Ljubljana, nedelja, 26. avgusta 1956 LETO XII. Stev. 200 GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK ivan Šinkovec UREJA UREDNIŠKI ODBOR LUt izhaja vsak dan razen petka — Cena 10 dinarjev & 1996 m M c/Gueuka, PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SEI »LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 5. OKTOBRA 1934 — MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO 1. JUL. 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK — OD 1. JUNIJA 1952 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« Egiptski protipredlogi? Ali konferenca vseh držav, ki se poslužujejo Sueškega prekopa ali pa — nasproti Zahodu — še tesnejše sodelovanje bandunških dežel Kairo, 25. avgusta (Reuter). — fredsednik Naser je sprejel danes 'idijskega veleposlanika Alija Junga, ki mu je izročil prepis ‘ndijskega predloga za ureditev sueškega problema na londonski Konferenci. Predsednik Naser je sprejel dopoldne tudi indonezijskega zunanjega ministra Abdul-Fanija, ki se vrača z londonske konference, pa se je ustavil v Kairu. Po dvournem razgovoru z egiptovskim predsednikom Naserjem J® indonezijski zunanji minister Abdulgani novinarjem izjavil, da Je imel z njim razgovore o konferenci afriških in azijskih dežel, kateri bi razpravljali o sueškem problemu. Hkrati, je rekel 'udonezijski minister, proučuje egiptovski predsednik možnost, p bi sklicali konferenco, na kateri bi se zbrale brez izjeme vse dežele, ki uporabljajo Sueški pre-*pp. O teh dveh možnostih, bodisi o konferenci bandunških de- Napeto vzdušje na Cipru Nikosia, 25. avg. (Reuter). Zu-Pan Nikosie Zervis je danes izjavil, da morajo britanske oblasti *akoj sprejeti primeren načrt za ciprsko samoupravo. V izjavi sodelavcu nekega ciprskega časnika je Zervis dejal, da mora ta načrt utreti pot vrnitvi voditelja gibanja za priključitev Cipra h Grčiji Makariosa iz pregnanstva, ‘ker je edini, ki lahko v imenu Cipra sklene sporazum« z Bri-'anci o ureditvi ciprskega vpraša. Pripadniki gibanja za priklju-‘tev Cipra h Grčiji so razširili ^noči po nikosijskih ulicah letake, v katerih je razloženo stališče EOKA do Hardingove zadeve po predaji orožja. Hkrati Pa so bili britanski vojaki opozorjeni, da ciprsko gibanje ne bo srivo, »če bo tokrat obilno tekla **’**• Po glavnih ulicah Nikosie davi okrepili vojaške patrulje. 'zJernno stanje na vsem otoku je °U° podaljšano za tri mesece. Britanska policija je naprava preiskavo v prostorih osred-nje in krajevnih organizacij ciprskih kmetov po vsem otoku, generalni sekretar organizacije bil aretiran. °B URUGVAJSKEM PRAZNIKU Beograd, 25. avg. (Tanjug) Ob °bletnici neodvisnosti Urugvaja J® bil nocoj v urugvajskem poslaništvu v Beogradu svečan spre- Morko Nikezič v ČSR Beograd, 25. avg. (Tanjug). — Z ukazom predsednika republike je bil odpoklican dosedanji jugoslovanski veleposlanik na Češkoslovaškem Ivo Ve j voda. Z istim ukazom je bil Marko Nikezič imenovan za novega veleposlani-žel ali o široki mednarodni kon- log, ki ga bo odbor petih sporočil ^a v ČSR. ferenci koristnikov Sueškega pre- egiptovski vladi, »kar dobra< VELEPOSLANIK SUDERSONO kopa, bo predsednik Naser odlo- podlaga za pogajanja. Na sestan- NA AVALI čil po razgovoru s predstavniki ku z novinarji je rekel, da je v 25 ave rramtiirt — raznih dežel, ki so se udeležile zahodnih predlogih zamišljena Novi indon’ezijski veleposlanik v londonske konference. mednarodna uprava Sueškega B du Sudersono je danes E23E- &SL k0t DUJDa med' Prožil venec na grob Neznanega junaka na Avali. Slovesnosti so Ali Sabri: Najbolje pogajanja ni moč več govoriti o uporabi sile narodna kontrola, kot sredstvu za ureditev sueškega problema. »Ideja o uporabi sile proti Egiptu ne obstoji več. Odstopila je mesto ideji miroljubnega obravnavanja problemov, na- Obisk iz Poljske Delegacija Združene delavske partije je prišla na razgovore z voditelji naše Zveze komunistov Beograd, 25. avg. (Tanjug). V Beograd je danes prispela s posebnim letalom iz Varšave delegacija Združene delavske partije Poljske, ki jo vodi član politbiroja in sekretar CK partije Fran-ciszek Mazur. V delegaciji, ki se bo mudila v Jugoslaviji približno en teden, so voditelji oddelkov v Centralnem komiteju stalih spričo nacionalizacije sue- čelnik političnega kabineta egip-ške družbe.« | tovskega predsednika Naserja Ali Popoldne je bil minister Ab- Sabri je izjavil med krajšim po-dulgani v Ismadligi in si je ogledal Stankom v Ženevi, da se je vzduš-Sueški prekop. Pri tem se je se- je po londonski konferenci o Sue-znanil z delom nove egiptovske zu »malo izboljšalo«. O predlogih, uprave prekopa. ■ I sproženih na konferenci, je dejal, Snoči je Abdulgani po priho- j da se nobeden izriied njih ne du v Kairo izjavil, da je prispel ! sklada z glediščem egiptovske prisostvovali predstavniki držav- Tadeusz Daniszewski, član CK, nega sekretariata za zunanje za- J Jožef Machno, član CK, Stanislaw deve, komande beograjske gar- j Szmanski, član CK, in Stanisiaw Ženeva 25 avg (AFP) Na- ■ niz9e ln osebje indonezijskega j Kubaczek, dalje Michalina Tatar- ’ ’ veleposlaništva v Beogradu. ‘ kowna, članica CK in prvi z londonske konference v Egipt, da bi obvestil predsednika Naserja o stališču indonezijske vlade glede sueškega vprašanja. Dejal Beograd, 25. avg. (Tanjug). — Sejem Ljudske republike Poljske vlade, čeprav bi bil predlog Krišne Menona lahko podlaga za razpravo. Na vprašanje, kakšen razvoj in naša Zvezna ljudska skupščina je, da se indonezijsko stališče položaja je moč pričakovati, če sta se sporazumela o izmenjavi ujema s predlogom, ki ga je na bo egiptovska vlada odklonila svojih delegacij. Delegacija Sej-konferenci sprožil indijski delegat predloge večine udeležencev kon- ma LR Poljske prispe v Jugosla-Krišna Menon o ureditvi sueškega! ference, je Ali. Sabri odgovoril, vijo 3. septembra. Odhod delega-vprašanja, da vlada Indonezije da noče prejudicirati sklepa svoje cije Zvezne ljudske skupščine na »pripoznava Egiptu pravico do vlade, da pa se mu zdi metoda Poljsko pa je določen za 10. ok-nacionalizacije sueške družbe« in pogajanj najboljši način za po- tober. Izmenjava parlamentarnih da je prepričana, da bo Egipt ravnavo spora. Dalje je dejal, da delegacij med obema deželama, ki uspešno upravljal Sueški prekop, bo egiptovska vlada še nadalje ju veže toplo prijateljstvo, bo ne-Kakor poročajo iz Karačija, je branila izraelskim ladjam prehod dvomno pripomogla k nadaljnje- Prijateljska izmenjava obiskov med našo Zvezno ljudsko skupščino in Sejmom LR Poljske predstavnik pakistanskega zunanjega ministrstva izjavil, da je po mnenju pakistanske vlade pred- skozi prekop, ker ima pravico do mu razvoju vsestranskega in zate ga na podlagi člena 10 konven- želenega sodelovanja med narodi cije iz leta 1888. I Poljske in Jugoslavije v korist Menziesov prvi korak podoben ultimatu, toda Egipčani se ne bodo prenaglili London, 25. avg. (AFP) Predsednik avstralske vlade in vodja »sueškega odbora« se je sinoči sestal z egiptovskim veleposlanikom v Londonu Abulom Fetu-hom. V imenu odbora mu je izročil poslanico za egiptovskega predsednika Naserja. Poslanica vsebuje predlog večine na londonski konferenci glede ureditve sueškega problema. Po sestanku Priprave za obrambo Kairo, 25. avg. (Reuter). Generalni sekretar Arabske lige Abdel Hasuna je navezal stike z vladami arabskih dežel, da bi sklicali nov sestanek političnega odbora Lige. Politični odbor naj bi proučil položaj, ki je nastal po londonski konferenci o sueškem vprašanju. V ponedeljek bo v Kairu sestanek vodilnega organa vsearab- - - — » — o— . -------- — oucuicjv vvuuuicrgci uagcuia vacoiiau- Jern, na katerem so bili predsed- j ske sindikalne organizacije, na Zvezne ljudske skupščine Mo- katerem bodo baje pozvali vse »a Pij ade, podpredsednik Zvez- člane 56 sindikatov, naj se pridry. ega izvršnega sveta Svetozar žijo egiptovski prostovoljni vojski vUkmanovič, predsednik Zvezne- narodne osvoboditve. Kairski ra-Sa sveta Zvezne ljudske skup- dio poroča, da se je javilo zadnjo Seine Vlado Zečevič, člana Zve- noč na področju Kaira še 30.000 *nega izvršnega sveta armadni prostovoljcev. Po vsem Egiptu general Ivan Gošnjak in Veljko prirejajo zadnje čase v džamijah Zekovič in državni podsekretar pridige, v katerih pozivajo egip-*a zunanje zadeve Dobrivoje Vi- j tovsko mladino na obrambo de-^ 1 žele in narodnega dostojanstva. Pred novim procesom v zvezi s tržaškim vprašanjem Štirje Proseeani obtoženi zaradi napada na neki avto ob prihodu italijanske vojske v Trst Trst, 25. avg. — Danes se je po Trst, s kamenjem ali petardo na-mestu bliskoma razširila vest, da padli neki avto in ranili voznika, J® tržaško sodišče začelo preiska- ko se je vračal z meje pri Devinu, vo proti štirim Prosečanom, ki jih kamor je šel pozdravit italijanske obtožujejo, da so leta 1954, v noči vojake. Dva izmed teh Proseča-Pred prihodom italijanskih čet v nov še posebej obtožujejo sramotenja italijanske države, oziroma zastave. Vest o sodni preiskavi je silno presenetila ljudi po vsem Tržaškem ozemlju in še posebej Pro- Ponočl in zjutraj pretežno oblačno ^f.ane’ ki Je?