IZ POSVETOVANJA O POVEZOVANJU ZUNANJE TRGOVINE IN PROIZVODNJE, Kl JO JE ORGANIZIRAL OBČINSKI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV UUBUANA CENTER
Samoupravne odnose tudi v zunanjo trgovino
Družbenoekonomski odnosi v zunanji trgovini ne smejo biti odtujeni delavcem vzdruženem delu. Zato moramo izenačiti ekonomske odnose s tujino s ce-lotnim področjem dinarskega poslovanja In na enak na&n uvetjavitidohodkovne odnose tudi na področju devtznega poslovanja.
Na posvetovanju o zunanji trgovini, ki ga je pripravil ob-činski komite zveze komuni-stovL.)ubljana Center,zadn}e-ga marca, v zvezi s pripravami na VHI. kongres ZK Sloveni-je, so posebno pozornost po-svetili povezovanju trgovine s proizvodnjo in obravnavi pro-blemov, ki so se pokazali v dosedanjem uveljavljanju no-vih družbenoekonomskih odnosov tudi v zunan ji trgovi-ni.
Udeleženci posvetovanja so predvsem opozorili na nekate-ra odprta vprašanja z name-nom, da bi se dogovorili o na-daljnji dejavnosti zvezekomu-nistov na tem področju. Prav za občino Center, v kateri ima sedež več zunanietrgovinskih organizacij, preko katerih po-teka dobršen del slovenske in jugoslovanske zunanje trgovi-ne je pomembno, da posveti-mo preoblikovanju družbe-noekonomskih odnosov vso pozornost. To področje je bilo najbolj odtujeno delavcu v združenem delu. Celolna pro-blematika poslovanja s tujino je bila domena upravnih orga-nov, predvsem zveznih uprav-nib organov, združeno delo pa ni imelo vpliva na devizna sredstva in velikokrat se je v
celotni problematiki zunanje trgovine razpravljalo kot o ne-čem, kar je strogo zaupno. Se-veda pa je bil kot posledica tega, podoben položaj tudi v organizaciji združenega dela, saj so zunanjo trgovino, vpra-šanje deviznega poslovanja in ekonomskih odnosov s tujino urejevali predvsem poslovo-dni kadri. Vpliv delavcev, ta-ko kot }e predviden z našo sa-moupravno socialistično družbo, se je na področju zu-nanje trgovine pričel uveljav-Ijati mnogo kasneje, kot na ostalih področjih družbenoe-konomskih odnosov. K ternu pa je veliko prispevala tudi ne-povezanost med proizvodnjo in trgovino, zaradi česar je prišlo do nekaterih proble-mov.
Tak razvoj zunanje trgovine je bil zrcalo naših odnosov in posledice so se hitro pokazale tudi v organizaciji zunanjetr-govinske mreže, tako doma kot v tujini, prav tako pa tudi v delu in v organizaciji kadrov, ki so delaii na tem področju.
Enostranska usmerjenost Sfovenije na tuja tržišča
Slovenija je bila v preteklo-sti glede ekonomskih odno-
sov s tujino zelo enostransko usmerjena, predvsem na zaho-dno Evropo, kar se danes kaže v preveliki odvisnosti sloven-skega gospodarstva od tega področja. Zato je treba spre-meniti naše ekonomske odno-se s tujino. Večjo pozornost je treba usmeriti na ostala trži-šča, predvsem na države v ra-zvoju in neuvrščene države, pa prekomorske države, med njimi ZDA in Kanado ter Av-stralijo, velike možnosti pa se odpirajo tudi na Japonskem in Kitajskem. Vsi podatki ka-žejo, da je naš največji pro-blem premajhen izvoz vtujino in je pravzaprav tudi ovira ali pa pogoj za naš nadaljnji hi-trejši gospodarski razvoj.
Zakon o združenem delu je tudi na tem področju prispe-val k spreminjanju položaja. V zadnjem času je dejavnost vseh odgovornih sil pri ureje-vanju organizacije zunanje tr-govinske mreže, kadrov pri urejanju odnosov med proi-zvodnjo in trgovino in medse-. bojnega povezovanja tako do-ma kot v tujini že dala otipljive rezultate. S sprejemom osnov-nih zakonskih predpisov v skupščini, ki na novo urejajo težnje ekonomskih odnosov s tujino, je dana možnost, da se postopno uveljavlja večji vpliv delavca v temeljni orga-nizaciji združenega dela in da se pričnejo uveljavljati sa-moupravni socialistični odno-si tudi na področju ekonom-skih odnosov s tujino.
