Posamezna številka 1*20 K. PoStnlna plačana v gotovini. Slev. 177. y LjBhljBBl, v M dne i avgusta 192L Leto XL1X. • SLOVENEC« velja po pošti na vb s strani Jugoslavije la v Ljubljani: za oelo leto naprej . K ?iO--~ za pol leta „ .. „ 120'— i« četrt leta „ .. „ en-— za en mesec „ ■. „ 20-— Za Inozemstvo oelolelno K tVf. S Sobotna izdala: s £a oelo leto.....K 40 — sa Inosemstvo • • • ■• 55 — ur- Inserati: Kaostolpae peUtvrsta (58 nun Uroka la 3 mm visoka sli n|o prostor) sa enkrat ... po S 8*— poslana Iti. .. po K lw Pri večjem naročila popust. ; Najmanjši oglas 59/9mm K15. Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka In dneva po pxaz» miku ob 5. ari zjutraj. " iinwwiaaa 8W Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/UL Roicoplst se ae vračajo; neirr.nklraaa pisma se ae sprejemajo. Uro da. telet. štv. 50, oprava, štv. 328. Političen list za slovenski narod. S?!"™***^""!"1 — Kačnn poštne hran. IJnkljanake št. 650 za asnifinlao la št. 349 sa oglase, avstr. la češko 24.797, ogr. 26.51!, bosn.-hero, /583. Razpoloženje širokih mas po celem svetu je slejkeprej kritično- Spričo gospodarskega poloma v Rusiji se kapitalistično meščanstvo ponekod udaja iluziji, da je nevarnost nasilnega prevrata izginila in da nudi razcepljenost zapadnega proletarijata, med katerim so ekstremisti čezdaljebolj potisnjeni v manjšino, najboljšo priložnost za po-litično-gospodarsko reakcijo. Na prvi pogled bi se res zdelo, da se levičarskim strujam med zapadnim delavstvom vsled katastrofalnih posledic komunistične socialnogospodarske politike v Rusiji izpodmikajo tla pod nogami. Težko si je misliti, da ne bi naš proletariat izvajal kon-sekvenc iz dejstva, da se ruski komunizem obrača na pomoč k zapadnemu velekapi-talu, in njegovim eksploatacijskim metodam da reši deželo pred gospodarskim ruinom. Delavstvo vidi, kako mora Ljenin žrtvovati temeljnje principe komunizma, če noče, da zamre sploh vse normalno v državi organizirano življenje. Vpostavil je samodejnost zadružništva, priznal v praksi nujno potrebo zasebnega lastništva vsaj v zemljedel-ski produkciji, ukinil najprimitivnejše svoboščine delavca, da reši industrialno proiz-Vodstvo in se sedaj nadeja na iniciativne isile angleškega in ameriškega kapitala, ker ■komunizem ni mogel podnetiti proletarske-ga sloja k večji tvoriteljni delavnosti. Evropski delavec to vidi, toda: kaj je efekt? Te dni zborujejo zastopniki francoskih delavskih strokovnih organizacij v Lillu. Razdeljeni so v dve skupini, ena je za socialistično II. internacion., za Amsterdam, idruga Ta III. internacion., za Moskvo. Če se človek dobro vmisli v njihove medsebojne debate, pač vidi, da vlada med voditelji obeh struj veliko medsebojno nasprotstvo, toda to nasprotstvo je bolj osebno, slučajno, taktično nego stvarno in bistveno. Voditeljem gre v prvi vrsti za nadmoč nad delavstvom, odtod ostra osebna poanta v njihovi polemiki; stvarno pa očitajo desničarji komunistom, da so pognali francosko delavstvo 1920. leta v najneugodnejšem momentu v štrajk, da izzivajo reakcijo buržuazije, da cepijo delavske vrste in da jih hočejo brezpogojno podvreči diktatu iz Moskve. Največji očitek pa je ta, da so komunisti brezvestni demagogi- »Revolu.ija!« — je zaklical na liillskem kongresu Guenic od železničarske zveze levičarjem — »revolucija! Vi nimate drugega na ustih nego to besedo. V resnici pa mi revclucje ne želimo nič menj nego vi in če bi prišle težke okoliščine, bi vi dejali masam ravnotako kakor mi: »Imejte zaupanje v nas in zaenkrat še potrpite!« — Te besede voditelja zmernega krila kalccr blisk razsvitljujejo resnično razpoloženje proletariata na obeh straneh. Isti ton je ubiral GiudiceHi, ki zastopa zvezo pomorščakov. Tudi v njegovem govoru, ki se je še bolj ostro obračal proti ekstremistom, pogrešamo povdarjanja kakšnih načelnih razlik; on se samo norčuje iz otroškega radikalizma komunistov, ki so noteli v Marseillu uvesti diktaturo proletariata, drugi dan pa so šli k prefektu prosit kruha. Z buržuazije je treba previdne taktike, sam Ljenin ii je moral dovoliti koncesije, zakaj bi mi v izvestnih slučajih z njo ne sodelovali, če to jači proletariat? »Vaša taktika pa proletariat slabi«, je dejal Louis od zveze ladjedelnišlkh delavcev, dokaz za to je, da število v sindikatih organiziranih delavcev pada. Spričo tega je čisto naravno, da debata ki se vrši na taki podlagi, ne more v načelnem oziru ničesar razjasniti. Ekstremisti se argumentov oportunistične desnice po pravici ne plašijo; oni so pač prepričani, da proletariat ne more zlomiti buržuazne-ga svetovnega reda drugače nego z revolucijo, z enim udarom, po moskovskem receptu; da pa je diktatura proletariata končni cilj vsega materialisličuo-socialist:čnega delavskega gibanja, tega tudi zmerna frakcija francoskih delavskih voditeljev ne za-nikuje. Ona je čisto naravna zadnja konsc-kvenca iz marksističnega programa, k{ načeloma taji krščansko nravno solidarnost med vsemi sloji človeške družbe, zakaj kaj tretjega tu ni mogoče! Če nemška socialna demokracija zdaj diktaturo proletariata zavrača, f« to ali načelni preobrat ali pa tak- tična poteza: bržčas samo taktika, kajti nihče ne bo verjel, da so se goreči pristaši zgodovinskega materializma prelevili v krščanske solidariste. To bi bil res čudež. Kdor stoji na stališču razrednega boja, ki se vrši po železnih ekonomičnih zakonih, ta je primoran verjeti v to, da more biti edini nositelj bodočega družabnega reda le proletariat; kaj bo potem, to je seveda drugo vprašanje, ki ga ni niti Ljenin še rešil. Francoski »socialpatrioti« ali »socializda-javci«, kakor jih je imenoval v Lillu May-oyx, so vsaj tako odkriti, da ne taje, da se načeloma od svojih levičarskih tovarišev ne ločijo in zato se v Lillu o tem tudi ni debatiralo. Gre edinule za to, je li zdaj res že čas, da se proletariat polasti diktature na svetu- 1566 glasov je v Lillu reklo, da ni, 1358 pa, da je; sicer pa to glasovanje ni končno in utegnejo ekstremisti še doseči zmago pri drugih resolucijah. To je resnično razpoloženje velikega dek evropskega proletariata ne samo francoskega. Tiste mase, ki so se krščanstvu odtujile, se s fatalno doslednostjo čedalje-bolj radikalizirajo in dogodki v Rusiji tega procesa ne bodo bistveno preokrenili v drugo smer. Tega se je treba zavedati, da se ne bodo delale usodne napake. Kapitalistične velesile ustvarjajo vse kaj drugega nego ugodno atmosfero za socialno pomir-jenje. Konflikti zaradi reparacij, konflikti v Orientu, konflikti na Daljnjem Vzhodu, rastoče oboroževanje, brezposelnost, hegemonija bank, blazna tekma zia zavojevanje svetovnega trga - kaj more to roditi drugega nego zrevolucioniranje mas? Naj je to boljševizem ali kaj drugega; na imenu ni nič ležeče! Če bo svetovni velekapitalizem nadaljeval to politiko, tudi lakota na Ruskem ne ustavi zradikaliziranja velikega dela delavskih slojev. To bi moralo tudi našim državnikom biti pred očmi. ko iščejo zdaj raznih lekov proti razrušiteljnemu delu komunizma. Bil bi zločin nad državo, če bi se hotela s sedanjim položajem okoristiti reakcija. Naši državniki naj ne pozabijo, da je konsolidacija mogoča le na podlagi pravične, demokratične socialne postavodaje. Le na tej pcdlagi je mogoč skupni boj zoper nezadovoljnost, demagogijo in radikalizem. Jn^o5iouans£ti Belgrad. 