° Povedati, da SO * vmesnimi padavinami. Cez dan blll njih obtoženi sovaščani tisti Jnenjajoče oblafino, predvsem v za- večer v družbi s sosedi na vasi, hodni ln severni Sloveniji krajevne eden na ie hil poln \r moctn talm Plohe. Temperature ponoči med 9 in . . mestu, taKO 14, v primorju okoli is, najvisje dnev- aa Je bilo povsem izključeno, da Je temperature do 24, v Primorju do bi bil kdorkoli izmed njih zaple-stopinj Celzija. ten v ta napad. Po Trstu ljudje stanje vremena: j lavno ugotavljajo, da je ta sodna Obširno področje nizke** zračne- “T n°V f,en V ^erigi ga pritiska, ki se razprostira od Brita- sistematične kampanje proti SO-mte do zahodne Rusije, se le počasi sedni Jugoslaviji ln proti trža-Pomika proti Vzhodu. Atlantske fron- škim Slovencem IH *_ talne motnje, ki so z njim v zvezi, , ’u ■ I javno Že Prehajajo alpske grebene ln bodo t«- casa podpihujejo nekateri kom noči prešle naSe kraje. 1 tržaški časopisi. VREMENSKA NAPOVED za nedeljo, it. avgusta vi bivše družbe Sueškega prekopa v zvezi z vprašanjem pilotov, dalje, kakšni gospodarske sankcije uveljavljajo zdaj proti Egiptu in, ali je britanska vlada sprejela egiptovsko ponudbo o kompenzacijah. Od zunanjega ministra zahtevajo tudi javno poroštvo, da britanska vlada ne bo uporabila vojske, da bi Egiptu vsilila mednarodno nadzorstvo nad Suezom. Ti poslanci pripadajo skupini 24 laburističnih poslancev, ki so pred londonsko konferenco izjavili, da bi bil sleherni poskus nasilne internacionalizacije Sueškega prekopa usoden za mir na svetu. z egiptovskim veleposlanikom je Menzies izjavil, da bo čez nedeljo ostal v Londonu in da upa, da bo medtem prejel odgovor predsednika Naserja. Predstavnik egiptovskega veleposlaništva v Londonu pa je izrazil danes mnenje, da odgovor egiptovske vlade na poslanico »ne bo prišel tako naglo«. Britansko veleposlaništvo v Kairu pa je izročilo egiptovski vladi celotno dokumentacijo z londonske konference, ki obsega okrog 800 strani. Po sestanku Menzies—Fetuh izjavljajo v britanskih krogih, da se je odbor petih obrnil na predsednika Naserja z vprašanjem, kdaj in kje naj bi se sestali člani odbora s predstavniki egiptovske vlade, da bi jim predložili in razložili načrt 18 dežel za ureditev sueškega vprašanja. V Londonu opozarjajo pri tem na »pripravljenost« odbora, da se postavi na zelo prožno stališče, če ga bo egiptovska vlada hotela sprejeti in da se pogaja o mednarodni konvenciji glede plovbe skozi Suez na podlagi Dulleso-vega načrta. Uradni krogi so zelo rezervirani v napovedih, ali bo predsednik Naser pozitivno odgovoril. Medtem pa Britanci poudarjajo trdno odločenost, da je treba zagotoviti sistem mednarodnega nadzorstva nad Sueškim prekopom. Britanski zunanji minister Lloyd je sinoči ponovno opozoril, da bi v primeru, če Egipt »ne bi sprejel pobude« odbora petih, nastal »zelo resen položaj«. Menzies se je davi posvetoval s svojimi svetovalci, nato pa z ameriškim predstavnikom v odboru Hendersonom ter tajnikom odbora, funkcionarjem ameriškega veleposlaništva v Londonu, Kirckom. Iranski optimizem , .Kiair°>25 avs- (Tanjug). Kair r “sk presoja danes londonsko TranslH 7nnnrf:* h "iT a konferenco kot popoln neuspeh A LT ' P°skusa zahodnih držav, da bi ££ £ ob odhodu iz Lon- samovoljno vsilile Egiptu uredi- dona izraz«1 prepričanje, da pred- tev sueškega vprašanja V tei °dlll,0nilJla: zvezi časniki poudarjajo,' da prečrta zahodnih deže1 o mednarodni bi eni pravzaprav ni bila »nacio-upravi Sueškega prekopa. Na l nalizacija prekopaj niti Zv zvočen Lk^feren^.Ke zadevi svobodne plovbe«,'^,ar- L7nifhi n »^rapeUh«, Več pravica malih narodov do do s w liptovsko vla- neodvisnosti in svobode. Na dru-do s predlogom 18 dežel. | gi strani pa so po mnenju kair- Tri laburistična vpraSanfaS bi'biu London, 25. avg. (ianjtig) — pristojna za obravnavanje spo-Irije laburistični poslanci so po- rov, predvsem sporov, ki ogro-slali pismo zunanjemu ministru žajo mir na svetu. Selwynu Llovdu, v katerem za- j »S politiko groženj, gospo-ltevajo, naj jim odgovori na ne- darskih sankcij in sklicanjem kaj vprašanj o vladni politiki, take konference, kakor je bila Vprašanja se nanašajo na to, ali londonska, so zahodne države je vlada intervenirala pri upra- kršile ustanovno listino in na- miru, je rečeno v obvestilu Zvezne ljudske skupščine o teh obiskih. Poljska parlamentarna delegacija bo štela devet članov in vodil jo bo predsednik Sejma, predsednik poljske Akademije znanosti Jan Dembowski. V Jugoslaviji se bo mudila 18 dni. Štiri dni ostane v Beogradu, potem pa potuje v Sarajevo, Titograd, Dubrovnik, Ljubljano, na Reko in v Zagreb. Ogledala pa si bo tudi državno kmetijsko posestvo Belje. Razen predsednika Sejma Dem-bowskega bodo v delegaciji član skupščinske komisije za delo in zdravje in glavni urednik »Tribune ludu« Valentin Fitkow, član skupščinske komisije za zunanje zadeve in prvi sekretar vojvodskega komiteja Združene delavske partije Poljske v Stalingradu Josef Olszevvski, član skupščinske komisije za kmetijstvo in predsednik v državni komisiji za gospodarsko planiranje Franszi-sek Blinowski, član komisije za delo in zdravje ter namestnik ministra za delo in družbeno zaščito Lesu Hajn, predsednik vojvodske skupine ljudskih poslancev iz vojvodstva Bidgoscz Witold Zacha-riewicz, profesor univerze »Nikolaj Kopernjik« v Torunju in podpredsednik skupščinske komisije za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo in predsednik Pre-zidija vojvodskega ljudskega odbora v Lodzu Julian Horodecki ter članica skupščinske komisije ,za proračun in finance ter podpredsednica ljudskega odbora v Zeleni gori Viktoria Hetmanska. INDIJSKI TISK PO NEUSPEHU V LONDONU Spor mora pred OZN Nem Delhi, 25. avg. (Tanjug). Današnji delhijski tisk pravi, da je bila londonska konferenca že vnaprej obsojena ua neuspeli in da je njen konec malo koga presenetil. Edina pozitivna stran konference je po mnenju »Jndian Lxpressa« v tem, da je z »razpra-vo in pogajanji zamenjala histerijo in z grožnjo s silo«. »Hindustan Standard« pa v uvodniku z naslovom »Močnejši pritisk« meni, da se zdaj »dozdevno manj govori o uporabi sile v obravnavanju sueške krize, da pa uporaba sile ni povsem izključena«. »Ko bi bile zahodne države res odkritosrčno zainteresirane na ohranitvi prometa , po Sueškem prekopu,« pravi list, »bi bile lahko poskusile vskladiti ameriški in indijski predlog«, ter pripominja, da ameriški' predlog ni sprejemljiv ne samo za Egipt in tudi ne za druge arabske in azijske dežele. Časnik ugotavlja, da je združitev 18 dežel v Londonu proti Egiptu brez pomena, ker so udeležence konference izbrali samovoljno tako. da bi dobil Zahod večino, ter prihaja do sklepa, da je »neodložljiva dolžnost Egipta m drugih azijsko-afriških dežel, I rtSpino sekretar Mestnega komiteja v Lodzu, Celina Rudzynska, direktorica centralne partijske šole in