Poitnina pavSalirana DELAVEC Političe« Ust. Naročnina znaša: 2 dostavljanjem na dom ali po po£tl K 10’— mesečno. ■ četrtletno K 30-—. ' Ce pride naročnik sam v upravnIStvo po list: Mesečno K 9'50. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna številka stane 60 vin. Uredništvo In uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Teleton uredništva št. 276, uprave št. 24. Leto III. Maribor, četrtek 15. julija 1920. St. 154. Grozodejstva italijanskih barbarjev v Trstu Protest Ljubljane proti tržaškim dogodkom. — Italija anektira Reko. — Položaj v Splitu. Mariborčani! Kri naših bratov, prelita v torek v Trstu in porušene naše trdnjave nas kličejo, da protestiramo pred vsem svetom ter povemo končno in zadnjo besedo: I za naše Primorje plebiscit ali pa vojno! Zato pa vsi danes ob 20. (8) uri na protestni shod na Glavni trg! Nihče ne sme manjkati! Ben Abeba: Resen opomin. Italijanski imperijalisti in rarižki kimovci so dobili te dni resen opomin z Jadrana. Ko so zidali kamenite gradove na peščene podstavke, pač niso mislili, da bodo ti gradovi tako malo časa oznanjali njihovo arhiteško slavo. Toda tok usode je neizprosen in podere vse, kar ni sezidano na fundamentu pravice in resnice. In n ihova odločba Papež in mi. (Konec). . Tolažil jih je, da so ljudje vsi razun nekaj nacijonalističnih intiligentov (pozzi intili-Senti nazionalissimi) prijazni Italiji in se vesele svoje osvoboditve izpod habsburškega jarma. (Čudno pa, de ip bil parež tako naklonjen tej res vlačugarski in roparski rodovini, vkljub temu, da je vedel za vse lumna-je Habsburgovcev. So pač bili dobri rimo-katoliki!). Iz celega njegovega govora ni bilo slišati niti ene'besede o veri ali morali. Po končanem opravilu se je vojaštvo vstavilo zunaj pred cerkvi o. Kurat me'je Povabil, naj grem ž njim it cerkve. Ogovoril me je: »Lei mi par un signor da intiligenza, e cosa la digi per queste cos'. Vostro pa-rocco ha tropa paura da' vescovo!« Kosem mu oojasnil, da ni samo radi strahu amrak kot teolog sploh bil tak iz verskega stališča, mi je mirno odgovoril: Io s* no anche prete, dottore e professore, ma facio quel, o bodi povedano, da so nekateri duhovniki v zasedenem ozemlju fes narodno delavni ljudje in se nisem sramoval občevati z njimi. Imeli so me tudi Italjani za prijatelja duhovnikov. T zavedni duhovniki sami žele slovensko bogo. trenutkov za odločitev je na razpolage; ko odbije ta, ostala bo samo še druga. Dogodki zadnjih dni na našem Jadranu so resen opomin ob dvanajsti uri, opomin vsem diplomatom, laškim antatnim in našim. Prva pot je še mogoča in ta pot je — samoodločba, plebiscit za vse zasedeno ozemlje. Inicijativa za rešitev v tej smeri pa leži v naši vladi, ona je poklicana, da v očigled teh dogodkov predloži tozadevno energično zahtevo. Na laških in antantnih diplomatih pa je, da ta predlog, v očigled istih dogodkov, sprejmejo. Naj se ne slepi niti naša, niti laška, niti druga diplomacija, s prazno nado, da se da jadransko vprašanje rešiti drugače nego ali s — plebiscitom, ali z — vojno. Kakor hitro se jadransko vprašanje reši s kakim kompromisom na diplomatični podlagi — ne bo rešeno, ostala bo le še druga pot — vojna. In ta vojna bo prejalislej neizogibna- N< treba, da to vojno izzoveta naša .ali pa italijanska vlada, ljudstvo samo je bo izzvalo, dogodki analogni tem zadnjih dni, ki se bodo ponavljali brez prestanka, jo bodo izzvali. Nas veseli, da so končno prišli do tega prepričanja vsi naši listi v Sloveniji, na Hrvatskem in deloma tudi drugod, dočim so nekateri še nedavno zastopali drugo mnenje S tem pa je tudi dokazano, da sta Vesnič in Ninčič, ki nervozno branita naše »zaveznike« Italijane, Francoze i. t. d., v našem narodu osamljena in brez zaslombe. Zato pa apeliramo na ta dva gospoda in na vse naše politike njunih diplomatičnih kvalitet, da ne prezro opomina dogodkov zadnjih