vojaška oblast si lasti pravico, da ubija jetnike, ne da bi jih enostavno postrelila, teiočev da jih zapira kakor stekle pse v te brloge. kjer vsak dan mraz, lakota in bolezui terjajo svoje žrtve. Na-t»ol nagi so y brlogih. Nihče jim ne preskrbi ne obleke» ne odej. Včasih odpošljejo oddelek jetnikov v Podgorico. kjer morajo o-pravljati najnižje pofsle. Kdor se upre slabemu, ravnanju, tega pouče z bajonetnimi sunki. — Ruski socialno demokratični noslanci pod policijskem nadzorstvom. Socialno demokratične Doslance zasleduie ruska policija korak za korakom. Pred nekaj dnevni je nekaj aooialiatičnih delavcev odš|o v nelsingfors, kjer so poseteli deželni zbor in obiskali socialno demokratične poslance. Policija jim je bila povsod za petami in ko sta dva poslanca sedla v avtomobil je že dirjala za njimi kočija s špicelni. Ko so prišli v Viborg. se je zopet vsula tolpa ogleduhov za njimi in policija je zapisala celo njihova imena. — Evangeljska sodba o novo dobnih klerikalcih (Mat. XXIII pogl.). Tedaj reče Jezus ljudstvu in učencem svojim in pravi: Na Mojzesov stol so se vsedli pis-marji in farizeji. Zatorej karkoli vam vele izpolnjevati, izpolnjuj te in delajte. Ampak po njih de lih ne delajte; ker govore, pa ne delajo. Zakaj težke in neznosne butare spletajo in jih nakladajo ljudem na pleča; a a svojim pr atom počijo ganiti. Vsa svoja dela opravljajo tako; da jih vidijo ljude, zakaj široke si delajo napise in velike robove oblačilom svojim. In ljubijo prve prostore na gostijah in prve stole po svetiščih in pozdrave po ulicah in da jih ljudje imenujejo: Rabi! Rabi!... \Kdor se pa povišuje, bo ponižan; in kdor se sain ponižuje, bo povišan. Ampak gorje vara, pismarji in farizeji, hinavci: nebeško kraljestvo zapirate pred ljudmi; sami ne greste vanj in tudi onih» kateri hočejo, ne puščate noter. Gorje vam, pismarji in fa rizeji, hinavci: vdovam požirate hiše moleči dolge molitve; ostro sodbo boste prejeli. Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci: mor je prehodite in zemljo, da pridobite enega, kateri se požidi; in ko se je požidil, napravite iz njega sinu peklenskega, dvakrat hujšega od. sebe. Gorje vam. slepi vodniki, kateri pravite: Če priseže kdo pri tempeljnu, to ni nič, če pa priseže kdo pri tempeljno vera zlatu» je kriv. Bebci in slep ci: kaj pa je več — zlato ali tem pel j, kateri posvečuje zlato T Gor ie vam, pismarji in farizeji, hinavci: desetino dajete od mete, kopra in kutnine, zanemarjate pa. kar je najvažnejše v postavi: sodbo in milost in vero. To je bilo trebs storiti in onega ne opustiti. Slepi vodniki, kateri precejate musice in požirate kamelo. Gorje vam. pismarji in farizeji, hinavci: zunaj čistite steklenico in skledo, znotraj ste pa polni ropa in ne poštenosti. Slepi farizej, očedi najprej .steklenico in skledo znotraj. da boš tudi zunaj Čist. Gorje vam. pismarji in farizeji, hinavci: oobeljenim grobovom ste podobni. kateri se zde zunaj lepi, znotraj pa so polni mrtvaških ko sti in gnilobe. Takd se kažete tudi vi ljudem zunaj pravične, zno traj ste pa polui hinavstva in hudobije. Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci: prerokom zidate grobove in 1 epšate pravičnim spomenike in pravite: Da smo bili v dneh očetov svojih, ne bi bili z njimi deležni pri krvi pret^o kov; tako pričate sami zoper sebe, d« ste sinovi teh, ki so pomorili preroke. In vi ste napolnili mero očetov svojih. Ksčja in gadja zalega! Kako boste ubežaii sod 1 bi peklenskega ognja' A. F. OF L. IN I. W. W. V delavskih in tudi v kapitalističnih krogih delati te dve organizaciji s svojo različno taktiko veliko in resno razmotrivanje o kakovosti ene ali druge. Čitatel-jera "Proletarca" je "American Federation of liabor", nje princip in taktika dobro znana, ker se je o njej že večkrat pisalo. Nasprotno pa "Industrial Workers of the World" je med nami še jako malo poznana, vsaj tistim ne, ki čita-jo samu slovenske časopise. Ker je organizacija I. W. \V. postala zadnje čase zopet jako delavna, se mi vidi umestno malo opisati jo, da bodo delavci, posebno še oni, ki niso še organizirani dobili ivsaj malo pojma o njej. ž« ime samo I. W. VV. (Svetovni industrialni delavci) pove, da je to industrialna organizacija. Kar v resnici tudi je v polnem pomenu besede. Te organizacije namen je organizirati od najpreprostejšega do najbolj izurjenega delavca vse v eno veliko svetovno organizacijo na jako demokratični podlagi. Boj za rešitev delavstva iz sedanje industrielne sužno-sti vrši samo na industrialnemi polju, v politiko se nič ne meša. Njeno geslo je: delavska uprašan-ja*in potrebe naj se rešujejo tam, kjer nastajajo noče, da bi se vlačila in reševala tam, kamor ne spadajo. Zelo pomembno in odobravanja vredno je tudi to, da ne podpiše nikoli nobene pogcdlxf zaradi plače ali časa z delodajalci in kspitalisti. Zaradi tega ima tudi vedno svobodne roke, da lahko dela kar hoče. Za kapitaliste je to zelo slabo. Nikoli niso varni pred delavci. Vsak čas se lahko pripeti, da delavci zahtevajo izboljšanje plač, skrajšanje^delovnega časa ali pa izboljšanje drugih razmer pri delu. To kapitaliste silno jezi. Vsak drug človek ima pri kapitalistih in vladnih krogih več rešpekta. kot ga ima agitator ali organizator za 1. W. W. Vzrok za to lahko vidi vsakdo. Kapitalisti jih sovražijo, ker niso nikdar var ni s svojim profitom; politikarji. ker vedo, da ta organzacija ni prostitutka, kot je ktera druga. To fo poglavitne točke organiza eije I. W. W. Zategadelj prijmro-čara delavcem, kjer nimajo v industriji še nobene delavske organizacije, da se pridružijo k I. W. W. Fr. Podboj. ADVERTISEMENT ................................»m............ Ako bi delavci dobili polno pla čo za svoj produkt, bi lahko iz družinami udobno in zadovoljno živeli. Ako bi pa kapitalisti dobili polno plačo za svoj produkt, bi pa še kot samci hitro lakote pomrli. NEBO VSAK KAM NEBO CIGARETE i: 10 ža 5c la ksaos z tvttkNi ii ¿aaaiki. ► Vsak roda »ak trgovec prt* vedno ve* NEBO Cigaret vsaki den. CIGARETE lma|s se|več|l J ■spe h v Amc-rtkl ker s* dobre J 1760 ^»ti POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM Kasparjeve Državne Banke je salees eje !■ oalboll slfsrie. Nafta parobrodna poalovnica je največja na Za pada tn Ima vae najboljše oceanske črte (linije). Sifkarte prodajamo po kompanltalcih cenah. POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POŠTA. Kašpar Drtavna Banka krapu)« In prodala In zamen|u|e denar vseh driav •veta. — Pri Kaaparjevi Državni Banki ae izplača za K6 $1, bres odbitka. — Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daie 8% obresti. - Slovenci postre-ftenl v slovenakem Jeziku. - Banka ima $6,818,821.66 premoženja. KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blus I si in d Ata., S». IMMMMMMMMMMMMMMMMMMM( SSSMSSSSMS» ji POZOR BRATJE SLOVENCI! II Ali le veste kje ie dobiti aajbeljie m« »a aajniiji ceni? — Gotove < v aovi prvi ttevsaski modama fcrejeai mamici Fcrko Bros., 27*—ist Ave. ti Park St ! Ta i« dobijo aajokneosjfts evele m preksjene KS AN J8KB KLO \ BABE, kakor tudi Jetrn« In krvava domačega iadelka ter aajokoanejfte < PBEKAJENO MESO; vee pe a» j nitjih cenah. Pridite ia prepričajte se eami e Saftih cenah kakor tudi o kakovoetl \ naftega blaga. < NIZKE CENE IN DOBBA POSTREŽBA je aaie gealo. Ne posablte aaa torej obiskati ▼ sali novi mešalci v Jos. Tratnike- < vem peeiepja. * MILWAUK**: WIS. Telefea: South 1611. J 006000000600060s0»»»»0+0 00»ss»00»0»00»»s0»»0»06ss»00 II CLEVELANDČANI POZOR! I Bela] & Močnik : 6205 ST. CLAIR AVL, CLEVELAND, OHIO. :: KROJAČA [N TRGOVCA, priporočava svojo o moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo I&ČEM svojega brata Mike Verdinek. Svoječasno se je nahajal v Van-cover Ialan. Cumberland, B. C., Canada. Postave je srednje, go-vori slovensko, nemško in angle-ko. Imam mu za sporočiti zelc važne stvari. Prosim, ako kdo zna za njegov naslov, da mi ga javi zakar bom zelo hvaležen. John Vsrdinok, Box 32, Birmingham, Wash. Poterpožljivost Nekatere osebe so zelo poter-pežljive. Nikoli jih ne slišite pritoževati se, .akoravno se vidi na njih samih, da se ne počutijo dobro. To je poseibno resnično še od žensk, katere prenašajo poterpež-ljivo veliko bolezni in nadlog. One počasi slabe, njih barva postaja bleda in rumenkasta. Vsako nar-manje delo jih utrudi. One predvsem potrebujejo Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, ki bo sčistilo vse ostanke, olajšalo prebavanje, okrepčalo prebavne organe in želodec. Pazite skrbno na razultat pa boste videli kako hitro se bolniku povrne novo življenje. Z mimo vestjo smete priporočati to zdravili ljudem kateri so zgubili opetit, ki imajo bolečine po jedi, želodčni katar, kolik in druge bolezni. V lekarnah »los. Trinerja, 133$—30 Ho. Ashland ave., Chicago. V slučajih revmatirma. neuralgistfčnih bolezni, otrdel ost i. holeoni v glidih in oteklino. Izdelu|eva obleke po na|nove|šI modi. ALOIS VANA — itdelovatelj — sodorke, mineralne vode in raz nth necpojofh pijač. 1837 So. Fisk 8t TaI Cansl 14«* Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal LoomSs ulice OUcago. VLOŽENA GLAVNICA $1,500,000.00 JAN KAREL, PREDSEDNIK. J. F. ŠTEPINA, BLAGAJNIK NaJ« podjetje je pod nadzorstvom "Clearing Houaa" ¿ikaških bank, torsj je dermr popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-gs poštne hranilnice Zdr. driav. Zvriuje tudi denarni promet 8. N. P. J. Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:80 popoldne; v soboto ie banka odprta do 0 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure dopoldne. Denar vloiea v nafto banko nosi tri procente. Bodite avejcnnl, da Ja pri nas denar naloften varno ln doblCkaaoaao. , Največja slovanska tiskarna v Ameriki je == Narodna Tiskarna = 2146-60 Bine Island Aveaae, Chicago, lil. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posobnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni Restavracija in kavarna "Jugoslavija". :: 1134 - w. 18 Str., CHICAGO, ILL. ;; — Domafs kuhinja. Odprto po dnevi in ponoči, linijske cigare! — E. RICHTER, lastnik. \ f K ULE T A H EC PROLITARIC UtT ZA INTKKZCI DZLAVSZSGA LJUDSTVA. , IZHAJA VSAKI TOREK. . MfMtoMuki MiTika t i&kovsa dr «¿te * v Chkafo. III. Narotsiaa: Za Ameriko $2.00 as eolo lato, 1.00 aa pol leta. Za Kvropo $2.50 la eolo leto, $1.25 na pol leta. PROLETARIAN Owned ate publufctd Kvaav Tubsoat by loots Slavic VorluMs't hiMbhiof Compos? Cbkafo. S.ltaofc. Qlasilo Slovenske organizacije Jugosl. . socialistic» Zvsss v Amsriki. _________ Subscription rate«: United Btatea and Oanada, $2.00 a year, $1.00 for kali year. Foreign countries $2.50 a year, $1.26 for kali year. Advertiaing Katea on agreeme nt. NASLOV (ADDRESS): «PROLETAREC 2146 Blue Islam! ave. Chicago, 111 AU ZAMOREMO VSI DELAVCI POSTATI MILIONARJI IN BANKIRJI? Hrepeuenje po bogastvu je živelo v človeku, odkar je zavladala blagovna produkcija, v kateri se dobi vse za denar. Toda kako? V starih pobožnih bajkah se pripoveduje velikim in malim otrokom, da sta marljivost in varčnost vir bogastva. Priden delavec, ki preprosto živi in neumorno gara, postane bogat mož — Rockefeller in Morgan sta blesteča primera — medtem, ko mora bogati dedič prijeti za berasko palico v kazeq, ker je zapravil bogato premoženje. Kot moralni nauk ta bajka ni bila slaba. Kaj naj delavca bolj vzbuja k marljivosti kakor gotovost sijajne bodočnosti. Kaj naj bi jih bolj ščitilo pred zavestjo in nezadovoljnostjo kakor zavest, da bo bogatin, ki se zdaj vozi v avtomobilu in je ostrige in ki mu ne bo potre- eev, je dobra meščanska eksistenca, toda to še ni bogastvo, razen ^Se je delavcev na stotine, tisoče in stotisoče. Da obogatiš, moraš imeti delavcev na tisoče, ali pa pleniti žepe sokapitalistov. Ako imaš vposlenih samo par delavcev, seveda ne moreš obogateti. Imeti zaposlenih na stotiso&e delavcev, ali pa izkoriščati izkoriščevalce, je dandanes pot do bogastva. Podlago zato daje razvoj fak-tivuega kapitala, ki ?e gradi na uadvrednosti kot njega kapitali-zirani obliki. Tovarna, ki je veljala $10.000.000 in daje deset od stotne dividende, ima $20.000.000 vrednosti, ker bi ta kapital dajal enak znesek v obrestih. Ta vrednost kapitala je najpreje samo izraz za znesek, ki ga donaša. Če posestnik proda akcijsko maso za $20.000.000 in naloži denar na obresti, se ni na njegovih dohodkih nič spremenilo. Toda ustanovitelj ali banka, ki je utaknila v podjetje $10.000.000 in jih prodala za dvojno svoto, ne računa s tem, da dobi za sedaj tisti znesek kakor preje, če se kapital obrestuje; zakaj ne obrestuje navadno, ampak se porabi za nove operacije. Ne gre se za nadvrednost, ampak za kapital, kapital je denar; in tudi fiktivni kapital se mora plačati v trdem zlatu, kakor hitro postane predmet borznih špekulacij. Banka je pridobila s prodajo $10.000.-000; za toliko je obogatela z eno operacijo. Odkod pride denar T Iz žepov mnogih manjših in večjih kapitalistov, ki kupujejo akcije. V njih posestih se je nabrala nadvrednost, to je postalo kapital in zdaj se kakor z veliko metlo po mede v žepe ustanoviteljev — Spe ku lan tov. Ogromno bogastvo današnjih rnultimiljonarjev- in rniljarderjev je deloma plod industrijskih monopolov, ki nagrabijo ogromne profite iz plenjenja mas. Toda ve lik del je plod borznih manipula eijj ki so prinesle kapitale malih hogutinov v roke velikih bogatinov. in ba na koncu svojega življenja pri . jeti za beraško palico! Res je sko-| >T.° današnji P» da, da se lepa podoba tako malo vjema z resničnostjo, ki nam ka- kaže, da ostanejo najmarljivejši delavci revni in da bogatinom pa-rasitom doteka denar v neusahljivih veletokih! Zatorej proč s temi starimi* pravljicami, katerim verjame danes samo še nekaj starih ženic! Vsakdo ve, da je pod kapitalističnim gospodstvom izkoriščanje edi-na pot do bogastva. Ne iz lastnega, temveč iz tujega dela tečejo bogatinom bogati dohodki. Delavna moč velike proletarske množice, ki ustvari mnogo več vrednosti, kakor jo sama porabi za preživljanje samega sebe, je neusahljivi vir bogastva za kapitaliste. Z ogromnih množin nadvrednosti izsiljenih iz delavskega razreda, izvirajo vsa bogastva sveta, ki jih uživajo kapitalisti. Toda v svetu srečnega izkori-ščevalstva zato še ne sije samo solnce. Pustimo na strani miljo-narrje in miljarderje, ki so na čelu Velikih podjetij in pred katerimi se denar kar gromadi. Vprašanje za navadne ljudi v meščanski družbi se glasi: katera pot do bogastva je meni odprta? In potem tudi ne zadostuje nekoliko izkoriščanja. Če se ustanovi z majhnim kapitalom trsrovina, vedno preti nevarnost od strani konkurenee; brez trgovskega duha in sreče ne gref, v neprestani skrbi in neigotovosti si je treba .zaslužiti nadvrednost. Seveda se lahko od tega osvobodiš s tem, da špekuliraS z zemljišči ali s kakšno drugo kupčijo. Pri takih poslih sicer živtf brez dela in udobno kadiš svojo pipo, toda bogastvo to ni. Nadvrednost teče v skromnem potočku in zadostuje ravno za solidno meščansko življenje, kakor ga živi v starem kraju kakšen penzijonirani dacar ali učitelj. Naokolo pa vabijo čari bogastva, drugI se zshavajo z razkošnimi pojedinami imajo krasne ekvipa-že, potujejo v letovišča in kopališča. Ni čudno, da vedno zopet stopa do ljudi pereče uprašanje: kako si prifV/bim bogastvo. Prazne sanje iz malokapitalisti-ene dobe so, da se lahko obogati tudi z direktnim izkoriščevanjem delavcev. Glavno uprašanje ni rešeno z izkoriščanjem, glavno vpra šanje je, kako si priskrbim največji del nadvrednosti sveta T Vse mišljenje, vsi trudi in vse» skrbi kapitalističnega razreda se sučejo okolo obrambe nadvrednosti. Kar da izkoriščanje lastnih delav- Inora trpeti ogromna ljudska množic«. Vso življensko silo ji izpije jo, samo da ustvarjajo nadvrednosti in vedno veČ zlata, da se potem zgoraj na njenem hrbtu pehajo posedujoči za bogastvo, ki so ga ustvarili miljoni pridnih delav skih rok. MILJ ARDE Začetkom tridesetih let minole-ga stoletja je živela blizu Novega Jorka farmerska obitelj Davi-son. V hčerko Elizo se je zagledal neki Williams, ki je bil po vsei_ okolici znan med prebivalstvom in kolikor toliko tudi pri oblastih. Bavi! se je s prodajo zdravil, a takih, kakršnih ne zapisujejo zdravniki in kakršnih navadno nimajo v lekarnah. To je bil njegov "poklic", ki mu pa ni dajal dovolj dohodkov. Zato je nridno skrbel za postranske zaslužke: S kvartanjem in kockanjem in z vsemi igrami, pri katerim mu je mogla pomagati njegova spretnost, s konjsko trgovino in z drugimi barantijami, o katerih je strogo varoval "kup-čijsko tajnost." Elizinim staršem ni bila njegova snubitev nič po volji, posebno ker je bil Williams tudi znan zapeljivec deklet. Toda mladi mož je bil energičen in je dosegel svoj namen. Združilo se je dvoje nasprotnih značajev. Eliza je bila namreč strogo versko, naravnost miritan-sko vzgojena. Mladi par se je naselil v Riehmondu. A dolgo mu ni bilo tukaj olmtanka. *Treba se je bilo seliti, ker so se sodnije pre-živahno zanimale za moževo konjsko trgovino. V Ameriki se je smatrala tatvina konj za veliko večji zločin, nego v starem svetu. Na potovanju je boga boječa Eliza dne 8. julija 1839. svojemu trgovsko talentiranemu mo*u povila sinčka Johna. Cigansko življenje z večnimi selitvami je trajalo več let; vsak hip se jejiamreč hotela kakšna o-blast osebno seznaniti s podjetnim očetom, češ, da se njegove ntfvade ne vjemajo z ameriikimi zakoni. Skoraj vsem tovarišem Williamovim so polagoma nakazali prosta stanovanja in vso preskrbo na državne stroške, le William sam je trajno odklanjal vsako oblastjo vabilo. Na to je bil vedno ponosen. Na svoja stsra kt« je izpremenil svoje ime in je takorekoč neznan umrl z Madiso-nu .v državi Wisconsin. Protialovne lastnosti očeta matere so se prav srečno združil«4 v sinu Johnu. Vseh otrok je bilo petero. Ker očetu niso dopuščale njegove kupčije, se ie brigals ms ti za vzgojo, ki ja bila vnled tega vseskozi religiozna. To stran zna čaja fantovega pa je spopolnila od očeta podedovana brezmejna ljubezen do denarja, ki si ne obte žuje vesti radi sredstev, če ji je le cilj dovolj vahljiv. Zvest oče tovi tradiciji, se je mladi John posvetil kupčiji ter je vstopil kot pomočnik v Imena skladišča Clevelandu, kjer so mu plačevali po 1€ dolarjev na mesec. To ni bilo mnogo; a John je mislil na bodočnost, pa je varčil. V dveh letih si je prihranil 800 dolarjev To je bil njegov operacijski ka pital. Kaj večjega se s teui pač n dalo početi. A mlademu ineiu ni bilo všeč, čakati. Spomnil se je da ima očeta, ki ne zaničuje nobe ne kupčije, pa si je izposodil ot njega nekoliko tisočakov po deset odstotkov. S to glavnico se je po stavil na svoje noge. V družibi nekim prijateljem je ustanovil a genturo. Kupčija ni bila slaba; a John vendar ni bil zadovoljeu. Vi del je, da imajo drugi ljudje veČ je profite in to ga le jezilo njegovi duši je živela moderna "kraljevska ideja": Imeti, oziro ma dobiti več od drugih. Dobro je spoznal, kakšna moč tiči v denar ju. In ni ga le veselilo premože nje; še večjo radost mu je povzro čila zavest, da je prav pošteno o sejmaril svojega bližnjega. To se seveda nikdar ni smelo zgoditi nedeljo, kajti Jo^in je bil dober kristjan. V svoji agent uri je imel rano go opraviti s trgovino z oljem in petrolejem, ki je bila takrat tudi v Ameriki še skromnejša. Vide je, da živi oh^tej kupčiji že-mala armada ljudi, pa se je jel vpraše vati, čemu je tega treba, ko hi se dala stvar urediti tako, da bi se ves dobiček lahko speljal le v par žepov, med kateremi bi moral se veda njegov biti prvi. Potihem je ustanovil malo družbo kapitali« tov, ki je nakupila zemljišča ter v velikem uredila produkcijo in trgovino olja. Dobiček je močno naraščal. A to je bilo -Johnu le začetek. C'i m več je "zaslužil tem več je hotel dobiti. Popelji-vost mu ni poznala meja. Takih ljudi, ki iščejo profita, je še več; olje je mikalo tudi druge kapitaliste. To^oa zopet ni bilo prav Johnu, zakaj njih profit bi mu bil prijetnejši v njegovi blagajni. Spoznal je pa tudi, da je konkurenca nerodna, ker se ob njej ne more toliko iztlačiti iz konzutnentov, kakor če bi morali vsi le pri njem kupovati. Organi zirpl je torej boj proti konkurenci. Najprej so se mali podjetniki "prijazno" povabili, naj prodajo svoje zavode družbi, seveda za smešno nizko ceno. Če se je to odklonilo, je poizkusil z diplomatič-nimi zvijačami in če tudi te niso zalegle, je morala pomagati sila: ta je tičala \ akcijskem kapitalu družbe, ki je znašal več milijonov dolarjev, in pa v tajni pogodbi ? železniškimi družbami, ki so mu zaradi velikega prometa znižale tarife za dobro polovico. To je bilo sicer nepostavno. a za take niar lenkosti sej ni brigal pobožni mož. Konkurenca se je tako re* uničila. vsa petrolejska produkcija in trgovina Amerike je prišla v roke družbe, kateri np čelu je stal naš junak — John D. Roekefeller. Ta vitez naše dobe je začel ta-korekoč z nič; s tridesetimi leti je bil bogat, s štiridesetimi milijonar, s petdesetim večkraten milijonar in danes ima tako bogastvo, da sam ne ve, koliko znaša. Eden njegovih prijateljev ceni, da ima 36,000 kron dohodkov vsako uro. Tako se poraja bogastvo v kapitalistični družbi. Kdor more vpričo takih razmer še trditi, da ima kapitalizem moralno in etično podlago in da je bogastvo 'božji blagoslov', mora biti duševno slep. Še bolj slep pa mora biti, kdor verjame, da si bo taka družba ohranila obstanek. Pa še nekaj: Če vidimo, kako se lahko steka silno bogastvo v posamezen žep, ne moremo obu-pavati nad socializmom. Sodniki in policaji lahko nekaj deJavcev vržejo v ječe, ne morejo pa vseh delavcev, ker bi bile ječe premajhne. Sploh pa bi tudi tomsga stenici očitati, da pije kri in kači, da pikat Kakršna je žival, taka je; in tudi s kapitalizmom ni drugače. On mora izkoriščati, kjer more in kakor more. In kdor misli kaj doseči, ako mu govori o človekoljubnosti, usmiljenju in ljubezni do bližnjega, je enak človeku, ki bi pridigal volkovom, da tudi ovce rade žive. Kjer gospoduje kapitalizem —-in to je (Janea takorekoč na vsej zemlji — ni vredno govoriti » o grozne kstastrofe, kakršna je zadela na primer ladjo Titanic, o kateri se danes nedvomno lahko trdi, da jo je povzročil kapitali zem s svojo nenasitnostjo, s vvo jo dobičkarsko malomarnostjo, z dokazano profitarsko brezvestno stjo. Življenje je v kapitalistični družbi sploh hazardna igra; kdor si ga ohrani tako, kakor mu ga je narava namenila, lahko pravi, da je imel v tej igri veliko arečo. Družabne uredbe obljubujejo človeku, da ne bo zaboden, za strupi jen, ustreljen, kolikor je pač mogoče preprečiti take nelju be slučaje. Ali nož, pištola, cian kali niso edini sovražniki življe nja, do katerih je človeku dana oblast. Nič manjšega pomena ni so gospodarske razmere; v njih se skriva dandanes največja ne varnost, one povzročajo največ u morov. Človek, ki misli, da je zdrav in krepak in da je vale* tega varen svojega življenja, je zelo površen.