namestnica člana CK, Zdzislaw Engel, sekretar varšavskega vojvodskega komiteja in Czeslav Skonecki, namestnik glavnega urednika »Tribuna ludu«. Člani delegacije Združene delavske partije Poljske bodo imeli v Beogradu razgovore v Centralnem komiteju ZKJ. Med bivanjem v Jugoslaviji bodo obiskali tudi nekatere kraje na Hrvat-skem in v Sloveniji. Na zemunskem letališču so poljske goste sprejeli član Izvršnega komiteja CK ZKJ Svetozar Vukmanovič, člani CK Moma Markovič, Krsto Popivoda, Veljko Vlahovič in Vlajko Begovič. Navzoč je bil tudi poljski veleposlanik v Beogradu Henryk Grochulski e člani veleposlaništva. Ne Vin pri predsedniku republike Brioni, 25. avg. (Tanjug). — Predsednik republike in vrhovni komandant naših oboroženih sil Josip Broz Tito je sprejel danes opoldne na Brionih vrhovnega poveljnika burmanske vojske generalpolkovnika Ne Vina. Na sprejemu so bili tudi burmanski veleposlanik v Beogradu U Hla Maung, generalni sekretar predsednika republike dr. Jože Vilfan in generalmajor Joža Skoči-lič. Po sprejemu sta predsednik republike in njegova soproga zadržala svoje goste na kosilu, na katerem so bili tudi soproga veleposlanika Maunga, sekretar burmanskega veleposlaništva Sao Boe Saito, vojaški ataše polkovnik Ba Thike, podpolkovnik Bo Lwine in polkovnik JLA Dimitrije Sešerinac. Laos in Kitajska Peking, 25. avg. (Nova Kitajska). — Ob zaključku kitajsko-lapških razgovorov ob obisku lao-škega ministrskega predsednika Fume v Pekingu, je bil objavljen komunike, v katerem obe deželi poudarjata svojo vdanost načelom mirne koeksistence in odločnost, da med seboj razvijata stike dobrih sosedov. Komunike sta podpisala kitajski ministrski predsednik Cu En Laj in predsednik laoške vlade Fuma. V njem je rečeno, da bo laoška politika še nadalje politika miru in nevtralnosti, da se laoška vlada ne bo pridružila nobeni vojaški zvezi in da ne bo dovolila tujih vojaških oporišč na laoškem ozemlju. Kitajska vlada pa izjavlja, da odobrava in docela podpira stališče Laosa. Dalje' je poudarjeno, da bosta obe deželi obnovili »tradicionalno prijateljstvo« kakor tudi gospodarske in kulturne odnose ne glede na razlike v politični in družbeni ureditvi. da GHEORGHIU DEJ V UKRAJINI Kijev, Ž5. avg. (TASS). — Prvt sekretar romunske delavske stranke Gheorghlu Dej ln prvi podpredsednik imunske vlade Mogorios sta prišla skupino romunskih kmetijskih stro- predlože vprašanje Sueza kovnjakov na povabilo čk™KP*Vkra-OZN, da bi dosegli popolno in 3ine ,n ukrajinske vlade v Ukrajino Dravilno urpdifpv, n» neuraden obisk. Ogledali il bode pravimo ureditev«, 1 več kolhozov In sovhozov. Oblastni nastop odbora petih poglablja nezaupanje v kairski javnosti čela OZN,« prav, v zvezi s tem j na pilote sueške družbe plovbo problemom »Al Gumhuria«. Se- onemogočiti. Vladni »Al Saabi danii poloižaj ni posledica spora 1 pa poudarja, da je doživel Za-med Egiptom m Zahodom, mar- hod v Londonu neuspeh, izraža vec med svobodoljubnimi narodi pa tudi prepričanje, da zahodne "_aSplo,V- K° deže;le tudi indirektno ne bode upoštevale indijskega predloga. 2e sama vest o »odboru za Sueški prekop«, kakor tudi vest. da odbor ne pojde v Kairo, sta zbudili tu presenečenje. Tu pripominjajo. da bi morebitno vabilo, naj pridejo egiptovski predstavniki v kako mesto, ki bi ga določil odbor, pokazalo na željo, da bi spravili Egipt še bolj v neenakopraven položaj in pritisnili nanj. Glede na to spremlja jo ^ tu nadaljnje delo odbora z velikimi dvomi. Čedalje večjo pozornost pa zbuja prizadevanje azijskih dežel za sklicanje nove aziisko-afriške konference. list komentira podporo, ki jo nudijo Zahodu Iran, Etiopija, Pakistan in Turčija, načenja vprašanje, da-li niso te dežele tako ravnale zaradi tega, ker so »pod vplivom ZDA ali Velike Britanije«. Stališče teh štirih de^ žel, zlasti Pakistana, je vse' tukajšnje kroge presenetilo. »Akbar el Jon« pravi, da je konferenca pokazala neuspeh politike groženj in gospodarskega pritiska, ter izraža prepričanje, da bo Zahod zdaj svojo gonjo osredotočil na oviranje plovbe in poskušal s pritiskom Uspela mednarodna prireditev Mednarodna razstava vin odprta Razstavo je odprl državni sekretar za blagovni promet dr. Marijan Brecelj Včeraj dopoldne so svečano odprli II. mednarodno razstavo vin na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, številne prisotne goste je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora za II. mednarodno razstavo vin tov. Lučič, zatem pa je po krajšem nagovoru odprl razstavo državni sekretar za blagovni promet in član Zveznega izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj. Svečane otvoritve so se razen številnih predstavnikov političnega, gospodarskega in kulturnega življenja udeležili tudi podpredsednik Izvršnega sveta LRS Viktor Avbelj, član Izvršnega sveta Tone Fajfar, predsednik OLO Ljubljana dr. Marijan Dermastia, sekretar Okrajnega komiteja ZKS Ljubljana Janez Vipotnik, predstavnik zagrebškega konzularnega zbora g. Brigidi, predsednik celovškega velesejma g. Novak, predsednik Tržaškega velesejma inž. Sofplsio, župan in podžupan mesta Celovca ter romunska ln bolgarska delegacija. Državni sekretar 2e v jutranjih urah so za-za blagovni pro- plapolale zastave 19 držav na met je pretrgal upravnem poslopju Gospodarske-trak in odprl II. ga razstavišča in vzdolž Titove ceste. Nekaj po enajsti uri dopoldne je na ploščadi pred razstaviščem spregovoril v imenu pripravljalnega odbora njegov predsednik tov. Lučič, V otvori- mednarodno razstavo vin. IV. okrajna gospodarska razstava v Ptuju V znamenju izboljšanja kmetijske proizvodnje rptuj, 25. avg. Danes popoldne so odprli IV. okrajno gospodarsko razstavo. Odprl jo je predsednik OLO Ptuj Jože Tramšek, ki je ob tej priložnosti spregovoril nekaj besed o pomenu razstave in njeni vlogi v napredku gospodarstva v ptujskem okraju. Zanimiv je pogled na živo-pisano razstavišče -v Ptuju. Prostor okoli poslopja »Mladike« je izpolnjen z živahnimi barvami številnih paviljonov, zastav in napisov. Letošnja razstava je v znamenju dviga kmetijske proizvodnje. Na razstavnem prostoru prevladuje »Agrotehnika« z JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o Srebanju srečk 101 kola (plan II.) ki je bilo včeraj na Reki Srečke, ki se končujejo • spodaj označenimi Itevilkaml so zadelo dobitek dinarjev 020 3.000 6730 10.000 06160 20.000 44910 50.000 448280 100.000 u 400 81 1.000 1 901 5.000 00721 20.000 76171 20.000 13951 i-Ž I • 20.000 81251 30.000 60401 30.000 39731 50.000 572001 100.000 492321 100.000 266011 100.400 1 2 i, 200 12 tj j 600 92 'i fl. 1.200 862 3.200 ! 9552 j * 10.000 88852 30.200 30312 §!' 50.600 054022 w ’ 100.200 571572. i* tl 100.200 57073 I |W 20.000 42253 : Bi 20.000 58993 20.000 98153 i !ii ■ 20.000 65843 30.000 64343 'vi" 50.000 005113 200.000 14 illU 1 400 3604 10.000 j 4404 10.000 87644 20.000 61924 20.000 71884 20.000 72404 20.000 69964 30.000 63094 30.000 124864 100.000 407264 300.000 38045 20.000 33375 20.000 31615 30.000 134385 100.000 66 2.000 549176 100.000 160886 100.000 466076 1,000.000 408466 702.000 7 200 3597 10.200 09597 20.200 79947 20.200 237907 500.200 58 400 62738 20.000 17538 20.000 87758 30.400 1)4328 30.000 49768 50.000 257148 100.000 89 600 08059 20.000 40209 20.000 / 11379 30.000 503869 100.000 Premija 500.000 dinarjev 237907 v Tolminu; V poslopju »Mladike« razstavlja industrija in obrt. Obiskovalec, ki si ogleduje sobo za sobo, spozna živahno dejavnost industrijskih in obrtnih podjetij okrc* 200 ,«lič.ih kj,«*k,k strojev, ki so v središču po*or-; y Kidričeve^ tovarne >]m nosh obiskovalcev iz kmečkih | ^ slovenske Bistrice ter krajev ptujskega okraja Raz- , kovinske industrije v Ptuju. Obi-stavljene so vse vrste kmetijskih skovalce vabijo Jizdelki ptujske strojev od velikanskih ngolnih ,pletarne<> kiJ slovi izven naših plugov in traktorjev do drobnih meja j ^ebno pohištvo sodob-kmetijskih pripomočkov. ne Jdnevne gobe iz*~laravnega ja- Letošnja gospodarska razsta- katero ■ izdeiak) Sp!oš- r\,\PtulU se od Pr®: no mizarstvo v Ptuju. Tudi iz- teklih v tem. da so ze sppmladi delki tekstilne industJrije in osta-zasajene številne površine s km e- ]ih -h delavnic izJPtuja za- Letošnja gospodarska razstava v Ptuju kaže znatpi napre- dek gospodarstva v okraju in predstavlja pravo manifestacijo prizadevanja delovnih ljudi v teh krajih. To je vtis, ki ga ima vsakdo, ki prestopi prag živahnega razstavišča v Ptuju.