1. avgusta. (Izv.) Na današnji seji zakonodajne skupščine je Jugoslovanski klub podal izjavo, da se z izjemnimi zakoni ne more strinjati. Jugoslov. klub na-glaša, da je v smislu svojih načel vedno odločno obsojal vsako teroristično akcijo in se zato tudi ne more strinjati s terorjem od zgoraj, kakor ga mislijo uvesti oni, ki ustanavljajo marodne garde«;, ne toliko za pobijanje komunizma kakor za ogrožanje in omejitve meščanskih sloboščin. Razun tega nosi ta zakonski predlog obeležje strankarskega absolutizma, ki je bil vedno najopasnejši za obstoj vsake djžave. Jugoslov. klub protestira nadalje proti nasilnim rekvizicijam, ki se še vedno dogajajo na kmetih popolnoma protipostavno. Ravno tako protestira Jugoslov. klub proti temu zakonu, ker uničuje združevalno svobodo delavstva in ga izroča na milost in nemilost kapitalistom. Jugoslov. klub protestira da-i lje proti razveljavljanju mandatov komuni-j stičnih poslancev, ker je tako postopanje protipostavno in proti določbam volilnega prava. Odkar je vlada ukinila demokratske ustavne določbe, je zavladala silna pravna nesigurnost, ki naši državi silno škoduje doma in na zunaj. Iz tek razlogov bo Jugoslov. klub glasoval proti zakonskemu načrtu »za zaščito države«. Belgrad, 1. avgusta. (Izv.) Na današnji seji zakonodajne skupščine je imel minister Pribičevič velik protikomunističen govor. Ko je začel govoriti o dogodkih meseca aprila in maja leta 1920., mu je začela opozicija klicati v spomin sodelovanje demokratov s komunisti, ki je bilo naperjeno proti Proticevi vladi, kar je spravilo Pribičeviča v nemalo zadrego. fašizem d&li Delavski dom v OsVmlm v MitrovicS. Osjek, 1. avgusta. (Izv.) Tukajšnji demokratje, radikalci in srbski dobrovoljci so sklicali danes shod proti komunistom, ki se je pa kmalu spremenil v veliko demonstracijo ludi proti ostalim opozicijonal-nim strankam. Demokratje so napadli nekaj uglednih zastopnikov Hrvatske pučke stranke in Hrvatske zajednice. Nato so napadli in demolirali Delavski dom. Predsednika mestnega kluba Hrvatske zajednice it} kluba Hrvatske pučke stranke so neu- smiljeno pretepli, da so jih morali prepeljati v bolnico. Meščanstvo je nad tem početjem ogorčeno. Mitrovica, 1. avgusta. (Izv.) 29. p. m. je prišlo v Mitrovico veliko število žandar-merije in policijskih agentov, ki so zaprli veliko množico ljudi, samih poštenih in mirnih hrvatskih kmetov. Proti njim se je vršila »narodna istraga , t. j. silno batina-nje. Ker jim niso mogli koncem konca nič dokazati, so jih izpustili na svobodo. Današnji -Hrvat poroča, da je bila včeraj skupna konferenca zastopnikov Narodnega kluba, Radičevcev, Frankovcev in bosanske težačke sloge. Na zborovanju se je razpravljalo o razmerah v državi in se je izvolil poseben odsek, ki bo izdelal načrt podlage za kooperacije. Jutarnji List doznava, da so bile vse stranke pripravljene priznati Radičevce za svoje reprezentante, katero vest pa »Hrvat dementira. Mfeo sere parlamenta. Belgrad, 1. avg. Oficielni novinarski urad poroča: Seja parlamenta bo, kakor se v merodajnih krogih zatrjuje, odgodena do Belgrad, 1. avgusta. (Izv.) Današnjo dopoldansko sejo zakonodajnega odbora je otvoril dr. Žerjav (Vendar enkrat! op. ur.). Naznanil je, (ia je postal član zakonodajnega odbora namesto odstopivšega Ju-raja Demetroviča posl. Pero Markovič. Volitev predsednika se še ni mogla izvršiti, ker se med strankami še ni dosegel sporazum. Nato so prešli na drugo točko dnev- četrtka, ko pride v Belgrad večje število poslancev. nega reda: Razprava o naredbah ministrstev in pokrajinskih vlad. Predloženo je bilo 300 naredb! Odbor še ni prešel v meritorno razpravo, ker se mora najprej zedi-niti glede načina razprave. — Jutri dopoldne ob 9. uri bo naslednja seja, na kateri bodo volili predsednika in sklepali o poslovniku za zakonodajni odbor. iti Sili M*I .ti*««S e,-, .»a as asi litev za izpraznjena mesta 58 komunističnih poslancev. Ta blok bi tvorili radikalci, demokratje, muslimani in slov. samostojni kmetje, ki bi postavili skupno kandidatne liste. — Nato so bili odobreni nekateri krediti. Hni® nar.-oisr Belgrad, 1. avgusta. (Izv.) Včeraj je . razpravljali o ustanovitvi skupnega bloka bila seja ministrskega sveta, na kateri so ' sedanjih vladnih strank o priliki novih vo- Zanimanje za narodno obrambno delo ponehava, namesto da bi rastlo. Vkljub ponovnim pozivom v našem časopisju, še nadalje vztrajno v veliki otopelosti in se ne moremo povzpeti do živahnejšega obrambnega dela. Čas pa je, da pridemo enkrat glede tega na jasno. Dejstvo je, da z resolucijami in enakimi papirnatimi bombami ne pridemo nikamor. Bo že treba dela in žrtev. Morda vedno večjih žrtev! Zahteve, ki se stavijo naši Slovenski Straži so tako opravičene, da jih ne moremo odbiti. So pa tudi tako visoke, da jih bomo za daljšo dobo zmagali le, če nas bo vsa naša javnost izdatno in vztrajno podpirala. Pri-bijemo, da je narodno-obrambno delo danes življenjska naloga celega naroda, ki zahteva najboljših moči naroda. Nikakor pa ni samo diletantstvo, kakor bi kdo mislil. Izobraževalno delo je važno in potrebno. Zdi se pa, da se pri tem obrambno delo nekoliko zanemarja. In vendar nam vse izobraževalno delo končno ne bo koristilo, če bomo zanemarjali narodno obrambno delo v ožjem smislu. Šc veliko večji narodi posvečajo temu delu precej sil. Mi pa, ki nismo v njih številu, bi jih morali tem več! Zato ponovno poživljamo vse podružnice Slov. Straže, da se zganejo. Nekatere delajo, a še veliko več jih spi, Ravnotako prosimo vse prijatelje nar. obrambnega dela, ki so Straži že pomagali, da zopet poprimejo. Razumevanja za to delo danes med širšimi sloji žal manjka. Krivda zadene več ali manj inteligenco. Treba pa je, da to razumevanje zanesemo med ljudstvo, ker le tako bo uspeh dosežen. To je predvsem naloga naše inteligence, akademikov, pa tudi vsakega našega človeka. Treba je, da se zavemo, da je nar. obrambno delo naša dolžnost in nič več! Ko bi se ta zavest med nami ukoreninila — tudi med najširšimi sloji — bomo lahko mimo zrli v narodno bodočnost. Zato pa na delo za procvit našega naroda! Velika narodna siavnos" v Prekmurju. Letos, dne 12. avgusta bo poteklo dve leti, odkar so zasedle jugoslovanske čete ta lep kos naše slovenske zemlje in so bili s tem dnem osvobojeni naši bratje Prekmurci. Da proslavijo ta dan čim najsijajne-je, posebno v tem letu, ko so se pred nekaj dnevi izmenjale ralifikacijske listine trianonske mirovne pogodbe med Ogrsko in velevlastmi, ter je s tem stopila ta pogodba končno v veljavo, klenili so prekmurski Slovenci, predvsem zveza županov in prekmurski slovenski dijaki, da prirede v dneh 13., 14. in 15. avgusta t. I. v Prekmurju na štirih krajih velike narodne slovesnosti ter te dni vabijo po vsej Sloveniji na udeležbo teh slavnosti, ki naj bodo obenem tudi manifestacija za naše meje; dokaz, da prekmurski narod, svoboden tisočletnega robstva ogrskih vlastodržcev, noče nikdar več nobenih stik s temi tlači tel ji ter hoče svoboden ostati na svobodni slovenski grudi, v svobodni Jugoslaviji. Na teh slovesnostih pa hoče Prekmurje tudi manifestirati za svoje neodrešene brate, katerih je v monošterskej okolici še nad 20 tisoč ostalo pod mažarsko vlado, poudarjajoč, da se i/, gospodarskih, narodnih, političnih in človeških ozirov mora meja tai tej priliki ogledate ta lep kos naše domovine. Odzovite se v častnem številu te-imi povabilu in pokažite bratom Prek-murcem s tem svojo bratsko ljubezen. Kdor refleklira na skupno prenočišče in prehrano, naj to po dopisnici preje javi glavnemu odboru za prireditev narodnih slavnosti v Prekmurju v Dolnji Lendavi. REGULACIJA PLAČ ZA ŽANDAR-MERIJO. Belgrad, 1. avgusta. (Izv.) Med zastopniki ministrstva notranjih zadev, fin. ministrstva in žandarmerijsko komando je bilo zadnje dni več konferenc glede regulacije orožniških plač. Sedaj je nova uredba gotova. Po novi uredbi se deli orožništvo na tri kategorije: 1. orožniki v Srbiji in Črni gori dobivajo mesečne doklade po 500 dinarjev, za ženo 5 in za vsako dete 5 dinarjev dnevno; 2. orožniki v Dalmaciji dobe mesečno doklado 450 dinarjev; 3. v ostalih krajih pa 400 dinarjev. — Orožniki kategorije '2. in 3. dobivajo za ženo po 4 in za vsakega otroka po 4 dinarje dnevno. Osnovna plača za vse kategorije ostane ista in raste po službenih letih. Orožniki dobe tudi nove obleke, za katere je blago že naročeno. Uniforma bo imela poseben kroj. RIBOLOV NA JADRANU. Belgrad, 1. avgusta. (Izv.) V zvezi s pregovori za sklepanje trgovske pogodbe se bodo začele te dni nove konference glede ribolova na Jadranu. Skupna komisija naših in laških delegatov bo utrdila mejo skupnega ribolovstva. EKSPOZE ITALIJANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. Rim, 