St, 191 fftifliM VHMiI (IM CKTBttCIlll HM V Trstu« v if, avgusta 1925, Posamezna številka 2'J cent. LeiniK L fcfaaja. kvie le izdajala bojna povelja nemškemu taboru, marveč so se tudi — izvzemši kratko dobo Hohenwartovega ministrstva 'in neko razdobje Taaffe-jeve vladavine —-določale smernice vse avstrijske notranje politike. V Pragi so se ustanavljale in str-poglavljale dunajske vlade. Naravna posledica takega stanja stvari je bila. da je bilo razmerje med Čehi in Nemci skrajno napeto, tako da se je zdelo, da se to na-sprotstvo sploh ne da ublažiti in da zija med obema narodoma prepad, ki se ne da premostiti. Češko-nemški spor se je smatral kot glavni avstrijski problem. Od tod znana rečenica, da je češko vprašanje gro-Irišče avstrijskih vlad. Po povrnitvi Čehov v dunajski parlament po 16-letni abstinenci pa se je zgodilo — letnice in imena se ne spominjamo v tem hipu —, da je eden čeških vodilnih politikov, ko je bilo razpoloženje duhov v (zbornici nekoliko ublaženo, izgovoril znamenite besede, da češki in nemški narod v resnici ločuje le stena iz tankega papirja. Če bi to predrli, bi se kmalu dosegla sporazum in mirno sožitje. S to besedno fi-jguro je hotel reči oni češki politik, da ta [stena, ki ločuje, obstoji le v medsebojnem jnesporazumljenju in pomanjkanju pravega ispoznanja. Bil je torej poziv na naslov (Nemcev, naj zapričnejo že enkrat s pa-tnetno, trezno in realno narodnostno politiko — politiko računjanja z resničnostmi, i Toda ta poziv je ostal glas vpijočega v puščavL Nemci so vztrajali nadalje pri svoji ateklinski in megalomanski politiki narodnega sovraštva proti Čehom in vsej slovanski večini v državi. Kot posledica take politike razpaljenih čustev in neračunjanja z realnostjo je dozorela svetovna vojna. Katastrofalne posledice! Te so pouk iz prošlosti za sedanjost vsem državam in njih upraviteljem: računajte z realnimi razmerami, ki često kažejo na drugačne poti, nego si jih želijo razvneta čustva! Pa tudi ona prispodoba češkega politika s papirnato steno naj bi bila tak opomin iz prošlosti za sedanjost tistim, ki krojijo usodo naši narodni manjšini v Italiji! Tudi tu se nasprotstvo med smernicami uradne manjšinske politike in zahtevami te poslednje zdi nepremostljivo. V resnici pa ne stojijo med koristjo države in potre-Jbami slovanske manjšine ne neprekoračlji-ve goret niti nepremostljivi prepadi, marveč jih ločuje le tenka papirnata stena — nerazumevanja in nepoznavanja našega ljudstva od strani odločilnih činiteljev: njegove duševnosti, njegovega pravega razpoloženja, njegovega resničnega stremljenja in hotenja. To je jasno, če si ogledamo liste razloge, oziroma trditve, ki se navajajo v opravičbo dosedanjega postopanja z drugorodci v naši državi. Med temi pre-tveznimi razlogi sta glavna dva: skrb za varnost države in za ugled in suverenost italijanskega naroda, potem pa sklicevanje na dolžnost države, da prinaša — kulturo med svoje nove državljane. Ta dva «razloga» pa sta ničeva, brez podlage v resničnosti. Resnica je namreč ta. da tudi zagovorniki sedanjega režima ne morejo navesti niti enega konkretnega dejstva, ki bi dokazovalo, da bi bila v za-ktevah in aspiracijah naše narodne manjšine kaka nevarnost za interese države. Pač pa le sumijo in si domnevajo tako nevarnost, ker jih ločuje od tega ljudstva stena nepoznavanja in nerazumevanja. In ker ne poznajo našega ljudstva, sumijo in si domnevajo nevarnosti, verujejo tudi vsaki še tako nezmiselni denuncijaciji od strani političnih špekulantov. Tako je prišlo naše ljudstvo pri njih na glas nevarnih rovarjev. Zato pa — da preidemo k drugemu razloga: v imenu kulture — doživljamo paradoks, da se pri nas ovira ali prepreča delovanje ravno tistih naših organizacij, ki jim je edini namen širjenje kulture med našim ljudstvom. V imenu kulture se ubija dej o za kulturo, tisto uspešno delo za Kulturne cilje, ki more edino dosegati uspehe, ker ima svoj izvor v svojstvenosti ljudstva! Kolika je razlika med taki- resničnim kulturnim delom in onim na predpostavi raznarodovanja, kažejo žalostni in porazni sadovi Gentilejeve šolske reforme. Nikdar še se ni ta lepa in mnogopomembna beseda raJbila v označbo tako slabe stvari' Ne. ne! Med interesi države in potrebami jn zahtevami našega ljudstva — duševnimi fc gmotnimi — ne stoji debela nepredirna jjriena. Od režima ločuje naše ljudstvo le jlaako porušna stena nepoznavanja in nera-[2umevanja od strani upraviteljev. Ta stena fftaj pade, pa pade ž njo tudi medsebojno nezaupanje. In pade tudi režim, ki sloni na ineresnici in je zato tako krivičen našemu ljudstvu! Dunajski slepi in zakrknjeni mo- niku katoliškega Socijalnega tedna v Lyonu zanetilo nov ogenj. V tem pismu pravi kardinal Gasparri, da je sv. oče ^ zadovoljen s programom Socijalnega teuna, še posebno, ker so na dnevnem redu predavanja o oblasti. To vprašanje je življenjske važnosti še posebno danes, ko se človeška družba, ki je zanikala ali skvarila pejem oblasti, bije med nasprotnimi posle- Pašićevi načrti Obtok pfi Maearyku BEOGRAD. 