S temi zakoni je devizno po-slovanje izenačeno s celotnim področjem dinarskega poslo-vanja, kar omogoča, da se bo-do dohodkovni odnosi začeli uveljavljati na področju deviz-nega poslovanja, tako kot so se uveljavili na področju di-narskega poslovanja, pa tudi devizni prihodek se bo izena-čil z dinaiskim prihodkom. Sedaj je jasno, da pripada tudi devizni prihodek tisti temeljni organizaciji združenega dela, ki je sodelovala pri ustvarja-nju vrednosti in bodo o njem odločali delavci v TOZD.
Organizacija in naloge prl urejanju ekonomskih odnosovstujino
Da bi uveljavili nove druž-benoekonomske odnose tudi na področju zunanje trgovine, je treba urejevati vprašanja, ki zadevajo devizno poslovanje
in pa nov statut republik in pokrajin, ki so odgovome za svoj plačilno bilančni položaj. Zato smo v republikah obliko-vali samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino, v katerih združeno delo s sporazumeva-njem in dogovarjanjem rešuje vprašanja na tem področju. Nedvomno moramo iskati no-ve, učinkovitejše mehanizme dogovarjanja, da ne bi prihaja-
10  pri dogovarjanju do zasto-jev ali pa do raznih drugih ne-pravilnosti. Na tem podrodju smo v Sloveniji že veliko stori-
11 in smo v nekaterih primerih in posameznih rešitvah imeli pred ostalimi republikami in pokrajinama. V okviru tega pa je treba rešiti tudi vprašanja naše organiziranosti, nastopa doma in v tujini in usklajeva-nja tega dela ter vrsto drugih vprašanj.   Pomembno   vlogo na tem področju bodo imele sekcije pri Gospodarski zbor-nici Jugoslavije. V njih se bo-do včlanile vse OZD. ki imajo ekonomske  odnose s  posa-mezno   državo   ali   skupino držav in usklajevale svoje de-lo. V skladu s tem bodo v tujini za posamezno državo obliko-vana skupna predstavništva. Se vedno ostajajo odprta ne-katera vprašanja in prizadeva-ti si bo treba, da jih hitro reši-mo.
Najpomembnejši so kadri
Če želimo uspešno nastopa-ti v tujini in povečati naš izvoz, moramo rešiti tudi vprašanje kadrov, ki je pri nas, v Sloveni-ji, precej pereče. Prav zaradi tega se je razprava v dobršni meri usmerila na vprašanje zunanjetrgovinskih kadrov, odnosov v zunanjetrgovinski mreži in njeni organiziranosti. V samoupravnih splošnih ak-tih v OZD, ki urejujejo zuna-njetrgovinsko poslovanje bi morali zagotoviti, da so kadri, ki odhajajo v tujino kvalitetni in to ne samo na strokovnem področju, temveč da so to tisti delavci, ki aktivno delujejo na področju uveljavljanja sociali-stičnih samoupravnih odno-sov. Nedvomno je te delavce treba oborožiti tudi z dobrimi podatki o naši družbi, proble-mih, ki se pojavljajo pri nas in začrtani usmeritvi, saj prav ti često prihajajo v stik z drugi-mi družbenopolitičnimi siste-mi in torej tudi nasprotnimi
mnenji. Zato bi morali ti de-lavci poznati temelje sociali-stične samoupravne družbe in naše družbenoekonomske odnose. V vsaki organizaciji združenega dela bi morali, ta-ko kot sprejemaio plan razvo-ja zunanjetrgovinske mreže, s samoupravnimi sporazumi opredeliti tudi odgovomost zunanjetrgovinskih kadrov, planirati njihov razvoj in po-trebe po teh kadrih ter urediti medsebojne odnose, tako kot določa zakon o združenem de-
lu.    -    ,........   .:.....-'- ¦¦-
Gospodarska zbornica Slo-venije je nosilec razvoja zuna-njetrgovinske mreže. Ustano-vili smo tudi poseben koordi-nacijski odbor pri izvršnem svetu, tako kot so to storili tudi v drugih republikah, ki imajo nalogo spremljati polo-žaj družbenoekonomskih odnosov v zunanji trgovini. Glede na to, da je dokument o nadaljnjem razvoju zunanje trgovine, ki ga v sodelovanju z delavci pripravlja GZS, izre-dno obširno delo, ki bo osnova za razprave v skupščini SRS, bi morali že sedaj pristopiti k predregistraciji zunanjetrgo-vinske mreže, ne da bi čakali na dokondne odločitve. Toda ob tem se je treba zavedati, da moramo sedaj ustvarjati take družbenoekonomske odnose na področju zunanje trgovine, kot jih zahteva samoupravna socialistična družba. Pri smo-trnem usmerjanju in uresniče-vanju ciljev razvoja ekonom-skih odnosov s tujino pa bi morali upoštevati predvsem racionalnost in učinkovitost naše mreže predstavništev v tujini ter zagotoviti tako usmerjenost, ki bi omogočila večji izvoz in manjšo uvozno odvisnost od posameznih po-dročij. Nedvomno je treba v teh snovanjih upoštevati tudi razvoj celotne trgovinske mre-že v Jugoslaviji in se vključiti v njen razvoj, tako da zagoto-vimo ustrezno mesto v sloven-skem gospodarstvu tudi v zu-nanjetrgovinski mreži Jugo-slavije.