dni. Morda se še da zavoziti na prvo pot; in če ne — bolje nastopiti drugo sedaj nego pozneje. Italijanski vandalizem. Zopet je tekla v našem solnčnem Trstu ob sinji Adriji slovanska kri — gorelo je naše imetje, naš narod v Trstu je berač. Ko je italijanska nacijonalistična impor-tirana, najeta in podkupljena druhal izvedela 1 za barbarstvo svojih bratov v Splitu, je v torek zvečer sklicala dva shoda. Enega v dvorano »Dante« drugega na trg »Edinosti«, na katerih so govorili: invalid, major Celli v Imenu »Fascio Triestino di Combatimenti«, odvetnik Giunti, D’Annunzijev stotnik Negrelli, urednik reškega lista >La giovane Italia«> bivši poročnik arditov Peter Dagnino ter profesor Conforto ter hujskali množico na pokolj Jugoslovenov. Po shodih je nahujskana ' j I ibam&B&ik i mak m&MM _______| _ služje, ali pa proč od Rima, ki Slovanom še nikdar ni bil prijazen. Govorijo tudi o potrebi zbližanja pravoslavne in rimsko-katoliške vere, odpravi neumnega celibata, proti čemer se duhovščina v Sloveniji tako upira. Na podlagi tega si je tudi tolmačiti enotnost strank v Primorju in ne morda na verski- Duhovniki z malo izjemami so narodni. Gre se jim pa tudi za eksistenco, ker Italijani so Še mnogo hujši brezverci nego mi. 'Pri nas je duhovniški res še sveti stan, osobito med bivšimi Šušterši-čevimi fanatiki. ✓ Zbližanje ver uplivalo bi ugodno tudi na zunaj, odprava celibata preprečila bi nezakonske otroke duhovnikov in ne bilo bi jim treba se skrivati, ali celo zahajati v dvomljive hiše. Malo je menda danes ljudi in celo dijakov II. gimnazije, ki bi verovali v deviško življenje duhovnika. Je torej mnogo vzrokov ki govore za ločitev od Rima in proti nezmotljivosti sv. očeta, italijanskega naciiona-lista. —b— / množica, ki je obstojala po ogromni večini iz vojakov in častnikov, dijakov in fakinaže vdrla po mestu ter razbila vse, kar je bilo jugoslovenskeg-'. Najprej so šli pred naš konzulat, kjer so kljub karabinierski straži vdrli v lokale ter vse razbili; odnesli in raztrgali so tudi našo zastavo. Od tu so se napotili pred Narodni dom ter navalili nanj z noži, samokresi in bombami. Tam se jim je pridružil tudi podivjani 47 polk brigade Ferara. Vdrli so v notranje prostore ter razbijali dve uri, dokler niso razbili vse, karkoli se je dalo razbiti. Toda to jim še ni bilo dovolj, polil: so vse prostore z bencinom ter poslopje zažgali. Od vse krasne stavbe, ponosa tržaških Jugoslo-venov, je ostalo le zakajeno zidove, ki kliče s temnimi očmi praznih oken po maščevanju. V hotelskem delu se je nahaialo tudi mnogo ljudi, ki so se nekateri rešili, pa jih je banditska banda ranila in pretepla, drugi pa so poskakali kar skozi okna. Mrtev je obležal le Hugon Roblek, ki je skočil iz tretjega nadstropja, ranjenih pa ja več oseb. Od tu so šli pred pisarno dr. Voduška ter jo popolnoma demolitali; dalje so razbili na Oberdankovem trgu gostilno Lenček ter kavarno »Comeido«. Uničili so popolnoma tudi Jadransko banko, požgali vse spise in vse kar so naši«, dalje so demolirali pisarno pol. dr. »Edinost« ter »Obrtno zadrugo«. Knjigarno Štoka so uničili popolnoma, kakor tudi inžen rsko podjetje Kranc. V pravoslavni cerkvi so razbili ograjo, oltarje in vse, kar se je dalo razbiti. Dalje so uničene »Hrvatska štedionica«( tvrdka Perko, špedicija »Balkan«, gostilna »Makarska« ter vsi drugi juioslovenski lokali in podjetja. Vdrli so tudi v stanovanje našega konzula Markoviča ter mu razbili vse, kar je imel. Vlada ni oroti vsemu temu nič storila. Pustila je prosto divjati posurovele lobe 2000 letne kulture. Edino šOlo C. M. družbe pri Sv. Jakobu in tiskarno »Edinost« so obvarovali karabinierji. Tako je sedaj pokazala Italija, kaj čaka naš narod pod njeno šako. Toda plameni, ki so palili naše imetje v torek v Trstu, so razgreli tudi naša srca, polila jih je kri naših bratov, prelita v Trstu, Prvačini in Splitu in