-Njegovo lepo zdra ye postane takoj zelo klavrno, če vzkrati svojemu želodcu, kar za» hteva. Par dnj stradanja zado stuje, da izgine vse zdravje in ; zdravjem vred tudi življenje. Kra tkotrajna lakota trpinči, dolgo trajna utfija. Nikakor pa ni odvisno od človekove "svobodne'' volje, če se bo nasitil, kadar je treba/ ali če bo ostal lačen. Da priden človek lahko zmirom toliko zasluži, koli kor potrebuje, je gorostasna laž. V prvi vrsti odločuje o tem — —> kapitalizem.. Narava je dala človeku življenje in sposobnost zanje. Postavila ga ie na zemljo, ki rodi vse. od česar človek živi. Dala mu je tudi moč, da pride po sredno ali neposredno lahko do vsega njenega bogastva, dala mu je moč dela. Toda vse to Aiogastvo so zagradili ljudje, in vse ključe je vtaknil kapitalizem v žep. Delo daje živež, obleko, stanovanje, razkošje, kulturo. In člo vek bi dejal,' da vse to lahko doseže in uživa, če hoče delati. To pa ni res. V naših razmerah mora potrkati pri kapitalistu in ga le po prositi, če mu — dovoli delati Ne delati zase, temveč zanj, za kapitalista! Le toliko, da bi mu kapitalist milostno prepustil majhen del tega, kar mu sam prinaša s svojim delom. Kapitalist pa mu ahko odgovori: Ne, ne dovolim ti delati! In zoper tako odrekanje dovoljenja ni nobenega ugovora, nobenega sredstva. Zakaj zemlja je kapitalistova, gozd je kapitalistov, železnica je kapitalistova, rudnik je kapitalistov, tovarna je kapitalistova — vse je kapitali-stovo. Kje naj delavec dela, če pravi kapitalist: Ne!T In dalje vse po vrsti: Stroji, o-rodje, par, elektrika, voda vse je kapitalistovo. S čem naj človek dela, če kapitalist ne dovoli? In kapitalist lahko pravi: Ne! On si lahko izbira "med tisočerimi rokami, ki se mu ponujajo. Lahko sprejme tega in lahko odkloni onega. Prvi, drugi, deseti, stoti kapitalist lahko odkloni onega in še katerega in še več njih. Kapitalizem lahko obsoja ljudi na stradanje, lahko jih obsoja na varnosti človeškega življenja. Ni baje sam bog ustanovil tako se treba niti sklicevati na take krina je. Tedaj mora človek __ znati, da je to najstrašnejša dr££ ba, ki si jo je misliti. UničeajJ kapitalizma je torej najvažnejši kulturna naloga človeštva in to nalogo mora izvršiti socializem. smrt. Taka je " varnost "-»človeškega življenja' Da take smrtne obsodbe niso samo izrodek domišljije, dokazuje statistika samomorov. Ali če so bolj redki slučaji, ki poženejo človeka na ta način očitno v smrt. jih je pa na tisoče mai\j očitnih. Kapitalizem je morilec v velikem. Če dovoli človeku, da sme delati zanj, sesa iz njega ne le ustvarjajočo, ampak tudi življenjsko silo. S prekomernim delom, z nezadostno plačo, kar pomeni nezadostno hrano, nezadosten povratek izgubljenih sil, nezadosten odpfor zoper napade, bolezni, nezadostno stanovanje, s trajnim oslabljevanjem krajša ka pitalizem delavčevo življenje spravlja ga prezgodaj v grob — mori in ubija. Dokazano je, 'da delavci ne dosežejo one povprečne starosti kakor kapitalisti; slabeč očetovo in materino telo pa ubija kapitalizem tudi zarocí, kar najbolje izpričuje umrljivost dojenčkov in sploh otrok. Navsezadnje pa so tudi žrtve, ki jih zahtevajo vojne, žrtve kapitalizma zakaj vojne se vodijo zaradi kapitalizma in njihovih interesov. Takozvana smrt za domovino, je v resnici navadno smrt za kapitalizem. Tudi s te strani si je treba o-gl-edati blaženo družbo, ki jo je $10 NA TEDEN JE PO MNENJU KAPITALISTOV LEPA PLAČA ZA DEKLETA. "The Green »Senatorial Probe ! Committee" kateri preiskuje z* hteve štrajkaric v Akron, O. je ' danes izdal pravorek, da je $10 na teden že krasna plača za dekleta, ter sploh najvišja minimalna plača kolikor ie mogoče, da plača- i jo REVNI kapitalisti delavkam na teden. Da je tozadevni komite izdal ta odlok, je kriva njihova pred-delavka, katera je bila bržkotne podkupljena po kapitalistih. Miss Anna Connors preddelavka od B. F. Goodrich Co. je bila poklicana pred predsednika preiskovalnega odbora Senatorja Greena, da naj pove svoje mnenje kar se tiče delavskih plač. Vi, rekel je Senator, delate že sedemnajst let v gumijevi industriji. Vi ste v tej j stroki že nekakšen "expert". Po- \ vejte pred tem odborom, kako visoka bi morala biti minimalna plača za dekleta, da se pošteno preži ve. Jaz mislim, reče gosp* dična "boss" da iz $10 na teden bi se živelo. Seveda nekatere bi ne bile tudi iz to plačo zadovoljne, ampak v splošnem je $10 na teden dovolj za dekleta. Well "gospodična" "boss" lahko kaj tacega čveka pred preiskovalnim odborom, ter prodaja svoje delavke kapitalistom. Drugo uprašanje pa je, ako bode delavke iz njeno izjavo zadovoljne. Gospodična" "boss" je gotovb za svojo lažnjivo Efijaltsko izjavo dobila od kapitalistov ler>o lepo nagrado, zraven lepe plače ki jo vsaki teden dobiva. Mi ki smo še samci ne razumemo veliko na ženske krila in druge potrebščine. Ne vrjamemo pa vendarle ne, da bi se zamogle dekleta iz $10 na teden in manje — pošteno preživljati. In to že zaradi tega ne, ker se je pred nedol-gim časom pritožila pred sodnikom neka 15 letna ne»jmška^ smrklja iz višjih krogov, rekoč, .da ji njeni stalni letni dohodki, za katere otročji "punci" ni potreba niti kihniti —• namreč $12.000 nikakor ne zadoščajo za pokritje izdatkov' No sodnik Je otročetu vrjel. da je $12.000 na eto vsekakor premalo, in nobel punca sme sedaj vsako leto potrošiti $20.000. Kaj ne prijatelji, v Ameriki judje nismo razdeljeni po razredih!? Živila enakopravnost in' svoboda. ^Mother Jones" jaškim sodiščem je pred vo-v W. Virginia obdolžena zarote, umora in kar je še najbolj smešno — obdolžili so osivelo starko, da je Pant Creek Colliers družbi ukradla "strojno puško". Kaj pa bi bilo ako bi pre-mogarji kupili jedtio ali več strojnih pušk? To bi se jokale časnikarske prostitutke. Brezposelnih delavcev je zalo toliko na svetu, ker uposleni in tirezposleni delavci — pri volit-ah zvesto in dosledno za brezposelnost glasujejo. Naseljencu, kateremu naši navdušeni patrijotje praviji inoze-mec: ima tudi svoj pomen. Ta beseda pomeni: da je novoprišlec le zato dobrodošli človek GOSTOLJUBNIH!? Združenih držav, da Pomaga napolniti žepe meščanskim in kapitalističnim roparjem. Svet se ni raz vir samo za eno generacijo. Ako ste Vi zavedni delavci bodeste gotovo pomagali postaviti trden fundament na katerega se bode zidala bodoča človeška družba. Ako to storite, se Vas bodejo z hvaležnostjo spominjali potomci — kot nesebične-žev, kateri ste delali v blagor pro-etarskega razreda. Kedor glasuje za kapitalistične kandidate, glasuje za koristi delavstva. Dotični glasuje za in-dustrielne umore, brezdelje, pomanjkanje, za armado in vojno mornarico, kjer^ppt^m delavci — delavce ubijajo'bolj na debelo, kakor Armour svojo živino v klavnicah. P KOLKTA K hO SMRTNA OBSODBA JEZUSA KRISTUSA. V Csserti v I tu It j i ho uasAli v neki kapeli ploščo, na kateri jei baje ohranjeno v stari hebrejščini prvotno izvirno besedilo sodbe ► rimskega skrbnika Poucija Pilat« zoper uioia, ki je s resnico nasto-pil proti bogatinom in pobožnim hinavcem svoje dobe. Pooobna ko-miaija panike druibe umetnosti je prevedla besedilo sodbe takole: SODBA pečena od Poneija Pilata, oskrbnika spodnje Galileje, izrekajoča k risanje JEZUSA N AZA R KHK KG A. V sedemnajstem letu vladanja ee-aarja Tiberija in petindvajseti dan meseca marca. v svetem mestu Jeruzalemu, ko sta bila Ana-nija in Kajfa duliovn» in velika duhovna božja. Policij Pilat, oskrbnik Spodnje Galileje, obsodi s Paetonovega Jezusa Nazareškega v «mrt na križu med dvema razbojnikoma, ker izrekajo velika in splošno znana pričevanja ljudstva: • 1. Jezus je zapel ji vec, 2. Jezus je hujskač, 3. Jezus je sovražnik postave, 4. Jezus se po krivem imenuje sinn božjega, 5. Jezus se po krivem imenuje kralja izraelskega, 6. Jezus je vstopil v tempelj, spremljan od množice, noseče palme r rokah; r ukazuje prvemu centurijonu Kviriliju Korneliju, da ga povede na morisee, da »prepove vsem revežem in bogatinom oviranje u-smrtitve Jezusove: priče, ki so podpisale obsodbo /oper Jezusa, so: 1. Danijel Robani« farizej, 2. ^Janez Carababel, 3. Rafael Robani, * 4. Kaper, pismar; Jezus bo odpeljan iz jeruzalemskega mesta skozi vrata Serena. (Poleg tega benedila stoji opazka« Enake plošče so bile odposlane vsem rodovom. Vprašanje je. ali je plošča z obsodbo Jezusa Kristusa z gotl o vinsko resnična, ali je potvora iz poznejših dob. Zanimiva je motiva-jA' oTrsodbe. Ali pa bi se Kristu-sn dandanašnji bolje godilo, ako bi nastopil zoper bogatine in pobožne farizeje nase dobe T Prav nič! Mesto na križ bi bil prijel na vešala ali pa električni stol. • ——— MAYOR V PENNSYLVANIA SI TOLMAČI USTAVO PO SVOJE. obvestil ftrsjkarski komite, da se sho dpod nobenim pogojem ne sme vršiti. Strajkarski odbor je v naglici odposlal deputaeijo do majorja, kaj da hoče on doseči * to prepovedjo. Mayor se je izgovarjal, da se shod ne sme vršiti v prilog ljubega miru. Takoj je odposlal v dvorano tudi osem policajev z ukazom, da naj »borova lce, če ni mogoče drugače pa z grdo razženo. Polieaji so se navalili ua lastnika dvorane, češ, kakšen Amerikauee da je on, ker odda dvorano v najem takim državi nevarnim pun-tarjeiu. Po dvajset minutnem pehanju po dvorani, so štrajkarji s svojimi vodji: Wilson R. KiHiug-beck. tajnik socialistične stranke za New Jersey, Louis Gertz in Da-nielsom odšli na ulico, ter v demonstrativnem obhodu po mestn dali vedeti majorju, da jim njegov absolutizem ni prav