13. (Izv.) Iz Prage poročajo, da je g. Pašič obiskal danes predsednika čehoslovaške republike Masaryka. Pred odhodom v Francijo se Pašič sestane še z drugimi politiki na Čehoslovaškem, tako z vladnimi pristaši kakor z opozicijonalci. Med drugimi se Pašič sestane tudi z dr.jem Kramarjem. «Politika» je danes objavila razgovor svojega poročevalca s Pašičem. Pašič ni Nezaupnic« post Žaaaon ZAGREB, 13. Pokrajinska organizacija ra-dićevske stranke je izrekla nezaupanje poslan-cu dr. Zanič u in ga pozvala, da na mestu odloži svoj mandat, ker se je oddaljil od hrvatskega seljaškega naroda s tem, da ni 'izrekel zaupanja zastopniku hrvatskega naroda Stjepanu Radiću. Vsebino angleSko-francoskega sporazuma Komenti francoskih listov PARIZ, 13. Posebni poročevalec lista «Petit Parisien» v Londonu piše o sporazumu, ki se je doisegel med Briandom in to-le: Ako bo Nemčija zaprosila za vstop v Društvo narodov pred septembrom, se ji bo dovolil le provizoričen sprejem; ta Na mel proti Italiji je treba postaviti 3900 Chamberlamom glede varnostnega pakta, mejnikov ' A1 BEOGRAD, 13. Od dneva sklenjenega mira in ustanovitve kraljevine je tvorilo razmejitveno vprašanje dolgo vrsto napornih di ploma- ; se bo spremenil v defmitivnega šele tedaj, tičnih posvetovanj. Delovale so povsod komi- j k0 bo Nemčija zvesto izpolnila vse obvez-ood'af "nikake "politične izjave, ampak sejsijc, ki so v terenu tehnično določevale meje | norti k; ^ določajo klavzule razorofžitve-ie ves čas le šaKl. Zanimal se je za položaj J* postavljale me rike. Danes ima jugosL dr pc.godbe. Na drugi strani si pridržuje novinarjev. Izjavil je da odpotuje v krat- j J™ «Anglija pravico do pšnernih sankcij proti kem na Francosko. Končno je Paste od-|razumno do[očene me>. in je bii0 dosiCj na tej ločno zanikal trditve, da ni zadovoljen zjstrani postavljenih nad 5000 kamnov-niejnikov. odločitvijo poslan i ške konference glede' Razme/itev napram Italiji sta vodili dve komi- raizmejilve z Albanijo. Dopisnik »Politike » je imel razgovor tudi z dr.jem Jankovičem, ki spremlja ministrskega predsednika na potovanju. Dr. poem oo.asu, D„e mea naspro.mm. Jan[(L„v^ ^ da, nekaj Mtormaci, o Pa- dtcami zmote. med neredom dopustnosti j J^g za dciov!an|e po povralku in anarhije ter uporabo nasilja, ki se ga poslužuje za vzdrževanje reda, ker je moralna sila zgubila svojo moč. Fašistovski listi so zagnali proti pismu velik krik, še posebno, ker je bilo poslano v inozemstvo. Po njihovem mnenju cika kardinal Gasparri na fašiste, ko govori o nasilju. Posebno hudo je zakričal ox Fari-nacci v svojem glasilu «Cremona Nuova». Farinacci pravi med drugim: «Osserva-tore» naj v ostalem ve, da je fašistovska stranka boJf pripravljena poostriti svojo taktiko kakor jo omiliti. Rimskemu listu ne preostaja torej drugega kakor da voli med temi tremi potmi: ali naj se ne bavi s politiko, ali naj gre ob strani fašizma brez vsakih nekoristnih švrkov, ali naj preide v- popolno opozicijo.» Pregledovanje rimskih čet RIM, 13. Danes dopoldne je ministrski predsednik on. Mussolitti pregledal 2. ber-saljerski polk, ki je nastanjen v vojašnici Lamarmora. Postopanje proti poslancem in amnestija RIM, 13. Zadnje amnestije bodo v veliki meri deležni tudi poslanci. V predsedstvu poslanske zbornice se namreč nahaja 56 prošenj za postopanje proti poslancem. Izmed teh bo 47 deležnih amnestije. Med njimi je tudi g. Giuuta, ki je obdolžen premišljenega napada na Fornija. Mednarodno zborovanje akademikov RIM, 13. V Kopenhagen je odpotovala italijanska delegacija na kongres Mednarodne dijaške zveze (Confederation inter-nationale du etudiants). Na dnevnem redu kongresa je tudi točka o akademskih olimpijskih igrah, ki se bodo vršile v Rimu prihodnje leto. Igre bo organiziralo Udruženje italijanskih akademikov, ki je včlanjeno v Confederation Internationale des etudiants. Senator tivaroni umrl PADOVA, 13. Umrl je senator Enrico Trvaroni, bivši predsednik kasacvjakega sodišča. siji, ena s sedežem na Sušaku in druga v Ljubljani. Ljubljanska komisija je imela nalogo določi ti meje od Triglava do Reke. Ljubljanska komisi a je doslej postavila 500 mejnikov in jih je na tej strani treba postaviti še 5200. Hrvat&ko-nemški list v Zagrebu domovino. Pašič hoče najprej proučiti ZaGREB 13 Izšla tukaj prva stevii-pritožbe Črnogorce v S kraljem bo pote val „ ^ tcdnika .Hrv atska Zora». List po Črnigon ob priliki slavnostrfi na Lov-! y hrvaščini in nemičini, v kateri čenu. Poleg tega namerava Pasic resiti; ge zQye Morgenrote.. V pro- vsa vprašanja, ki se niso mogla urediti radi spora med Srbi in Hrvati. Pred sklepom poslaniške konference glede razmejitve z Albanijo je bil Nikola Pašič stalno v stikih z Briandom, kar je veliko pripomoglo k temu, da je bilo to vprašanje rešeno v prilog Jugoslavija. Dr. Jankovič je končno izjavil, da je mednarodni položaj Jugoslavije dober; Jugoslavija predstavlja danes v Evropi moč, s katero mora inozemstvo računati. Odprava carine na Izvoz Živine Iz Jugoslavije BEOGRAD, 13. pzv.) Jutri za-oustijo Beograd skoro vsi ministri; tako bo politično življenje aopet počivalo za nekaj dni. Finančni nrimater Stojadincrvič odpotuje na Cetkije. Danes je imel od 11. do 13.30 ekonom-sko-finanČni odbor ministrov zelo važno