—mr skovalcem, kakšni uspehi se lab ko dosežejo v kmetijstvu s sodobnimi agrotehničnimi ukrepi. Razen tega sO med nasadi poljedelski, sadjarsko-vinogradniški in 'živinorejski paviljon, kjer razni grafikoni kažejo učinkovitost sodobne kmetjske proizvodnje. V hlevih na razstavišču je 25 glav prvovrstne goveje živine, 5 konj in svinja z mladiči. Na gričku pod klopotcem je urejen matičnjak ameriških podlag na žičnih oporah, trsntca z zaščitno mrežo proti toči, prikazan pa je tudi stari vinograd in sodobno urejen vinograd na po- _ licah. Tudi travništVu, sadjarstvu Ljubljana, 25. avg. — Jutri in semenski službi je na razsta- ob 13.30 bo prispela z Reke v višČu odrejeno lepo mesto. j Ljubljano petčlanska ameriška Zelo zanimiv je lovski koti- ! trgovinska delegacija, ki se že ček, v katprem Okrajna lovska J dali časa mudi v Jugoslaviji, zveza razstavlja divjačino in pri- j Vodi jo naš rojak g. Anthonv kupno lovsko hišico. Tudi pri j Buchar, gospodarski strokovnjak tvenem nagovoru je orisal porast naše vinske proizvodnje ln neprestano povečevanje vinske Izvozne trgovine. Medtem ko smo v petletnem razdobju med letom 1934 in 1938 izvozili povprečno 16.968 hi vina, smo ga v letu 1954 izvozili že skoraj desetkrat več in sicer 153.530 hi v 25 različnih dežel. Vzlic temu pa z našim izvozom vina še ne moremo biti zadovoljni, saj izvoz še daleč ni sorazmeren s površinami vinogradov in obsegom vinske proizvodnje. Prav zaradi popularizacije naših vin in poživitve naše vinske izvozne trgovine so podobne mednarodne prireditve potrebne. Na mednarodnih razstavah se razstavljavci lahko spoznajo z različnimi vrstami naših vin in morejo že kar na mestu sklepati tudi kupne pogodbe. Predsednik pripravljalnega odbora tov. Lučič je sporočil tudi rezultate mednarodne ocenjevalne komisije in posebnosti letošnje razstave. Na razstavi sodeluje skupno 19 držav s približno 430 vzorci, cd tega odpade na Jugoslavijo 282 vzorcev ln na 18 tujih razstavljavcev 148 vzorcev. Od skupno 79 razstavljavcev sodeluje 52 domačih in 27 tujih podjetij. Komisija je od 430 vzorcev nagradila 308, pri čemer so podelili 36 zlatih, 231 srebrnih in 41 bronastih medalj. Med sodelujočimi državami je največ priznanj požela Jugoslavija, ki je tudi razstavila veliko več vzorcev kot ostale države. Seveda pa to dejstvo ne zmanjšuje uspeha jugoslovanske vinske proizvodnje, ki se je v ostri mednarodni konkurenci uspešno uveljavila. Omenjeni rezultati zgovorno pričajo, da so naša vina resnično kvalitetna in zaradi tega sposobna za plasma na svetovnem tržišču. Ob svečani otvoritvi je spregovoril tudi član Izvršnega sveta FLRJ dr. Marijan Brecelj. V začetku svojega pozdravnega nagovora je dejal: »Druga mednarodna razstava vin v Ljubljani z veliko udeležbo domačih in inozemskih razstavljavcev nam nudi razveseljiv dokaz, da so naša jugoslovanska podjetja in njihove gospodarske organizacije napravile pomemben korak v izboljšanju trgovinske izmenjave. Podobne gospodarske razstave so odločno presegle značaj zgolj zunanjih propagandnih prireditev, ker terjajo jasen in stvaren ekonomski odgovor: Kaj in koliko smo sposobni prodajati? Pozitiv- Ljubljane pluge, traktorje, stiskalnice, podjetje Gianazza iz Italije, Radix iz Švice in Seltz Wer-ke iz Zapadne Nemčije filtre, črpalke itd. Najbogatejši pa je paviljon, v katerem podjetje »Agrotehnika« razstavlja pluge, motorne in ročne žveplalnike, motorne vinogradniške škropilnice, mline za grozdje, stiskalnice, črpalke in drugo orodje. Novozgrajeno halo A pa se prireditelji spremenili v pravo vinsko naselje. Okusno urejeni paviljoni se kar kosajo, kako bi že s svojo zunanjo privlačnostjo privabili čim več obiskovalcev. Točilnice so obdane z zelenjem in sredi tega lični stočki in mizice. V tem komercialnem delu razstave sodeluje 23 domačih podjetij, med katerimi so renomirana izvozna podjetja kot Slovenija vino, Vino Koper, Istra vino, ljuto- Ameriška trgovinska delegacija v Ljubljani razgovore o možnostih in problemih izvoza v ZDA. * m Gostje so se zadovoljni zaustavili ob španskem paviljonu. Poskušali so stara vina iz Malage na bilanca v tem pogledu šele opravičuje take prireditve in daje njihovim prirediteljem moralno pravico utrditi jih kot obliko za uspešen razvoj blagovne izmenjave na inozemskih in domačih tržiščih. Mislim, da jugoslovanska razstava vin, ki ima letos že drugič v polni meri mednarodni značaj, opravlja uspešno prav to za naše gospodarstvo zelo potrebno funkcijo.« Zatem je tov. Brecelj govoril o velikem uspehu jugoslovanskih vin na tej mednarodni prireditvi, omenil možnosti za povečanje izvoza vina kot pomembne gospodarske dejavnosti in ob zaključku izrazil vse priznanje številnih panjih, ki jih razstavljajo čebelarji se ustavlja mnogo ljudi. Posebno pozornost vzbuja panj s Koga, ki je izrezljan iz lipovine v obliki možic-lja, kateremu iz ust odhajajo in prihajajo čebele. Pri ličnem bazenu, kjer švigajo ribe, ki so jih ujeli člani ribiškega društva, je največ najmlajših obiskovalcev. Tudi letos je haloška zidanica s slamnato streho privlačna točka razstavišča, od tu dalje pa se razprostira veselični prostor, kjer točijo prvovrstna domača vina. ( ministrstva za trgovino ZDA. An-thony Buchar je sin slovenskih staršev, rojen v Ameriki, kjer je tudi doštudiral/vendar kljub temu ni pozabil na materinščino, ki jo popolnoma obvlada. Namen delegacije je spoznati se z našim gospodarstvom ter izmenjati informacije o možnosti povečanega izvoza naših artiklov v ZDA. Delegacija si je doslej ogledala že več podjetij v Beogradu, Novem Sadu, Sarajevu, na Reki ter imela s tamkajšnjimi predstavniki gospodarskih organizacij in trgovinskih zbornic „ ... , , , .. organizatorjem razstave. Potem ,v_ Sloveniji se bo delegacija pa je pretrgal trak in proglasil zadržala dva do tri dni. V pone- drUgo mednarodno razstavo vin deljek dopoldne bodo imeli člani za odPrto. delegacije v Trgovinski zbornici I ..... LRS sestanek s slovenskimi pred-1 p° otvoritvenih svečanostih so stavniki izvoznih podjetij, po se- si zbrani gostje ogledali razstavo, stanku pa jih bo sprejel pred- Najprej jih je pot vodila po dvo-sednik Okrajnega ljudskega od- rani, kjer v ličnih paviljonih raz-bora dr. Marijan Dermastia. Po- stavlja v cficialnem delu 19 dr-poldne si bodo ogledali podjetje žav. Posebno zanimanje je ra-Slovenija-vino ter vinsko raz- zumljivo vladalo za jugoslovan-stavo na Gospodarskem razstavi- ska, španska, madžarska, grška in šču. Naslednji dan bodo obiskali portugalska vina, ki jim je medse lesno-industrijsko podjetje v narodna komisija podelila največ Logatcu, »Iskro« v Kranju, Ki- priznanj. V sosednji dvorani B je dričevo ter obiranje hmelja v moč videti vinogradniške in kle-Savinjski dolini, nakar bodo od- tarske stroje, ki jih razstavljajo potovali v Zagreb, kjer imajo domača in nekatera tuja podjetja ZDA svojo doslej največjo raz- iz Švice, Zapadne Nemčije, Fran-stavo v okviru zagrebškega vele- cije in Italije. Med drugim raz-sejma. M. G. stavlja Kmetijski magazin iz mersko gospodarstvo, ki je pr«* jelo sedem zlatih in 1 srebrno medaljo, zadružna agencija VI-NAG, ki razstavlja 45 vzorcev, Tikveš iz Makedonije, Navip i* Beograda, Vinoprodukt iz Zagreba, podjetje iz Hercegovine, tovarna alkoholnih pijač iz Mirna na Dolenjskem in še nekatera druga podjetja. Vsi razstavni prostori so zares okusno urejeni in govore v prid trditvi, da je mlada in vitalna ustanova v Ljubljani sposobna organizacije tako velikih mednarodnih prireditev, ki se po udeležbi držav in kvaliteti morejo prištevati med