Gospodarstvo. KAK0 SF, SPLACA PRIDELOVANJE ŽITA IN PROIZVAJANJE jMLEKA? Za naše razmere se eicer še niso objavili tozadevni toč ni podatki, vendar nam koristi in nas zanima, da poizvemo, koliko stane pridelovanje raznih gospodarsldh pridelkov v krajih, katerih razmere so mestoma podobne našim. Tako je n. pr. ugotovil knjigovodstveni urad nižje-avstrijske kmetijske zbornice na podlagl zanesljivih in toomih knjigovodstev vzornih kmetij pridelovalne stroške za žito in roleko in sicer za leto 1926. Zadevna ugotovitev se je izvršila na podlagi švicarskega načina g. Laur-a. V navedenih kmetijskih obratih so bile leta 1926 dejansko dosežene povprečne cene za 100 kg v dinarjih: pri pšenici 318.08, pri rži 218, pri ječmenu 244, pri ovsu 216 in pri mleku 276.24. Pri obrestni meri delujoče glavnice (aktivnega kapitala) 6.5% bi znašali pridelovaliii stroški za 100 kg: pšenice 375.76, rži 321.76, jeomena 318.48, ovsa 289.84 ,in mleka 329.44 Din. — Pri obrestni meri delujoče glavnice 3% bi znašali .pridelovaM strošM za 100 kg: pšenice 316, rži 264, ječmena 266.48, ovsa 246.96 in mleka 278.08 Din. Pri obrestni meni delujoče glavmice 0% bi znašali pridelovalni stroši za 100 Ikg: pšendce 270.32, rži 228, ječmena 226.16, ovsa 209.12 in mleka 235.60 Din. Iz navedeniih primerov je povzeti, da so povprečne cene pšenice krile leta 1926 le triodstotno obrestovanje vlo* ženega kapitala. Leta 1925 so krile povprečne cene pšenice obrestovanje delujoce glavnice še v izmeri 6.5%. Cene rži leta 1926 pa so bile nižje kot pridelovalni stroškd, čeprav ne vpoštevamo nikakega obrestovanja vložene glavnice. Pridelovanje rži je torej lansko leto pomenilo na Nižje-Avstrijsikem občutno izgubo. Povprečne oene ječmena so obrestovale delujočo glavnico leta 1926 z 1.5%, oene ovsa pa z 0.5%. Nekoliko prijaznejsa je tozadevna sl-ika pri mleku. Povprečna cena mleka Din 276.24 za 100 1 je obrestovala vloženo glavnico z 3%? n Cene navedenih kmetijakih pridelkov se gibljejo torej na Nažje-Avstrijskem v zelo skromnih in mnogokrat v docela neodgovarjajooih mejah. Ako bi se podobni računi in gotovitve napravile tudi pri nas, bi brezdvomno ne prišli do boljšega zakljuoka. Nikakor ni torej neupravičena in pretirana naša skromna zahteva, ako povdarjamo potrebo, da naj bi cene kmetijgkih priddkov bile tako visoke, da bi primerno obrestovale v kmetijski obrat vložene glavnice in da bi razen tega plačale še od kmeoke obitelji izvršeno delo. Do izpolnitve te skromne želje in zahteve pa pri aas spričo sedanjih narodno-gospodar&kih razraer in spričo zaostalega kmetovanja še menda ne bomo kmalu prišli. F. Wernig. VINOGRADNIŠTVO. Stanje vinogradov. Zadnji dež je zelo blagodejno vplival na grozdje, ker smo imeli precej sušno Ln vetrovno vreme. Grozdje se je lepo razvilo, dozoreva in sladkoba raste z vsakim solnčnim dnevom. Prejšnji teden brani portugizarji so ikazali 15—18% sladkorja po klo&terneuburšM teht nici, kar kaže, da se je s trgatvijo prerano začelo. Mošti vsebujejo še precej kisline in še niso dosegli najvišje stopnje zrelosti v naših krajih. Ponekod so črvi naredili precej škode; ose srkajo sladki sad in škorci so vsakdanji gosti v vinogradu. Obeta se kvalitativno izvrstna trgatev, čeravno bo dosegla komaj 50—60% normalme letine. Cene se bodo razvile šele s pričetkom trgatve. Ne berite prerano! Strokovnjaki so mnenja, da bi znalo leto« imeti dobro vinsko kapljico, slično 1. 1917 ali 1921, ako nam zadnjd tedni ne bodo nagajali z deževjem. Ker je grozdje že mehko in sladko, mislijo mnogi, da je tudi že zrelo. Ko pa most odvre, se nenadoma prikaže neprijetna kislina, ki se v navidezno zrdlemu grozdju ni okusila. Takim rano branim vinom manjka pozneje fini duh CTetlice in harononija sestavnih delov. Kdor hoče imeti prav res kaj dobrega v kleti, naj ne bere pred 10. oktobrom, ako ga k temu ne prisiMjo izredne okolnosti. Uvoz vina v Avstrijo se je zopet nekoliko olajšal s tem da uvoznikom ni treba več prositi pristojnega nemškega ministra za uvozno dovoljenje. Vsak sme prosto uvažati ko likor hoče in kakega vina hoče