1. avg. Minister za zun. stvari Della Torretta je podal v senatu izjavo, v kateri je najprej poudarjal potrebo, da se spoštujejo obveznosti, ki jih mirovne pogodbe nalagajo italijanski politiki. Toda Italija zahteva, da tudi signatarne države spoštujejo njene pravice. V spornih vprašanjih bo Italija kazala veliko spravljivost. Zunanja politika Italije se mora v prvi vrsti naslanjati na gospodarsko politiko, ker Italija potrebuje sirovin in tržišč za svoje proizvode. Ravnotežje v Sredozemskem morju se mora vzdrževati in za Italijo ugodne določbe pogodbe, ki so jih sklenile tri velesile, se morajo izvesti. Iz tega izvira potreba sporazumnega sodelovanja med zavezniki, — Kar se tiče Albanije, želi Italija, da bodi ta država neodvisna. Ta neodvisnost pa ne sme biti zgolj ugodna za druge, za svobodo Albanije in za strategične intrese Italije pa kvarna, ker bi se sicer albansko vprašanje moralo vnovič proučavati in sicer na podlagi italijanskih interesov, ki so jih priznali zavezniki. Glede Gornje Šlezije je dejal zunanji minister, da je treba počakati odločitve vrhovnega sveta. Nato je minister govoril o razmerju do Jugoslavije in izjavil, da morata rapallsko pogodbo lojalno izvesti obe stranki. PROJEKT STUART—MARINIS. Kakor znano, Anglija odločno sili na to, da se gornje-šlezijsko vprašanje defini-fivno reši. Če bi šlo po volji Anglije in Italije, bi se dežela priznala Nemčiji, češ da je io na podlagi rezultata plebiscita v smislu verzaljske pogodbe; temu se pa Francija odločno upira. Naslanjajoč se na nek raport medzavezniške komisije v Gornji Šleziji od 19. julija, je Francija sklenila odposlali v Gornjo Šlezijo celo divizijo, da se bodo spoštovali sklepi zaveznikov. Zoper to pa je vložila svoj veto Anglija: 1. ker da zavezniki ne smejo glede na to vprašanje postopati vsak na svojo roko; 2. ker angleški visoki komisar Stuart vojaška ojačenja sploh smatra zaenkrat za nepotrebna. To je izrabila Nemčija in je odgovorila Franciji, ki je od nje zahtevala, da dovoli prevoz divizije črez Nemčijo, v tem smislu, da smejo to od Nemčije zahtevati samo vsi zavezniki skupaj. Francija je zdaj Angleški predočila, kako slabo mora vplivati na javnost nesoglasje, ki ga izrablja Nemčija v svojo korist. Anglija je odnehala v toliko, da je privolila, da se sestane posebna konferenca ekspertov, ki naj študirajo vprašanje razmejitve, o oja-čenjih pa slejkoprej noče nič slišati. Do-segia je tudi, da se skliče vrhovni svet zaveznikov v prvih dneh avguaia, čemer se je Francija preje upirala. Vrhovni svet bi se imel pečati s takozvanim projektom Stuart-Marinis, glasom katerega naj se razdeli med Nemčijo in Poljsko samo industrijsko ozemlje Zgornje Šlezije in je obmejna črta v glavnem že določena; ostalo ozemlje se razdeli pozneje. Definitivno pa ni še nič rešenega, ker 1'rancosko-angleška pogajanja še niso končana. Kar se tiče Poljske, se ;>Kuryer Warszawski 111 // Uzeczpospolita odločno izjavljata proti Stuart-Marinisovem projektu. London, 31. julija. Ministrski predsednik Lloyd George je v Thameu odkril spomenik padlim vojakom in je imel pri tej priliki govor, v katerem je opozarjal na angleška prizadevanja med vojno in po-vdarjal, da je Anglija postavila deset milijonov mož, od katerih je izgubila tri milijone mož. Francoske izgube pa so še mnogo večje. Ministrski predsednik je izjavil, da bi bilo nepojmljivo, ako bi se oni dve državi, ki sta doprinesli tako ogromnih žrtev za skupno" stvar in izvojevali zmago po tolikem trpljenju, prepirali radi interpretacije miru, za katerega sta plačali tako ceno. Francija in Anglija sta govorili med seboj popolnoma odkrito, kar je edino sredstvo, da se danes doseže uspeh in edina pot do sporazuma. Lloyd George je po-vdarjal, da so prvotne težkoče odstranjene in da je sestanek zaveznikov končnoveljav-no zabrisal medsebojna nasprotja; Anglija samo zahteva, da jo poslušajo pri interpretaciji miru, ki si ga je priborila s tolikimi žrtvami. Ne zahteva gospodovalnega in odločujočega glasu, kajti to bi bilo neumestno prilaščanje pravic. Zahteva le enakopraven glas. Anglija priznava, da dajejo Franciji njene ogromne žrtve pravico, da so njeni interesi upoštevani, to tembolj, ker je nevarnost njej bližja in njeno opreznost upra-vičujejo zgodovinski razlogi, ki so važnejši kakor angleški. Ministrski predsednik je pristavil, da želi z vso vljudnostjo povedati, da bi bilo to vpoštevanje zmožno otežkočiti mirno sodbo. Ministrski predsednik je poudarjal, da misli Anglija vedno na to, da bo tako drago odkupljeni mir resničen mir. Ako svari Anglija k potrpežljivosti in priporoča zatajevanje v evropejskih zahtevah, dela to radi tega, ker jo je vojna naučila ceniti mir. Končno je min. predsednik poudarjal, da je edina skrb Anglije bojazen, da bi zavezniki z nerazsodnim in prestrogim uporabljanjem svojih nespornih sil poglobili in ojačili korenino bodočih konfliktov. ZA P0LJSK0-FRANC0SK0-ČE1I0SL0VA-ŠKO ZVEZO. Belgrad, 1. avgusta. Presbiro poroča iz Varšave: Po vesteh iz Prage je bivši čeho-slovaški poslanik v Rimu g. Borsky v listu Narodni Politika objavil članek, v katerem zastopa stališče poljsko - francosko-češkoslovaške zveze. Taka zveza bi štela 78 milijonov duš in bi tvorila protiutež proti Nemčiji. ČEŠKA VLADA IN NEMŠKI ČASNIKARJI. Belgrad, 1. avg. Presbiro poroča z Dunaja: Kakor javlja »Wiener Zeitung- , je češkoslovaška vlada povabila nemške žur-naliste, da bi priredili poučno potovanje po češkoslovaški republiki. RUMUNSKE PRIPRAVE PROTI RUSIJI? Moskva, 1. avgusta. Rumunija transpor-tira številne čete in topništvo v Besarabi-jo. Za straženje železnic so bili sestavljeni posebni častniški detachementi. REŠITEV ALBANSKEGA VPRAŠANJA. Pariz, 1. avg. Agence Havas poroča iz Londona, da bo vrhovni svet najbrže že 8. avgusta rešil albansko vprašanje v zmislu stališča zaveznikov in z vpoštevanjem italijanskih interesov pod gotovimi garancijami. V splošnem se misli, da bo Francija podpirala stališče Anglije, da se spravijo v sklad stališča angleške, italijanske in francoske vlade. OBSEDNO STANJE V RUSIJI. Pariz, 1. avgusta. Čez večino Rusije je proglašeno obsedno stanje. Moskva, 1. avgusta. Kmetje iz saratov-ske gubernije prodajajo svoja polja in žetve izpod cene ter se izseljujejo. Vladni poziv roti kmete, naj ostanejo in naj skrbe za ozimino, ker je sedaj dana možnost, preskrbeti kmete s semeni. Pariz, 1. avgusta. Po poročilu ruske agencije znaša število onih, ki umro vsak dan od gladu na Ruskem, 15.000—20.000 oseb. Obenem z lakoto se pojavlja tudi kolera, ki se vsak dan bolj širi. Moskva, 1. avg. (Brezžično.) Maksim Gorkij je odgovoril Herbertu Hooverju, da je predložil njegove predloge svetu ljudskih komisarjev, kateri jih je odobril. Svet komisarjev prosi llooverja, naj čimprej odpošlje zastopnika v Reva!, Rigo ali Moskvo, ki se bo pogajal za izpustitev ameriških državljanov v Rusiji. London, 1. avg. (Brezžično.) Letiski zunanji minister je izjavil, da vlada na Ruskem popolna anarhija. Sosednje države n ■>. bi se pripravile na vse mogoče. Pariz, 1. avgusta. >Excelsior« objavlja 1 čianek o lakoti na Ruskem izpod peresa Korenskega, ki pravi, da je obsojen ruski narod na smrt, če se mu mednarodno ne pomore. Sedanja žetev v evropejski Rusiji bo znašala 500 do 600 milijonov pudov, dočim je znašala žetev v istih krajih prejšnja leta tri milijarde pudov. Iz strahu pred gladom skrivajo kmetje svoje zaloge žita, katere še imajo, da L>i jih ne bilo treba izročiti obsovraženi sovjetski upravi. Osebe, ki v Kremlu z obupom drže moč v svojih rokah, se boje kazni, katere pripravlja prevarano ljudstvo zanje. Dnevi sovjetskega gospodstva so šteti. P^iiiilna novice. + Zaroko regenta-prestolonaslednika s hčerjo vojvodinje vandomske dementira-jo pariški listi iz Belgrada. Zelo čudno se nam zdi, da naši oficijelni krogi ne smatrajo za vredno, da novico, ki je vzbudila med vsemi krogi v državi toliko zanimanja, ne dementirajo v domačem časopisju, ampak pošiljajo dementije v francoske liste. So v naši državni upravi stvari, nad katerimi more najlojalnejši državljan samo zmajevati z glavo . . . -f Parlamentaren škandal! Namesto dr. Bog. Vo.