največje prireditve te vrste v svetu. Zato je še tembolj vsakomur žal, da se niso razstave številneje udeležila podjetja iz drugih republik in bi še z večjim zadoščenjem dejali, da je ljubljanska razstava popoln pri* kaz celotne vinske proizvodnje v Jugoslaviji. ig Otvoritev Jadranskega sejma v Splitu Včeraj so v Splitu odprli IH-Jadranski velesejem. Na njem so prikazani uspehi in moč gospodarstva našega obalnega področja, kakor tudi ostalih gospodarskih panog, ki so povezane s tem delom naše dežele. Na sejmu sodeluje 140 razstavljalcev PETER ZORKO: O svetih ljudskih odborov pristojnih za notranje zadeve po 100.000 din v Novem mestu na št. 572001 in v Mariboru na štev. 160886 in št. 571572. tov o tem vprašanju ni bil le ugotavlja- Zbrani material in podatki o teh škod-nje vrst, oblik in števila kaznivih dejanj ljivih pojavih je bil 10 dni pred sejo ter drugih nepravilnosti v naših gospo- poslan članom obeh svetov, tako da so darskih enotah, čeprav se je ob začetku se člani lahko pripravili. Na skupni seji seje predvsem o tem govorilo, temveč se je aktivno proučevala te zadeve večina je v glavnem obravnavalo, kaj naj se članov obeh svetov, aktivnost je bila živa pokrene, da bo manj nepravilnosti v na- in plodna ter so bili izglasovani til šib podjetjih, oziroma kdo naj in kaj sklepi: S„«. pristojni nptr.nje ador«. n. ...njo aadeve. Org.no«, » .otr.nj. ».j .tori, d. bodo »odlivi J SSSSSfSSffljf*.? svojih sejah razpravljajo o kriminaliteti deve se namreč P?,8... .P nliL J f sdošno družbeno premoženje Na tej ob- ditve. Organi delavskega samoupravlja-in o drugih nepravilnostih na podlagi do- koristni predlog, za zboljšanje njihovega sptošno ^ta sveta ug™ovUa da je v ne- nja marsikje že danes uspešno rešujejo knmentacije pristojnih organov in raz- delikatnega in odgovornega dela. Takšno ravnav. sta sveta čuvaj- pomanjkljivosti in napake v naših ood- glabljajo o vzrokih, zaradi katerih so bila sodelovanje je najboljš tendenc ska in vratarska služba da imamo pri- jetjih. Zato je potrebno predvsem te aruž- dejanja izvršena, in največkrat predla- preč.tev morebitnih birokratskih tendenc in vrnUMtt «uzDa. da^.mamo^pn ^ 0£0z0riti £ konkretne pri. gajo ukrepe ,d[ufim sy®tom '" Srooda™ roštt^za^akonitosdin napredek dela, po- ponekod slaba materialna evidenca, po- mere Sveta predlagata OLO, da naj te organom ljudskega odbora ter gospodar rostvo za zakonitost in P . • JV sebno evidenca nad materialom V tehno- probleme s celotnim poročilom in sklepi skim in družbenim organizacijam, tz sej- sebno še, ker s tem družba ustvarja ob- sebno evwem» nau matenaiom. ^ obravnav£ na . prihodni, nih zapisnikov svetov vidimo, da se sklepi jektivna merila za njih ponoči slabo osvetljeni, da se puščajo seji tudi okrajni zbor proizvajalcev. Na svetov često realizirajo v obliki ,PnP°ro- Takšnega obsega svoje glavne naloge vegij zneskj denarja čez noč po mizni- osnovi tega predloga je okrajni LO na čil, namenjenih drugim svetom in orga- sg danes zaveda že večina okrajnih sve- cab da se sjabo zapirajo izložbena okna. seji proizvajalcev obravnaval celotno nom. Za še uspešnejše Obravnavanje ne- tov> pr}st0jnih za notranje zadeve, pa uffotovjb s0 nadalje nepravilnosti pri problematiko, potrdil sklepe skupne seje gativnih pojavov bi bilo gotovo koristno, tudi že orecej občinskih svetov. zaposlovanju že kaznovanih na takih me- omenjenih svetov ter sklenil, da fredo če bi sveti Polep poročilorganov^zano- primJeri naj nam jasno pokažejo, stih^kjer iTvršni" kazniva “dejanja, po- odborniki tega zbora s temi podatki in v lanes naši okrajni sveti izvajajo manjkljivosti požarnega zavarovanja v sklepi ter priporočili med svoje volivce » vi -~i— L-i vr - i -1* i -------------------------------- x----—- v delovne kolektive. tranje »deve dobivali tudi ie material . « P' svojo glavno" dTuibeno 'nalogo. ki., ji'v podjetjih, primere nevarčevanja in raz- kazenskih kažejo tudi civilne sodbe šib- ^ da odpravlja;0 vzroke kaznivih de- sipništva družbenega premoženja, šuš- 2. Svet za gospodarstvo OLO bo pnpo- ka mesta v naši družbi in nakazujejo ^ d ih neRativnih pojavov. Ta- margtvo v nekaterih podjetjih, primere ročil delavskim svetom in upravnim od- Mt. »**!«». i».!'v«>a i>r“ej- .klepanj. ItoB^JP^.J.^J«}- *>£ pristojen za notranje zauevc, o. oua g prevoznimi gredstvi, slabo ravnanje z vosti glede varovanja družbenega premo- koristna pomoč inštituta za krimino ogijo notranje zadeve in splošno vagoni ob premikanju na železniških po- žen.ja svet priporoča, da se po potrebi univerze v Ljubljani. Zbiranje problema- a) avet za noirauj lotsf, siniah >—-1— »n-rtouitni rrntnnHarelip ustanovno v nodietnh začasne komisne, tike na tako široki podlagi bi imelo za upravo OLO Ljubljana je v aprilu iy>b stajan r nosledico aktivizacijo celotnega družbe- na skupni seji s svetom za gospodarstvo tajnosti, posledico aKtivizamjo ^muiuc^^^.^^^ qlo L^ubljana obravnaval nekatere po- bencev ( manjkljivosti premoženja. Pc tranje zadeve, z oblastnimi organi in za |'jafa'igtvo za notranji zadeve ter darskih predpisov v nekaterih podjetjih Čanja škode. . vod. ter z gospodarskimi, družbeni mi m okrajno tajmš ^ imere kapitaiistiene in brezobzirne men- 3. Organi delavskega samoupravljanja P«K,T.‘ » u“ Sl “att”0CiuYbr.vu... obeh >«- Urt* packala,la«. 1. d,u,o. naj u. svojih ,«,.h pol., d,u,.,a ot,.v Feldmaršalski ultimat I coska vlada je sklenila, da bo Kakor je bilo na žalost moč bodo priplazili prednje na kole- lopa ° 28. ^k to b ra. i T/io n° r e b b pričakovati, guverner Harding ni nih. To je podobno množični de- valcev tega afriškega ozemlja ki bil sposoben spoznati dejanskih portaciji, je rekel neki drug cipr- |e zdaj pod francoskim skrb £fn^,^aterih je E°KA °n' ^ PrVak' T° ZmanjŠUje m°Žn°- ' nafti se fzrekfo,™ li hoče v • Premirje ln pv*naikoTgrško zaroto o razkosanju Albanije, Načrt j^-; razumljivo, zasnoval »Turški narod«, nadaljuje Jalman,1 »ne more ostati ravnodušen spričo imperialistične igre, ki se dogaja okrog njega. Potrebno je, da usodo albanskega naroda razumemo kot svojo lastno skrb in da povzdignemo glas proti razkosanju teda naroda in proti temu, da bi postal suženj svojih dveh sosedov.« Na srečo so na svetu še čuječi lju- Prvi 111 drugi pa S€ V bistvu drže dje, in »Batan« ni edini, ki bije plat c-ta.rpga zvona. Med tistimi, ki so odkrili stra- 1 hotne spletke na Balkanu, je tudi gfški »Tolmi«, ki je že nekajkrat opozoril, da se snujejo strahotne stvari. i _ , . ,., , . * »V Beogradu so ustanovili skupni Eni ITllslijO, da je »nOVO« mOŽ-rusko-jugoslovanski posvetovalni gene- nost, da lahko človek razpravlja. Bogastvo tematike Lije je t članka rečeno, da je bilo W„ £drej^e tadf «ma£ Morile RazpraVe’ Zel° Štrok« razprave o tem vprašanju govora tudi na Krfa Albanije in Madžarske. V diplomatskih Zajemajo malone VSe. Na Polj- znameni da . vTi * ,Je ,n '»jaških krogih tako na Zahodu in skem razpravljajo O VSem. Na ko- (Dol priprave!) Turčije v tej novt sovjetski koaliciji... lma Varšava svetlobne reklame poslal po- n ‘ - ' • - - -,A-— — -1-------- • • * • Naposled zvemo, da r____________ datke o tem gnusnem načrtu in *a njen izstop iz Atlantske zveze. . tako rekoč na kraju samem ... »Treba ie opozoriti na to tragedijo Spričo resnosti položaja obl jn delati, da bi jo preprečili, preden bralcem, ’ *" * ““ J bo prepozno«, pravi Jalman. če bo nam- daljnjera ______ *ec strup imperializma prodrl na Bal- i mere, in sicer v taki obliki, kot bodo Pri jem poudarja, da gre dejansko za eU ne, ali pa obravnavajo mestni brjtan.ki rtčrt, katere*« cilj je, s proračun. Ljudje se vprašujejo, spletkami proti Američanom m enotni --v. • K, j j zahodni fronti osamiti Grčijo.