sejo. Seji sta prisostvovala delegata trgovinskega in poljedelskega ministra. Na gramu se pravi, da obstoja potreba po izdajanju nemškega lista, ki piše v hrvatskem duhu. Eni in isti članki so pisani v hrvaščini in nemščini. Iz vsebine te prve številke tednika je razbrati, da je to fran-kovski organ, najbrž iz grupe, ki je protivna Radiću. «Hrvatska Zora» napada Stjepana Radića, č£š da prepušča vodstvo svoje politike svoji ženi. Za zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo BEOGRAD, 13. (Izv.) Jugoslo venska vlada je sklenila odpisati vsoto, ki jo dolguje Bolgarski za rekvizicije med vojno na Bolgarskem. Bolgariji dolguje Jugoslavija okoli 300 milijonov zlatih dinarjev, medtem ko znaša jugostovenski dolg napram Bolgariji le 30 milijoncuv dinarjev. V Bolgariji se smatra odpis vsote za rekvizicije kot aikt prijateljstva. Silna nevihta i BENETKE, 13. Preteklo noč je divjala nad mestom silna nevihta. Ob neprestanem grmenju in bliskanju je pričel liti iz oblakov gost dež, potem se je pa vsula debela toča. Ves Čas je divjal silen vihar, ki je rušil dimnike in metal opeke raz sb;eh, V okraju Barbaria se je vdrla streha. Na^rgu Sv. Marka je vihar zvil močan železen zastavni drog. Na morski obali ;e vihar povzročil veliko Škodo v kopališčih. kjer je podrl mnogo kopalnih kabin. Promet -e bil nekaj časa prekinjen, ker majhni parniki se niso mogli spustiti na morje. Francosko-ruska pogodba PARIZ, 13. Rusija, ki je do zadnjega podpihovala v Maroku Abd El Krima, je s svojo akcijo proti Franciji prenehala, ker računa, da bo Francija sprejela gedove ruske predloge glede podpisa gospodarske pogodbe. Načrt sporazuma, po katerem se ima izvršiti gospodarska obnovitev sovjetske Rusije s pomočjo francoskega kapitala, je pripravljena za podpis. Ruski sovjeti so v stremljenju, da privabijo v Rusijo francoski kapital in da odtrgajo Francijo od Anglije, nedavno predlagali, da priznajo carski dolg in da plačajo obresti 4 milijonov francoskim državljanom. Pretekli teden je bila pogodba v vseh podrobnostih pregledana in sestavljena. V kratkem prispe v Pariz ruski komisar financ Sokol-nikov, ki ima v imenu sovjetske vlade pogodbo podpisati. Važnost te pogodbe ni v tem, da Rusija priznava carske dolgove, marveč v tem, kako se imajo plačevati obresti. Da Rusija dobi denar za plačilo obresti, je poslanik Krasin predložil francoskim kapitalistom ogromen načrt, kako naj bi se s pomočjo francoskega kapitala eksploatirali vrelci nafte v Baku, obsežni ruski gozdni kompleksi itd. Francoski poslanik v Moskvi Herbette je naprosil svojo vlado, da organizira posebne vojaške, trgovske m. gospodarske misije, ki naj bi'prišle v Moskvo skupno z .veliko francosko parlamentarno delegacijo. Francoski politični krogi zelo živahno komentirajo ruske predloge in sovjetske načrte ter naglašajo, da je od Rusije predlagana pogodba veb'k političen manever, naperjen proti Angliji. Boji med radščevci in orjunaši v Dalmaciji LJUBLJANA, 13. «Jutro* poroča iz Splita: Snoči je prišlo v Kaštel Sućuvac do hudega spo , - . -. . .. ... . pada med radičevd in Orjunaši. Razmerje je dnevnem redu je bilo vprašanje izvoza m,žc prej bilo napeto. Sinoči pa je prišlo do po- uvoza. Odbor je sklenrl, da se bo plače-1 b^a. Streljali so z obeh strani iz revolverjev, vala izvozna carina 50 & dosedanjih izvoz-1 slučajno pa je bila v glavo zadeta 201etna Pav-nih carinskih tasife1*. To velja v prvi vrsti i lina Šistov, ki je na mestu crtala mrtva. V Kaza žitne pridelke. Od h- septembra dalje se ! štel Sučurac je bfelo poslano orožniško ojače-ukine carina na izvoz carine in mesnih iz- nje. delkov. Grcja m pripravlja na vojno? BEOGRAD, 13. Po poročilih iz Aten nadaljuje grška vlada koncentracijo svojih čet ob bolgarski mej». Z merodajne jugsl. strani se izjavlja, da ostane Jugoslavija v slučaju spopada med Grško in Bolgari;o nevtralna. BEOGRAD, 13. Po dosedaj še nepotrjenih poročilih, ki so prispele tekom današnje noči, Grčija ni tzvršila samo koncentracijo svojih čet .ob bolgarski meji, temveč deloma tudi proti Jugoslaviji. Grški poslanik na }ugosl. dvoru Zamados, ,-e povodom teh vesti posetil danes zunanjega ministra dr. Ninčiča in mu izjavil, da so vse podobne informacije nepravilne. Na drugi strani se zatrjuje, da ima jug. vlada o vseh teh dogodkih avtentične informacije. K Pašiću je danes odpotoval generalni konzul Anastasijevič, da mu poroča o političnem položaju. Danes je prispela iz Ljubljane deputacija, ki jo je zbral raidiČevec Pucelj, da predloži vladi potrebe Slovenije. Proslava tisti letalce hrvatskem kraljestva Stjepan in Me Radić v nđjiad pri kralju LJUBLJANA, 13. (Izv.) Danes sta dospela na Bled Stjepan Radić m minister Pavle Radić. Ob 16. uri sta se sestala z dvornim adjuta&tom gen. HadŽičem, s katerim. sta *e raizgovarjala o formalnostih ob prilika kraljevega prihoda v Zagreb. Kakor znano, se kralj udeleži proslave tisočletnice ustanovitve hrvatskega kraljestva. Kralj Aleksander bo odpotoval t coski oddelki so potisnili sovražnika z Bleda v soboto ob 10. uri in prispe -v Zagreb ob 16. uri Tu se bo podal na telova-dišče. Špaftr bo tvorilo občinstvo in seljački