šnjaka, novega jugoslovanskega poslanika v Pragi, pride v skupščino Štefan Dobnik. — Tako rešujejo vladne stranke vprašanja mandatov vladnih strank. Posl. SLS Jožef Škoberne, ki je bil pri volitvah v konstituanto pravilno izvoljen, pa so potem številke zamavšljali , pa še sedaj ni v parlamentu, dasi je uradno dokazano, da je imel potrebno število glasov. Vladne stranke v verifikacijskem odboru delajo pasivno resistenco. In »Jutro se čudi, da opozicio-nalne stranke vlado ( Jutro jo sicer spet zamenjuje z državo) samo kritizirajo. Vprašamo, kje na svetu se postopa z mandati opozicionalnih — celo protikomunističnih poslancev tako, kakor delajo to vladne stranke? Saj tudi namestnika za pokojnega narodnega predstavnika dr. Lovra Pogačnika niso hoteli potrditi. Vladna gospoda naj neha že s takimi balkanščinami in potem nihče ne bo pisal ali govoril o : balkanskih metodah«. -f- Strah pred reakcijo. Zagrebška »Riječ« piše predsmrtnico ruskemu boljševizmu in boljševizmu celega sveta. Polom je neizbežen in la polom je neposredno pred vratmi. Sedaj gre le za to, da re-akci'a, ki mora nujno priti, ne zaide predaleč na desno. Tu so poklicane zlasti delavske mase, da se zvežejo z naprednimi demokratskimi strankami in si z njimi v zvezi ohranijo zadosten vpliv na razvoj stvari. Nam se zdi ta strah demokratskega glasila pred reakcijo zelo opravičen — to je strah slabe vesti. + Otroci ne ubogajo več! Ali ni bilo lepo včasih'v Ljubljani, ko si na mah ubil političnega nasprotnika, izzval nad njim družabni bojkot in ga izpostavil najhujšemu javnemu zasmehu, če si ga v časopisju stigmatiziral za klerikalca ? Danes pa la metoda ne vleče več! Včerajšnji »Polizei-blatt fur das Herzogtum Krain« (po domače ; Pondeljek«) bridko toži, da se še najdejo ljudje, kulturni ljudje nota bene, ki segajo g. Prepeluhu še vedno v roke, čeprav so ga oni označili po stari svoji metodi za »klerikalca«! Strašno je to! Ljudje ne ubogajo več in ne ubogajo! Kolikor je nam znano, g. Prepeluh sicer ni klerikalec in mi nič ne vemo o kakšni njegovi tozadevni metamorfozi, toda značilna je jezica mladoliberalcev in njihova ugotovitev, da se za staroverski in predvojni očitek »kle-likalstva« občinstvo prav nič več ne briga in nikakor noče več slepo parirati slavnemu diktatu liberalne gospode, da mora vsak mahati z loparjem po »klerikalcih«, kdor hoče veljati za »kuiturno-naprednega človeka! Drugi časi so prišli, drugi časi! + »Pondeljek« v Belgradu. Jako debel zavoj uradnega glasila JDS (»Pondelj-ka<) so odposlali včeraj gospodje na naslov dr. Žerjava v Belgrad s prošnjo, da ga razdeli na pristojnem mestu. Članek demokratskega . uradnega lista« o g. Prepeluhu je bil glavni povod za pošiljatev, potem pa nekaj notic o g. Pesku. Prepelulia so proglasili še enkrat svečano za »klerikalca«, Peska pa za komunista«. V svoji brezmejni . klerikalni predrznosti in cinični nesramnosti pa je šel g. Prepeluh celo tako daleč, da je v Belgrad — telefoniral! Na gotove gospode namreč, s katerimi je prav dobro znan. Zato izgleda, da bo debeli zavoj v Belgrad prišel — prepozno! + Državno posojilo. Finančno ministrstvo je i/.delalo zakonski predlog za državna posojila, katerega je predsednik skupščine že izročil finančnemu odseku v odobrenje. Razen posojila 500 milijonov dinarjev, ki se najame v naši državi, je pooblaščeno finančno ministrstvo, da najame tudi v inozemstvu denarna posojila. + Konec vojnega stanja. Lloyd Geor-ges je v angleški zbornici naznanil, da ima oficijelno veljati kot koncc svetovne vojne 1. september 1921. To je potrebno, da se določi termin za one pogodbe, ki ugasnejo koncem vojne . f Irsko vprašanje se glasom poročil' angleških listov ugodno razvija. Angleška vlada namerava izpustiti iz zaporov vse sinfajnovske voditelje, da bi mogli prisostvovati seji irskega republičanskega parla-Jnenta, ki se v kratkem sestane, da imenuje svoje pooblaščence za sklep miru med Irsko in Anglijo, kakor je to sklenil »Deil Eirean« (skupščina sinfajnovcev). General Smuts, predsednik južnoafriške republike, je vsled tega sklenil, da ostane na Angleškem še dalje, da pospeši zadevo. Če se uresničijo nade angleških listov, bi mogel angleški parlament ratificirati novo irsko konstitucijo v svojem prihodnjem zasedanju. — -1- »Fašista s tiaro na plešasti glavi« imenuje Ponedeljek papeža. To si velja zapomniti, kadar bo demokratsko časopis-« je zopet pisalo, da ni zoper katoliško vero in cerkev. Če bi demokrati papeževe ukre^ pe samo dostojno kritizirali, ako jim niso všeč, bi še nič ne rekli, toda če »Ponede^ ljek pri tej priliki izjavlja, da noben resnični demokrat ne more plešastega faši« sta smatrati za namestnika Kristusovega pri vodstvu cerkve, je to dokaz strupenega sovraštva zoper katoliško vero in njene te-meljnje resnice. To samo zato, da se ne bodo gg. demokrati izgovarjali, da »niso tako mislili«. +Rusija in njeni mednarodni dolgovi, »Daily Mail« poroča iz Kodanja, da je sovjetska vlada izjavila, da je pripravljena priznati mednarodne dolgove Rusije pod pogojem, da njihovo višino določi mednarodna komisija in da se odplačila odgodijo: do leta 1925. Glavni pogoj pa je, da velesile priznajo sovjetsko vlado. + Boljševiški napad na procesijo. Iz Revala poročajo, da so boljševiki v Evpato-riji na Krimu napadli procesijo in pretepli svečenika. Nato se je množica vrgla na bolj« ševike in jih nekaj ubila. Došlo vojaštvo je začelo streljati in ubilo 7 ljudi, več pa jih ranilo. + Rusija in Turčija. V Angoro je dospel novi poslanik sovjetske Rusije, Natza-renoutz, ki je pri svojem sprejemu dejal, da ruski narod nikoli ni želel, da bi na Sv. Sofiji zablestel križ(!?), ampak samo car in aristokracija. Ruski narod želi popolno svobodo in procvit nacionalne Turčije. (Lep »internacionalist:!) -(- Pomoč Rusiji. Ameriki se s pomožno akcijo v prid Rusiji nič ne mudi. M. Hughes od sovjeta oficielno zahteva, da osvobodi vse ameriške državljane v Rusiji, če ne, Amerika ne pošlje v Rusijo ne živil ne medikamentov. Sovjeti niso še nič odgovorili. +' Trgovska pogajanja med Rusijo in Švedsko so se izjalovila, vsled česar je Ljenin odpoklical delegata Kerjehceva iz Stockholma. Švedska želi, da pride v Stock-holm delegat, ki ne bo delal komunistične propagande. Ljenin misli tej želji ugoditi in poslati na Švedsko uradnika nestran-karja. + Poraz Špancev v Maroku je strašen; »Times;: poroča, da je v boju z vstaši padlo 20.000 vojakov. Kolona pod poveljstvom generala Navarro se nahaja še vedno v boju z vstaši, ne da bi bilo kaj znano o njeni usodi .Glavni poveljnik je zdaj general Berenguer, ki ima na razpolago 16.000 mož . Dnevne novice. — Pogreb nadučitelja Jerneja Cenči- ča. V nedeljo popoldne smo spremljali k večnemu počitku na pokopališče v Kamniku moža, katerega ime je en človeški rod tesno zvezano z razvojem katoliških organizacij in društev, moža, katerega kre-menit značaj in globoka vernost ter srčna ljubezen do slovenskega naroda bi morala biti vsakomur za zgled. Lep in dostojen je bil sprevod, katerega so se udeležile deška in dekliška šola iz Kamnika z zastavami, razna društva po svojih zastopnikih ter gg. vseučiliški profesor dr. Iz. Iz. Cankar, glavni urednik »Slovenca« Fran Smodej z ostalimi člani uredništev »Slovenca«, »Novega Časa« in »Dom in Sveta«, vladni vetnik Logar, okr. glavar Kete, sodni svetnik dr. Janiš ter številno prebivalstvo iz vseh slojev. Pogrebne obrede je opravljal g. dekan Lavren-čič ob asistenci več duhovnikov in oo. frančiškanov. Kamniški pevski zbor je pred hišo, v farni cerkvi in na Žalah zapel pretresljive žalostinke. Ob odprtem grobu pa sc je poslovil od ranjkega v imenu Slomškove Zveze, katere delaven in zvest član je bil pokojni od njene ustanovitve dalje, g. predsednik Štrukelj. Njegov jedrnat govor, v katerem je naglašal pokojnikove zasluge za procvit krščanske ideje ter njegove uspehe na prosvetnem polju, je vse mogoče ganil do solz in z bolestjo v srcu je vsakdo zapustil pokopališče potem, ko se je poslednjikrat poklonil manom nepozabnega Jerneja Cenčiča. — Vprašanje izvoza. Belgrajska Pravda poroča kot nekak dementi, da se vlada ni še pečala z zabrano izvoza hrane in da takega predloga sploh ni. — Kdo pa je sploh to trdil? Nasprotno je znano, da vele-špekubmtje (morda tudi vlada?) kupujejo že sedaj žito za izvoz v Rusijo. — Sokolom v album. »Slov. Narod« dne 29. julija 1921, št. 167, piše: »Rojak iz Dalmacije nam piše: Skoro vsa naša duhovščina in po njej zaslepljeni nahujskanci napadajo neprestano Sokola na vsakem koraku, v katerem vidijo samo zlo in rova-rijo proti njemu. Kako priporočljivo, da bi ti gospodje prišli malo na jug v Dalmacijo, da bi videli, kako njihovi duhovni bratje delajo za Sokola, a ne proti njemu.