« zakaj mesto nima lastniib dohod- (Kakšna velikanska koalicija!) j kov. razkriva ‘»Tofmh “ Na P^ročjutrgovine razprav- glede okupacije Soluna in »ustanovitve 1 D t6Wl, Sil je trgovina dis— ca ali naj gre to počasi, katere kulake je moč sprejeti v kmečke delovne zadruge, ali naj goje samo eno pasmo goveje živine, kako daleč naj gredo v obdavčenju individualnega kmeta in v obveznem odkupu, da kmet ne bo izgubil volje do dela. Na področju industrije ljudi zanima, ali naj gradi država kovinsko ali kemijsko industrijo, velike ali majhne tovarne. Ali naj bodo plače in norme nizke ali visoke? Na področju splošnega gospodarstva razpravljajo ljudje o načinih in poteh večjega izpodbujanja, o organizacij proizvodnje, upravljanju podjetij, o gospodarskih pristojnostih med vlado, ministrstvi, vojvodstvi, okraji in mesti, o vlogi direktorjev, o razdelitvi oblasti v podjetju med direktorje in druge organe itd. Na političnem področju se zanimajo ljudje predvsem za vlogo Partije. Ali naj bo Partija takšna, kakor je bila pred vojno, ko se je s prepričevanjem borila za svoja gledišča, ali naj nastopa bolj kot oblast s svojimi zahtevami in izkorišča vse možnosti, ki jih nudi oblast. Ali naj bo Partija krmar ali pa še nekaj več, namreč krmilo in propeler, ali naj parlament samo glasuje, ali pa naj daje tudi pobudo, razpravlja, odloča in odgovarja? Pred nekaj meseci so prvikrat samo z večino glasov sprejeli zakon o razširitvi nekaterih indikacij za zakonito odpravo telesnega plodu. Na področju kulture in umetnosti pa je razprava mnogo širša od formulacije »jazz« ali »ne«, socialistični realizem ali modernizem. ' »Mapna carfa« socialističnih odnosov Drugi mislijo, da novo na delež delavcev pri dobičku. Razprava je ugotovila, da je prenos nekaterih vladnih funkcij na vojvodske (oblastne) ljudske odbore samo stopnja k popolnejši decentralizaciji. Junijsko deklaracijo Tito-Hruščev v Moskvi je imenovala razprava »Magna carta« stikov med socialističnimi gibanji na svetu. Razprava je na področju umetnosti potrdila načelo, naj »zaduhte vse rože«, in sicer da ne bo to samo trenutna politika, po kateri bomo »mi« izbrali najlepše in najprijetneje duhteče rože, marveč normalen odsev svobode umetniškega ustvarjanja. Ta razprava bo vsekakor rodila še nove uspehe v demokratizaciji gospodarskega in družbenega življenja na Poljskem. Čedalje manj je ovir — kult osebnosti je bila ena izmed njih — da bi v analizi družbenih odnosov Poljske prišli do dna, do pravih temeljev, na katerih bodo proučevali lastno pot v socializem. Čedalje manj je ovir, nekaj pa jih je še zmerom, čedalje manj je odpora, r^kaj pa ga je še čutiti. (Konec jutri.) Po incidentu ob kitajski obali Washington, 25. avg. (Reuter). Ameriško mornariško ministrstvo je sinoči objavilo, da so našli truplo enega izmed 16 članov posadke ameriškega mornariškega patruljnega letala, ki je bilo sestreljeno severno od Tajvana. V komunikeju je rečeno, da je truplo tega letalca našel neki ameriški rušilec med ostanki sestreljenega letala »v mednarodnih vodah« blizu kitajske obale. Ameriško daljnovzhodno poveljstvo je ukazalo svojim letalskim in pomorskim enotam, ki so iskale sestreljeno letalo, naj se vrnejo na oporišča. Letalo sta iskala med drugim dva rušilca in ena nosilka letal. Agencija »Nova Kitajska« pa poročp, da so ameriške pomorske in letalske sile v četrtek in včeraj vdrle v kitajske teritorialne vode in zračni prostor. Skupina Snričn r.cncti ... ■-"■"‘a m »usianovuve ~~ -— *■ — — =- - — ~ i in vsestranska razprava. Ta kva- jeg, tribucija-06 je> tedai 111 p®**-!lificira™ ki jo uudje fcJr35teete*,!± «•*« .kcijc,..poročnjo"u zanclm^ I poročajo iz zanesljivih | virov, pa bi bila ustanovitev »avtonom- i ne makedonske cerkve«. »Tolmi« pa izraža tndi upravičeno nezadovoljstvo in skrb, ker njegovih svaril nihče noce poslušati: »Obrnili smo se na Grško cerlcev, na carigrajskega patriarha^ in zunanje ministrstvo, toda na nesrečo ni nihče vznemirjen, niti ne ... ^ Poljskem ni samo možnost raz- ameriških pomorskih enot se je prave. Po njihovem mnenju bi v četrtek ob zaščiti letal pribli-bila to le razprava zaradi razpra- žala nekaterim kitajskim otokom, ve. Novo mora izvirati iz tistega,1 včeraj pa so se ameriške enote kar rodi tako široka, svobodna pojavile v vedah otočja Cužan. Agencija označuje te akcije kot »hudo provokacijo«. Z VSEH STRANI SVETA OZN NA AMERIŠKO zahtevo I iz Trst« v Egipt * tovorom nekaj »to skeaa mesta Kalknte. Jeklarna, ki jo tisoč ton razne opreme za Izgradnjo grade po nalogn in načrtih indijske Preiskava zaradi katastrofe v belgijskem rudniku Marcinelle dJ25‘ kT"(1“W na|fn0^tŠin 80 - ! t reagirat,, kr £g-7^>-^ I mi M jL.™ ton podlagi sklepa belgijske vlade bo rudniku Marcinelle doslej našli s«i *e je »Tolmi« obrnil na napačen OZN je objavil, da »o od- peljali v Trst. SilHoSov fn Posebna komisija proučila vzroke trupla 250 rudarjev. Trinajst ru- i Satiov‘ Sicer pa že vedno ntegne poslati E"?*'11 sovjetskega državljana Viktorja nesreče v rudnik .Marcinelle darjev, ki jih še 'niso našli,'imajo | d^^ne^bL^rvs^^rVshrn^.č8: »eek* £ Kjer je po dokončnih podatkih prav tako Za mrtve. i ukvarjale z nevarnostjo spričo »avto- dolJue vohunstva. Bašlo smrt 263 rudarjev, medtem i T, y i i • I J. , ' ““flf makedonske cerkve«, politični in GRCII* ko iih ie bilo šest noškodovanih Reševalne ekipe so tudi danes | '»jaški vatikanski štabi pa bi rade voi _____ V L-rv 1 'Ir •** SDravIiale trimla S kote lO'?'? nn 1 rea^*raH na ogrožanje Soluna in naj ALBANIJE SO SE VRNILI v preiskovalni komisiji so pred-, spravljale "upia s ko te 1U35 na , zahrblne lajne v®jaš|,? 2 Atene). Repa-triacij® 217 bivših grških vojakov in oficirjev iz Albanije je zaključena. Re-patriiranci so prispeli v Pirej z grško ladjo »Aliakmon«. EGIPT STROJI ZA GRADNJO ASUANSKEGA JEZU Kairo, 25. avg. (AP). Italijanska tovorna ladja »Chiogga« je odplula davi ALŽIR SPOPAD BLIZU CONSTANTINE Alžir, 25. avg. (AP). Francoske oblasti so objavile, da so alžirski uporniki, oboroženi z avtomatskim orožjem, v okrožju Constantine obkolili francoski konvoj in ubili šest francoskih vojakov. V spopadu, ki je nato nastal, sta bila ubita ava Alžirca, ostali pa so se umaknili v gore. INDIJA GRADNJA PRVE JEKLARNE New Delhi, 25. avg. (Reuter). Avstrijska jeklarna iz Linza in zahodno-nemško podjetje Krupp iz Essena gradita popolno jeklarno v bližini indij- vlade, bo imela letno zmogljivost enega “ilijona ton in bo stala okrog sedtm ilijonov funtov.. Pozneje bodo zgradili še tri jeklarne, vsako z zmogljivostjo po en milijon ton letno. Te jeklarne pa bodo zgradila ameriška, britanska in sovjetska podjetja. SINGAPUR VOJAŠTVO S KOREJE — V ANGLIJO Singapur, 25. avg. (AFP). Bataljon T so ga iz Koreje včeraj pripeljali v Singapur, da bi se igap britanskih vojakov, ki so ga iz prihajajoč podjetja Bodriti je^reža in vizijskih^luJb,’ carinTTe^gos^odarskfh za not^nie^Iadeve^fnPb.ravnavala s?et ^anje obveznega zdravljenja kroničnih al zavarovati javljanje vseh nepravilnosti v zbornic in po potrebi tudi drugi. svet za gospodarstvo 0?0 Tiublmnl0 n«i S t ,et Je ^dl. skleai1’ da fe ce' podjetjih, nepravilnosti nriiavliati na pri* 7 1 •> • • ^ • i i . , -Ljubljana, naj lotni material s sklepi posije svetu z 1 h j j , nepra nnosti prijavljati na pri ? Gospodarske organizacije naj proti se s sprejetimi sklepi pošlje vsem občin- zdravstvo OLO z mnenjem; da bi tudi ta rilcem kaznivih dejanj dosledno uve- skirn ljudskim odborom v okraju s pripo- svet na seji obravnaval to zadevo Tudi ijavljajo premoženjsko-pravne zahtevke, ročilom, da ga tudi oni glede na njihovo to poročilo z vsemi sklepi je bilo poslano im uslužbencem, krsileem nrorlnlc^,, lcnnkrpfn/t r\ prbL I pm p f i --------~l_ ____i._* i: 11 • 11 r svet za gospodarstvo OLO Ljubljana, naj lotni material s sklepi pošlje svetu za stojnem mestu posebno^a iih sprožiti v ,*n‘:i °«P“u“<,Slje, 5aj proti *L8 ®PraJat.iml skleP* P^Uf vsem občin- zdravstvo OLO z mnenjem, da bi tudi ta organu delavskega samoupravi ian ia storilcem kaznivih dejanj dosledno uve- skim ljudskim odborom v okraju s pripo- svet na seji obravnaval to zadevo. Tudi 4 Priporoča se OLO in obč Žo da jav.lfaJ° premoženjsko-pravne zahtevke, rocilom, da ga tudi oni glede na njihovo to poročilo z vsemi sklepi je bilo poslano pojačajo inšpekcijsko službo ter da ii ll i'P; us'uzbencem, kršilcem predpisov konkretno problematiko obravnavajo na vsem občinskim ljudskim odborom. 