ti plameni in ta kri nas kliče na osveto in na pomoč našim bednim. Kliče od Zile do Vardarja, od Jadrana do Mure ves naš narod, da se pripravi za uro, ki morda ni vt-č daleč, na uro, ko bo maščevan Trst in Split, ko bo maščevana Prvačina. Jugosloveni, Mariborčani! Danes ob 20. uri pridite vsi na Glavni Irg, da damo odgovor Italiji, da povemo celemu svetu in tudi naši vladi — kaj hočemo. Vsi na plan — kri naših pobitih in ranjenih bratov v sužnosti vas kliče! Dnevne vesti. Govorice, ki so se razširile po Ljubljani pa tudi pri nas, da je naš konzul v Trstu, g. Markovič ubit, ne odgovarjajo resnici. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da se je pravočasno skril ter si tako rešil življenje. Ključi Narodnega doma. G. Kulajčič, naš poddelegat in vodja srbske šole v Trstu, je včeraj prioeljal v Ljubljano ključe požganega Narodnega doma v Trstu ter jih izročil kot zgodovinsko relikvijo deželni vladi slovenski. Italijanski delegat v Ljubljani je vče-laj pred demonstracijami pobegnil ter ostavil Jugoslavijo. Tudi velik junak. Italiianski zrakoplov. Včeraj poooldan se je prikazal nad Lmbljano že vdrugič laški zrako lov, kakor znano je bil prvi nad Zagrebom sestreljen, kaka usoJa je zadela tega drugega pa še ni znano. Naš mestni magistrat pozna v svoiem uradovanju še vedno razne ulice z nemškimi hneni, čeVrav se teh imen na uličnih napisih več ne najde. Tako pošilia stranki, ki stanuje u Vrtni ulici dopis naslovljen na Gartengasse. Čas bi menda že bil, da bi se tudi gospoda dr Leskovarja privadila slovenskih uličnih imen. Naše zavedne ljudi pa poživljamo, da tako naslovljene do -ise mestnega magistrata kratkomalo vrneio. Sicer pa bi to lahko storila tudi pošta, ker kako naj pismonoša ve kie je n pr. Gartengasse, če pa to nikjer ni napisano. Orlovski tabor in naprednjaki. Ta skrajno strankarska prireditev nima za svoj cilj telovadbe, temveč izključno politične namene. Pokazati se hoče svetu, koliko klerikalcev ima Sloven ja. Samo ob sebi je u-mevno. da noljpn napreden človek ne okrasi s ojih oken temu terorističn mu strankarstvu na Čast. Opozarjamo zlasti tiste naprednjake, ki se čutijo od klerikalcev odvisne, da se ne puste od njih terorizirati. Omejitev osebdih vlakov Mdribor— Dunaj. Včeraj se je po Mariboru raznesla vest, da se omeji promet osebnh vlakov Maribor—Dunaj samo na 1 vlak tja in nazaj. Baje tako zahteva znana komodiieta obmejnega carinskega urada v Mariboru. Sicer je res, da ta urad posluje po geslu »ima vremena«, ampak da bi hoteli biti tako ko-modni, da bi niti dveh vlakov ne odpravili, tega skoro ne moremo verjeti. Postaji Pesnica Jn St. lij naj bi bili vbodoče kot vstop in izstop samo za ljutomerski vlak. Pri osebnih vlakih MariSor— Dunaj odpade vbodoče na obeh postajah tako izstoo, kakor vstop. Tako namreč želi naša obmejna carinama. Od Drave. Mariborski pripravljalni odbor »Slomškove zveze« razDošilja raznim učiteljem predrzna vabila k pristopu. Kliče: »Nič omahovanja in od aganja, nič nepotrebne bojazni, ampak nemudoma pošljite prijavo na priloženi tiskovini!« Tesno jim že gre. Tabor je blizu in pom-gali bf nai še nekateri. Prišlo bode nekaj kr.mjskih Slom-škarjev in s temi hočejo fiiasko na romarskem taborju prikriti. Tovariši pozor! Glasbena Matica v Mariboru, K nocojšnji manifestacij zoper izgrede, katere so upTizorile podivjane italijanske tolpe v Trstu proti Jugoslovenom, se zbirajo pevci Glasb. Matice ob V* na 20, uri zvečer na Glavnem trgu pred spomenikom. Odbor. Glasbena Matica Maribor. V petek, dne 16 t. m. ob 18 uri (6. uri zvečer) se vrši zelo važna seja glavnega odbora in sicer v hotelu »Pri zamorcu« (posebna soba) Želeti je, da se te seje udeleže vsi. Slovenski trgovski nastavljene!, pozor! V soboto, dne 17. t. m. ob 20. uri sestanek v restavraciji »Narod iega doma«. Dolžnost vsakega posameznega je, da se sestanka zanesimo