sokoli. Zvečer sta bila Stjepan in Pavle Radič sprejeta v avdijenco pri kralju. Razgovar-jaK so se predvsem o proslavi tisočletnice hrvatskega kraljeetva. Kralj ju je obdržal pri večerji BEOGRAD, ta. (Izv.) Z Bleda se je povrnil vojni minister TrHvmovtć. Sestal se je z ministrom Gjuričičem radi razmejitve z Albanijo. Imenovala se bo delegacija v komisijo za razmejitev na podlagi sklepa poslaniške konference. Notranji minister Maksinrovtc odpotuje z ministrom Šupermo v Zeigreb, da se udeleži proslave tisočletnice. Iz Zagreba odpotuje Maksnaović v Karlove Vare. Dr. Ninčić je kot šef delegacije za Društvo narodov pozval Stjepana Radića v Beograd, da mu da potrebna navodila za 2enevo. Nemčiji za slučaj, da ne bi ista izvrševala reparacijskih obveznosti. Dopisnik «Matina» javlja, da se da vprašanje vzhodnih mej najboljše rešiti na ta način, da se jih postavi pod zaščito Francije" in Društva narodov. «Jcurnal - naglasa, da si Francija pridržuje pravico do podpiranja svojih vzhodnih zaveznikov za slučaj, da bi jih Nemci napadli. Glede Po-renja je Francija upravičena ukreniti vse primerne kerake, ako bi Nemčija kršila čl. 42. in 43. versailleske mirovne pogodbe. Seveda je Briand zagotovil Chamberlai*^ da Francija ne bo pr;čela vojnih operacij radi malenkostnih incidentov. «Gau!ois» piše, da tvori med Briandom in Chamberlainom doseženi sporazum trden temelj evropskemu ntlru. Spopadi med delavci in uolaki na Kitajskem 8 mrtvih in 40 ranjenih LONDON, 13. Pretekle noč so stavkajoči delavci v Tien Tsinu vdrli v predilnice in razbili vse stroje. Danes predpoldne so vojaki obkolili del stavkujočih in jih hoteli aretirati. Na vojake je navalila množica. Prisiljeni so bili v svrho samoobrambe rabiti orožje. 8 cacb je bilo mrtvih, 40 pa ranjenih. Na to so vojaki aretirali 376 stavkujočih delavcev. Položaj v Tien Tsinu je silno napet. Predvidevajo se novi nemiri. Hinifenburg na Scvarsbem Navdušen sprejem ob prihodu v Monakovo MONAKOVO, 13. Včeraj je prispel semkaj državni predsednik Hindenburg. Velikanska množicai mu je priredila prisrčen sprejem. Bavarske oblasti z ministrskim predsednikom Heldom na čelu so spremile Hindenburga v po«lopje bavarskega zunanjega ministrstva, kjer so izrazile državnemu predsedniku globoko udanost. Hin-denburg se je zihvalil za navdušen sprejem ter poudarjal, da morajo Nemci združiti vse sile v svrho odstranitve sedanjih gospodarskih in političnih težkoč. Na čast Hindenburgu je bavarska vlada priredila slavnosten banket v predsedniški palači. Banketa sta se udeležila tudi apostolski nuncij Pacelli in kardinal Faul haber. Strašna nevihta na Češkem. PRAGA, 13. V no& od torka na sredo je divjala po vsej Češki strašna nevihta, ki je j napravila nepreračunljivo škodo. V Pragi je J poplavila številna stanovanja . -n po vročila o- Novi francoski uspehi v Maroko s™ tkodo v p >«* - Pra^e v Tešin je bila na več mestih prekinie-na, vendar se promet z brzovlaki vrši po po-rvvm progi. Tudi proga Praga-PIzen je bila > ni Prage vsled nekega razdrtega nas.pa razdejana, tako da se je promet vršil ie s prestopanjem. Najhujše je divjala nevihta v okolici Jab- Skupen nastop zajedničarjev ia radičevskth Poplave t Koreji TOKIO, 13. Vsled neprestanega deže-vanja je bilo v Koreji poplavljenih več krajev. Do sedaj je zgubilo življenje 21 ljudi ZAGREB. 13. (Izv.) Po posredovanju dr.ja Buča se je dosegel sporazum med zajedničar}! tn radičevskimi disidenti aa formacijo skupnega parlamentarnega kluba. Stranki ostaneta še nadalje Samostojni. Na narod so »jedni čar ji in radičevski dir sidenti izdali proglas, v katerem poudarjajo, da je Radič izdal HRSS. Jutri izide prva številka glasila zajedničarjev in radi-čevskih disadentov «Svobodna republika*. Novi klub bo itel 16 poslancev. ZAGREB, 13. Stjepan Radfe včeraj in , J?. sprejeti nobenega časni- ie danes opoldne p»-čakal Ka*fićft pred njegovim •stanovanjem, ko se je vračat s sprehoda ki mu hotel staviti nek^ »grajanj a politični situaciji. Radič je odgovoril, da nima časa tn da tudi sploh ne daje nikakih rasgovorov. Poraz Riiancev na gori Lukkos — Zdiu-žitev francoskih in španskih čet PARIZ, 13. Uradno poročilo pravi: Francki oddelki so potisnili sovražnika z gore Lukkos, nakar je spustil v divji . .. ......... » „„ beg proti severu. Zasledovali so ga z uspe-j lonca, kjer je vihar odnašal strehe, udiral zi-hom francoski letalci. Številne skupine inidove. podiral drevje in trgal žične naprave po posebno pleme Ketamar so izrazile željo,! s*rePahiln drogovih. Številne rodbine so brez da bi pričeli pogajanja v svrho predaje. v teh pokrajinah se ceni na več . i •• » i - i • i - - i,, milijonov K.c. ludj mesto Ust na Labi e »r- vseh pokrajinah, ki leži,o ob bojn, crt. ka-1 pelo vsM ncvihte Ce,. vode ^ i« ;r žejo plemena vehko utrujenost. S trant- : po ccstah , n nosiH s seb(j. kamenjc in c'eU coskimi četami so pri teh operacijah ■ drevesa. V Litomericah je nevihta zahtevala uspešno sodelovale tudi španske kolone, j tudi človeško žrtev. Neurje je podrlo neko FEZ, 13. Severno od gore Lukkos so se i J^šo in razvaline so zasule nekega moža — francoski oddelki združili s Spanci, ne da^«1*0 Povzročilo tudi v okolici Bud- bi zadeli ob sovražnika. Letalci so izvršili! L^nekat^h b " tf t'* uspešne bombne napade na Sarsar. Konje- p oplavili okolico.' ' ES °P' ' regovc er ni k«. Francozom zvestega plemena Me-halla so tekom prodiranja preiskali pokrajino Kelas des Sles in zafeli več Rifancev. V vzhodnem odseku vlada mir. Vsled prihoda francoskih ojačenj se opaža na fronti splošno gibanje proti severu. MADRID. 