3fx rSio m„si« d.ii 5i»“’ s,.rt°z'xr “,pIoš”upra™ » «v o—*« 1«. j. m. *. ugotavljali tudi razsipništvo, rievarčeva- pravnih zahtevkov ^iai hf » m ir notranje zadeve. ravnaval problematiko pokopališč. Ugo- nje. izvajanje družbenih planov, izvaja- ^dotočila pri javnem pravobranilstvu b) zaT Pf,ranie «deve in splošno tavljalo se je da se ne izvršujeio povsod nje enotne jugoslovanske gospodarske po- ki naj ima ^ri rJe„regih Pd, upravo OLO Ljubljana le obravnaval letos Predpisi v lastništvu in o upravljanju politike in drugo. • - f~,n7 luciino viogo. januarja problem »Alkoholiki — vprašanje kopališč, o odkazovanju grobov ter o po- 5. Po 74. členu zakona o izvršitvi kazni, proud* mpž- njihovega zavarovanja in zdravljenja«. Na biranju taks. Svet je razpravljal o slabi s* a kj in. ncuu iaAuua u uvrsiivi KaZ.Hl, 4* • 1 1 i. * 1 ' '-b “ iu *uia vijcu^__ t ________________ varnostnih ukrepov in vzgojno poboljše- nosl.za izpopolnitev lestvice zavarovalne osnovi zbranih podatkov tajništva za no- brigi nekaterih bivših občinskih ljudskih valnih ukrepov je na OLO ustanovljen PremlJe P1.1 gospodarskih organizacijah s tranje zadeve je svet ugotovil, da je bilo odborov za urejanje pokopališč, o skrbi za poseben odbor za pomoč tistim, ki so po i. » ie Prl d0l0c8nju te premije v letu 1955 na območju mesta Ljubljane pogrebe, o potrebi mrliških vež na poko- prestani kazni odpuščeni iz kazenskih uP0Steval? ®tanLe varnosti v individual- storjenih v pijanosti 2149 prekrškov od pališčih zunaj Ljubljane, o potrebi krema-..................... ■ . • . * . nem podietiu. sveta sta mnenin d» k; i;..j. i.: „ ,,, notranje zadeve in splošno seje sveta ljudskim odbo- TBrnrftirn.n " ,1 "I ■ ’ 1 v I ,----------- ‘‘ • ~ . ,viu iu vmojuciuu im l/l ‘TU SOci al is t i Čne Konom o izvrsnvi Kazni ter je v skladu Ij" V ----- podjetje plačalo skov. V letu 1955 je bilo pridržano do iz- zveze, ki je to vprašanje postavil na dnev- z nalogo, ki jo predpisujejo štatuti občin- „o za ar j no prem,J°- treznitve 2023 oseb, dnevno povprečno 5. ni red okrajnega plenuma socialistične skih ljudskih odborov v tej zadevi. Ti 9- Odnos do zavarovanja družbenega Na območju Ljubljane je med temi, ki so zveze. Celotni argumenti so bili poslani občinski odbori bi se lahko poleg že ome- premoženja in odnos do zakonitosti v na- često pridržani do iztreznitve, 72 kroničnih tudi Zdravstvenemu svetu okrajnega ljud-njenih nalog zanimali tudi za pojave ne- ^em gospodarstvu naj zaostrujejo vsi sveti pijancev. Organi ljudske milice te ljudi skega odbora, pravilnega zaposlevanja že kaznovanih v okrajnega ljudskega odbora in občinskih odpeljejo najprej v bolnišnico, če ugotovijo Svet za noirame podjetjih. ljudskih pri nJih P°škodb?. ali plezaj, t* pa jih po ,lpravo OLO Ljubljana organizira za jesen 6 V okrajnem merilu naj se ustanovi "Ja; To naj ne bo preveč prepuščeno le dam prvi pomoč vrača tajništvu do iz- leta 1956 širšo obravnavo o ukrepih za od- poseben posvetovalni organ, sestoječ iz svetu za notranje zadeve. treznitve. Ob malih poškodbah jim nudi pravljanje vzrokov nekaterih negativnih uslužbencev pristojnih panog državne 10. Priporoča se občinskim ljudskim PrYP 'P0]1100 miličnik. Alkohol je pri nas pojavov pri naši mladini. Svet je imenoval uprave, ki bi večkrat na leto proučil odborom, naj ne dajejo privoljenj za na- tudl m°can knmmogeni faktor. iniciativno komisijo, ki pripravlja potreb- skodljive pojave nezakonitosti na pod- stavitev že kaznovanih direktorjev, uprav- Svet je sprejel na seji predlog tajništva, na poročila in podatke za to posvetovanje, ročju gospodarstva I\a sejah tega organa nikov, poslovodij in računovodij, če bi da bi bilo treba z osebami, ki so do one- Ker sega to vprašanje v več področij in ni nfi-i ,zniei]Ja J11!®*!6 2 .V nje, ti hoteli ali imeli spet dobiti položaj, kjer moglosti pijane, ravnati kot z bolniki, jim Ie stvar tega sveta, bo na posvetovanje po- oblikovala enotna stališča do raznih po- so izvršili kaznivo dejanje, ki je v zvezi dati zdravstveno pomoč, da je tu potrebna vabljen širši krog zastopnikov organov in javov ter zbrala celotna problematika za s položajem. _ predvsem medicinska intervencija. Predla- organizacij ter strokovnjaki, ki se pečajo seJf„ svetov. Posvetovalni organ naj bi 11. Sveta priporočata gospodarskim or- gal je svetu za zdravstvo, da se ustanovi s temi vprašanji, kot so društvo prosvetnih vodil član gospodarskega sveta, sestavljali ganizacijam, ki prodajajo odpadni in iz- v bolnišnici poseben oddelek, kamor bi se delavcev, društvo prijateljev mladine, poli-naj bi ga pa uslužbenci gospodarskega vržen material svojim uslužbencem in pošiljali s cest in lokalov ljudje, ki so v.tične organizacije ter zdravstveni in pro-tajništva OLO. zastopniki javnega tožil- posameznikom zunaj podjetja, da to ne- takem stanju. Nadalje je bilo sklenjeno, svetni delavcu stva, gospodarskega sodišča, javnega hajo delati ter dš ga prodajajo ua tržišču, da se na odločilnem mestu sproži vDra- (Nadaljevanje prihodnji«) boril proti malajskim upornikom, le dobil davi ukaz, naj se vrne v Veliko Britanijo. Bataljon bo jutri odpotoval iz Singapura. ZSSR OZIMINA Moskva, 25. avg. (TASS). V srednjih in severnih delih Sovjetske zveze so doslej zasejali okrog deset milijonov ha z ozimnim žitom. Sodijo, da bodo letos z ozimino zasejali skupno okrog 40 milijonov ha. Pred 25 leti so v SZ sejali 19 vrst ozimne pšenice, letos pa jih bodo zasejali 160 vrst; prilagojenih klimatskim pogojem. ARGENTINA TRGOVINSKI SPORAZUM Z JAPONSKO Buenos Aires, 25. avg. (Reuter). Argentina in Japonska sta sklenili trgovinski sporazum, ki določa trgovinsko menjavo blaga v vrednosti po 40 milijonov dolarjev za vsako stran./ Vprašanje argentinskih dolgov Japonski v vrednosti kakih 60 milijonov dolarjev bodo obravnavali kasneje. Novi župan v Nabrežini Trst, 25. avg. Na Tržaški prefekturi je bil danes opoldne zaprisežen novi župan devinsko-na-brežinske občine Dušan Furlan, ki bo zdaj tudi prevzel župansko mesto v Nabrežini. Novi župan je zaveden in napreden slovenski ru\iak. Odlikoval se je tudi v narodnoosvobodilni borbi ter je pristaš Neodvisne socialistične zveze. Avtobusni promet s Trstom Trst, 25. avg. (Tanjug). — Na podlagi sporazuma o turizmu, sklenjenega med Jugoslavijo in Italijo pred nekaj meseci v Opatiji, bodo transportna podjetja obeh dežel od 10. septembra aalje uvedla redni cestni potniški promet med Trstom in Reko ter Trstom in Ljubljano. Jugoslovanski in italijanski avtobusi bodo vozili enkrat dnevno v obeh smereh. IZ »BELE KNJIGE« KOMUNISTIČNE PARTIJE NEMČIJE RAZLOGI OBSODBE V KARLSRUHE Prvega dn« procesa je advokat dr. Kaul, ki je zastopal KP Nemčijo, predlagal, naj bi obravnavi ne pri-sostvoval predsednik sodnega »veta dr. Witrich, ki j« hkrati 'predsednik »vernega ustavnega sodišča v Karlsruhe. Ta del razprave je potekal, kakor kaže naslednji del zapisnika, ki ostro označuje ravnanje tega so-diSča. Advokat dr. Kaul: V imenu in po pooblastilu Komunistične partije Nemčije izjavljam, da se ne strinjamo, da bi svetu predsedoval g. predsednik Zveznega ustavnega sodišča dr. Witrich, ker se bojimo, da bo pristranski. Pred menoj je izvleček iz personalnih dokumentov g. predsednika Wi-tricha za časa nacistične diktature, ki so, jih sestavili v tedanjem pravosodnem ministrstvu Tretjega rajha... Ta izvleček se nanaša na predlog, ki so ga stavile oblasti in najvišji organi leta 1940, torej v drugem letu hitlerjevske zasužnjevalne vojne — naj bi g. dr. Witricha, tedaj višjega sodnika v Ebersbergu pri Mtinchenu, povišali v višjega državnega tožilca... Predsednik: Prosim, za svetnika višjega pokrajinskega sodišča (!) « Dr. Kaul: Ce ste napredovali na še višji položaj, ne bi želel, zmanjšati vaših- kvalifikacij... Obrazložitev tega predloga se je dobesedno glasila: Nobenega dvoma ni, da je g. dr. Witrieh nacionalsocialistično prepričan. Prav tako tudi oblastno okrožno vodstvo nacionalno-socialistične stranke (NSDAP) nima nobenih pripomb glede njegove politične zanesljivosti. Gospod glavni državni tožilec se strinja s predlogom višjega državnega tožilca. (Prvi dan obravnave str. 17.) Po krajšem posvetovanju je sodišče odločilo: »Predlog o izločitvi g, predsednika Witricha se odkloni kot neutemeljen.