« Nato popisuje, kako lep je bil sokolski zlet dne 17. julija v Tivtu v Boki Kotorski. Kako so se obnašali duhovniki proti Sokolom in celo sam škof Ucellini je bil na tribuni. Vpraša: Kaj porečejo k temu kranjski duhovniki? Zakaj eni ne delajo tako, kakor njihovi bratje na jugu? — Ta vprašanja zaslužijo primeren odgovor. Odgovor pa naj se prične z vprašanjem: Zakaj ne gredo naši Sokoli malo na jug v Dalmacijo in pogledajo tamošnje Sokole in se od njih uče spoštovati svojo duhovščino? Ali bi naši Sokoli ne zapodili duhovnika in ga pozdravili s »prokleti far«, ko bi se on drznil stopiti v njih sredo? Zakaj je naša duhovščina ljubila in spoštovala Sokole prva leta njih ustanovitve? Ali niso bile sokolske, saj večje prireditve združene ob nedeljah s službo božjo, pri kateri sta dva ali več Sokolov ministrirala in si to službo štela v največjo čast? Opomnimo Sokole le na en prav oduren prizor Bilo je neko nedeljo popoldne ob treh. Zjutraj je bil veličasten sprevod po mestu, v katerem je manifestiralo za katoliško vero 20.000 Slovencev. Popoldne pa je bila protimanifestacija Sokola, in sicer ravno ob treh popoldne, ko je bil v frančiškanski cerkvi krščanski nauk. Ravno pred cerkvijo je bilo vpitja največ, in to ne mimogrede, temveč nalašč so se Sokoli mudili skoro četrt ure in motili službo božjo. V začetku tega žalostnega sprevoda Sokola so stali nekateri dalmatinski frančiškani pred samostanom in prisrčno pozdravljali Sokole, ker so mislili, da je to druga manifestacija katoliškega shoda. Povedalo se jim je, da so se zmotili. Pa povedali so tudi, kakšni so njih Sokoli tam doli v Dalmaciji. To so verni ljudje in imajo radi med seboj duhovnika. Načelnik Sokolov v enem večjem dalmatinskem mestu je vsako nedeljo pri sv. obhajilu. Povedali so še marsikaj v čast njih Sokolov, tako da smo spoznali, kako nezadolžena jc bila njih zmota pri pozdravu naših Sokolov na dan protiverske sokolske manifestacije. Torej, Sokoli, le doli na jug in učite se! Ko se boste od njih naučili ljubiti svoj narod, domovino in spoštovati vero, ki je najdražji biser našega naroda, potem se vrnite in delajte po njih zgledu, potem bomo,^ijatelji, kakor je prijatelj Sokolov v južni Dalmaciji škof Uccellini. Kjer so mnogi Sokoli celo člani tretjega reda Sv. Frančiška, kakor v Dubrovniku, ni čudno, če se škof udeležuje njihovih prireditev. — Eksplozija vojaškega skladišča Na Metinem brdu pri Kragujevcu je eksplodiralo skladišče topniške municije. Preiskava je v teku. — Ponovno prosimo vse, ki imajo v posesti nabiralnike Slovenske Straže ;, da jih zopet izroče njih namenu ali pa jih pošljejo društvu nazaj. Dobili smo kovan drobiž in je odslej vsak izgovor popolnoma neutemeljen. — Etbin Kristan odpotuje te dni zopet v — Ameriko, kakor poroča belgrajsko časopisje. O povodu sedanjega potovanja se ne poroča. — Dovoljen list. Presbiro poroča iz ministrstva za notranje stvari: Z odlokom ministrstva za notranje stvari od 21. julija je ukinjena prepoved razpečavanja lista Edinosti ;: ki izhaja v Chicagu in ki je bil prepovedan s sklepom ministrskega sveta z dne 13. aprila. — Prepovedani listi. Ministrstvo 2a notranje stvari je z odlokom od 21. julija prepovedalo uvoz v našo državo in razpečevanje lista Grazer »Montagszeitung«, ki izhaja v Gradcu in piše proti interesom naše države. — Z odlokom od 25. julija je prepovedalo uvoz v našo državo in razpečevanje nemških publikacij: »Ruf-Inzi-dent« in Presskorrespondenz des deut-schen Auslandsinstitutes Stuttgart«, ker pišeta proti interesom naše države. — S sklepom od 25.VII.je prepoved, v našo državo in razpečevanje madžarskega lista -Ifonvedclen«, ki izhaja v Budimpešti, ker piše proti interesom naše države. — Legitmacije tudi v Bolgariji. Presbiro poroča iz Sofije: Dnevnik« poroča, da so se v zvezi s preganjanjem razbojnikov v vsej Bolgariji uvedle osebne legitimacije za vse osebe, stare nad 16 let. — Zaplana. V soboto, dne 30. t. m. so iztaknili trije otroci, sedem- in petletni sinček Jan. Tavčarja in šestletna hčerka Ter. Križaj, ročno granato ter se z njo igrali. Granata je eksplodirala in razme-sarila vse tri. — Tukaj so bivali Italijani v času zasedbe. Menda so nam nalašč pustili te smrtonosne igrače, da bi jih v tem boljšem spominu ohranili. — Obvezni polletni tečaj na državni podkov-ski šoli v Ljubljani se prične dne 1. oktobra t. 1. Za vstop v tečaj je vložili na vodstvo državno pod-kovske šole v Ljubljani do 10. septembra t. 1. prošnjo ter ji priložili: 1. rojstni in krstni list; 2, domovinski list; 3. zadnje šolsko izpričevalo; 4. učno izpričevalo; 5. ubožni list in 6. nravstveno izpričevalo. Pouk v podkovski Soli je brezplačen; učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo prosto stanovanje v zavodu, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učno knjige. Poleg podkov-stva se poučuje ogledovanje klavne živine iu mesa. Poizvedba. Komu je kaj znano o Jakobu Frolihu, ki je bil 1 .1915 v Rusiji vjet in se od marca 1916 pogreša. Služil je pri 7. lovskemu bat. 4. stotnija. — Pojasnila naj se blagovolijo poslati, proti povračilu stroškov na Frančiška Frolih, Sp. Dnnje, p. Sorica, Gorenjsko. Šfalersfce novice. š Stojan Protič se je danes mudil v Mariboru. š Socialnodemokratski shod v Gotzovi dvorani v Mariboru je bil precej številno obiskan. Poročali 50 gg. Etbin Kristan, Go-louh in dr. Korun o delovanju v konšti-tuanti. š Razburjenje v Mariboru zaradi povišanja najemnin je bilo včeraj ogromno. Nekateri gospodarji so neglede na stanovanjsko naredbo zvišali najemnine kar za celih 500 odstotkov. Kar je pa najžalost-neje, stanovanjski urad posluje silno počasi ! UubUansfce novice. lj Kar liebralni listi ne bodo poročali. Včeraj je bil svečan sprejem pri pokrajinskem namestniku g. Ivanu Hribarju. Prišli so se mu poklonit zastopniki vseh mogočih uradov, korporacij, društev itd. Celo g. Ribnikar je bil med poklonitelji. Ko je bivši predsednik pokrajinske vlade g. dr. Baltič končal svoj pozdravni govor, je odgovoril novi pokrajinski namestnik in se v odgovoru dotaknil tudi ustavnega vprašanja. O11 je za svojo osebo sicer z ustavo zadovoljen, toda, tako je nadaljeval, so tudi ljudje, ki niso zadovoljni s sedanjo ustavo in se bore za revizijo ustave. Dokler se bore ti ljudje za revizijo ustave legalnim potom, morajo uživati ista prava kakor vsi drugi državljani in uradništvo je dosžno napram tem ljudem biti ne samo uljudno, kakor proti drugim, ampak še bolj uljudno (prva klofuta sedanjemu režimu), še bolj prijazno (druga klofuta) in še bolj obzirno (tretja klofuta) kakor napram drugim! — Po tem nagovoru g. namestnika je g. Ribnikar molče zapustil sprejemno dvorano in odšel na Miklošičevo cesto na posvetovanje. lj Veliko veselje je zavladalo včeraj v Ljubljani nad povišanjem najemnin. Trgovci so bili tako navdušeni, da so ponujali namesto zahtevanih 60—120 tisoč kron najemnine za poslovne prostore kar trojne cene, ker so zahtevane cene mnogo prenizke. Nad prenizkimi cenami so se pritoževali zlasti oni sloji, katerim priznava naredba olajšavo le trikratnega zvišanja cene od Jeta 1914., in so zahtevali enoglasno, naj se tudi njim dovoli prednost 6 kratnega povišanja