udeleži. Važno z ozirom ria prihodnji občni zbor. Pridite vsi! Vsem obiskovalcem veselice, katero je priredila mladina NSS, kakor tudi vsem velikodušnim darovalcem in sodelovalcem 'zrekamo tem potom prav lepo hvalo. NSS krajevna organizacija v Mariboru. Mar.borfani inStudenčani se odpeljemo v nedelio 18 t. m. z izletniškim vlakom iz Maribora gl. kol. ob 9 uri 20 (iz Maribora kor. kol- ob 9. uri 27) do* postaje Vuzenica, odkoder se podamo v 20 minut oddaljeni trg Muto, kjer se vrši prvi javni nastop mladega, čilega Sokola np grajskem vrtu (sedaj last Ciril-Metodove družbe). Vračamo se ob 23. uri z izletniškim vlakom. Ker stane vožnia iz Marioora do Vuzenice in nazaj samo 12 K in je trg Muta od postaje Vuzenica samo 20 minut pešhoda oddaljen, je pričakovati, da se večie število Mariborčanov in okoličanov pridruži Sokolom in Sokolicam, ter popelje na romantično Muto ob naši jezikovni in dr-1 žavni meji, kjer je še pred enim letom tekla lunaška jugoslovenska ‘kri. Nadaljevanje poročila o sokolski slavnosti v Prekmurju prinesemo jutri. Zahvala. Podpisano ravnateljstvo dekliške ljudske in meščanske šole I v Miklošičevi ulici se isk.eno zahvaljuje vsem blagim dobrotnikom, ki so z izdatnimi prispevki podpirali ameriško pomožno akcijo v prilog 164 revnim učenkam tega zavoda. Izkaz darovalcev le razviden v šolski zajutrkovalnici. Od nabranih 2000 K se je potrošilo za peko kruha 576 K, za kuharico 200 K, za ostale potrebščine 100 K, skupaj 876 K. Preostanek v znesku 1124 K se bo uporabil začetkom prihodnjega šolskega leta za nadaljno podelitev zajutrkov. Istočasno izreka ravnateljstvo leso-tržcu g Matiji Obranu najtoplejo zahvalo za 4 m3 drv. Ravnateljstvo dekliške ljudske In meščanske šole I v Miklošičevi ulici. V seji mestnega sosveta dne 8. t. m. je bilo soglasno sklenjeno, da se v korist mestnemu zakladu od 1. avgusta 1920 dale pobira dav-Sčina od sob oziroma od postelj v hotelih in drugih lokalih, ki se v njih prenočevanje obrtoma izvršuje Podrobni načrt leži na vpogled razgrnjen pri mestnemu knjigovodstvu To se daje v smislu § 76 občinskega reda za mesto Maribor javno na znanje. Osebe, ki bi nameravale nakupiti hišo St. 8. v Židovski ulici s stavbiščem 234 ter zemlj. pare. st. 96 ali hišo štev. 4 v isti ulici s stavb. pare. št. 229, 233, 235 in vrtom 95/1 ali oboje skupaj, naj vpošljejo v 14 dneh svoje ponudbe na mestni magistrat. Izlet na Koroško. Mariborski trgovci Prirede dne 25. t. m- skupen izlet na Klo-Pinjsko jezero. Natančneji podatki se objavijo prihodnje dni. »Jadran", naznanja svojim članom, da se za danes zvečer v restavracijo „Maribor" sklicani občni zbor radi protestnega zborovanja proti tržaškim dogodkom ne bo vršil. Vršil se bo pozfieje, kar se pravočasno objavi. Godba svira vsak dan izvzemši pondelj-kov v restavraciji „Matibor" na Grajskem trgu. 'Godba z lastnimi instrumenti je prvovrstna, kdor ne veruje, naj se prepriča, kesal se gotovo ne bo. Zato pa vsi v restavracijo „Maribor 1" Invalid, ki si mora služiti kruh z lajno, Išče spremljevalko od 30—40 let staro, ki bi *nu Pobiraj milodare. Beračice, ki bi bile pripravljene sprejeti ta posel, naj se zglase oa petka do nedelje v gostilni Ivan Leber, Tezno št. 10. Vozni ^ red za celo Slovenijo stane od danes naprej, kar jjjj je §e v zalogi komad le K 6' in se dobi v veletrgovini V. Weixl, Glavni trg. Porotno sodišče. Prvoboritelj Jugoslavije na obtožni klopi. Za spremembo velika zabava, drž. pravdnik sam navdušeno proslavlja velike čine doslej neznanega prvoboritelja Jugoslavije. In vendar je slučaj 20 letnega četrtogimna. zijca Ivana Cuješa zelo, zelo žalosten. Čuješ pač lehko reče: glejte mlado žrtev vojne. In če bi ga bil kdo v tej iskrenosti priznanja poučil, bi ga bil morda rešil vsaj skrajnih posledic te žrtve. Sicer se pa tudi nam čudno zdi, kako pride jugoslovenska porota do tega, da izravnava grehe izpod stare Avstrije. Čuješ je študiral v Celju, 1. 