nič všeč. V Ha/letonu sta dva štrajka. Vodstvo obeh — dasiravno sta različne unije, namreč I. W. W. in A. F. of L. — pa imajo v rokah socialisti. Skupaj kooperativno vodijo delavce v boj proti kapitalizmu. Sedaj nameravajo štraj-karji poslati vprašanje na višje mesto, ako je imel mayor prav, da jim je prepovedal shod, in če že sme vsak kapitalistični "bum" si po svoje tolmačiti konstitucijo. No, inayorju se ni potreba ničesar bati; ima dobro zaslombo za hrbtom. Vrana vrani namreč ne iz-kljuje oči. Hazleton, Pa. Tukajšnji mayor Brouch, kateri si utnišljuje, da je ameriška konstitncija edinole zaradi njega na svetu, si domišljuje vsakovrstne 44špase". Dne 14. mar ca so hoteli imeti štrajkarji v Family Theatru javen ljudski shod, na katerem bi imel govoriti kot glavni govornik Fr. Daniels, linijski organizator. Nekaj minut, predno bi se imel shod pričeti, je mayor telefonično 4000 barv&rjev v New Yorku je svojim delodajalcem napoveda lo štrajk. Na shodu, kateri je bil sklican od "International Painters and Paper Hangers* I nion " je bilo soglasno sklenjetio. da se napove generalni štrajk. Zaštraj-kaio je takoj nad 4000 delavcev in vodje štrajka zagotavljajo, da bodo po preteku par dni se pri družili vsi delavci njihove stroke štrajkarjem, kar se tiče vzhodne strani mesta. Kakor hitro so delodajalci zve deli, da so njihovi delavci progi a sili generalni štrajk, so takoj na prosili 44employment agente", da naj jim priskrbe kolikor mogoče veliko število stavkokazev. Popož na» taktika delodajalcev pa bodq bržkotne splavala po vodi. Zahteve šitrajkarjev so sledeče: 44 umi delavni čas na teden in sicer prvih pet dni v tednu po 8. ur, v sobotah pa štiri ure. Minimalna plača $18 na teden in pri-poznanje unije v Vseh odprtih .delavnicah. Kapitalisti imajo sedaj na izbero dvoje: ali pripoznati upravičene zahteve štrajkarjev, ali pa imeti boj. Ako se delodajal cem dozdevajo zahteve štrajkar jev previsoke, nai pa-sami primejo za "čopič" ter gredo barvati. Počitka so imeli do sedaj vedno dovolj. Zraven se pa bodejo.«še praktično naučili, — kako 4 41u.št no" je delati za beraško plačo. niso imeli uoberie delavske organizacije. Sedaj so se p* delavci naveličali bossovskih komedij, ter izjavili, da ne gredo na delo prej, dokler se družba ne poda in pripo-zna unijo. fttrajkarji bodo vse svoje zahteve lahko dosegli, izučeuih stroj uikov se ne dobi tako lahko za vsakim voglom, kakor pa navadnih delavcev — težakov. Kapitalisti wo že pokazali svoje očetovsko srce1 napram delavcem. Namesto, da bi se pogajali s štrajkarji, ter jim pripoznali njihove težnje, so pa poklicali pred tovarno čredo državnih konstablerjev, katere tudi slovenski delavci dobro poznajo pot pseudo imenom: 44črne kozake". Namen teh 44črnih koza ko v" je, da provocirajo izgrede, nakar potegnejo samokrese ter slepo ^trcljajo v štraj-karje. Zares, lepi so ti kapitalistični in kozaški lumpje, katere tudi meščansko časopisje zagovarja. Mašiniati v Wikes-Barre, Pa. so sli na štrajk za pripoznanje unije. Gospodarji so do sedaj zelo surovo postopali s svojimi delavci, ker Majniška izdaja "PToletarca" bo izšla v krasni obliki z rajnimi slikami in z bogatim gradivom. 4od -kontrolo zveznega vojaštva. ki prepoveduje celo policiji in časnikarskem poročevalcem hoditi j>o ulicah. Vojaštvo je dobilo od svoje«ga j>oveljnika u-kaz, da sme na mestu ustreliti vsakega, ki bi skušal ropati rti 'krasti po porušenih hišah. Bogati meščani, kateri imajo polne blagajne denarja, si lahko dajo po staviti nove in še krasnejše hiše kakor so jih imeli do sedaj. Hudo pa bode za revne delavce, kateri nimajo druzega kakor golo življenje. Bolgari so due 26 marca zsvze li najmočnejšo turško trdnjavo: Adrianoplt- (Odrin). Odrin velja pri religioznih Turkih ravno tako za sveto mesto, ka»kor Meka, ali pa pri katoličanih Jeruzalem. S padcem te trdnjave bode morda balkanska vojna kmalu končana. Bolgari mislijo sedaj operirati proti f'ataldži in potem dalje proti Otomanskej prestolnici — Carigradu. Velikanske povodnji v Ohi-u in ludiani so zahtevale do 2000 človeških življenj. Škodo cenijo na $100.000.000. Najhujše je prizadeto mesto Dayton, O. kjer cenijo škodo, prizadeto po povodnji na $20.000.000. Voda v Dayton je bila globoka od 20—30 črevljev na mestnih ulicah, in* po najnižjem računu je samo.v tem mestn utonilo nad 600 ljudij. iztiri reke, ki se'stekajo sredi mesta skupaj, so ptedrle nasipe in voda se je v velikanskih množinah razlila po mestu in naokrog po okolici. Brzojavna poročila in listi se v podatkih ne vjemajo Kapitalistični listi delajo na račun nesreče dober "kšeft". Vsako uro izhajajo 44extra" listi, kteri so z poročili vedno navzkriž. Na kraj nesreče je poslano zvezino vojaštvo z rešilnimi čolni, da pomaga nesrečnežem. V Ohiu so najbolj prizadeta mesta : Dayton, Middleton, Sidney, Hamilton, Tippecanoe, Tif-fan, Fremont, Akron, ter še nekaj druzih mest. V Tndiani pa so najbolj poškodovana mesta: Peru, New Castle, Lafayette, Indianapolis ii) Noblesville. Senat Zed. držav sestoji iz 60 advokatov, 12 navadnih uradnikov, 38 bnm grafterjev, 9 trgovcev, 3 časnikarjev, 1 literata, 1 zdravnika, 3 farmarjev m —0 delavcev. — V mnogih mestih se je začela takozvana vtojska proti belemu suženjstvu — prostituciji, kar bo seveda tako dolgo brezuspešno, dokler se ne iztrebi vzroke prostitucije. Ce bi delavstvo volilo za svoje kandidate, mu nebi bilo treba prosjačiti za drobtin«, ki padajo s kapitalistične mrae. ZEMLJA SVOBODNIH I. del. Policaj: Hej, spravite se s poti, vi Jpospo« lieiia! Stra j ka riea (u mi k ajočs): Mi-slrm, da je to svobodna dežcJa, ali nit U. del. Sodnik nočnega sodišča proti policaju: 44Kaj ste rekli gospodični!" Policaj: "Rekel sem ji naj gre s poti» vaša častitljivost." Sodnik: 44Ali je šla s poti?" Policaj: 44Da, šla je; toda mimogrede je vzdignila nos kvišku naravnost proti ineni. rekoč, 44 mislim, da je to svobodna dežela, ali nit" Sodnik: 44 Well, gospodična, svoboda te dežele vas bo stala to pot $2.00." Koliko stane predsednik Zed. držav. Za leto 1913 bo moralo plačati amer. ljudstva za vzdrževanje predsednika nad V\ miljona dolarjev. Posamezni izdadki se razdele takole: Plača..................$75.000 I*isaČ t. j. tajnik m urad. potreb.............. Razne potrebščine...... Tiskovine in vezba ...... Potovanja.............. Oskrba bele hiše, vozovi, živali, avtomobili itd..... Kurjava za belo hišo, cvet- liČnjaki idt........... Oskrba vzdrževanje svet- ličnjakov ............ Poprave pri cvetličnjakih Oljnata slika Tafta .... Razsvetljava bele hiše in • cvetličnjakov . . ...... HI «4M I STATEMENT OF THE 0WNER8HIP MANAGEMENT L ATI ON, ETC., of ' PROLETAREO" published weekly at Chicago, 111., required by the Act of August 24, 19P2. . NOTE. — This statement is to be made in duplicate, both copies to be delivered by the publisher to the postmaster, who will send one copy to the Third Assistant Postmaster General (Division of Classification), Washington, D. C., and retain the other in the files of the |*>at offioe. NAME OK— Editor, Frank Savs, Managing Editor, Kr. Savs, Business Managers, Fr. Podboj Publisher, .Jugoelovanska Delavska Tiskovna Druzba. Owners: (If a corporation, give names and addresses of stock holders holding 1 per cent or more of total amount of stock). POST OFFICÉ ADDRESS 214$ BJue Island Ave. Chicago 2146 BÎue Island Ave. (liieag-o, 2146 Blue Island Ave. Chicago, Slov. Section of So. Slavic Soc. F, Frank Pet rich Truatee Slov, soc. Local No. 1. of 8. S. S. F. " Frank Padlipec, Trustee Ja'k. AniiSek A ' Krank Pod li pee, Slavic Local No. 5. Trustee S< 2615 So. 4tMh Ave. Chicago 5039 W. 25 PI. Cicero, 111. 1018 W. Ohio St. Chicago 5039 W. 25 PI. Cicero, 111. Bx 508. Conemaugh, Pa. (Signature of editor, publisher, business manager or owner.) Frank Petrich, Secy, of Corporation Swoni to and subscribed before me this 27th day of March, 1913 CARL tfTROVER. Notary Public (My commission expires May 18. 1915.) 72.540 25.000 3.00Ö, 25.000 35.000 6.00 9.000 3.000 4000 8.600 Skuhaj . . ........$266.140 NOROSTI. — Kapitalistično in ostalo bizni-ško časopisje priobčuje take stvari kot "novice" in 44zanimivosti". Mi jih označujemo le kot norosti, ki pričajo o blaznem kapitalističnem sistemu.) — Reprezentant Louis R. Cap-pclfc jz Cincinnati, O., je pred kratkim predlagal v ohijski legislature da naj governor imenuje komisijo treh mož, ki mora predpisati modo ženski obleki za celo državo. Po njegovem mnenju je belo suženjstvo zakrivila le — obleka. By gods! — V pennsylvan-ski zakonodaji je predloga, ki prepoveduje več kot 12 ur dela za konje, mule in osle. Konj, mula in osel je več kot pa delavec, kateri mora delšti po 14—16 ur v jeklarskih peklih, a kdo se briga zanj? — V gTozni povodnji v državi Ohio zadnji teden je utonilo več sto ljudi. To mi nobena norost. To je katastrofa, za katero so odgovorni le natumi elementi. Toda v Davtomi, O., se je več progreb-nikov skregalo do pretepa za mrliče. To je pa norost, ki izvira iz pohlepa po profitn. <— Preiskovalna komisija, ki je preiskovala zapore v Sing Singu, sepoveča vsled naraščajočega števila kaznjeneov. 4'Po njihovih sa. dovih jih bote spoznali." Kapitalizem je se vedno car in kralj. — Miss Helen A. De Witt, 15letna dedinja miliotiov v New Yorku ima $20.000 na leto za obleko in za druge 44privatne stvari". Do sedaj je imela $12.000, toda njen varuh je izpo-sloval osemtisoč več, češ da z dvanajst tisoč dolarji Miss De Witt — 151etna smrkovka! — nikakor ne more živeti! Samo zA spomladansko obleko je izdala $1800. Lastniki veleprodajalen v Chicagi pa pravijo, da je za delavsko dekle dovolj osem dolarjev na teden! — Prostftuirano in mamonn prodano časopisje je poročalo zadnje dni, da je bil morilec grškega •kralja socialist. Kajpak! Kun-schak je tudi socialist, — Schrank, kateri je streljal Roosevelta, je tudi socialist — Czolgosz je bil tudi socialist! Mi se ne bi niti mslo čadili, če ti skrupolozni listi serisj poročajo * debelimi črkami, da so socialisti zakrivili ciklon v Omahi in povodenj v Ohio. — Berači in bogataši so danes enaki ssmo po obleki — namreč v tem, da oboji kažejo mnogo gole kože. Berači zato. ker so raztrgani. gospoda pa zaradi modo. . Slovenci v Chicagi pozor! Dragi Rojaki in Rojakinjo: Slov Del. 44Sokol'1 Chicago, priredi dne 6. aprila t. t. v Narodni dvorani, vogal Center Ave. in 18. ulice že svojo prvo pomladansko veselicoVjier bode program zelo zanimiv in ker je čisti prispevek namenjen za nabavo orodja vabimo cenjene rojake in rojakinje da se te prve veselice mnogo številno udeležite. s Objedn^m se vsa slov. društva opozarjajo,, da priredi Slov. Del. 44Sokol" dne 3. avgusta t. 1. svoj prvi izlet (piknik) z javno telovadbo članstva in članic. K temu se slav. društva naprosijo, da na isti dan neprirede izletov, ker bi bil v prvi vrsti za naše kakor tudi za druga jednaka društva slab izid. 44Novembra meseca mladi" Sokol prvikrat nastopil je: Trakrat nam pokaži on je, koliko zmore že. Razprostila #o se krila, dvignil on se je v zrak. 44Nazdar" Sokol mladi. Ti si hraber naš junak. * JULIJ PERHAVEC, tajnik Conemauflh Deposit Bank 54 MAIN STR. CiNEMAUCI, PA. Vložena glavnica $50,000.00. Na hranilne uloge plačamo 4% obresti. CYRUS W. DAVIS, predsednik. W. E WISSINGER, blsgsjnik. Dobra domača kuhinja. Odprto po dnevi in po noči. "BALKAN" KAVARNA - RESTAI) RACI J A -IN POOL TABLE- M. Poldruga* -> 1816 So. Centre Ave. Jugoslovanska socijalistična Zveza -v Ameriki. —- EK8BKUTIV A: _ _ ' Jo*. lavortalk rt.. Tomo Boieald, M. LuAli, Frank Podllpoe. V. Tom■ lok, R. B. Hov ich, S. Fablanlch, Frank Fotrich. mja iukajar, gL Ujaik. Ill Marko« Si., Chicago, Ol. He je ekaekutivo so vsak prvi ¿etrUk v meicu ob t uri sveter. OPBOB LA UPRAVO ZVEZNE TIBKARNB. O. Borger, Jo«. Zsvertaik ml , B. B. 8avieh, Frank Podboj, I. Steiaer. — Vee informacijo o tiakaroi daje Ujnik tega odbora Jo». Zavertuik ml., 2821 80. 