13. Uradno poročilo o maroških operacijah pravi: Vsled poraza Rifancev na gori Lukkos so se danes javiti pri španskih četah zastopniki okrajev Metana in Beni Halaf ter izdavili, da se prebivalci omenjenih okrajev želijo predati Francozom. Ministri proučujejo poročilo o sirskih dogodkih? PARIZ, 13. Danes se vrši seja ministr skega sveta, na kateri bo poročal Briand o izidu pogovorov s Chamberlainom. Verjetno je, da se bo ministrski Stariši bodo posebc še obveščeni o dnevu, Če hodo vafka politična javnost je te zadnje m°Tah Ustavi ti svoje otroke za dni znatno vznemirjena radi spora v tisku u: i j ^ u • i u , , .. ' , iii jj Ako b: kdo teti« obvestila ne preiel, bo mo- vsled vest! o pripravah za atentat na predsed- raJ vseemj prizadete ^nk* ob na. n,ka republike. Povod1 za to vest je dala ixne- d £ £ 31. oklobra. nadna anetaciia dveh komunističnih voditeljev. . A_____V____, i t r\ , . *!■ j j * i Usmi dan po cepi enm se bodo morali otroci Sviti adasU d*Vec™Houserpredstavi; zdravniku, ki bo ugotovi J okrožne bolniJfoe blagajn. TkoZ^ -^ cepljenja. Otroci, pri katerih bi cepljenje žurnalist St,astny izrečena v preiskavah za- I brez % **>ao predstaviti por deželnega kazenskega sodeča v Prag,, ker ; * 1sY*zim J?®™0®' .M .. ita osumi ena kazenskega dejanja v smislu za- | bl opravičilih vzro- -x » j * r. J-i ' »- • kov ne predstavili svo>ih otrok se bo vlozMa kona o zaščiti države Poročilo policije je iz- i kmaA* ovadba> * zvaio v javnosti znatno vznemirjenje tm:Ko ;___________ zato, ker je bil malo poprej aretiran bivši taj- j nik komunistične stranice Jilek, ki je poznan j za Niš, la dva pridejo ; njan e, komadi po 1 Din. in pol Din. i je Prinz — Meja proti Grški zaprta. Ministrski svet ' tov šče v ulici Coroneo. je sklenil zapreti jugosl. mejo proti Grški, ker . — Da ni varno pned njihovimi dolgimi se je tamkaj po avila kuga. i prsti, so dokazali zlikovci predsinočnjim v ulici — Novinar s« kongres. Letošnji kongres ju- Fab.o Severo, kjer »o ukradli 5 brzojaviih dro-goslovienskega novinarskega udruženja se vrši gov. dne 26. in 27. septembra v Skoplju. Po kongre- -^--- su bo prirejenih cela vrsta izletov na jugu, ob \Bm t*. kateri priliki se posetijo vsa mesta, važnejša U6SII Z I5a%©g8© v jugosl. zgodovinski borbi za osvoboditev. I GOSTOVANJE ŠENTJAKOBSKE ČITALNICE V IDRLJL Jutr*, v soboto, in pojutrišnj. m, v nedeljo, bo gostovala v Idriji Čitalnica iz Trsta, ki upri-i zori Bernsteinovega «Tata» m Niccodemijeve-ga Scampola». rrvo delo, ni delo pesnika, ampak človeka, ki piozna oder in pozna človeško dušo. Tu se stopnjuje napetoat dejanja do neverjetnosti, «Scampolc» pa je delo z izrazitimi tip, živahna italijanska komedija, čudovito prepojena z duhovitim humorjem, z obenri stvarna je doživela Čitalnica že lepe uspehe. V glavnih ulogah v «Tatu» nastopijo gg. Ter-čič, Gvardjančič, Cesar, Primožič in gdčna Stepančičeva in Krese viceva, pri «Scamp-olu» pa gg. Terčič, Gvardjančič, Ban in gečne Her- po svojem radikalizmu in os.rih napadih proti današnjim državnikom čehoslovaške republike, kolikor tudi zato, ker sta lista *Češke S4ovo» Narodni b sty> obiavila neke podrobnosti in ŠPORTNO UDRUŽENJE — T. V. H. — Danes točivo ob 20. uri 30 prvo predavanje, za scdniiki teča; hazene v o pripraVah za atentat. Tako da so se v letu i ^ K' N' Tomma*eo' Vil Mazzini 1922 no ukazu boliševiškc internaciionale vr- I 37/1. Udeležite 1922 po ukazu boljševiške internaciionale vr Šile priprave za umorstvo predsednika Masa-ryka z namenoar da se izzovejo represalije proti komunistom in s tem državljanskavoina, revolucija in poizkus za boliševiški preobrat. Dalje, da je prišel v Prago poseben komunistični kurir iz Berlina z ukazom, ki je določil dr.ja Housera in Jileka, da izvršita priprave za atentat. Izvršitev atentata samega pa je bila poverjena Stistnemu, ki ga pa ni izvršil. Dru£| češki listi s-o priobči!: te vesti z rezervo, naglašuioč, da je poročilo policije prekratko, da bi dopuščalo Lake zaključke. Vsled tega >e nastalo prerekanje med češkimi listi. Posebno se je naglašalo. da je po:asnilo od sirani obla-stev nujno potrebno, da se v tem slučaju ne sme dopuščati ugibanjem svobodno polie, ker so te vest vznemirile domačo javm^st ter razburile tudi inozemstvo. Opozarjalo se je tudi na okolnost da so dunajski listi označal: le vesti kot volilen manever vladne koalicije. Večina koalicijskega tiska pa je odgovarjala, da vest: o atentatu sploh ni uporebliala v volilne namene, ker se zaveda, kako nevarno bi fc»lo obtoževati komunistično stranko radi takega zločina, če ne bi bil kasneje uradno po-trci Socijalistično * Pravo Lidu» je pisalo direktno, da bi preuranieni napadf proti komunistom in neutemeljene reknminacije