1917 je moral v vojake. Prehodil je mnogo mest, nazadnje je zopet prišel v Maribor k svojemu polku. Pj. šariti mu se ni ljubilo, ponudil se je za preskrbo živil za polk. In to je bila fantova po-guba. V nasprotju z vsemi predpisi , so ga — navadnega vojaka — preskrbeli z raznimi ordrami in listinami za dobavo živil iz voj. skladišč Beljak, Ljubljana, Kormin. Listine je lahko tudi ponarejal. Glavno kupčijo je imel v Beljaku, kjer je dobavljal navadno brez denarja kar cele vozove blaga, katerega večino je spravljal v svoj magacin, odkoder ga je pošiljal na vojaške stroške v svojo glavno privatno zalogo v Maribor Mlinska ulica 15. Mislijo, da je na ta način vojaški erar ogoljufal za več ko 100.000 K; on sam prizna samo za 22.000 K V ,,Villacher Zeitung" je inseriral kot „Tschuiesch Grosskaufmann, Cilli‘\ da išče veliko hišo s trgovino v najbolj obljudeni ulici; tudi v Mariboru je kupoval hišo od Havlička; tu je nameraval odpreti trgovino in jo napolniti z blagom iz vojaških zalog. Še pred polomom Avstrije so mu vendar prišli na sled, ga zaprli, toda ob prevratu ga izpustili brez obsodbe, ker je vojno sodišče v Gradcu pač uvidelo, da je bil Čuješ le eden malih, ki so Avstrijo na debelo oropali in da so tudi za dejanje Čuješevo odgovorni tisti, ki so ga postavili na mesto kamor absolutno ni spadal. In zato se vkljub nejasni le formelni razlagi od strani drž. pravdnika občinstvo še danes ni na jasnem, čemu se mi za te stare grehe Avstrije pulimo, za grehe, ki jih je Cuješ storil kot avstrijski vojak. Revež si je zasnoval fantastičen zagovor v smeh in zabavo cele porote. Izdaja se namreč za idealnega prvoburitelja Jugoslavije. Njegov tovariš Kamnik ga je opozoril, naj dela na to, da se Avstrija čimpreje vniči, čim bolj se jo goljufa, tem preje je bo konec, tem preje začetek Jugoslavije. Preds.: Postali ste torei jako dober Jugosloven ? Kaj ste sklenili, v čem naj obstoji to Vaše jugoslovenstvo ? — Čuješ : No. da vzamem veliko eraričnih stvari, jih skrijem za jugoslovansko državo. Živila se lehko spridijo, te sem dal vojakom, druge spravil za Jugoslavijo ali pa prodal, z denarjem sem skušal kupiti hišo ter jo izročiti jugoslovenski državi za šolo, ki je za Beljak jako potrebna. Bilo je vse tako „vzorno urejeno", da mu dolgo niso prišli na sled. Čuješu obremenjujejo tudi tatvino dveh pisalnih strojev v pisarni dr. Lipolda. On to odločno taji, zagovarja se na nekega Rolanda, ki mu je naročil naj nese zavitek v Ponikvo na gotov naslov, kar je tudi storil ne da bi bil vedel, da je v zavoju stroj. Na tem delu je bil Cuješ silno neroden, orožništvo v Ponikvi ga je prijelo v trenutku ko so v Celju dobili drugi stroj, katerega je nesel drugi neznanec z istim blagom; ker se je od Poljčan dalje peljal „slepo‘‘, so ga prijeli, zastavil je stroj, za katerega se ni utegnil več brigati, ( ker so drugi dan vsled Čuješeve nerodnosti na Ponikvi že uganili, da sta to dva tiča iz enega gnezda. Pravzaprav je tatvina pri dr. Lipoldu ostala še zdaj nepojasnjena ozir. neugotovljena, kdo je pravj storilec. Čuješ je bil vseh obtoženih dejanj (tudi tatvine in udeležbe tatvine pri dr. Lipoldu) krivim spoznan in obsojen na 4 leta težke ječe. Njegov apel na porotnike: Ne pustite me pogubiti se med hudodelci 1 je ostal glas brez odmeva. Šport. »Š. K. Maribor* — „Rapid“. Zadnjo nedeljo se je vršila v ljudskem vrtu ob 18 uri popoldne med navedenima športnima kluboma nogometna tekma za prvenstvo. — Zmagal je „Rapid" s 5 : 0. — Zasledovalci igre so takoj lahko opazili napadalno silo in premoč „Rapida", zlasti v prvi polovici igre. — Ta klub razpolaga z trajniranim moštvom, preizkušenim v večih borbah, — med tem ko je „Š. K. Mari. bor* nastopil letos prvič. — Ooazilo se je pa istotako, da razpolaga tudi K. Maribor* z dobrim moštvom, ki pa pri igri ni bil s svojimi