Če želimo doseči večjo učin-kovitost naših predstavništev v tujini, mreže ne smemo dro-biti, kot je bil pogosto primer sedaj, temveč jo je treba predvsem koncentrirati in specializirati. Izogibati se mo-ramo pogostim napakam v preteklosti, da je vsak delal vse in prodajal ter zastopal, še
najraje pa je uvažal. Tudi zato moramo zagotoviti večjo po-vezanost izvoznih in uvoznih tokov.
Klasičnega liberalizma ni več
V svetu se vse bolj uveljavlja povezovanje izvoza in uvoza in nihče več ne trguje tako kot v času klasičnega liberalizma ali proste trgovine. Danes, ob drsečih tečajih valut, tudi ne moremo več govoriti o konve-rtibilnosti denarja v starem pomenu besede. Prav zaradi tega je pomembno povezova-nje trgovinskih in proizvo-dnih organizacij združenega dela. Zaradi zaostrenih pogo-jev na svetovnem tržišču lah-ko le težko pričakujemo, da bomo s starimi oblikami, zgolj blagovne menjave oziroma kupoprodajnih         odnosov,
uspeli povečati in še nadalje razvijati naše ekonomske odnose s tujino. Nujno je treba začeti uveljavljati višje oblike gospodarskega sodelovanja, predvsem proizvodnega sode-lovanja. Pri tem je pomemb-no, da pri sklepanju koopera-cijskih pogodb ostajamo ena-kopraven partner in ne dovoli-mo zapiranja tržišča v tujini, zlasti za izvoz naših izdelkov. Zaradi tega moramo oblike iii način našega delovanja, kot tudi organizacijo zunanjetrgo-vinske mreže, prilagoditi tem zahtevam, trgovinske OZD pa se morajo povezovati s proi-zvodno dejavnostjo.
Pri usmerjanju razvoja zu-nanje trgovinskemreže mora-mo spremeniti že zastarelo koncepcijo razvoja naše mre-že v zahodno evropskih drža-vah in si moramo prizadevati za večji razvoj zunanjetrgovin-ske mreže v nerazvitih deželah in deželah v razvoju ter vzho-dnoevropskih deželah. Seve-da pa takega nastopa v novih državah ni mogoče planirati brez natančnih predhodnih analiz ali le na podlagi posa-meznih interesov. Izdelati mo-ramo program našega nastopa v tujini in določiti cilje, ki bo-do dejansko v skladu s skup-nimi interesi, ki jih želimo v posamezni deželi doseči. Pri tem je treba določiti tudi prio-ritetne naloge, ki jih bomo tu-di uresničevali. Nedvomno je pri tem vloga Gospodarske zbornice Slovenije, kot mesta za sporazumevanje in dogo-varjanje združenega dela, zelo pomembna.
Nekateri podatki Narodne banke Slovenije kažejo, da promet slovenskih zunanjetr-govinskih organizacij, ki so pomembne tudi v jugoslovan-skem merilu, v zadnjem času upada. Tudi proizvodne orga-nizacije Slovenije se vse bolj povezujejo z OZD iz drugih republik in se poslužujejo zu-nanjetrgovinskih organizacij, ki imajo sedež v drugih repu-blikah in pokrajinah. Nasprot-no pa se proizvodne organiza-cije iz teh področij vedno maoj poslužujejo slovenskih zuna-njetrgovinskih organizacij. Napačno bi bilo, da bi se sedaj poskušali zapirati v republi-ške okvire. Nasprotno, prav na področju zunanje trgovine je potrebno sodelovati z vsemi republikami in pokrajinami v Jugoslaviji, tako da bi s skup-nimi napori našli osnove in rešitve za hitrejši razvoj in po-večanje jugoslovanskega izvo-
za. Prav zaradi tega mora biti koncept zunanjetrgovinske mreže slovenskega gospodar-stva v tujini usklajen s kon-cepcijo razvoja celotne jugo-slovanske mreže, saj lahko le skupno najdemo uspešne poti za izvoz naših proizvodov na tuja tržišča.