ali pa naj se uvrste med kategorijo »izven zakona« v novih hišah. Hišni gospodarji in finančna oblast so bili vsi obupani nad ogromnimi količinami papirnega denarja, ki so jim ga ponujale stranke, ki nimajo dovolj velikih shramb na razpolago. V večernih urah se je zbirala ogromna množica pred stanovanjskim uradom, kjer je burno manifestirala za 100 kratno povišanje najemnin. lj Prosveta frančiškanske župnije. Danes odpade odborova seja. Prihodnja seja se vrši danes teden v običajnem lokalu in ob navadni uri. — Tajnik. lj Novi kopalni vlaki iz Ljubljane v Laze. Od 31. julija naprej vozijo ob nedeljah in praznikih do preklica iz Ljubljane v Laze nastopni kopalni vlaki: Z odhod.ra iz Ljubljane gl. kol. ob 8.30, 12.06, 13 in 14.20 ter iz Laz v Ljubljano z odhodom iz Laz ob 13.42, 18.30 in 19.54. Ob delavnikih iz Ljubljane gl. kol. ob 12.06 in 14.20, iz Laz v Ljubljano ob 18.30 in 19.54. Za te vlake veljajo dosedanje kopalne vozne karte. lj Stolna Vincencijeva konferenca ima sejo danes v torek, dne 2. avgusta ob 6. uri zvečer v pisarni na Poljanskem nasipu 10. lj Osrednji svet družbe, sv. Elizabete ima danes, v torek 2. avgusta redno mesečno sejo ob 6. uri zvečer v hiši > Dobrodelnostih (Poljanski nasip). lj Ugriznen jo bil od psice 8 letni sin gospoda odvetnika dr. Milana Šubica Milan. Psica je bila preiskana in je zdrava. lj Razgrajači so bili ponoči od sobote na nedeljo precej glasni. Posebno živahno jo bilo v Kolodvorski ulici, v kateri je razsajal neki pijanček S... Ko je bil prijet, je kričal naprej in ko so ga pripeljali v stražnico na Dunajski cesti, je tako tulil, da so se zbirali tam ljudje. Š... je imel v žepu steklenico žganja, s katerim si je od časa do časa privezal dušo. lj Posurovela mladina. Dva 15 do 16 letna poba sta v soboto nekega 10 letnega dečka privezala k drevesu z žico in ga neusmiljeno pretepala, dasi jima ni ničesar storil. Na pritisk ostalih otrok, ki so se tam igrali, sta ga izpustila. lj Ribici v Gruberjevem prekopu. V nedeljo so zaprli vodo v Gruberjevem prekopu t, namenom, da se namaka Barje in da se, kar je bilo žc skrajno potrebno, poplakne skozi mesto Ljubljano vodeča struga Ljubljanice. Ko sc je voda znižala, sc jo šlo na stotine ljudi s Poljan iu iz Kurje vasi kopat in — ribe lovit. Kar z rokami, brez mrež in brez trnkov so vjeli ljudje velikansko množino rib. lj Ubita raca. V strugi Ljubljanice je bila nedavno ubita raca, katero je njena gospodinja silno ljubila. Ni se izvedelo, kdo nai bi jo bil iih 1 reč se je razvila v zagoneten slučaj, ker so rekli, da je neki 15 letni fant vanjo metal toda tant je povedal, da jo sicer res metal kamne, toda ne v raco, marveč v nekega psa, ki je raco lovil in napadel. lj Previdnost pri potojevanju denarja! Ravnatelj ^ nekoga tukajšnjega hotela je neki dami posodil 300 dinarjev, ker je trdila, da mora plačati carino^ Previdni gospod ravnatelj je rekel dami, da ji žo posodi denar, če kaj zastavi. Dama je zastavila dva prstanu, ravnatelj ji je pa dennr odštel. Zelo zaposleni ravnatelj je šele pozneje zapazil, da sta bila prstana vredna komaj 300 kron. Ij Za javno dostojnost. PiSe se nam: V nede-ljo je imel Sokol v Ljubljani neko prireditev. Pri obhodu po mestu je nastopila tudi četa nageev, oblečenih v same hlačice. Tak nastop se ne da z nobenim pametnim razlogom opravičiti. Zato v imenu javne dostojnosti in nravnega čuta odločno protestiramo proti takim pocestnim prireditvam. &ts celo v Sudanu iu v Nubiji so črnci olikanejši pri slovesnejših prilikah in bolje oblečeni. Ali na lu način pojmujejo nekateri Sokoli nravno dviganje naroda. Besedo ima glavno načelstvo Sokola! Ij Našla sta se dva mala ključa. Dobita se v naši upravi. lj Karambol pri škropljenju ulic. Ko je delavec. Blaž M... škropil po Dolenjski cesti, je neka ženska privozila tako neprevidno z vozom v hi-drant, da ni bilo več mogoče škropiti. KatoliSk! vestnik. c Slavnostno polaganje temeljnega kamna katoliškega vseučilišča v Lovanju, ki so ga bili Nemci leta 1914 zažgali, se je vršilo z izvanredno slovesnostjo 28. julija. Predsedoval je slavnostim kardinal Mer-cier, navV.oči pa so bili med drugimi odličnimi osebnostmi kralj, kraljica, dvor, zastopnik francoske akademije, bivši predsednik republike Ravmond Poincare, Berard kot predstavitelj francoske vlade, maršal Petain, ves diplomatiški kor, italijanski minister Meda, Caire, predsednik francoske mestne občine, predstavitelji skoro vseh angleških, ameriških, nizozemskih, švicarskih, skandinavskih in belgijskih univerz itd. Predsednik združenih držav Amerike, Harding, je poslal dolgo brzojavko, v kateri povdarja svetovno slavo lo-vanjske katoliške univerze in neizmerno izgubo, ki jo je trpel svet vsled germanskega barbarstva. Pri slavnosti so vsi navzoči odličnjaki govorili, temeljni kamen pa je položil kardinal. Utftelfs&i vestnik. Socialni tečaj na Brezjah. Odhod v sredo zjutraj ob 6. uri 30 minut z južnega kolodvora. Nekateri odidejo že danes opoldne in zvečer. Za prenočišča je preskrbljeno pri Finžgarju in Gabrijel-čiču. kjer naj se vsak javi po prihodu ua Brezje. Spored predavanj in diskusij: j. Dne 3. avgusta; Fr. I.avtižar: Državna in privatna zaščita dere; M. Žirovnik: Mladinske organizacije in učiteljstvo; 2. dne 4. avgusta: Dr. Mohorič: Učiteljstvo in zadružništvo: Dr. Kulovec: Uveljavljanje krščanskih načel v javnem življenju; 3. dne 5. avgusta: Franc Silvester: Čigava je šola in kakšna naj bo? Adolt Sadar: O vzgoji zanemarjene mladine. — O. profesor Iv. Dolenee je moral v Belgrad in pride, če bo le mogel. Predaval bi o prosvetnem delu učiteljstva med narodom. Tudi g. dr. Demšar pride, če ne bo nepričakovano zadržan. — Vseh zglašenih udeležencev je doslej nad 50, kar smatramo za vesel pojav. Pričakujemo pa, da pride tudi večje število nepriglašonih. Š. Socialni vestnik. Reforma patentnega zakona na Nemškem. Pred kratkim se je vršilo v Stuttgartu zborovanje nemških kemikov. Na dnevnem ledu je bila med drugim preosnova patentnega zakona. Govorniki so bili mnenja, naj se la preosnova zaenkrat ne prenagli in naj ostane dosedanji patentni zakon bistveno v veljavi; izpopolni naj se k večjemu i. določbami, ki naj ščitijo izumiteljovo čast s tem. da se v patentni listini navede njegovo ime. Kar tiče zahteve, da se v zakonu zagotovi primerna odškodnina za iznajdbe tudi uslužbencem kakega podjetja, je to odveč, ker je podjetnik že po dosedanjih zakonih dolžan, da uslužbence primerno plačuje ozir. nagradnje. Najbolj važno je — tako je naglašal kongres. — da važni deli izumiteljskega prava ne preidejo v delovno pravo, ki se pravkar izdeluje. To pravo temelji na razrednem načelu, ki je z izumiteljstvom nezdružljivo. Tu mora veljati edino-le strokovno stališče, to se pravi strokovno znanje. Društvo nemških kemikov bo v sporazumu z Nemškim društvom za varstvo obrtne lastnine ustanovilo stalen odbor strokovnih izvedencev, ki naj poslej sodeluje z državnim justičnim uradom v vseh stva-nah, ki tičejo obrtnega varstva, da se tako izključi razredno-politični vpliv na tem poprišču. Dijaški vestnik. ŠTIPENDIJE IN DRŽAVNE PODPORE VISOKO-ŠOLCEV V INOZEMSTVU. Poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani objavlja sledeči razglas: Da bi se pravilno in v soglasju s stvarnimi državnimi potrebami uredilo vprašanje o podpi-ranih dijakih (štipendistih) v inozemstvu, vprašanje namreč, s katerim so' v zvezi bodisi že veliki državni izdatki bodisi odtok tuje valute, iz države, je glasom razpisa ministrstva prosvete z dne 20. julija 1921 V. N. štev. 21163 ministrski svet sklenil naslednje: 1. Do nadaljnega ukrepa ne bodo pošiljali na tuja vseučilišča podpirani dijaki samo za one na-učue stroke, ki niso zastopane na vseučiliščih v kraljevini; 2. nove štipendije se dajo tudi dijakom naših vseučiliSč, ki so nauke dovršili (diplomiranim), v svrho nadaljnjega izpopolnjevanja študij. Ti gojenci se bodo pošiljali lc v izjemnih slučajih po proračunski možnosti na predlog poedinih vseučilišč. Te štipendije bo podeljevalo ministrstvo