vlogami pravilno razdeljeno. — Videti ni bilo nobene prave kombinacije in preračunjene igre, dasi so nekateri igralci naravnost izvrstno igrali. — „S. K. Maribor" manjka vaje, katera se najbrže zanemarja. — Tudi špotni prostor tega kluba se pripravlja prav po polževo in bode najbrže poprej jesen, predno bo priprav Ijen. —-Torej na delo! Prepričani smo, da lahko „S. K. Maribor" s takimi igralci, če pridno vadi, lahko doseže odlično mesto med nogo-metnošportnimi klubi, kar je gotovo zelo važ.io «a naše mesto. — Želimo pa tudi videti lepih iger. — Pri tem si pač ne moremo kaj, da ne bi omenili neprijetnih dogodljajev pri nogometnih tekmah v ljudskem vrtu, — Že parkrat se ie precejšnji del nemških gledalcev oi.našal tako kakor če bi bili kje v Nemški Avstriji, ne pa v Jugoslaviji in v slovenskem Mariboru — Dru-zega š; za danes ne omenimo, v bodoče pa, če se bodo dogajale še take stvari, bode pa potrebno drugače postopati. — Tudi ni na mestu, da se spušča med gledalce različne paglavce, ki ne pridejo tje z drugim^ namenom, nego kričat žvižgat. Opazovalec. Kultura in umetnost. ,«,..”l?okume'ltl Koroščeve stranke izleta 1914. I zvezek". I-.dala in založna „Domo-vina“ v Ljubljani. Cena 4 K, s poštnino priporočeno poslano 140 K več. — Kakor strela z jasnega je zadela pričujoča knji-žica naše klerikalce, ki so mislili, da sta pozabljena njihovo brezprimerno svetohlinstvo in podlo denuncijanstvo, katero so zagrešili njihovi voditelji v neštevilnih slučajih na naših kruto preganjanih somišljenikih. Kakor težki udarci padajo po njih ravno v tem času, ko so si lastili toliko pravic, klanjati se srbski dinastiji, katero so leta 1914. sramotili in omalovaževali na najgrši in najostudnejši način. Dolžnost vsakega pošteno mislečega narodnjaka bodi, da si jo takoj naroči, dokler traja zaloga. Zadnje vesti. Najnovejše poročilo iz Trsta. LDU Trst, 14. julija. Iz podrobnosti, ki jih prinašajo današnji lokalni listi, o včerajšnjih divjaških pustošenjih italijanskih nacionalistov, izhaja^ da je bilo poleg podružnice Ljubljanske kreditne banke in Jadranske banke razdejanih mnogo • drugih slovanskih obratov; tako odvetniška pisarna člana naše mirovne delegacije, dr. Otokarja Rybafa, nadalje odvetniška pisarna dr. Josipa Wilfana, predsednika političnega društva „Edinost“ in dr. Konrada Voduška, uradni prostori Hrvatje štedionice in Splošne hranilnice, nadalje tiskarna „Edinost", kavarna „Commercio"f gostilna Lenček in Makarska, šola in pisarna srbske pravos avne cerkvene občine, knjigarna Štoka, spedicijska tvrdka Balkan, tvrdka F. E. Kranc in druge slovanske trgovine in obrati. Stanovanje delegata SHS na Piazza Venezia je bilo popolnoma demolirano, istotako uradni prostori delegacije SHS v ulici Mazzini. Razdejalci so sneli tukaj tudj državno zastavo* ki je bila izvešena v uradnih prostorih dele-, gacije v II. nadstropju in jo vrgli na cesto, kjer so jo demonstrantje raztrgali jn jo potem razcefrano nosili v triumfu. Narodni dom, v katerem so demonstrantje na več kiajih in* v raznih nadstropjih s petrolejem in bencinom zanetili ogenj, je popolnoma zgorel. Od krasne stavbe je ostalo samo zidovje. Moški in ženska, ki de nista mogla rešiti iz gorečega Narodnega doma, sta skočila iz tretjega nadstropja hotela „Balkanl' na ulico. Oba sta se težk • poškodovala. Moški je poškodbam podlegel. Več oseb, ki so jih demonstrantje smatrali za Jugoslovene, je bilo pretepenih in dejansko napadenih, med njimi več dalmatinskih kurjačev in neki kalabrež ki so ga smatrali za Hrvata. Več oseb je bilo •abodenih a nožem, med temi kuhar gostilne Bounavia in neki italijanski poročnik, ki sta umrla na zadobljenih ranah. Listi naštevajo mena kakih 25 oseb, ki so bile ranjene od 'trelov, ročnih granat ali bodal ali pa so za-lobile opekline. Protest Ljubljane proti tržaškim dogodkom. LDU. Liubliana, 14 julija- Vsied vesti