VvsakiOZDjetrebas samoupravnimi akti urediti vprašanja zunanje trgovine
Če želimo uveljavljati sa-moupravne socialistične druž-benoekonomske odnose je treba tudi pri načrtovanju ra-zvoja zunanjetrgovinske mre-že, kadrov in povezanosti z OZD uveljaviti odgovornost delavcev v TOZD in najti te-mu primerne konkretne reši-tve v vsaki posamezni organi-zaciji. Po obstoječi zakonodaji mora vsaka OZD jasno opre-deliti tako položaj zunanjetr-govinske mreže, ki jo ima ra-zvito doma, položaj teh delav-cev in celotne organizacije v Sloveniji oziroma v Jugoslavi-ji, kot tudi tisti del zunanjetr-govinske mreže, ki dela v tuji-ni.
Na podlagi samoupravno dogovorjene usmeritve bi mo-rali v samoupravnih sporazu-mih, ki jih sklepajo delavci v TOZD, opredeliti in sprejeti smernice in plan razvoja za svojo lastno zunanjetrgovin-sko mrežo. Prav zveza komu-nistov ima pri uveljavljanju teh družbenoekonomskih odnosov veliko nalogo. Zato bi morali najprej v vsaki TOZD pripraviti samouprav-ne sporazume in na ta način zakonsko urediti obstoj OZD. Nato bi morali po samouprav-ni poti urediti pogodbene do-hodkovne odnose v TOZD in to tako dinarske, kot tudi de-vizne odnose. Sprejeti pa bi morali tudi druge samouprav-ne splošne akte, s katerimi se določajo pooblastila in odgo-vornosti delavcev, ki delajo na področju zunanjetrgovinske-ga poslovanja, določiti odgo-vornosti in pooblastila delav-cev po posebnih pooblastilih in opredeliti vlogo in odgovor-nosti samoupravnih organov, zagotoviti delovanje delavske kontrole ter urediti poveza-nost in medsebojne odnose zunanjetrgovinskih predstav-nikov kakor tudi njihove odnose s TOZD.
Odnosi med trgovino in proizvodnjo
Nedvomno je pri tem treba urediti tudi vprašanje povezo-vanja proizvodnje in trgovine in sicer v okviru posamezne OZD, če v njej delujejo različ-ne TOZD, od proizvodnih do trgovinskih, kot tudi povezo-vanje med posameznimi trgo-vinskimi in proizvodnimi or-ganizacijami. Čeprav zakono-daja v celoti to področje še ni obdelala, lahko pričakujemo, da bo v kratkem sprejet tako zvezni zakon, ki bo podrobne-je urejal te odnose, kot tudi republiški zakon o planiranju, ki bo določal osnovne elemen-te planiranja, ki je temeljni element nadaljnjega sodelo-vanja, povezovanja in urejanja odnosov med trgovino in proi-zvodnjo.
Čeprav je za urejanje celot-nega vprašanja položaja zuna-njetrgovinskih OZD malo ča-
sa - številne OZD so v precejš-nji zamudi s predregistracijo svoje dejavnosti - pa ne sme-mo dovoliti, da bi poskušali najti le formalne rešitve in se tako zakonsko registrirati.
V  razpravi so predstavniki vodilnih   zunanjetrgovinskih OZD opozorili, da dela v zuna-nji trgovini sicer veliko ka-drov vendar pa je večji del de-lavcev zaposlen v administra-ciji, medtem ko skoraj v vseh OZD čutijo pomanjkanje de-lavcev, ki bi delali v operativi. Dogaja se, da posamezni ope-rativni delavci, s tem, ko za-menjajo delovno organizacijo, odvzameio OZD, kjer so bili zaposleni, tudi nekatere zuna-njetrgovinske    partnerje.    V OZD, kjer načrtno izvajajo ka-drovsko politiko, teh proble-mov nimajo, najbolj pogosti pa so ti pojavi v posredniških organizacijah.