prosvete; 3. do dovršenih študij ostanejo medicinci, veterinarji, tehniki vseh panog, dijaki industrijske kemije, dijaki eksportne akademije, dijaki živih jezikov, dijaki >eccole centralen, moutanistike. kon-zervatorija, in umetnostno akademije; dijaki ostalih fakultet p« le, ako imajo še leto dni do do-vršitve; 4, od vseh podpintnih dijakov in njihovih taršev (vrnuhov) se vzame obveza, da bodo po tovršenih študijah sluiili driavi toliko let,, koli- kor let so bili štipendisti (ali pa bodo vrnili štipendijo z zakonitimi obrestmi); <">. dijaki izgube štipendijo: a) ako se ne prijavijo pravočasno k izpitu ali se prijavijo in izostanejo; b) ako se ne udeležujejo redno predavanj in ostalih praktičnih vaj; e) ako ne predlože potrdila, da so kolokvirali iz svojih predmetov, ako bi v tem roku ne imeli polagati nikakšnih izpitov; č) ako padejo pri izpitu; d) ako se nedostojno vedejo ali proglašajo načela, ki so protivna družabnemu in državnemu red u; 0. dijaku se more podaljšati vživanje štipendije, ako je padel pri izpitu, kadar šolska oblast to predlaga, ker se je uverilo pri prištojni vseuči-liski oblasti, da je redno obiskoval predavanja (praktične vaje) in bil marljiv ali da je bil tekom tega semestra resno bolmi. Podaljšanje se inore dovoliti jsamo enkrat tekom študij; 7. dijaku se more povrniti štipendija, ako je na svoje stroške položil izpit, radi kateregu ie iz-, gubil štipendijo. Ta vrnitev se more, dovoliti samo' enkrat in velja od dneva položenegu izpita; 8. štipendije se izenačijo: "j. proračuni pokrajinskih vlad za štipendijo se preneso na ministrstvo prosvete, ki bo v prihodnjem šolskem letu skrbelo za vse podpirane dijake v inozemstvu; Poverjeništvo za uk in bogočastje daje I .i sklop ministrskega sveta na znanje. Dijakom je na prosto dano, da vlože svoje prošnje pri dijaški zadrugi (n. pr. nn Dunaju v Pragi itd.), pri kateri so včlanjeni, ali ,pa naravnost pri poverjeništvu za uk in bogočastje, kjer naj vlo-ze svoje prošnje tudi oni, ki niso včlanjeni pri nobeni dijaški zadrugi. Prošnje nuj bodo pravilno opremljene s študijskimi izpričevali in družinskim m premoženjskim izkazom. Vse prošnje se morajo vročiti poverjeništvu za uk in bogočastje v Ljub-Ijani vsaj do 20. avgusta 1921. d Ljubljanska podružnica Slo*. Dijaške Zveze. V sredo, dne 3. avgusta sc vrši ob 10. uri dopoldne v dvorani Akademskega doma izreden občni zbor 'Ljubljanske podružnice SDZ Ker je posebne važnosti, zato je udeležba obvezna za vso člane: akademike, bogosloven in srednješolce. Predsednik. Kolesarsko dirko na Itleil priredi v nedeljo dne 7. avgusta 1921 kolesarska Ilirija. Start bo ob pol 19. uri na Gosposvetski cesti, cilj na Bledu pred trgovina Pretnar. Dirkalo se bo v 4 skupinah: glavni, težki, juniorski (za one, ki letos niso dosegli mkakega darila) ter seniorji. Dirka se vrši za prvenstvo kluba ua 30 km. Mednarodni shod katoliške inteligence v Pragi. Zadnji dan. 13. julija. Sreda, 13. jul. je bila posvečena prijateljski družabnosti. Ob pol 9. so se zbrali malone vsi udeleženci kongresa na kolodvoru Smichov za izlet na Karlov tyn, znamenito graščno Karla IV. Ugodnejšega mesta za zaključni izlet si ni možno misliti; tudi vreme je bilo krasno. I z vidika.imenitne narodne zgodovine, i iz stališča katoliške misli je zapustil ta izlet najlepšo vtise pri vseh. Izkazala se je zopet čudovita sintetična moč brezdomovinskega krščanstva, ki je vendar edinoJe v stanu dati pravo podlago pravemu domoljubju; nikjer ne bi tuji gostje dobili čistejšega pojma o posebni češki krščanski kulturi, nego na tem slavnem gradu. Njega posel je bila spopoJ-nitev kongresove razstave in referatov, na shodih. S petjem jugoslovanskih koračnic so odšli z graščine naši akademiki, veselo pozdravljeni od čehoslovaških in drugih tovarišev. Zadnji večer v Pragi je združil skoro vse goste kongresa na Strahovem pri poslovilnem večeru. Med šaljivimi deklama-cijami, glasbo, igrico in končnimi zahvalnimi govori inozemcev je potekel čas; poslovili so se tujci, katerih večina je odpotovala že 14. julija zjutraj. V poslovilnih govorih se je označil pomen kongresa: predvsem zbližanje toliko oddaljenih moči prvič po vojni; jasno izrekanje vseh težav, ki jih ni malo, a smo jih prvič spoznali. Izrazilo se je upanje na drug ravno tako prekrasen kongres ,v. bližnji bodočnosti. Za Jugoslovane je govoril tov. Duj-movič ( Krek , Praha), ki je primerjal razvoj katoliške misli na Češkoslovaškem in v .Jugoslaviji, in omenil Poljsko, katere razmerje do Slovanstva se bliža srečni reviziji; ter dr. Golias, ki je končal s proslavo slovanske gostoljubnosti kot. bistvenega dela najlepše krščanske vrline — tovarištva. Dne 14. julija popoldne je zapustila večina jugoslov. gostov zlato mesto, z neizbrisno lepimi in dobrimi spomini. O končanem sjezdu piše ..Čelu; m. d.: Bilo je to pravcato slovansko zborovanje; udeleženi so bili Čehoslovaki, Jugoslovani, Ukrajinci in lužiški Srbi. Manjkali so žal še Poljaki in Rusi. Prvi so posiali številne pozdrave in so se oprostili; Rusija molči. Dal Bog, da cirilmetodska ideja v svojem zmagoslavnem poletu z Velehrada prepoji tudi njo in jo z nami združi. — Oficielni vladni krogi in liberalni češki tisk vestno ignorirajo sjezd; niso gu morda bagatelizi-rali s kakim kratkim poročilom — a skrbno zamolčali so ga. A mi hočemo, da se zna, da smo verni državljani: temu čustvu smo dali duška v meddejanju slavnostne predstave v Nar. Divadlu, ko smo klicali predsedniku Masarvku in češkoslovaški republiki »Zdar BuhU Cel kongres se je vršil z mirno dostojnostjo, lir p/ praznega ropota, veselic in običajnega pijančevanja. Tem večja bo njegova kori9t. Največji pomen ima občni zbor in posvetovanje kat. seniorata 11. (12.) julija ! ter ustanovitev Cirilmetodske Lige 12. jul. ™ * „ .. Podrobne načrte bo donašalo večmesečno I g^rž"e "®n® Y Maribora. Voiovsko delovanje, ki bo sledilo kongresu; navezani ! !,,eso.2b'..2*> 22 K 1 kg; telečje 18, 16 K, so stiki, razjasnjeni so nazori — načelno j edini in enaki, tehnično različni, kar bo pa j le v korist pokretu. Vsakemu izmed udeležencev je pa nu- j dil shod obilo onih v navadnem življenju j redkih trenutkov, ko neposredno dojmuje mo konkretno moč ideje, ko z nepremagljivo notranjo sigurnostjo hipoma vemo: bodočnost je naša! OrSovski vestnik. Celje. Celjski Orel bo blagoslovil svojo novo zastavo 7. avg. v Celju. Da bo ta slavnost res potekla kar najbolj veličastno, prosimo vsa sosednja okrožja, da pridejo ta dan polnoštevilno v Celje, ki bo po številu čet sodilo moč orlovske organizacije. Celjani so po svojih močeh povsod sodelovali, zato smejo pričakovati, da se bodo tudi bratski odseki odzvali povabilu celjskega Oria. Po prihodu jutranjih vlakov bo slovesen sprejem na kolodvoru, nato odhod k skušnji. Sodeluje salezi-janska godba, Z opoldanskim vlakom se odpeljemo v Rimske toplice, kjer bo javna telovadba. V krasnih Rimskih toplicah je na letovišču veliko odličnih Srbov in Hrvatov. Da bodo ti dobili kar najboljši utis o naši orlovski organizaciji, zato je dolžnost bližnjh odsekov, da pošljejo svoje najboljše telovadce v Rimske toplice. Fantje iz sosednih župnij pridejo na okrašenih vozovih. Dne 7. avgusta vsi v Rimske toplice, da svet spozna in vidi, kako silna je že moč orlovske organizacije! Prvi orlovski tabor v Loki pri Zidanem mostu. Orlovski odsek v Loki pri Zidanem mostu priredi s pomočjo sosednjih odsekov 14. avgusta velik orlovsld tabor z javno telovadbo in veliko ljudsko veselico. Ker je dobiček namenjen zgradbi orlovskega doma. se pričakuje čim večje udeležbe. Bog živi! Orli-dijaki imajo svoje zborovanje ob priliki zborovanja SDZ in sicer v pondeljek 22. avgusta ob 5 uri popoldne v Ljudskem domu, rotrebna je obilna udeležba, ker bo občni zbor dijaškega okrožja in ustanovitev novega okrožja za vse Orle-dijake. Prijavite se SDZ v Ljudski dom. Nasvidenje! — Tajnik D. 0. okr. ~"7urlstifc«3 fn sg>©rt. Izšia je 31. številka »Športa« in prinaša sledečo vsebino: Kolesarske dirlte na Novo mesto, Plavalna tekma za prvenstvo Jugoslavije na Bledu dne 21. avgusta. Uspeh jugoslovanskega kolesarskega športa v tujini, Desetletnica S. K. »Ilirija«, [Vežbanje v skakanju. — List je lepo ilustriran in Stane v naročnini četrtletno K 56.