o italijanskih barbarskih grozodejstvih v Trstu, ki se je danes do' oldne hipoma razširila po mestu in izzvala povsod največje ogorčenje, se je danes zvečt-r ob 20. uri zbrala na prostem trgu pred hotelom «Slon« večtisočglava množica vseh slojev, da da duška svojemu ogorčenju s protestom proti divji gonji, Ui jo je započel italijanski šovinizem v zaseden h krajih. Množica je odšla v veličastnem izprevodu pred deželno vlado, kjer je pela narodne himne in z ogorčenimi vzkliki dala duška svojemu srdu proti italijanskemu divjaštvu, dočim se je deputadja predstavila predsedniku deželne vlade dr. Brejcu in ga naprosila naj sporoči soglasen protest ljubljanskega prebivalstva osrednji vladi. Predsednik deželne vlade dr. Brejc je stopil na balkon in zagotovil, d.i sporoči takoj protest osrednji vladi, ki kot koncentracijska vlada umeva težnje vsega naroda. Nato ie pozval manifestante, naj se ta manifestacija tudi konča tako veličastno. S tem se bo služilo tudi bratom onstran demarkacijske črte, katerim izreka s tem svoje najglobokejše sočutje. Tisočglava množica je šla potem pred Dravsko divizijsko komando, kjer so nastopili trije govorniki, med temi en Splitčan in en Tržačan. Govorniki so v orgočenih besedah žigosali barbarska grozodejstva Italijanov napram našemu življu v Splitu, Trstu in v zasedenih krajih sploh ter rotili zbrane manifestante, naj ne mirujejo prej, preden ne bo rešen še zasužnjeni del našega naroda izpod tujega jarma. Od tukaj je odkorakala množica, ki je trajno naraščala, pred stanovanje komandanta Dravske divizije, generala . Dokiča na Aleksandrovi cesti. Ko se je general prikazal na balkonu, so zaoiile ovacije jugoslovenski vojski. Ko se je navdušenje nekoliko poleglo, je general Dokič izprego-voril na zbrano množico ktepek, navdušen govor. Rekel je med drugim: Pojmim vaše razburjenje nad zadnjimi grozodejstvi. Vedeti morate, da imamo vlado, ki vživa zaupanje vsega naroda in ki bo dovolj močna, da va* ruje interese vsega naroda in izvede narodno voljo. Radi tega morete računati na našo vojsko, ki je tudi dosedaj dala odličnih rezultatov in ki je še lansko leto na Koroškem odrešila naše brate. Naša vojška je sedaj še jačja in postaja z vsakim dnem jačja. Računajte, da bo nia rodna vlada umela izvesti narodno voljo, podpirana od take dobre vojske. Ob zaključku je general pozval nav/oče, naj bodo hladnokrvni navzlic vsemu in naj se ponašajo vredne imena kulturnega elementa. Govor generala Dokiča je izzval veliko navdušenje. Razoglava je množica zapela »Lepo našo domovino« in »Bože pravde«, nakar se je mirno razšla. Italija anektira Reko! LDU Zagreb, 14. julija. „Narodno tijelo" poroča iz Bakra da se na Reki govori, da pride v italijanski vojski na Reki do velike \r-premtfmbe. Giolitti se je baje dogovoril z D’ Annunziem, da se bodo dosedanji legionarji smatrali za redno italijansko vojsko ter da bo na ta način takoi prenehala vsaka demarkacijska črta med Reko in Italijo. To je z drugimi besedami, da se bo na ta način izvedla aneksija Reke po Italiji. Položaj v Splitu. LDU Split, 14. julija. Ameriški admiral je pozval vse ameriške bojne ladje, ki se nahajajo na jadranskem morju, da pridejo v Split. Dosedaj sta dospeli bojni ladji' »01ympia« in ena križarka. Včeraj se je ukinila blokada Solita, Danes je dospel iz Zadra parnik »Adria«. Ker so oblasti naknadno dovolile svečan pogreb umorjenega begunca Miša, vrše se velike priprave, da ! bo sprevod kar najbolj veličasten. V mestu se zbirajo prispevki za sirote umorjenega. Do včeraj so nabrali 10.000 kron. LDU Split, 14. julija. Kef so naše oblasti odbile zahtevo, da naj se mrtvi poveljnik Gulli pokoplje z vsemi vojaškimi častmi z naše strani se je vršila včeraj ob eni uri popoldne na bojni ladji »Puglia« pogrebna svečanost, kateri je prisostvovalo tudi 123 italijanašev iz mesta. Trupli poveljnika Gullija in