sarao okrepile komunistično stranko, ki se nahaja sedaj v popolnem razsulu. Komunistična poslanca Šmeral in Kreibih sta v -Rude Pravo« odločno oporekala vesti o nameravanem aten-Jatu, ker da bi bila to velika taktična pogreška. posebno pa v letu 1922. da bi bilo to smrten udarec za komunistično stranko. Ker pa je večina koalicijskega tiska ostala rezervi- se polnojtevilno, ker današnja udeležba se smatra kot prijaV'tev k tečaju. — Napovedana nogometna bi rokometna tekma za nedelio 16, t. m. med nogometno in hazensko čeio S. K. Val in Adria se n« bo vršila vsled odpovedi S. K. Vat Iz tržaškega življenja — Nesrečne češplje. Ari nabiranju češp v nekem vrtu pri Sv. Alofeiju je 60-letni branjevec Anton Simcich, stanujoč v ulici S. FiF.p-po št. 3, včeraj popoldne stopil na trhio vejo, ki se je ukimiia pod njim. Mož je padel s košem vred z vi&ine kakih 2 metrov tako nesnečno na tla, da & je zlomil Wvo nogo v stegnu. Na . , njegovo vpiije so prihiteli iz bližnje hiie ljtid- živl-enje. je, ki so poklicali na lice mesta zdravnika re- Ko je Urbančič v torek odpiral na pobočju Š ine posta te. Ta je podal Simcichu prvo po- Rombona najdeno granato, mu je ista eksplo-moč, nato ga je dal prepel^itl v mestno bolmš- dirala v rokah. Pok in njemu sledeči stok ranico. krer bo moral kakih 5 tednov varovati j njenca je usli&al t bMžini nahajajoči se drvar posteljo. i Sovdat, ki j« takoj odhitel na mesto nesreče, — Požar na starem parčku. Ob pomolu ; kjer je naSftl Urbančiča v mlaki krvi. Ker ga ni Fratelli Bandiera je že delj časa zasidran par- ' 1 1 - 1 - ^ vatinova, Pregarčeva Stepančičeva. Režira A Širok. * Pradstava «Tatu» začne v soboto ob 8.30, nedeljska predstava «Scampola» pa ob 6. zvečer. — Turneja članov dramskega društva iz .Gorice. V soboto dne 15. t. m. gostujejo člani dramskega društva v Kojskem v dvorani g. Benedikta Maitniča z Bevkovo najnovejšo dramo v treh slikah, Smrtna poteza, in A. Čehovo, veseloigro v enem dejanju Snmbač?., Povsod, kjer so igrali omenjeni člani, so imeli zelo lepe vspehe z obema igrama, posebno pa še s Smrtno potezo od našega odličnega pisatelja Franceta Bevka. S tem dnem zaključijo člani dramskega društva svojo, v moralnem oziru zelo lepo vspelo turnejo. Pridetek igre bo ob 17. uri. Režijo vodi i® tgra g. Ciril Bratuž. Cene: sedeži 6 in 4 Lit, vatopsiina 3 lire. — Iz Bovca. (Pofrrvf* brez ^onea). Na Rombomi fe ponesrečil dne 11. t. m. Štefan Ur-baneič iz Volč Poneseefcanec je bil do nedavna zaposlen v pekarni g. Pirca v Bovcu. Pred nekaj doevi pa se j« pifl&ei ukvarjati z nevar^ nim pualom iskanja in izpra&jevania granat in šrapnelov, koteč se prebonii skoz trvljenje s svincem, ki se v njih nahaja, pa ga je ta svinec MALI OGLASI Bomna Z uri oh, 12 avgusta. Italija 16 55: Lo 35.0175; BsriK ; Kew-York & l5ii . KNJIGOVODJA (kinjai vešč italijanske in slovenske korespondence in strojepisja, se išče. Osebne ali pismene ponudbe na $i5ko-vič, Kerpelje-Kozina. 1139 PRODAJALKO, staretšo, spretno, sprejme manufakturna trgovina na deželi. Prednost imajo one s znatvem italijanščine. Ponudbe pod -Proda alka» na upravništvo. 1140 Pravimo Vam samo to Predno kupite BABICA, aviorizirnaa sprejema noseče, ri slovensko. Slavec, via Giulia 29. Dne 8. t. m. je po dolgi in imieni bolezni d hnil svojo blago dušo naš nepozabni iz- uiiifrovijeni carfnarski nadzornik Pogreb se \e vršil v pondeijek 10. t. m. Soproga Mari;a roj. Cravich, otroci Gn«Uiv, Mp-ri|a in Ana (odsotna) kakor tudi družine Pcrenta, Tratnik, Cravich in Bosnich naznanjale lo bridko izgubo vsem, ki so ga poznat*. Istočasno - izrekajo toplo zahvalo vsem, ki so jim izkazali svoje sočutje ter spremljali po-; ko nika na njegovi zadnji pot . Trst-Lubina, 12. avgusta 1925. (593) Brci posebnega obvestila. plačuje ALOiiiJ mm, pmzza mmm z prvo nadstropje (63> Pazite na naslov! Pazite na naslov! (ftlejie si no^ežjo Izters pri H. STEINBt M GePtKi 15 in U no mm 15 th 1J AUTOMOBILNA PROGA Trst-Lok«y-&lvala-ldiioS«£e Lastnik R. BruneHi & C., Trst, Via U. F o i o Ga rage Vecile, Telefon St. 605 VOZNI RED : Cera Ur Veiiia POSTAJE — 17.30 } Trst, (p. Oberdan) 3.80 18.- Bazovica 6 — 18.15 Lokev 7.50 18 30 Divača 9-80 19.- Senožeče Mpfe I Ctaa lii J --■ 1 t 8.45 | 8. U j« l 8.— , : i 7 4; 2. * 7.15 L 2. Cena minimalna za vožnjo Listki za tja In nazaj : Ti-Smricle in obratna L 17.— Trit-ffiili is rtr«r. 539 LASTN Vipavsko, tetrsfci refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Vlale XX saltc^-brs (prej Acquedotio) na drobno in ia družne Vls Gla»il&zi 32. - Telef. 