ne glede na alkoholno stopnjo, samo da plaoa carino, davke in takse. Pred našo trgovinsko pogodbo z Avstrijo se je moralo plačevati za vsakih 100 kg vina bruto za neto 60 zlatih kron, ako je vino vsebovalo manj kakor 13% alkohola, in 30 zlatih kron, ako Je imelo več kakor 13% (13—18%. V trgovski pogodbi pa smodosegli, da smemo ;iz Slovenije xivažati tudi pod 13% vina po znižani carini 30 zlatih kron v izmeri 80.000 hl in sicer 40.000 hl belega in 40.000 hl črnega vina. Da se ta količiina ne prekorači, je dunajsko trgovsko iMinistrstvo vodilo natančno evidenco o uvoženem vinu in je dovolilo uvoz samo na podlagi uvoznega dovoljenja. Tudi to je sedaj odpadjo. Uvoz je prost za vsa vina, v vsaki množini, bela ali črna, najsi imajo pod ali nad 13% alkohola se plača samo 30 zlatih kron carine. Čeravno so uvozni stroški še vedno zelo visoki, ter znašajo okrog 6 Din za liter brez prevoznine itd. je vendar upati, da bo letošnja dobra kakovost naših vin v zvezi z gornjdmi olajšavami in slabimi izgledi na trgatev v Avstriji oživela zopet naš izvoz. HMELJ IN HMELJSKE CENE. Obiranje hmelja je z 20. septembrom končano v vseh evropskih državah. Prddelek je srednje dober ter bo zadostoval za potrebe pivovarn. 0 kaki nadprodukciji Jimelja letos ni govoriti; vse take vesti razširjajo brezvestni prekupcevalci, ki hocejo na ta naoin pridelovalce oplašiti ter dobiti pridelek po peni v roke. Letošnje zaloge hraelja se bodo lahko prodale. ; Srednjfeevropske države so letos pridelale pribMno sledeče kolicine hmelja: Čehoslovaška 196.300—206.900 centov po 50 kg; Nemčija 178.300—181.000 centov; Francija 68 000 centov; Jugoslavija: v Vojvodini 55.000—60.000 centov' v Sloveniji 15.000 centov, skupno 70.000—75.000 centov; Poljska 55.000 centov; ostale srednjeevropske države 3000 centov. Skupno znaša pridelek v Evropi razven Anglije in Rusije 570.600—588.900 centov. — To odgovarja poleg izvoza približno količind, katero potrebujejo evrop ske pivovarne na leto. Leta 1924 je znašal pridelek v Evropi 543.000 centov. Takrat je bil konzum piva mnogo manjši, kakor letos, pa je bil vendar celokupen pridelek gladko prodan. Do leta 1927 je poraba piva narastla, l&tošnja žetev pa ni za nmogo izdatnejša od zadnje, tako da je prodaja letošnjih zalog sigurna. Cene niso še nikjer ustaljene. V Žatcu na Čehoslovaškem je bilo dosedaj iz prve roke prodanega hmelja 50.000 centov. Za cent se danes plačuje 2000—2400 5K (1 čK je 1.68 Din). — V Nemčiji se plačuje v Nurnbergu hmelj po 130—260 mark (1 marka je 13.52 Ddn). Pri nas cene niso stalne, ravnajo se po inozemskih; trgovina še popolnoma počiva. Upati pa je, da bo tekom tega tedna hmeljski trg postal bolj živahen ter se bodo cene ustalile. V Banatu se prodaja hmelj oent po 2500—3000 Din (v Banatu je letos hmelj slabe kakovosti). Mariborski trg dne 17. septeinbra 1927. Slaninarji so pripeljali 25 s svLnjino in slanino, kmetje pa 21 s krompirjem, 20 z zelenjavo in drugimi živili, in 12 s sadjem naloženih voz na trg, kateri je bil tudi drugače zelo dobro obiskan in založen. Kupcdja je bila prav živahna in je trajala ta dan do poznega popoldne. Spremembe oen so bile le pri nekaterih stvareh malenkostne. Te so bile: govedini 10— 18 Din, teletini 15—17, svmjdni 15—30, ovčjemu mesu 8— 10, drobovinl 7—9 dn klobasam 18—40 Din za 1 kg. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 800 komadov. Cene so bile: piščancem 10—25, kokošem 30—50, racam 30—60, gosem 40—100, puranom 50—80, domaeim zajcem 10—35, belgijskiin zajcem 50, Angora zajcem 75, domacim golobona 20—30, grlicam 30 Din za 1 komad. Prd krompirju dn zelenjavi so večinoma ostale cene zadnjega tedna. Cvetlice 0.25—7, z lonci vred 15—75 Din 1 komad. — Lončena in leseaoa roba 1—125 Din, brezove metle 2.25—5 Din, lesene grablje 6—8 EKn, toporišča 8 Din, držala za kose 20 Din 1 komad. — Seno in slama: V sredo, dne 14. septembra, so 'kmetje pripeljali 24 vozov sena in 6 vozov slame, v soboto, dne 17. septembra pa 12 vozov sena in 3 vozove slame na trg. Cene so bile za 100 kg senu 55—87, slami pa 30—50 Din.