Tudi proizvodnja ni nedolžna
V povezovanju med trgovi-no in proizvodnjo, ki je sicer že zaživelo, predvsem zaradi te-ga, ker se je trgovina že po zakonu morala povezati s proi-zvodnjo, pa nastanejo težave tudi zaradi pretiranih zahtev proizvajalcev.       Proizvodnja predvsem pričakuje, da bo na račun povezovanja prišla do večjih finančnih sredstev ali akumulativnosti. Žal pa bo le težko; še manj lahko pričaku-jemo, da bi bilo to mogoče pri izvozu blaga, ki je praviloma za vse nizko akumulativen.
V tistih trgovinskih organi-zacijah, ki so večje in imajo več  dobaviteljev, je potekal proces povezovanja počasne-je, saj je bilo treba v samou-pravnih sporazumih opredeli-ti število različnih odnosov. Kljub prizadevanjem pa še ve-dno    večina    samoupravnih sporazumov ne zajema vsega, kar bi v skladu z zakonom mo-rali. Predvsem ostajajo odprta in nedorečena vprašanja let-nih  planov,    pri usklajevanju izvoza  pa se srečujemo Se z večjimi težavami. Izvoz je na-mreč manj akumulativen in zato   proizvodnja   ni   preveč zainteresirana za dolgoročno načrtovanje izvozne politike. Zaradi relativno dragega re-produkcijskega  materiala in surovin imamo pač relativno drage proizvode. Večinoma so proizvodna podjetja priprav-ljena izvažati le, če morajo tudi nekatere stroje ali materiale
uvoziti. V primerih pa, ko lah-ko svoje blago na domačem tržišču bolje prodajo, se kljub že planiranemu izvozu proi-zvodne OZD marsikdaj usmerjajo raje na domače trži-šče. Marsikdaj pride tudi do napačnega tolmačenja skup-nega prihodka pri izvozu. Ker je izvoz za proizvajalce večino-ma nekumulativen, ne želijo deliti ustvarjenega deviznega prihodka s trgovino ali pa vse-kakor manj, kakor so priprav-ljeni priznati dinarski priho-dek. Nadaljnji problem pri planiranju in oblikovanju skupnih dohodkovnih odno-sov je tudi hitro spreminjanje zahtev na zunanjem tržišču. To je lahko posledica bodisi zahtev tržišča, ali pa, kar je večkrat, primer zapiranje trži-šča. Ob tem se pogosto dogo-di, da naši proizvajalci preu-smerjajo svojo proizvodnjo ali pa da svoje proizvode prodaja-jo tam, kjer dobijo zanje več denarja. Nedvomnp bi o tem morali bolj določeno in dolgo-ročno sprejeti dogovore o sti-mulacijah za izvoz, ki bi mora-le biti znane vnaprej, za daljše časovno obdobje, če želimo, da bomo lahko dolgoročno planirali.
Premajhna izvozna usmer-jenost pa se kaže tudi v nizkih dohodkih trgovinskih izvoz-nih OZD, zaradi česar ni do-volj sredstev za hitrejši razvoj obsega menjave ali pa za razi-skave odpiranja novih tržišč.
Ko je razprava tekla o ka-drih, ki delajo v zunanji trgovi-
ni, se je izoblikovalo mnenje, da bi na nekaterih mestih, predvsem v državah v razvoju, lahko podaljšali mandatno do-bo zunanjetrgovinskih pred-stavnikov, posebno še, če so naši delavci zaposleni v našem podjetju v tujini. Nadaljnji problem je neenako rešeno vprašanje nagrajevanja delav-cev v tujini, saj še niso izdelani enotni kriteriji za nagrajeva-nje teh kadrov.
Ob koncu posvetovanja je bil jasen sklep, da se mora članstvo zveze komunistov v vseh organizaci jah združene-ga dela še bolj aktivno vklju-čiti v spreminjanje družbe-noekonomskih odnosov na področju zunanje trgovine. Le tako bomo dosegli večje sodelovanje in dogovarjanje pri skupnem nastopu v tuji-ni, tako da bo prišlo do deli-tve dela in ne le do zapiranja tržišč. V reševanje celotne problematike pa se vkl jučuje tudi Gospodarska zbornica Slovenije in celotno združe-no delo. Poudarili so, da pri presojanju dokumentov, ki so potrebni za zunanjetrgo-vinsko registracijo in za pre-sojanje odnosov na tem po-droč ju, ne gre zgolj za vpraša-nje formalno-pravne zakoni-tosti ampak za resnično spre-membo ekonomskih odno-sov, za katere si moramo pri-zadevati, če želimo povečati naš izvoz, doseči višje oblike gospodarskega poslovnega in proizvodnega sodelovanja naše zunanjetrgovinske me-njave.