—. brez kosti 21 K; svinjsko 32 K; salo 44 K: jetra 14 K; špeh svež 42 K, prekajen 50 K; mast 46 K; prekajeno meso 46 K. Goveje kože 24 K. Piščanec 30—40 K; kokoš 50 K; raca 60 K; gos 120 K. Maslo 72 K, mleko 5—6 K. Seno 380—420 K. g Padec dinarja. Finančni minister Kosta Kumanudi ima posvetovanja z zastopniki trgovinskih zbornic, bankirji in strokovnjaki radi proučitve vzrokov padca dinarja. g Pomanjkanje krute v Srbiji. Pres-biro poroča iz Sofije: Poroča se, da je v nekaterih srbskih okrožjih nastala velika suša, vsled česar se čuti pomanjkanje krme za živino. ;>Nezavistnost« piše, da je mnogo srbskih trgovcev prišlo v Bolgarijo, kjer kupujejo velike količine sena in druge krme za živino ter plačujejo dobre cene. g Nove fabrike. Ministrstvo za agrarno reformo osnuje v Djakovem tvornico za poljedelske stroje. Tvornica bo osnovana na zadružni podlagi. g Gospodarska pogajanja med Češkoslovaško in Poljsko. Trgovski minister češkoslovaške republike dr. Iiotovec se je mudil te dni v Varšavi v svrho sklepa trgovske pogodbe med Češkoslovaško in Poljsko. g Neomejen izvoz moke iz Mažarske. Ministrski svet je sklenil do 30. septembra neomejen izvoz inoke. Izvozna taksa za 100 kilogramov znaša 600 kron. g Svoboden izvoz zlata iz liumuaije? V rumun. min. svetu so razpravljali o svobodnem izvozu zlata iz rumunskih rudnikov. Finančni minister Titulescu je bil edini preti temu predlogu, dočim so se ostali ministri z njim strinjali. Vprašanje še ni rešeno. g Znižan diskont. Francoska banka ( je včeraj znižala diskontno mero od 6 od-| stotkov na 5 in pol odstotka. Odstotna j mera za predujme se je določila na 6 in pol odstotka. g Povišanje carine v Avstriji. Presbi-ro poroča z Dunaja; Uradni list avstrijske vlade je te dni objavil naredbo zveznega finančnega ministrstva glede opvišanja carine za različno blago, za katero se mora carina, ako se plača v bankovcih, do daljnega plačati v 130 kratni nominalni vrednosti dotične carinske postavke v zlatu. g Za 800.000 dolarjev je poslala te dni Nemčija Ameriki na conto reparacij. V kratkem dospe še okoli 10 milijonov dolarjev vrednosti. Za dvakratno obiavo v tednu se računa 16 kron.) ATELIJE za ČRKOSLIKARSTVO. Pristou Filip, »Hotel Malič«. BARVNI TRAKOVI, OGLJENI PAPIR. Bar Fran. Ljubljana, Cankar, nabr. 3 ČRKOSLIKAR. Bricelj Franc, Šelenburgova ul. 6. FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6. IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T. Novotny, Opekarska cesta 26. KLEPARJI Korn T* Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13. K Dobava Cerad za pokrivanje železniških vagonov. Ravnateljstvo državnih /elcznic v Sarajevu razpisuje potom javnega natečaja dobavo 300 komadov plaht za pokrivanje železniških vagonov. Zapečatene, pravilno kolkovane ponudbe je poslati na Direkcijo državnih železnic v Sarajevu najkasneje do 20, avgusta t. 1. i 12. ure opoldne. Dobavni razpis vsebujoč podrob. pogoje in risbo plahte je v pisarni Irg. in obrt. zbornice v Ljubljani na vpo-ž'ed, ki pa nima na razpolago prepisov, ki bi jih mogla interesentom izročati. g Uredba o izpremembah in dopolnitvah o splošni carinski tarifi z maksimalnimi in minimalnimi postavkami, je izšla v »Uradnem listu« z dne L avgusta, Organizacija in tehnika dela v bankah. Pod tem naslovom piše g. Kaniilo Bošnjak, ravnatelj Hrvatske eskomplne banke v Zagrebu, knjigo, ki bo dobro služila upravnikom in uradništvu denarnih zavodov. Pri drugih naprednih narodih je tehnična literatura denarne stroke bogato razvita a pri nas je skoraj nimamo, zato je pričakovati! da bo upravnikom in uradnikom bančne stroke ta prva domača iz prakse in za prakso pisana knjiga dobrodošla Posebno važno je, da je knjiga pisana po izkušnjah naših razmer, ki so v mnogo-cem različne od razmer, na katerih je zgrajena strokovna literatura sosednega inozemstva — Iz prospekta, ki smo ga prejeli, je razvidno', da ie Pisatelj posebno točno obdelal »Podrobno razdelitev in organizacijo dela po vrsti poslov« t i • posle z vi oz ni m i knjižicami, z menjicamj, z inkasV, na tekoči račun domače valute, na tekoči račun tuje valute, z valutami, devizami iu vrednostuimi papirji s kuponi in izžrebanimi papirji z vlo-gami. Knjigi so dodani načrti likvid. prilog, kontrolnih tabel m pomožnih knjig, tako da bo ta knjiga izredno koristna priročna knjiga za bančne in hranilnicne uradnike. - Knjiga, ki se tiska v tekanji..Tipografija, d. d. v Zagfebu, bo izdelana na najfinejšem papirju in lepo (trdo) vezana; obsegala bo približno 200 strani formata 20 X 26 cm m bo stala 48 dinarjev, v prednaročbi do 15. septembra t. 1. 43 dinarjev. Knjiga se pošlje naroči nikom na označeni naslov franko. - Naročbe se naslovljajo na: Kamilo Bošnjak. Zagreb Ilica 3 < enar za naroobo se pa pošlje na pisateljev naslov na Hrvatsko eskomptno banko, Zagreb, Ilica 3 Inv.Vn VJTnSka ?,unan'a V^ovina za prvo polovico t. 1. je padla za celih 50 odstotkov Iz- 799 fii's nnrf^ ienov, uvoz pa 798,818.000 jenov, talco da je bila trgovinska bilanca pasivna za 223,001.000 jenov. °iŽaTic, P,aČ v, A®eriki ie marsikod zelo občutljivo. Tako se bodo n. pr. v Clevelandu Plače v topilnicah ravnale po premikajoči se lestvic, na podlagi cene surovega železa Za enkrat zmzanie znaša 71'/t odstotkov, pred tremi meseci so plače že padle za 26 yl odst vsega skupaj torej 97 K odst. za tekoče leto! g Industrija z diamanti. Vsled velikih naročil od strani ameriških trgovcev z diamanti te amsterdamska industrija brušenja diamantov zopet začela z delom ki je sedem mesecev počivalo. S tem je dobilo delo 7000 delavcev. i .. ednu se računa 16 kron.) TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati« Valvazorjev trg št. 7 Sušnik Alojzij, Zaloška'cesta "i URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA. Sehškar Ivan, Pot v Rožno dolino stev. 10. (Ceno in točno-l ZALOGA CEMENTA IN CEM IZDELKOVs Cihlar Jos., Dunajska c. 67. ZALOGA POHIŠTVA. F. Faidiča sin, Sv. Petra ce«ta 17 ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT. Schnster Anton, Stritarjeva ul. 7. Išče se dobro izurjen in samostojen Ponudbe na Delniško pivovarno, Laško Išče se nekoliko 0 ne v za izdelovanje pivskih sodčkov. Ponudbe na Delniško pivovarno, Laško. Razpisuje se slnžba organista v Vipavi. Nastop čimpreje. — ProSnje ie nasloviti na gosp. stolnega pevovoda St. Premrla v Ljubljani, pri katerem se Izvedo ugodni pogoji. Cerkveno predstojnlStvo Vipava. U »LMansu veiiki semenj" e ima izvršiti večje število različnih natisov, napisnih in reklamnih plošč. Dobri črfcoslikarli, ki reflektirajo na ta dela, se pozivajo, da se priglase pri g. ar h. Costaperaria, obratno ravnateljstvo južne železnice, ob popoldanskih urah. u tesarjev sprejme Ivan Zakotnik, S-f« mojster, parna žaga LJUBLJ ANA, dunajska cesta št. 46. za friziranje dam sprejmem. Podkrajšek brivski mojster Sv. Petra cesta. 2iov mal ročni voziček je naprodaj v Rožni dolini 145. f!ar©ša!te tSSov@nca'S Prodam popolnoma novo kompletno hištuo za spalno sobo iz trgega lesa za 16.000 K Vernik Velika Nedelja. 3 letna čistokrvna kobila (izborna za dirko) je naprodaj. Naslov _Pove uprava lista pod štev. 2572. V na RAKEKU Nova železna postelja se proda. Poizve sc v trgovini H. Samec, Sv. Petra cesta štev. 63. V 3000 m', na prodaj takoj franco postaja Podnart. Ponudbe s ceno na naslov: IVAN MflGUSflB, Kropa Gorenjsko. Banini ravnatelj iSCe dve elegantno meblirani sobi zatukoj. Plača postranska stvar. Ponudbe blagovolijo se nasloviti na upravo lista pod šifro „Bančnl ravnatelj" St. 2721. izvršuje najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ooarlnjenje. Bnnjevec zajamčeno pristen, v sodčkih in steklenicah nudi na debelo Parna veležoaniarna _Robert Dielil, Celje. Najboljši tednik je glasilo „Kmečke Zveze" »Domoljub". liBlBPBBBmiBiHBBBBB