40. Ave., Chit-ago, IU. Klubi, ki Zola govornike, naj ao obrnejo aa gL tajnika. ARKANSAS: — 83. Fort 8mith, Ark.—Jugoel. eoc. klub, taj. Frank Porenta, B.F.D, 9, Box 14T. dsAL i StranKja ;j »»♦••♦♦♦♦♦♦SM»»OOOOSOOOO' Chisholm, Minn. Jugoslaveuski soc. klub št. 22. iina svojo redno mesečno sejo 6. aprila ob 9 uri dopoldne v dvorani sodr. Fr. Medveda (Sloveti tika gostilna). Na dnevnem redu imamo več zelo važnih stvari* zato priporočam, da se vsi sodrugi zanesljivo udeleže. Mihael Pleše, tajnik. TISKOVNI FOND. Luka Demshar. Croweburg, Kans................$ 1.00 A. Flori, Frontenac, Kans. 2.00 Veseli krožek v gostilni, Cleveland, O......... 1.06 Kodru? Matnich, Panama, IU................... —.50 Louis Furlan, Muddy- 111. 1.00 Zadnja izkazana svota... 112.70 kot eden najboljših slovenskih pisateljev. Februarsko številko je že ure-¿lil sodr. II. dr. II. Turna, ter ima sledečo vsebino: Uvodnik _ Dr. II. Turna: Heksuelni problem. II. Pajer. — Dr. Anton IJhlir: O novi socialni filozofiji. _ prp. gled. — Literatura. — Iz časopisov in revij. — Dosle knjige. **4 Naše Zapiske" priporočamo. Cena reviji za celo leto za Ameriko: 6 kron 40 v. Naslov: Uprav, ništvo/ "Naših Zapiskov" v CJo-rici. Primorsko. Austrija. Skupaj $118.25 KNJIŽEVNOST. Pri "Naših Zapiskih" kateri so izhajali 10. let, kot socialna revija — ae je izvršil preobrat. "Naši Zapiski postanejo jz 1. majem "socialistična" revija. Dosedanji urednik sodr. dr. Anton Dermota je odstopil od uredništva, njegovo mesto pa je prevzel sodr. dr. Henrik Turna kateri je poznan LISTNICA UREDNIŠTVA. "Koracman" Ely, Minn. Vaifl ga dopisa nemoremo priobčiti. Vi *te prevelik humorist. Lipovšek, Kans. Vi pišete, da Vaš dopis moramo priobčiti! Ako bi bilo to resnica, potem bi morali imeti toliko urednikov — kolikor je naročnikov. 'Ker pa že ravno želite, bode Vaš dopis deloma izšel v prihodnji številki lista. Naše dopisnike opozarjamo« da v prvomajske j številki lista ne bode priobčen nobeden dopis, kateri bode polemične vsebine. Toraj pozor, da ne bode potem krika-nja! Nekatere dopisnike prosimo, da naj se odvadijo besede "gospod" urednik. Naš že kar boli glava od večnih gospodov. Mi smo navadni delavci kakor ste Vi. ■jBjaiEnuiniJUiiJ^^ TÜMM Spomladanske bolezni. Za čiščenje krvi rabite Severov Kri čistilec Na spomlad je vaša kri v najslabšem položaju in polna nesnage, pokaže se v kožnih boleznih in izpehlajih po raznih delih života. Severov Kričistilec se toplo pripoz-oča v takih slučajih. Odstrani vam kožne izpehljaje, srbečino in oteklino; okrepča in izboljša celo telo, prežene vse Nečiste stvari ven iz krvi, stem naredi konec vsem občutkom oslabelosti. To je mirni tonik in se priporoča kot najbolje spomladansko zdravilo. j \ Srbeča erupcija I! ¡1 Severov kožni ¡j Oinment je idealno zdravilo, močno in antiseptično, dobro in blagodejno. Izkazalo se je najin)! je za gori imenovane kožne bolezui. »Njegova akcija je mila in brez nemirnosti. Cena jO centov. [ 1 Ako ga ne dobita pri vaiem lekarnarju, pišite [ j nam, poslali ga bomo takoj po sprejetju cene. Veliko jih je ki so rabili ta "Ointment" in nam poslali pisma polna odobravanja, sprošnjo, da jih objavimo vv korist drugim. Čitajte sledeče: potrebuje notranje zdravljenje us Severo-vim Kričiatilcem in ravno v tistem času potrebuje takojšne pozornosti od ozunaj. Rabiti bi se moral dobri, zaneslivi in efektivni "ointment" da bi odstranil srbečico, ki je združena z mnogimi kožnimi bolezni, — bule, ogrce, uljeta, otekline in žive rane so vse posledica nečiste krvi. W. F. Severs Co., Cedar Rapids, Iowa. GospodKvpil sein Severov koftni "Oint ment", kl mi ie bil priporočen in /j» katerega se Vam lepo /ahvalim, ker pregnal mi io srbelo erupcijo skoraj popolnoma takoj prvi teden po rabi istega. Zahvaljujem ee Vam za ta Ointmrnt >; Va* odkritosrčni Adam Wolak, Box 8, Roc k fall, Conn. in o«Ujam, Cena $1.00 v lekarnah- Ako jih nemo-rete dobiti pri vašemu lekarnarju obrnite se direkno na nas. Po sprejetju $1.00 jih pošljemo poštnine prosto na vsak naslov. -:- Blood Purifier Atems*, i r** »irr. • an dcceuent and kuabu remedy ^mpUséndSom fan ¡mpen Blood ****** other Blood * Distues. tafcT mime* m m oottu. Âïo» Sl.oo. "terato sv W* P. SEVERA CO. Ce»AH RAPIDS, IOWA. Čitajte eno iz med mnogih pisem, ki nam prihajao dnevno od tistih ki rabijo to zdravilo. Čitajte kaj govore glede tega zdravila. VV. F. SEVERA CO., Cedar Kapids. Iowa. Gospod: Po Vašem navodilu sem kupil Vaša zdravila, rabil sem jih tri tetine. Severov Kričistilec je posebno dobro zdravilo. Pomagalo mi je odstraniti erupcijo, katera me je vedno nadlegovala. To pismo zamorete objaviti za v poduk drugim o Vašej izvrstni preperaciji, katera pripomore trpečim do njih popolnega zdravja. Joseph Krnnsky, Chieago Beach Hotel, Chieago, IU. rr So tudi druga Seve-rova zdravila ki se prodajajo v mnogih lekarnah po celej državi. Uprašajte za Severova zdravila in ne vzemite druzih Ako ih nima vaš lekarnar ih mi pošljemo derektno na vsak naslov po sprejetju denarja. Naročila za $1 00 ali več pošljemo vožnine prosto. Kožne bolezni Veliko kožnih bolezni bi se preprečilo in veliko bi se jih odstranilo, ko bi imeli bolj natančno pazljivost za čistost prizadetih udov. Tukaj je kjer ima antiseptično milo za vršiti svojo nalogo. W. F. SEVERA & CO v slučaju bolezni zanesite se popolaoma na Severova zdravila. I Severovo zdravstveno ¡1 kožno milo [ i !! i je «vrstno, čisto in antiseptično milo za v toilete, kopalne sobe in za briti. Najbolje za preprečitev in odstranitev kožnih bolezni, grdih erupcij, ran, srbečice, pokanje rok in drugih kožnrh bolezni. Neprekošno za kopanje otrok. Cena 25 centov. t Ako jo ne dobite pri lekarnarju v vesem mestu, pišite nam. Pošljemo jo na vsak naslov po sprejemo svote. Da vam pokažemo kaj vse je že to milo naredilo v preteklosti in kaj vrši v sedaj-nosti, kvoteamo eno iz med mnogih pisem, ki jih prejmemu dnevno: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, 1owa. v Gospod:—Imel nem erupcijo po telenu. Po nkvodilu sem rabil tteverovo «dravstveno kofcno n^ilo pri kopanju in umivanju. Po kratkem tanu je erupcija prenehala popolnoma. Zahvalim no 7.a Va*o Zdravstveno kožno inilo, w» katero sem prepričan, je dobro milo «a vse imenovane stvari, ki so oglaAene. J ose p h Dobrovolrii, I^eaterville, 8. D. ¡i - '' Co"n II CEDAR RAPIDS, IOWA. II .......»• ¡j ^^tf^bRhfibR^bR^bRiJ^faf^^fM tfjLHlJnJiLrJJTJTJllJHfi^^ advertisement Avstr. Slovensko Bol. Pod. Društvo lakarpMinu» M. t 1« értevi ~ ver je f UMMfU»» iMUWi« mi Sedet: Frontenac, Kmi.t GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, fcana. Podpred».» FRANK AUGU8TIN, Box 360, W. Mineral, Kans. Tajnik: JOHi! ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulbarry, Kan« Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245.« Mulbarry, Kana. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac. Kans NADZORNIKI i PONuHAC JUR^E, Box 357, W, Mineral, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans POROTNI ODBOR: .lOSIP 8VATO« Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta zna&a samo «des Dolar. Vs:^>pisi s« naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne posiljatve pa gl. blagajniku. ZASTAVLJENI ZNAÖAJ. • (Svatopluk Čech.) Naši pisatelji trpe na enaki napaki — vsi zapravljajo preveč de» narja — seveda le na papirju. L« stopimo za junakom po njegovi deset pol dolgi poti: kaj vidimo! Navadno je brez službe, ne zavzema nobenih dohodkov bogate stopnje, pa kljub tem« stanju po najboljših hotelih, uživa najdražje jedi, pu«i izključna le dehteče ha-vanke, ima za stare prosjake ved-oo cekin pri roki, za napitnino stresa vselej le cekine, za ježo v temno noč mu je na razpolaga vsak trenotek iskeT, osedlan vra-nec, koplje se v morskih kopališčih, potuje po Italiji, in ko je tako zapravljivo preživel devet pol, razpolaga še vedno z zadostnimi svotami, da se iz obupa na nezvestobo svoje ljuhinke vrže v burni vrtinec razveseljevanja, da ufcoipi v potokih šampanjca svoje žalostne spomine in se izzivi ter izdivja v omotnici razkošnih gostij . . . 