2-41 Priporoča se ia*taik (47) FR. STRAMC^S. nik paropiovne družbe Cosulieh, «Franoesca» ki so ga nedavno začeli razdirati, ker radi starosti ni bil več uporaben za plovbo. Sinoči okoli 20. ure se je pričel valiti iz že napol de-moliranega parirfka gost dim. Na parniku. nameščeni čuvaj, ki je to prvi zapazil, je ugotovil, da je izbruhnil ogenj v sprednjem delu, kjer so bili nagromadeni stari lesenT deli par-mka. O dogodku je bilo nemudoma obve&čeno poveljstvo mestnib gasilcev, ki ye odposlalo na lice mesta dva od-delka pod vodstvom gasilskega stotnika Bugliovatza. Med tem se je HI zelo razširil; grmada presuŠenega mogel sam odnesti, je hitel po pomoč v Bovec, toda ko se je čez dve uri povrnil v družbi treh mladenlčev. je bil Urbančič že mrtev. — Bogat plan. V Renčah so udrli neznani zlikovci ponoči v trgovino Oskar>a Arčon, odkoder so odnesli 45 kg «pršuta», eno srebrno uro in za 50 lir drobiža, nakar jih je zopet vzela noč, ki >ih je prinesla. — Preko So&. V nedeljo, dne 16. t. m. se bo vršila plavalna tekma čez Sočo, katere pri- i&i Športni klub «Audax». Pričetek reja gori V "T'. ogenj že zelo razSiril; grmada p] branitelji komunistične stran-, ^ ^ gorela z.yelikimi ^lamellit fi visoko nad parn/k. Precej močan veter, ^^th^^r^l^r-V!^ k gorela .>.liki»i i. Si »o ie Hi- svoje namene. i ic pihal ^ j^go^apada, je pospeševal ogenj Doslej niso bila izdana druga uradna poro- , }n ZIlatB<) oviral gaSenje. V-etadar so bili gasil-čilc o poteku preiskave, ne v pozitivnem, ne I ci jjaterim ^ pomagaf. tudi mornarji prista-v negativnem smislu. To pa iz taktičnega raz- ni8jcega kapitanata, kos težki nalogi; po par-loga da se mere pre> skava vspešno azvesti. j urncin ga§enju je bil požar že močno omejen, Zato vlada v javnosti še vedno negotovosi; . okoIi 23. ure so ga gasilci popolnoma udužili. vendar je razpoloienie postalo mirnejše. Do- , požar ni p0Vzr0čil posebno znatn« škode, kar slei ie prišlo v iavnest samo to. da so aretiran- j ■ ^ V€]iko množino maLovrednega šta- ci obdolženi od strani dveh biv«ih komunistov. - - - sprejema g. Guido Popolno jasnost v to zapleteno alero pa bo prinesel šele vspeh preiskave. Ker je jutri praznik tudi za novinarje, ne izide «Edinost« v nedeljo. Zato pa aide naš list jutri, v soboto, m- štirih straneh. — Predavalnice fen jntrjšnn praznik. Splošno udruženje trgovoev naznama: da bedo jutri, 15 t. m-, ostale prodajalnice ves dan zaprte. Medtem p«, bodo prodaiainice danes odprte do 20. ure Zvieza konsorcijev poroča še, da se bodo jutri zaprle ob 14. uri trgovine z jestvinami, prodaialnice Delavskih zadrug mirodilnice, pekarne ter trgovine s kurivom. Brivci bodo delali do 15, ure. Danes zvečer se bodo vse te trgovine zaprle ob uri, kakor se drugače zapirajo ob sobotah — Jesensko cfcpljenie otrok. Tržaški župan je odredil, da se imajo vsi otroci. roytni v prvi polovici t. 1. (od 1. januarja do 30. ninija 1925). ter otroci, ro eni 1924. ki le niso bili iz upravičljivih vzrokov cepljen., podvreči cepljenju v letošnji jeseni. Jesenska doba za cepljenje se bo začela 1. septembra in se bo zakl-učila 31. oktobra. Cepljenje se bc izvršilo brezplačno^ in sicer, bodo v to svrh« pooblaščeni zdravniki v omenjeni dobi na razpolago: za mesto* in spodnjo okolico ob d-elavnikib od 15. do 16. ure (od 3. do 4. pop.) v mestnem uradu za higifeno v uh. JRiccardo Pitteri štev. 2/1 (vhod v ul. SS tri štev. 1 A); za zgornjo okolico v rega lesa, katerega vrednost se ceni na kakih 8—10.000 lir. _ Nezgoda stare kmetice. Na potu v naše mesto, kjer je nameravala prodati koš )ajc tekme ob 3 pop. Priglase Primas, Via OaribaldS 18. _ Smrtna kosa. V noči od> torka na sredo je umrl po kratki in muCini bolezni šele 21 let stari Miroslav Slilitfoj, uradnik pri «Agrariji». Ljubeznivega, družabnega in narodno zavednega fanta bo vsakdo pogrešal, kdorkoli ga je poznal. Včeraj popoldne se je vršil njegov pogreb na poksopališče v Solkanu. N. v. m. p. _Veselica na Vodenfcen. Kmetijsko bralno društvo «Lijak» na Vogerrioem priredi y nedeljo, dne 23. t. m. veselico z bogatim sporedom, ki se objavi pozneje. Sosednja društva so na-prošena, da ne prirejajo ta dan svojih veselic. — Čaatna afera fririškrg« čatnAmifa. Ker se je predsednik tržaike «Edere» čutil užaljenega s* ie 73-Ietna Mihaela Škeri, doma iz Dekan I radi članka «11 ^rMtedi?**™*, ki ga ye Ti HO včeraj predpoldne spotaknila na cesti ;4ne 1. t. m. p«občil goriški tednik -Vooe d ^ Zavijah in l pri padcu zlomila levo ključ- Gorizia^ je po.Ul ravnatelj ferta Soiromi« —:__lr m»4 iAitio n*TAn<1p crv tudi i Pocarini sw«e zastopa n«, u. rooarmi je 5 Posledico kmetičine nezgode so tudi hudo občutila jajca v košu, Irt so se predčasno izpremenile v veliko -frtaljo». Od dvojne nezgode potrti starki je moral prihiteti na pomoč zdravnik rešilne postaVe, kf jo fe dal prepeljati v mestno bolnišnico. — Razna zlikovskn podfetjo* Zlikovci so imeli predvfrerais&njim zelo delaven dan, ki so Pocarini svoje zastopn'ke svoje sirani imenoval za svoja zastopnika majorja ca v. Danioni in mg. Cesare Soller-ja. _ Gorica. - Planinsko društvo priredi Uzlet na Triglav. 