umrlega mornarja so prenesli na torpedovko, ki je odplula v Šibenik. Naše oblasti so izdale varnostne odredbe in je občinstvu prepovedan dohod na obal. Incidenta ni bilo. LDU Split, 14. julija. Italijani so slikali dogodek tako, kakor da so bili oni napadeni in da niso oddali niti enega strela. Vsled tega je komisija, ki sestaja iz ameriškega admirala in naših oblasti, ugotovila, da so Italijani zelo mnogo streljali ter da so streljali celo z bojne ladje „Puglia", kar se vidi na ranah naših ljudi, ki so zadobili rane vsled strelov iz daljave. LDU. Split, 14. julija. Razpoloženje v mestu je zelo dobro. O zadovoljstvu Italijanov ne more biti govora. To je izjavil, kakor se govori, Italijanom sam ameriški admiral Andrews, ki se zgraža vsled izjave Italijanov, da oni sploh niso streljali. Italijani ščujejo zveste Albance i na nas. LDU Beograd, 14. julija. Po porošjlih iz- južne Srbije je četa Albaneev, oborožena z itajijanskim orožjem, prestopila na jugoslovensko ozemlje. Naše straže so jih zapodile in jim povzročile velike izgube. Iz Prizrena poročajo, da se tudi tamkaj opaža enako gibanje. Naša valuta. Maribor 15. julija. Naš dinar je dosegel včeraj v Švici višino 37, krona pa 9-20, dočim notira lira še vedno le 33 55.__ Nemiri v Perziji. DKU Berlin, 13. julija. Po poročilih iz Tokija so v Perziji izbruhnili nemiri. Organizacija ukrajinske vojske. LDU Moskva, 13. julija. Po poročilih z zapadne fronte je za poljsko linijo dospelo več zavezniških komisij, da reorganizirajo ukrajinsko vojsko. Napredovanje častnikov. LDU Beograd, 14. julija. Na Petrov dan je v naši vojski napredovalo 610 častnikov, ki so prej služili v avstro-ogrski vojski. Naoredovalo je tudi 160 častnikov bivše srbske vojske. Rezervni častniki tokrat niso napredovali. Izda|a: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.« Mala oznanila. Ifvinalira v prid družbe sv. Cirila in Metoda. VZigailte Glavna zaloga za mariborski okraj in Prekmurje pri M. Berdajs, Maribor. 3—3 lla nrnrlai 3 sedla (kompletna), 2 para Škornje na prOdaj in 1 umivalnik. Vprašanja: Franko-panska ulica 20, II. nadsth 2—1 rn in dne 14. julija od Magdalenske IZgilDIla S6 JC lekarne do topničarske vo- jašnice usnjata torbica z denarnico okoli 400 K, en ključ in dva žepna robca. Pošteni najditelj naj odda najdene stvari proti primerni nagradi na upravo »Mariborskega delavca«. Amerikanski žurnali vodstva za trgov in industr. podjetja se prodajo. Pod »Žurnal* na upravo list*. 1X2- za mesec avgust in september 2 meblo- ISlC J*C vani sobi z 3 poste'jami za solidnega- gospoda z dvema otrokoma. Mestno elektriško po-' djetje v Mariboru, Jurčičeva ulica 8. Drnrla to ve^ ve,ikih zabojev iz močnih desk, rlOUa JC ki se dajo še dobro uporabiti. Vpraša se pri Mestnem elektriškem podjetju v Mariboru, Jurčičeva ulica 8. ItMIHtHMIMNMNMNt Zlatorog milo ]e najboljše in najceneje, g:: Povsod za dobiti! :: 10-7 izdeluje kristalno . pm m\Wm UTilli sodo, svete in to-3 * u aletno milo. -'r- MillillOf. ,1 • .mkiiiNn 1 V restavraciji „MARIBOR“ Grajski trg t nlfj SKj ZoDuVllu / št. 1, dnevno izvrstna godba na lastnih ♦ J Jy instrumentih. ,Začetek ob 16. uri poč. ♦ Brez vstopnine, pobiranja in povišanih cen. — Priporoča se od 16 K naprej pristna vina in topla X kakor mrzla jedila. S spoštovanjem Šober * Največje domače podjetje v Jugoslaviji! Spedicijski oddelek: Prevažanje vsakovrstnega blaga na mariborskem trgu, špedicija vseh vrst, zacarinanja, prevoz z nabiralnimi vozovi na vse strani, selitve s patentiranimt vozovi, vsktediščenja raznega blaga in pohištva. Trgovska, špedicijska in komisijska delniška družba Pisarna: Cankarjeva ulica štv. 1 Teielon interurb. 375 Redne zveze z največjimi tu- in inozemskimi tvrdkami. Blagovni oddelek: Prodaja vsakovrstnega blaga na debelo, imoort ter eksDort, prek-morska kupčija- Komisija: Prevzame se vseh vrst blago v prodajo.