1 Naši^rijatelji kakor pravim, ne poznajo veljave denarja. '-IfciHii^u zneske načelno spametujejo. Če navajajo svote, so vedno miljoni dvajset do trideset letnih dohodkov — manjše številke se jim he zdijo vredne, da bi se o njih govorilo. Ali je kdo od vas že kdaj bral, da je imel Artur na primer 90 kron mesečnih dohodkov t S tem je pa v zvezi šc n^ka druga napaka. Pri opisih oseb vedno izpuHČajo bistven zuak. Na dolgo in široko opisujejo postavo. lase .nos, obleko in značaj — samo ene, jako važne stvari se pa nalašč izogibljejo. Privošččijo nam upogled v skrivnosti oblačil niče svojega junaka ,v tajno delavnico njegovih misli, v najtemnejše kotičke njegove duše. skratka v vse, le na njegov denarni mošnjiček. In baš to bi morali storiti najpreje. Tako bi čitatelj najpreje spoznal, s kom ima čast. in obris značsja bi na mah bil postavljen v najsvetlejšo luč. Jaz hočem napraviti prvi skromni poskus v tej smeri. Evo denarnico mojega junaka, gospoda Alfreda N.! Prosim, poglejte noter — tu vidite par predelčkov in v njih — nič; tu poseben predelek . . .navzgor. jo stresemo. . . kaj pade iz nje T Nič... Druge osebnosti zdaj hitro odpravim. Deloma sledijo že iz brez-vsebinskega uvoda. Vitka, pravilno vzrščena postava ... upadlo, sanjavo obličje.... na ustnih grenkobem nasmeh in v glavi svet pretresujoči nazori. Na nogah par ponošenih škarpov. na sebi dvomljive hlače in tri četrtine nekega suknjiča, v roki dva vatla dolgo pipo ki se iz nje vije zadnji vzdih v podobi sinjega tobakovega oblačka. Dim se dviga in vije, domišljija vpleta vanj svojo zadnjo podobo, to pobledi, ugasne in se razblini z oblačkom... In pipa in fantazija ugasneta. Tn katera podoba se je razblinila z dimom f Podoba krasne brezčutne deklice. . . ' . Pusto je zdaj v glavi, kakor v sobi. V prazne kote se je naselil mrak; iz omare za obleko zeva brezupna praznota; postelj sanja lepe sanje o blazinah; na polici manjkajo knjige — in pomamj-ksnje reži iz vseh kotev: "Hi, hi! Svet te je zapustil, ljubicr te je o tem osramotila, jaz te pa ne ostavim, ljubi moj dečko!" Ugasla pipa zdrkne iz roke, z usten izgine grenkobni nasmeh, trepalnice se skrčijo in proč je zlati sen. Nekdo je nalahno potrkal na vrata. Alfred je skočil pokonci Ali naj odpre? Nedvomno se je kdo zmotil; njegovih znancev gotovo ni nihče, kajt^ te vedo, da on ne more ničesar posoditi. Toda v božjem imenu. Previdno je odprl vrata, s primernim ozirom na svoje dvomljive hlače in tri četr-tinke suknjiča. V sobo je smuknil možic, čigar zanemarjena zunanjost se je iz vrstno ¡»odajala k besedam, s ka terrmi se je upeljal: "Stare obleke, staro perilo. . . gospodek! A-ron plača dobro, briljantno!" Na Alfredovih ustnih se je pojavil prejšnji grenkobni nasmev. "Nimam ničesar!" je odslovi' ži da kratko. Ampak ta se ni dal tako hitro odpraviti. Tiščal je vztrajno v izbo in nosljal: "No, morda se le kaj najde Stari čevlji stare knjige. . . Aron kupi vse, prav vse!" "Prepričaj se torej sam!" ga je zavrnil Alfred bridko. "Tu o-mana za obleko, to polica za knjige, tu. . ." "Bog zna. nič, čisto nič!'Ise je čudil žid. "Kador izpilano. Skoda, mladenič! Skoda. A^*on dobro plača." Pri teh besedah je potegnil iz umazanega kaftana usnjato denarnico in jo stresel. Tedaj se je začuti čisti jasni cvenk, mamljivi glas kovine za peljivejši od pesni morske deklice. Alfred je vztrepetal ob žvenku; njegove oči so so poželjivo zabodle v umazano mošnjo. Preko obraza židovega je šinilo kakor blisk zadoščenje in prezir-ljivost. Božajoč z roko kvišku molečo mošajo, je klepetal dalje: "Aron dobro plača mladi mož! Aron kupi vse. vse!" "Saj vendar vidiš, da nič ni mam!" je zakričal Alfred jezno. "Ejy gospod, saj ni treba, da takoj vflra«tete! Gospod ima pač nekaj, za kar bi Aton dal mnogo cekinov. . "Ne norčuj se, čifutl Sicer sfr čiš po stopnjicah naravnost v A-brahamovo naročje!" "Aron ena, kaj govori," ga je miril žid z zoprno ponižnostjo. "Gospod poseduje redko dragocenost, za katero bi Aron plačal, karkoli bi gospod zahteval." Pri teh besedah je segel s prsti v mošnjo. Alfred mu je sledil z žsrečim pogledom, govoreč: "Dobro, govori, .kaj imam, za kar ne vem? Kaj naj ti prodam?" Žid stopi korak bliže, se skloni k njemu in mu zašepeče na uho: "Značaj!" Alfred se je ozrl vanj s široko izbuljenimi očmi: "Značaj? Ali noriš?" Žid se je odmaknil, se zravnal in govoril ponosno: "Gospod se čudi. Ampak Aron kupuje vse: ponosene obleke, dekliško krepost, stare dežnike, čast, kite, utrinke, mislecev, zajčje mehove — Aron kupi cel svet. Čemu naj bi potem ne kupoval značajev? Značaji so dandanes redki. Ljudi brez značaja je povsod dosti." Alfred je strahoma zrl v pripovedovalca. Skozi okno so se pravkar izlivali zadnji plameni zahajajočega solnca, spreminjajoči Žida v po- šast Mošnja v njegovi roki je pekoče žarela, skuštrani lasje in brada so se mu spremenili v zlato niti, in gub njegovega kaftana in lurpravijuih potez v obrazu je bleščalo zlato, njegove velike oči so žarele kovinast sijr.j kakor cekina. Zdelo se mu je, kakor da gleda pred s«boj zlatega demona z upognjenim tilnikom, s pohlepno skrivljeniini prsti, ki se hoče vreči ne upehano žrtev, da izsess iz nje živo kri in udtisi v njej poslednjo božansko iskro. . . Zastrl je obraz z obema rokama. Ko se je zopet ozrl, je videl Žida v prvotni podobi, brez strahotnega sijaja — solnce je že zatonilo. "No, ali mi gospodek proda značaj? Aron dobro plača. Povpraševanje za njem je veliko; kajti volitve so pred durmi. . . No, tdi prodaste, gospod? Aron plača sihio svoto." Nato je potegnil žid iz mošnje cekin, držeč ga med prsti kvišku. Alfred je nekaj hipov poželjivo zrl na lesketajoči se kolobar, ki ga je bil žid v mraku bleščeče zarisal, toda v trenotku se je okre-nil in dejal s krepkim, odločnim glasom: "Nikakor, ne prodam ga!" Žid je zmajal z glavo: "Kj, ej, ne prodaš ga? Bog zna. lep značaj! Dam dvakrat toliko! — Se ne? Trikrat toliko — čist značaj! — Tudi ne? Za miljonarja vas napravim, bivali hodete v palačah, pili najžlahtnejše vino, pol jubo-vali najslajše ustnice..." Alfred je strmel nekaj trenutkov v zrak, kakor da mu je priplaval pred oči krasen ideal, nato pa je potegnil s plosko noko preko oči in ponovil z vzdihom: "Ne prodam ga!" "No, kakor gospod hoče. Gos pod imej svoj značaj v družbi z bedo in pomanjkanjem. Aron pa svoj denar. Se priporočam." In vrgel je cekin k ostalim, da so jasno zacvenketali. mošnjo pa počasi spravil V kaftan, ter se odpravljal. Pri vratih se j^ -obrnil. "Aron ima dobro srce," je momljal. "in ne more ostaviti poštenega človeka v nesreči. Čujte, jaz vam denar posodim, zastavite mi svoj značaj. Posodim na nizke •^bresti 50 do 100 — malenkost"' Alfred je pomislil; ozrl se je po izbi; v omari za obleko zevajoča praznota, postelj brez blazin, polica brez knjig, in naokolo se reži beda: "Nikdar, nikoli te ne zapu rtim!" Odločil se je. Zamahnil je z ro ko, kakor da se hoče otresti ne prijetnih misli/ in zaklieal: "No. pa ga vzemi — zastavim ga!" Za trenotek je pa obstal. Kako je mogoče značaj zastaviti? To je vendar izrodek bolehnih m ožgan. Zatisnil je oči, jih odprl — žid je stal še vedno tu; vščipnil s« nad obrvi — žid ni izginil; nahajal se je še na prostoru, govoreč: "Jaz vem, kaj dela gospodu preglavic«. Ampak Aron ve za svet." S temi besedami jo potegnil iz kaftana navadno škatljico za pitale, jo odprl in čez trenotek zo pet zaprl. "Tako, Vaš značaj je zdaj notri!" je dejal, porogljivo Alfred je začuden strmel v škatljico, v mraku je preslovkal njen napis: "Plemeniti značaj!" "Vidite," je kleptal Žid dalje, ' kako časten naslov je dodeljen vašemu značaju. Razdeljene imam namreč po vrednosti. Tukaj — in izvlekel je drugo škatljico — imata? ,poštene, originalne slovenske značaje, nahajajo se običajno pri ljudeh z dolgo brado, ki niso nikt>-fcar ubili; tukaj so 'čisti značaji', ^IPM^nia po ceni, ampak manj trpežni; skriti se morajo prav posebno pred vetrom. Sicer si jih dajejo politični romišljeniki za darilo. V tej puščici imam v zalogi. dobrodušne značaje — veči-delj izmeček. Toda kaj je gospodu za moje škatlje. Rajši denar na mizo, kajne?" Zopet je izvlekel mošnjo ter položil svetle cekine drug na drugega. V hipu je obstal. "Čez pet let v tem času se znajde Aron zopet pri vas. pa bodite kjerkoli. A ko mi vsote, ki Vam jo zdaj izročim, ne vrnete z obrestmi, bo značaj moj. Ste zadovoljni?" Alfred je pritrdM. In pošastni žid je segel globočje v motnjo, s čudovito naglico so rasli zlati ste-briči do stropa izbe, in brezdajna mošnja se ni izpraznila, vsebina njena je bil» ncizčrpljiva. Obdaruj nas nebo s takim mošnjič-kom I ' I Poteklo je pet let. Alfreda vkli-mo sredi onih vrtincev, kjer se v Iztokih peni šampanjec, blišče briljanti, šumi žamet in avila. Sijaj, iareč kakor dan, peneči vodo-padi, pestr« sence, v vodah mame-či vonj, sijajni vrtovi — vse to je uanizal zlati demon na enem prostoru. Alfred izgleda jako dobro. Obrisi njegovega telesa so se zaokrožili, lica so napeta in zdrava, oči mui žarijo zadovoljnosti. Pozna se tnu, da srka v zmernih po-žirkih iz čase razkošja, s premislekom pravega saimopasnika. Pomanjkanje značaja se mu izvrstno podaja. Tam je njegova žena. Toda ali je to še tista krasna, brezčutna deklica, katere podobo je bila njegova domišljija pričarala pred petimi leti v dimov oblaček' Ne! Led njenega srca se je bil sicer otajal v blesku Alfredovih cekinov, ali Alfredovo sree se je nenadoma spremenilo v led. Ni ga več mikala dražestna podoba deklice, ki se mu je bila nekoč smejala iz sinjine dehtečih oblačkov, ne — zdaj je bila v okvirju leske-tajočega zlata. On svoje žene ni ljubil in tudi ona ga ni ljubila; to pa obeli ni najmanj motilo. l*red svetom sta se ljubila, v mini zasebnega življenja pa . . . Bh! bedak, kdor si greni užitke življenja s starimi predsodki! Neznačajnost Alfredova je javna tajnost; vsak jo pozna, vsak mu je bere na obrazu. Pa vendar nosi svoje čelo ponosno po konci in vse se» mu pokorno uklanja. Njegovi prsi so odičene z redo vi; izkazujejo se mu največje časti: dostojanstvo, lepota, prekanje-nost leži pred njim v prahu. Pravični očetje ga sta vi ja jo svojim KÍnovom za sijajen zgled: glejte, kako visoko se je povspel! S kakšnim i sredstvi — ej, kaj za to, le da se mu vse klanja. Osiveli starci, ki se hudujejo nad pokvarjenostjo sedanjega sveta, se čutijo pomlajene ob stisku njegove roke; čemernim filozofom zjasni njegov milostni jwgled obličje, srdito se bojujejo zanj politične stranke, njegovo ime se vsiljuje ljudstvu s poveličevalnimi članki, v listih, brošurah, besednjakih in čitapkah — in v oni jKKlstrešni iz-bie| l|jer je bil zastavil svoj značaj, sedi zopet slok. bled mladenič v ponošenih škanpih in v razdejani obleki, ter kuje nanj pri zada jem zdihu lojeve sveče dolgo IM>sen, polna zanosa na vzvišene cilje človeštva. . . In jaz .. . jaz bi raje si oži 1 spev na zlato! Tak spev bi bil času primeren.Derzavina visoka pesem na boga se je že preživela; za našo dobo nima nobene vrednosti več, izven v obliki, kakor jo je bil u vekovečil cesar Kitajske, namreč z zlatimi čerkatni na svilenem za-storu. Da, zlato je malik našega stoletja! Nebo označuje njegovo slavo £iad mesecem — (tolarjem)— in Zvezdami — (srebrnim drobižem) — žari velikanski cekin — solnee. In n« zemlji se pripogiba pred zlatom vsako koleno — v inonitrancih in na križih ga molimo. Pod različnimi imeni, na najrazličnejše načine mu služimo: eni imenujejo to vero, drugi ljubezen. treitji pravico in resnico, četrti zopet za pregrešnega mamona. vsi ga pa obožujejo z enako corečnofstjo. Zaradi zlata pridi-gujetno moralo, prelivamo na bojišču kri, se žrtvujemo za domovino, ljubimo človeštvo, delamo z umom in rokami, oscdlamo pega-za. . zaradi zlata pišem tudi jaz s skrhanim peresom to svojo satiro. O jasna, mogočna, božanska kovina — jaz te cenim, ležeč pred teboj v prahu! Dan in noč bi hotel prebirati na zlati harfi zlate strune in spremljati slavospev na Tebe s Tvojim lastnim nebešldni glasom! Gotovo mi oprostite, presrčno ljubljeni bratje v zlatu, to odstranitev od moje pripovedke, ki sem jo [»osvetli temu, kar je meni in vam nod solncem na jdražje. Razkošno opravljen služabnik je javil Alfredu, da čaka zunaj umazan žid, zahtevajoč z vso silo vstop. Alfred se je spomnil svoje pred petimi leti zastavljene stvari. "Povedi ga v moj kabinet," je velel. Je srekana, prelest dihajoča sobica. Stene so od tal do stropa okrašene s slikami lepih, ognjevitih, finih, ponosnih, nežnih, raz-košnih žensk, vse v položajih in toaletah, ki jih sramežljiva deklica ogledalu ne zaupa drugače, nego pri zaprtih vratih. In zopet sta se zrl« Alfred in pošastni žid iz obličja v obličje. "Zakasnil «i se," je dejal Alfred, pogleda vši na uro. "Da, pri podku|>ovanju," je odvrnil iid. "In pri tem sem prišel oh lep značaj, ki sem ga bil kupii v inozemstvu. Na meji so mi ga konfiscirali. Niso natanko vedeli, če spada nakup značajev v področje države.,'In tako so pošiljali ljubi značaj sut> sig l/l iz urada v urad — bog zna ko<1 povsod — Lo toliko vem, da se je začel v prvi pisarni tajati kakor led, če posije nanj solnce, in preden je prišel v tretjo, ni ostalo drugo kakor sig 1/1 in nekaj sipine na njem ..." "Ti mi vračaš mojo zastavbo, ka-li?" mu je segel Alfred v besedo. "Seveda, Vaša milost!" je odgovoril žid, potegnivsi s kaftana umazano puščico. "Zdaj ga le obdrži. Jaz se zato nič več ne brigam. Prepričal sem se, da se brez značaja prav dobro živi, da, še boljše kakor z njim. Toda nekaj bi ti še prodal." "In sicer?" "Nekaj sramu mi je še ostalo, kar mi je tupatam neprijetno. Tega bi rad prodal." Aron je skomizgnil z rameni, odkimal z glavo in odvrnil z zoprnim nasmevom: "Ne bo kupčije. Predmet je prišel že davno iz ino-de. Prosim, blagorodje, ozrite se Le po stenah svoje sobe . . ." Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnic sa notranje boloanl ln rsaocslnlk. isdravniéka preiskava brezplačne—pla ¿at i je le zdravila, ¿924 Blue Ialaaá Ay®., Chicago. Ur eduje od 1 do 3 p« pel.; ed 7 do 9 zveier. Izven Chicag« Ii veti bolniki naj pifteje alo ve neko. L STRAUB URAVt 1010 W. ISth St. Chica«*, H laa voéjo a&lofo nr, venftie, p%£|» nov la drugik drmgotin. larri* )• tmi» popravila v tej otroki p* ■laki osmL carl strover Attorney at Law Zastspa ia ink sitfittib. St. so be 1009 133 W. WASUNCION STREET, CHICAGO, ILL. Talafon: Main 3989 M, A. Weisskopf, M. D, Ixkusen zdravnik. Gradnje od 8—11 predpoldn» in od 6—0 zvečer. 1842 So Aahland Ava. Tel. Canal 476 Chicago. II) AVSTRO-AMERIKANSKA črta. NIZKE O EN S. I**"* SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ, 198 lat Ava., Milwaukee, Wia. labora a pijača, ia vratna po-strežbs. Vsakdo uljudno sprejet. Papež §n Kristus v engleikem Jeziku. Posivi jamo duhovnike is katolita-ne, da aaaikajo fekte, ki so v tej knjigi, v katerej dokalemo, da je ria-Sko-katoluHia eerkev nekreianska. — Veaka it ran poeebej odpira oii. 224 strani. Ceaa 26c • pofttalno, B sa $1 Vsak, tnoiki ali ienika, interniran v amenftkih institucijah in v svobodi, bi moral naročiti ve£ komadov te knjige in jo rasliriti med prijatelji ia ananei. AMERIČAN LIBHBTT PUB. OO., Dopt 149. Bez 814. Okicago, HL M. JOVANOVICH 84 — 6th Str. Milwankee, Wia. PRODAJA &ITKARTZ. Poiilja denar po poiti ln braojav- no. Izdeluje: Obveznioe — Po-oblaatila — Prepovedi, potrjene po notarju in caa. in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — SLOVENSKO — SRBSKA AGENCIJA. Obuvala aa mak«: od «1.10 doM.00 ka Imik«: od 11.00 do ¿SJ0 ■o otrok«: od ICc do $t .60 Mi vas hočemo vnelej zadovoljiti AHRENS &VAHL 155 Grove St Milwaukee, Wia NAJBOLJŠE OBLEKE izdeluje pe meri aodrug J. KRAING, 317 Florida St., Milwankee, Wia. Ter popravlja, čisti pegla in barva atare. Najboljše dalo in najnižje cena. LOUIS RA.BSE2L. moderno urejen ealun II 411 8MIB IVE., IEI0SHA, VI Telefon 1199. -:-r Vse oči obrnjene na Milwaukee. Ako se zanimate za napredek Človeštva pazite na Milwaukee, kjer aocialisti kontrolirajo mest* in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, ako ae nat-ročite na "Milwaukee Leader", nov. soc. dnevnik. Leader je k-vraten in metropol i teki časopia, ki prinaša vse novice, največ pokornosti pa posveča delavskim interesom. Naročnina za celo leto znala $3.00, 25c na meaec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwaukee, Wia. TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočišče in restavracijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vse. IG. KUŠLJAN 229—lat A vs. MILWAUKEE, WIS MUwaukea, Wia Velike ugodnosti: električna luč, izvrstna kuhinja, vino zastonj, kabine tretjifa razftreda na parniku Kaiser Franz Jožef I. In Martha Washington Na krovn »«govorijo vti Avstro-ofterski jeziki. Družbeno ladjevje parnikov na dva vijaka: Kalser Franz JJozef I„ Martha Washlngton, Laura, A lice, Argentine, Oceanlc; NOVI PARNIKI V DELU. Za vte informacije te obrnite na Klavne zastopnike PHELPS BROS. & CO. 6m'I Act's. 2 Washington St., Nei York. ali pa na drage uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi. issssn GOSPODINJE POZOR! Priporočamo vsm v prodajo vse stvari, ki spadajo v grocerij-sko ali mesarsko obrt. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo se dovsža na dom.4 G. Mamčilovich A Co., 331 Oreeve St., Gonemaugh, Pa. Tel. Con. 4050. LOUIS BERGANT 257 — lat Avanue priporoma Slovencem in Hrvatom av«É dobro zaloteni 8ALOON. «IOS. A. FISHER BnfTet Ima aa razpolage veakevretae pivo, viae, anedke, L t. d. Izvrstni pvoetor za okrepftile. 3700 W. 96th St., Chicago, DL > Tel. Lawn dale 17C1 POZOR! SLOVENCU P0Z0RI SALOON a modérala kerljlUen ' Svete pivo v eodftkik ia baUljkat pijaAo ter wrni^tm Potniki dobe iba totea la ta Horween la drugim MARTIN POTOKAR, 1626 Sa. Centra Ava. Chi cafe . \ j T VVažno uprasanje? j II a mi opravil MM V e^Hji • ••jcftj« f Konzularne »'¿WKaksP vojaSke A¿v/ZZV/i drove st tiim CMilwaukee.Wi*. 8 1'HOLKTAHKC Kaj piše Jaka Štrigelj. Dragi Proletarčevci: Well, [»a sem apet v Cikagi. — Prva moja utvar, ko gjcm ae znašel v Cikagi, je bila, da ae predstavim novemu uredniku * Prole-tarca, na Blajland in Ealand bu-levard, ki druka moje potovalne artikelne o investigešnih. — Ali predno ae spustim dalje o najnein aeatanku, moram pr$j razložit še i nekaj važnega iz žoleta. Triato robernekov! To aem razkril važne stvari — poleg Janezo vih "afen", in sicer, kar po naključju. Stvar ae je zgodila pa takole: Prišel sem ravno a hriba, čez most. in aem jo zavil na C'ikago štret. da jo odkrešem na tajze proti Čikagi, kar me nekdo pocuka odzadaj za frak. Ozrem ae nazaj in kaj vidim: — Boltezarjevga Načeta iz Golovca. Tristo frakelj-nov pa ena arajca!—Kai pa ti delaš v tem gnezdu "afen"? — Ali imaš tudi ti kaj opravka z afnain? Al jih morbit guncaš, kakor smo jih včaai pod Tiboli ? — Se ae kaj spomniš, Nace? — "Saj pravim, Jaka ostane zmirom stari Jaka; same muhe ao te. Kar te poznam, vandraš po avetu. pa zbijaš burke. Tvoj oče je bil gotovo sedmni brat." ae odreže Nace. — "Pusti šale naatran. pa greva na kapljico. Tamle čez cesto je najboljša gostilna v Žoletu", pristavi Nace. — "Pa pojdiva, no." odgovorim. — "Brez firbca: kaj pa pravzaprav delaš v Žoletu" — vprašam Načeta. — "IT Sity hal sem za vratarja, čistim špolete in step-ljem prah s knjig in podobnih aktov. Brez mene ne more nihče v Sity hal." Med tem je pa že potegnil izza pasa cel kolač ključev vsevrste velikosti in mi jih pomoli pod nos. — Aha, to bo pa nekaj zame, še predno bi odšel v (*'ika-go, sem se takoj spomnil. "Ti, ali ne bi mogel meni razkazati Vaš Sity halt Prav hvaležen ti bora. Videl bi namreč rad gruntne buk-le, da ae prepričam, če so tile Vaši ljudje, ki se tako bahajo s cirku-jo in drugim premoženjem, res kaj vredni. Slišal sem, da je sama cirku vredna nad $150.000.—"01-rajt" se odreže Nace in jo kreneva proti Sity hali. "Ampak Jaka", pristavi Nace — "na gruntne bukle in takcle akte se jaz nič ne zaatopim, jaz /sem gospodar samo čez ključe in pa omelo, s katerim čistim akte in bukle." — Med tem govorom sva bila pa že pred Sity halo. Nace potegne kolač in nameri največji ključ v ključavnico, ga zavrti in vrata se odpro nastežaj./Nameri Se enega manjega v druga vrata, katera se istotako odpro brez obotavljanja. Nato vatopiva v središče, kjer je visela dol velika rešta glažovine. podobna velikemu čoku bananu-som. To je bil — kakor mu-pravimo pri nas — luster. Na vse strani je bilo knjig in popisanih aktov. "Kje so neki gruntne bukle" — nagovorim Načeta. — "Tamle so. ravno včeraj aem stepal prah žnjih", odgovori Nace in pokaže nanje a prstom. Stopiva k velikanski knjigi.po kateri začnem takoj listati: alip. slip, slip, slip, »lip, itd .... Kaj pa je to, Nace, imen poaeatnikov kranjske cirkve ni noter. Tukajle je Nemaličeva parcela z njegovo parfjumfabri-ko; dalje je tudi Golobčeva šta-cuna, ali o kranjaki cirkvi ne duha ne sluha... Nosrrr. — Le Čakajf mogoče bo pa ta reč v mrtvem, to je latinskem jeziku zapisana. Že vem» Sankto Jozefua Bcclesia ... ShS-S^S-S nak ... Eeclesia ISank-to Jožef us bo .... E E-E E E E slip, slip, slip, slip, slip, slip, — Nothing 1 — Hudiča, kaj pa je to, al' mogoče kranjske cirkve ni v X gnmtnih buklaht — Čak, mogoče je pa transferirano na Janezin-sa Kraineinsa. K-K-K-K-K, slip, slip, alip, slip, tudi nič. — Aha že vem. morbit so pa loletski farani zarad varnost volje, da je ne bi Kraincius spremenil v alkoholius prepisali na farovško kuharco ... "Kako je že ime vaši farovški ku harci, Nace?" — "Jera Brenta", odgovori Nace. B-B-B-B-B- slip, slip, slip, slip, slip. Nak, Jera nima nič prr kranjski cirkvi, ona bo bos čez farovške afne. — Kaj zlomka. rugi kaplan, Tratnik, je pa sirov. V šoli postopa z otroci tako nečloveško, da se zgražajo vsi. Pred nekaj dnevi je prinesel učenec s seboj v šolo košček mesa. Od tega koščka je dal štirim tovariš m vsakemu za grižljaj. Nato pride v šolo Tratnik in prične razlagati o postih. Dejal je, da so na postne dni prepovedane mesne jedi. Bil je ravno petek in one štiri, ki so jedli pred poukom meso,'je sedaj zsto-žil eden od učencev. Iz učitelja Kristovega nauka je v hipu postal birie: najprej je tolke one velike "grešnike" po prstih, nato so morali klečati. Ali kazni ni še bilo dovelj. Cez nedeljo je moral vsakdo napisati 50krat: "Pravi kristjan ne sme jesti \ petek mesa. To je velik greh." Devetletni dečki pač niso razumeli, zakaj da jih je zadela taka huda kazen. Če poje siromak na petek košček mesa, je to velik greh, če ga pa jedo "gosuodje" v rajhenburškena fa-rovžu, ali pa v Vatikanu, kakor se je to že zgodilo, je to v redu in nj greh. — Prijatelji industrije v ljubljanski škofiji.