1. skupina odhod iz Gorice daneš, ; 14 t. m. z vlakom ob 19.54. {Prihod s korijero v Bov.ec ob 23. uri). Jutri s kor jero do Trente, iHje bil tako oškodovan za 800 lir, je prijavil tatvino na bližnjem policijskem komisarijatu. . _ 25-let» Silvij Prinz, stanujoč v ulici Con- ti fct. 20. je botel predsinočniim br«z truda kaj -zaslužiti* s tem, da je na obrežju Nazario Sauro segel v žep nekemu tujcu, ki je ravno-^ Mar- kar dospel s parnikom iz Kopra. Toda imel je ambulato- smolo. Ko je že otipal listnico, sta ga prekini- Gospodična aH gospod, veJč slovenske, italijanske, nemške in eveotuelao hrvatske «tenociati-lografije se sprejme takoj. Poeudbe s spričevali in zahtevami pod «Takojšen nastop« (594) na upr«wmi*tvo. dragulje plačujemo Brillante, platin, zlato, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke v najvišjih cenah. — Kupujemo tudi zastavne listke PortlcI dl Chlozza it- 1, tretje nadstr. Brezplačne cenitve v uradu in na domu. Uradne ure od 9 do 13 in od 14.30 do 18; v sobotah od 9 do 15. PO 373 LJUDSKA BANKA V POSTOJNI (prej NOTRANJSKA POSOJILNICA) reg. »»d. z otnej. por. Spttfema utott n& Hranilne Knjižice in uloge na teKoli račun. Obrestuje vezane vlog« po dogovoru. Izdaja brezplačno oirkularne Čeke Banca Nazionale di C rod i t o. :::: Daja posojila kakor tudi (zvriuje v»e v bančno stroko spadajoče peste pod najugodnejšimi pogoji. P O D L ISTEK novati moževo ime, zato pa je grajala bratranca zaradi sirovih, žaljivih besed, Id so tako hudo užalile V. J. KRIŽANOVSKA: Hol preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vauk. Od tega dne se je začelo novo delo: razvijanje (126) Valerijo, ki je mogla vsekakor opravičeno zahtevati, da je mož ne zapusti; zato je ni smel pitati ne a «čutnostjo» ne z «nenravnostjo». Razdražljiva in samosilna baronova nrav i« vali- J"™™. pela v mešanici čuvstev. Dražilo m jezilo ga je, da se J^JV^ fiuvstva sta v aobo, kjer je bHo magično zrcalo. , sine misli, bi bila sIika,raa1^<>materijo Gospod Zerald mu je velel, naj prikliče svojo misel spravi v gibanje astralno materijo takšna, auro, toda učenčeva glava je bUa še polna prejetih proniknila^ ponehajo, nevihta bo mi- misli so bile daleč, a včasih ga je popadla ,eza ^ — Hvala Boga^^skt po^^^^ po^tGni u . -J istočasno z nemirno bojaznijo, da ne bi Valerija na- nila in te zoprne je Valerija tako odločno otresla vseh obveznosti napram njemu in se odrekla vsem ugodnostim, do ka- vonjalncga"čuiaia sprejemanje aromatov, ki so ne- ^ ■ e It^vaJTda^ nal^vtT^itV teTo 7a7e ""burlaita pod vplivom njegove yo,,e « Minabii navadnim iutilom,, »oin«« ^^^^Tfi ie on « .pj^l ^^ ^"/^i^rSii'S." Njeno obna- voditi svoj astralni sastoj zaradi in ki so za nekaj dni narušili njegovo ravnovesje in ga raadražiH. . _______sWje dnše nikolf žeM ločitve in njegovo občutljivo Eno pismoje "Jo^od^Lolo, ćtv&osamoljubje je bilo globoko užaljeno po spoznanju, da "wo 1,9 a " Trt" 1C r" se mu je žena odrekla s tako hladnim prezirom.. barve se umaKnejo pošteni bcrvl Kako da bo vest pekla, če sramu in kesanja, —- je veselo rekel gospod Zerald fvaK" 8a w . 'j . j .. m rrj.n nakar ie astralna podoba mahoma pri tej misli so se v njegtm dnh » M ^ zdaj dra^i učenec, ti pokaiem svoji i, pekoče vesti in nevolje. Tako «g»nH»- — Ar.°y ?. r . , . razpoloženje ni bjlo u/dno za priklicanje p^zoi v di^pto^no . seJ.J. ^^^ „ka, ^nd - zrcalu ;nam«sto da b. s.prixadeval pernata ^ je £ £ »^^J^ ne oslabi, - je rekel gospod vedno bol, razburjal in pod vplivom njegove volje je daJvo,a Vgg^ ^ ^ ^ p^^ Bori*cv1ia. Prijetna gotkota je v hipu izpreletela vse baro- S,ralŠ delU ^ j.e keTir^atoal" « svoj^dolin^ d^ K^a^L^ iafenovo teio in polagoma se je M. Tedaj j.^-.a,|l»o- poročil, fa ,ih je baron prejel 11 doma, . ^^ . 'da « mora dati popolno prostoat J^ ' „ « tam de- kleknil in se poglobU v molitev. Crez neka, ča« se e .......... —------ spričo^To™dolgotrajni od«^nosti,%i ni v globtei ^^^Tabt^Tt^^r^n^^dju iz ča^ejeve glave pojavU Urok trak ............* ledene ^ Hce," zastopnika, tretje od Save lij a. Tako je baron istočasno zvedel, da je Valerija zapustila njegov dom, se odrekla nakazanega ji dohodka in odšla na samotno materino posestvo. Sestrična mu je sporočila o čudni izpremembi mlade tonske, o njenem nenaravnem pomirjenju, o žolču, ki ga je btla polna njena duia, in izrazila je tudi bojazen, da se utegne vse slabo končati. Lolo je Medtem ko je bral pisma in je njegovo občutljivo obličje izražalo raznovrstna čuvstva, ki so ga vznemirjala, ga je gospod Žerald skrivaj opazoval, potem pa, kakor da ne vidi njegove razdraženosti, i« začel govoriti o baronovih poskusih in mu predložil, da mu pokafte «e davno obljubljene miselne oblike. Baron je _ ^, ■ * • . a. * a * ____a • _ •_ »a _ lall so love z niso sicer zamolčala, da ji je Valerija prepovedovala ime- takoj oživel, kloratu pozabil vso svojo nevoljo in *Ia : gromom po nebu. Izločevanja astralnega „„„ bila vidna; popolnoma jih je zakrivala gosta oblačna masa. Prestrašen je strmel baron v to čudno sliko In ni ničesar razumel. _ Učenik, kaj to pomeni? — je nemirno vpraJaJ. — Tu se odraža srd, ki v tebi kipi, sin moj. Krvavi bliski so tvoje misli, ki padajo kakor strele na tvojo leno zaradi tega, ker se je spuntala proti tvojim naredbam. če bi mogli tu-sem priklicati barone- zlate luči. Id v viSnjevo in zadobila obliko cvet-apol razcvelemu lotosu; nato se je cvetlica izpremenifa v stožec tem n osin je barve skoraj vijoličastega odtenka, iz katerega so izhajali šopi višnjevih, lilijastih in rožnatih žarkov, ki so ofckrožali stožec z nekakšno Iskrno tkanino, ki se je dvig&ls vedno više ln više; nato se je vse raztopilo v svetlobi nenavadnega, rožnatega odtanka, zbledelo m izginila Molče in kakor začaran je baron gledal nenavadno, čarobno sliko.