—Klerikalna stranka ski>ša okupirati vse, kar kaj nese Najbolje žganje se izdeluje v samostanih, pivo in druge vpi-janljive pijače so prav cesto izdelek pobožnih rok. Toda ne le te industrije se oprijemljejo, marveč vsake, ki kaj nese. V Ljubljani in po Kranjskem rastejo klerikalne delavnice in tovarne, klerikalne redovniške kmetije itd. kakor gobe po dežju. Tudi na Rakovniku. ki ga liberalci posebno radi hvalijo, se pripravljajo tla za več panog industrije, med katerimi bo tudi nova tiskarna, za katero se trudijo na Rakovniku in v ljubljanski škofiji že par let. Katoliški tiskamt sicer škofova akcija ni |H)sobno všeč, toda pomagati si ne more. V škofiji namreč goje proti Katoliki tiskarni nekako mržnjo, ki je podobna ljubosumju in se hočejo s tiskarno na Rakovniku odškodovati, pod pretvezo^ da bodo tam vzgajali dečke, ki so v zavodu. Pravzaprav je pa to gola klerikalna požrefcnoat. . — Neusmiljenke v deželni bolnišnici v Ljubljani. — Delavka je pisala Zarji t "Moja seutra je težko bolna v bolnišnici. Suši se ji hri>tni inotzrt-g Vsakdo si lahko misli, da potrebuje v tej hudi bolezni najobzirnejno postrežbo. Ali sestre v deželni bolnišnici, ki so prepaMtuie z debelim molkom in rade pobožno vzdihujejo in gledajo prav |K) tereijalako v tla, so vse prej kakor usmiljene nežne, skrbne bolniške strešajke. Komaj je prišla moja hudo bolna sestra v bolnišnico, že so jo priganjale, naj opravi, velikonočno izpoved, ker je sedaj najlepša priložnost, ko je rnisjon v šentpeterski fari. Moja sestra se je branila in dejala, da bo do Velike noči Se neštetokrat Mi ko opravila, kar se zdi usmi-ljenakam menda najvažnejše delo njihove poatrežbe. Ker se ni hotela na komando izpovedati, so se prav neusmiljeno maščevale: dajale ji niao boljše hrane, ki jo je zdravnik izrecno naročil. Zato je »hujšala moja sestra v treh dneh za tri četrtine kilograma. Zdravnik je zmajeval z glavo, ko je videl tsk učinek svojega predpisa. Po treh dneh stradanja se je pa na moje prigovarjanje ohina sestra le toliko ojunačila. da je povedala zdravniku, kako ravnajo sestre z njo. To je poma>gslo in zdravnik — vsa čast mu! — je pošteno okregal " usmiljenke". Ali lehko si mislite, koliko trpi moja aeatra tedaj, ker bolnik ne okreva le od dobre hrane, tudi občevanje mora bili prijazno in obzirno." — Kranjski deželni odbor. ki je poslal dr. Lam pert a v Dalmacijo, da pouči Dalmatince o izrednem socialnem delu, ki ga izvršuje na Kranjskem, naj pouči netismiljetike v deželni bolnišnici, da so bolniške strežajke, ne pa agitatorice za miajone. — Kako poroča klerikalna 'Gorica* o umoru s. Schuhmeierja: "Poslanec Schuhmeier na Dunaju umorjen. Ko se je vračel soc državni posl. Schuhmeier v torek ponoči od nekega socialističnega posvetovanja «v Stockerau na Dunaj, je pristopil k ujetim od zadaj socialiat Pavel Kumchpk ter iz-prožil proti njemu strel iz Brow-ningove pištole. Kroglja je šla skozi levo uho in predrla možgane. Poslanec Schuhmeier je ostal na mestu mrtev. Kunsohak pa se je mimo pustil prijeti."—"Gorica" poroča, da je umoril socialista Schuhmeiera socialist Pavel Kurrsehak. Zakaj tako poroča? Na Goriškem imajo navado socialni demokrratje, da se izmenujejo kar socialiste, kakor je to v navadi v Ameriki, ne pa socialne demokrate. "Gorica" imenuje torej socialista sodr. Sehuhmeiera in prav tako tudi morilca krščanskega socialista ali .klerikalca Pavla Kusehaka, češ, da bodo či-tatclji mislili, kakšni loj»ovi so ti noeialisti, da se kar med seboj pobijajo. To |*>roč.ilo odgovarja popolnoma klerikalni morali, zakaj soc. demokraciji podtika na nesramen način krsčarsko-social-nega-klerikalnega morilca z očitnim namenom, da preslepi čitate-lje. -j Misijonarji pa priporočajo, da naj veren kristjan čita take, lažnjive časopise. — Klerikalni vigojitelji Iz Pariza poročajo: Pred nekaj tedni je državno pravdništvo pričelo s preiskavo v sirotišnici v Tourtu. Sirotišnica se imenuje po sv. Jožefu. Državno pravdništvo j? dognalo. da so se dogajale v sirotišnici prav lepe reči. Državno pravdništvo obtožuje pred vsem dva učitelja, ker sta vzgajala devet- do dvanajstletne dečke z nezasliŠMo surovostjo. Eden od učiteljev je tolkel dečke s palico po glavi in več dečkov prav težko ranil. Drugi je pa izumi) prav satansko metodo za vzgojo ubogih sirot. Dečki, ki *o po njegovem mnenju zaslužili kazen, so morali sredi zime v sami srajci četrt ure kječati ali pa stati pri odprtem oknu. Včasih je ponavljal to kazen pri enem in istem dečku tudi dvakrat v eni noči. Iz tople postelje so morali vstajati, postavil jih je koknu, napodil na pol zmzrle zopet v posteljo in ko so se ogre Ji, jih je privlekel vnovič k oknu Sedaj se nam ne bode potreba več sklicevati na ruski despoti-zetn. Imamo namreč v W. Virgi ni ji šfc» hujši despotizem kakor pa je v Rusiji. K a pit s I isti so povsod enaki, pa naj že bodo kronani na glavah ali pa v žepu. Socialistični eksperiment pri gradnji Panamskega prekopa. ----!----- po John Bectfu predelal Iv. Molele.__ (Dalje). Cementni zid v zatvornicah je 81 čevljev visok, torej tako visok kakor šest-nadstropna poslopja. Glavne line tia obeh straneh v stenah, skozi katere bo tekla voda v zatvorno strugo, ho široke 18 čevljev v prerezu; lin« so todej dovolj velike, da bi lahko šla tudi največja lokomotiva skozi. Zgornje line so deset čevljev široke in spodnje pa šest čevljev. Naprava za mešanje cementa je največja te vrste na svetu. Razne stroje pri gradnji zatvor-nic goni električna sila, katero proizvajajo tri K. W, Curtisovi generatorji. Parnik bo potreboval pol ure predno preplove jedno zatvorno strugo. Stroji za odpiranje in zapiranje zatvornic jn spuščanje vode v struge bodo pod kontrolo iz ene centralne postaje. ÍHtlebrska zaseka je največje delo te vrste na svetu, kar se j*h je še kedaj izvršilo. Beseda "največje" je že nekaj navadnega v ('anal Zone. Največji gral*n. največje «atvornice, največje sesalke, največje parne lopa K» etc. V cu-lebrski zaseki je 75 parnih lopat na delu vsak dan oaeni ur; dnevno vzamejo več kot 500 vagonov zemlje iz eulebrske zaseke. Kare z zemljo imajo prvo mesto na železniškem tiru pred osebnim vlakom; zadnji se morajo vselej izmakniti pred prvimi na stranski tir. Nezgode na železnici so zelo redke. Pri Culebri kopljejo kanal čez visoke hribe. Najvišji hrib, katerega morajo presekati, je 450 čevljev nad morjem. Sprva se je na več mestih utrgala zemflja pri vrhu in zasula tire na dnu, kar je zelo oviralo delo. To so pa pozneje preprečili s tem, da so kopali na vrhu zelo široko, tako da so stene na obeh straneh poševne. Vsa. mašinerija. kar se je rabi pri delu, parne lopate, lokomotive in delavnice za popravljanje strojev, je lastnina Strijca Sama. Vsi stroji, železniški vagoni itd. so zaznamovani s črkami TJ. S. (United States). Stri je Sam ima tamkaj tudi velikanske sesaljke; nekaj teh so še pustili Francozje. Amerikanci ao jih predelali in sedaj jim izvrstno služijo. V Cristo-balu je suh pcistan. kjer neprestano popravljajo sesaljke, splave in čolne za blato. Za odvajanje blata imajo posebne velike in |>odolgovate čolne, ki odvažajo blato daleč na morje, kjer ga iztresajo na dno. Redko ftlato z vodo vred pa odvajajo v morje po širokih ceveh mogočne sesaljke, ki gonijo vodo z blatom več milj daleč proti morju. Dalje so stroji in naprave za dovajanje gotovega cementa, iz katerega delajo stene prekopa in cementni topovi za brizVanje cementa ob stene; velikanska dvigala za nakladanje in izkladanje izkopane zemlje in drugega materijala: stroji za pokladatije železniškega tira. To delo so prej opravljali delavci z rokami. Izučeni mehaniki, 'ki operirajo in popravljajo stroje, so saini Amerikanci in plačani so boljše, kot pa delavci pri katerem koli jednakem delu v Zedinjcnih državah. 40.000 delavcev vposlenih. V Canal Zone je vposlenih o-krog 6000 Amerikancev. Mašini-sti, kptilarji, kovači, livarji, izdelovalci vagonov, tesarji, topflci in ostali izučeni delavci dobe po 65 centov na uro. Železniški strojevodje imajo po $210 mesečno; operatorji pt nih lopat tudi $210 in operatorji dvigal $180 mesečno. Najmanjšo plačo ima "timekee-perjev" klerk namreč #S3.33 na mesec. To je namreč, kar se tiče izučenih delavcev. Dalje je vposlenih okrog 35.-000 zapadno-indijanskih črncev, ki so navadni delavci. Ti dobe od lil do 20 centov na uro nekateri tudi 40 centov. Poleg tega imajo prosta stanovanja zase in svoje družine. Ostali delavci — kakih 5000 po številu — so Spanci, največ domačini iz Paname in bližnjih republik. Plačani so po 22 centov na uro in imajo prosta stanovanja. Vsega skupaj je torej na delti okrog 40.000 delavcev. Zanimivo je, kako ti delavci žive. ali pravzaprav kako Strijc Sam skrbi za nje. Stanovanja de- lavcev tvorijo večja in manjšs mesta z lepimi in širokimi ulicami, ki jih senčijo palme in druga tropi«"-na drevesa. Vse je čisto in snažno. Tmazanih stranskih ulic s kupi smetja in nesnage ni nikjer videti. Posode za smet je se izprai. nijo vsak dan in pdlijejo s karbol-no kislino. Niti najmanjše nesnage ne sme biti na ulici. Ako bi kdo vrgel le kožo ali olupek od banane na cesto, redar mu je takoj za petami in pobrati moraš olupek ter ga vreči v posodo za srnerti. Delavci v Canal Zone ne plačujejo nobeenga renta; ne plačujejo nič za plin, premog niti za vodo. Vlada jim vse to preskrbi brezplačno. Oždljen delavec dobi hišo s pohištvom, električno luč, drva in premog za kurjavo. Samec iina pa sobo opremljeno z vsem. Vsa stanovanja se drže v čistem sanitarnem stanju na stroške vlade. Hiše za oženjene delav. ce so navadno zgrajene za štiri družine; dve^sta v zgornjici, dve pa v pritličju. Vsako stanovanje ima po pet sob in posebej je kopa-liščna soba. Okrog hiše sta dva 14 čevljev dolga hodnika en nad drugim, ki sta zavarovana z gosto tnrežo zoper mrčes. Hiše za samske delavce imajo tudi take hodnike, na katerih je dovolj gugal-nih stolov. In hrana ? Strijc Sam poseduje v CanaJ Zone 23 restavracij, kjer dobe amerikanski delavci zajutrk. kosilo in večerjo po trideset centov. Hrana je dobra in dovolj jo je. Kuharji in strežaji so zapadno -indijanski Črnci, nadzorujejo jih pa Araerikanci. Te restavracije so le za delavce na prekopu. Le dve restavraciji sta za publiko in sicer na vsakem koncu kanala je ena. Cene za javne goste so zelo povoljne. Ti dve javni restavraciji, ki sta tudi lastnina Zed. držav, sta najboljši, kar jih je dobiti iužno od Palm Beacha, Fla. Domače restavracije in hoteli^ v Pa nama City so grdi in nesnažni. Tu se vidi razlika med restavracijami, ki obstojajo za profit in pa oniim, ki so le za nasičenje ljudi. V svojem poročilu za l. 1911 je kolonel Goethals glede restavracij poročal sledeče: "Stroški so se znižali in količina hrane za osebo se je pa povišala. Tukaj uživa delavec zedo bogato a ceneno hrano. Restavracije vodimo tako, da se le izplačujejo. Dobička ne delamo nobenega." ('rnci plačajo *a hrano 27 centov na dan ali devet centov za obrok. Dobijo različne jedi in dovolj, toliko kolikor morejo pojesti. Španci plačajo 40 centov ¿a tri dnevne obroke ali 13*4 centa za obrok; razentega pa dobe dvakrat v tednu po "pint" vina. Zdravstvene razmere. Strijc Sam jie skrbi samo za ceneno hrtno in proato stanovanje za svoje delavce v Panami, temveč polaga veliko skrb tudi za — .La}