« (Isto, stran 26.) Napad na politiko mini in sporazumevanja Pripomba: KP je na procesu v Karlsruhe dokazoval«, dii je politika Zvezne vlade usmerjena na- zaostritev mednarodnih odnosov. Agresivna politika Zvezne vlade ne grozi samo ZSSR in vzhodnim sosedam Nemčije, marveč tudi sosednim narodom na Zahodu. Advokat dr. Kaul je to v imenu predstavništva KPD dokazoval 24. marca 1955, pri čemer je istočasno opozarjal, da Komunistična partija s svojim bojem proti takšnim namenom Zvezne vlade brani ustavo,.. Dr. Kaul: Želel bi opozoriti na naslednje uradne izjave članov vlade, da bi tako podkrepil svoje trditve, da prizadevanje te omejene skupine pomeni kršitev določbe člena 23 in posebno še člena 26 ustave. Tako je 2. marca 1931 zvezni minister g. Jakob Kaiser v Salzburgu izjavil tole: »Pravo Evropo je moč ustvariti samo, če bo dosežena nemška enotnost. Ta pa — razen Nemčije in Avstrije — obsega tudi del Švice, Posarje, Alzacijo tn Loreno,« Zvezni minister g. Waldemar Kraft je izjavil 5. aprila 1952 v Frankfurtu na Meni: »V Nemčiji so tepci, ki ponovno zahtevajo meje iz 1937. Oni torej hočejo privoliti — in zato so tepci — da se Sudeti priznajo za del CSR, Gdansk (Danzig) za koridor ...« Zvezni minister g. Oberlan-der je imel novembra 1953 predavanje po bavarskem radiu. Izjavil je, da zahteva spremembo vzhodnih meja v smislu mtinchen-skega sporazuma. Dobesedno je dejal: »Če gospod Gegenheimer prav4, da sem še nedavno terjal kolonije na Vzhodu, se moti. Jaz jih terjam tudi zdaj, ker sem prepričan, da^ je treba dati ljudem onkraj železne zavese tisto, kar predstavlja Zahod.« I Zvezni minister g. Seebom pa je na zborovanju v Anzbachu 10. avgusta 1953 dejal: »Nemški vzhod ne vključuje samo Labo in Odro, marveč tudi Češko in vsa področja, ki so jih nekoč Nemci naselili.« (30. dan obravnave, stran 41 do 43.) Dr. Kaul je opozoril, da bi morali v smislu takšne ureditve potem anektirati tudi Izrael, ker so se bili tudi pred vrati Jeruzalema »Nemei nekoč naselili«. V zvezi z izjavami zveznih ministrov je še dodal: »Vse te zahteve so v svoji nezmernosti tako neomejene, da jih bo težko orisati v parlamentarnem tonu. Izraz globoke agresivnosti so, ki je j Nemčijo preko njenih militari-! stav dvakrat pahnila v katastrofo svetovnega obsega.« (Istotam.) Predsedujoči je na tem mestu dr. i Kaula spet prekinil. V razpravi, ki je potem sledila, je advokat rekel, da se je tudi dr. Adenauer v svojem govoru dne 1. februarja 1953 v Berlinu prav tako postavil na stran j kolonizatorjev, ko je izjavil: »Lahko poskušamo, da bi takšne mlade kmete podprli, ... da bi ohranili kmečki stan in da bi nekega dne spet lahko prispevali k temu, da bi kolonizirali Vzhod«. (Istotam, stran 44.) To so bili torej razlogi Ko je predsedujoči dr. Kaula ponovno prekinil, je prišlo do naslednjega prepira: Dr. Kaul: »Hotel bi samo ponovno opozoriti na poslednjo izjavo, ki je bila tu prebrana: v njej je bilo govora o kolonizaciji!« Predsedujoči: »V kakšni zvezi je to z nasiljem? Prav nobene zveze ni.« Dr. Kaul: »Ah, vi mislite, da se bo narod ponovno prostovol j -no podvrgel teoriji o krvi in zemlji ...« Predsedujoči: »To je smešno, kar pravite.« Dr. Kaul: »Gospod predsednik, zanimivo bi bilo, če bi te izjave primerjali z izjavami, ki so jih v letih po 1930 in 1933 dajale osebnosti, ki so tedaj odločale o nemški politiki. Našli boste malone enake formulacije, Rade volje bom pripravljen podpisati takšno dokumentacijo, če mi bo sodni svet dal za to dovolj časa.« (Istotam, stran 45.) Sodni svet ni pokazal nobenega zanimanja za takšno dokumentacijo. Načelnik ministrstva dr. Hopfer (iz vladne delegacije na procesu — op. ur.) se je takoj obregnil ob to izjavo in potrdil, da je bila borba KPD proti takšnim težnjam Zvezne vlade razlog, da so predlagali njeno prepoved.« Hopfer: »Za zdaj se ne nameravam postaviti na stališč« do teh stvari, ker po mojem mnenju te besede Komunistične partije Nemčije tako bogato podkrepljujejo obtožbo proti njej kot doslej izven te dvorane še ni bilo storjeno.« (Istotam, stran 45.) N* letošnji »par-takiadi na Leninovem stadionu v Moskvi. (Na sliki državni prvak A. Ignjatjev iz Leningrada, ko je te-kel na stezi 400 m ~ - O, „ in dosegel čas — 0:46.5) PRVE KANONADE IZ CHICAGA V SAN FRANCISCO IN OBRATNO ENI O DRUGIH Demokrati in republikanci so na konvencijah svojih strank v Chicagu in San Franciscu določili predvolilna programa in izvolili kandidate, ki naj bi dobili na predsedniških volitvah v novembru večino. Opazovalci so zborovanje demokratov označili za »izredno Živahno«, sestanek republikancev pa za »obupno dolgočasen«. IZ LONDONSKE LABURISTIČNE »TRIBUNE« »Gospod Dulles, vi ste strahopetec« laburistični poslanec Jean j, Michardo, ed*Ti glavnih , so- j delavcev Aieimna Jovana, je ] v. reviji »Tribune< objavil 1 članek pod gornjim naslovim. Ker obravnav* Michapdov dU-nek vprašanje amerijkih ue-vinarjev, ki jim ameriSke oblasti niso dovolile, da bi potovali na Kitajsko, torej vprašanje, ki je napotilo ve-«no ameriškega tiska, je f»ri zunaujem njinistrstvu od-očno protestiral, obravnava pravzaprav mnogo širše področje vprašanj v zvezi s sedanjo zuntnjo politiko ZDA. Članek povzemamo v izvlek kih. Je treba nepristranskim opazovalcem onemogočiti, da bi se odzvali vabilu, bTŽ ko jib povabi ta alt 4>na komunistična dežela. G» John F, Dulles me spominja na nekega mojega bivšega soseda, ki se je venomer bridko pritože> val, da njegova žena nikoli ne očisti steze pred bišo. In nekega dne, ko je H vzela metlo in stopila pred hišo, da stezo počistila, je vzrojil, metlo iz rok in jo zlomil na Temu človeku ni bilo do čiste steze, potrebna mu je bila umazana steza in — gnavljenje ljudi. G. Dullesu pa ni do liberalizacije na Kitajskem, marveč mu je potrebna totalitarna Kitajska in — gnavljenje. Dulles je onemogočil novinarjem, da bi odpotovali na Kitajsko, ker se boji pustiti jih tja. Ja, boji se. Boji >e treh stv«ri Predvsem se boji, da bi te iznajdljive In izkušene novinarje odpeljali na vnaprej pripravljeno turnejo, na kateri bi jim'pokazali samo lepe stvari, in da bi tako dobili lažno sliko. G. Dulles očitno misli, d« so novinarji v njegovi domovini zabiti m naivni . . .. Drujffe, boji se, da bi »e *ntegn\U novinarji prepričati, da Kitajska ni tafc*. črna, kakor jo prikmiijejo. ia da- ki mogli to (ud! povedati. Kaj takšnega pa se seveda ne sme zgoditi. Boljša je blaženost neznanja, kakor agonija po-novnega ocenjevanja. Tretjič, Dulles le boji, da bi nteg. nili ti novinarji i nekaterimi Kitajci navezati razpravo o prednostih komunističnega oziroma ameriškega načina življenja. G. Dulles pa je tako trdno prepričan, d« govor« vsi argumenti v prid ameriškega načina življenja, da se boji njihovega pripovedovanja in pisanja. Ko boste brali ta članek, bom že v Pekingu skupaj z osmimi člani Spodnjega doma in dvema lordoma, izbranimi iz vseh treh »Irank, ki so zastopane v angleškem parlamentu. Mi bomo lahke ljudstvu povedali, kaj smo videli. F o-reign Office nam tega n« bo preprečil. Dwlght Eisenhower Programa obeh vodilnih strank se razlikujeta le malo in volivci »e bodo morali v glavnem odločiti za osebnost kandidatov: ali za novo demokratsko garnituro Stevenson—Kefauver ali pa že za preizkušeno republikansko Eisen-nower—Nixon. Demokrati- o republikancih Na čikaški konvenciji demokratov je bil glavni govornik guverner zvezne države Tennessee Frank Clement. Pojasnil je namene Demokratske stranke, hkrati pa je napadel republikance in samega predsednika Eisenhower-ja. V glavnem je rekel, da prideta iz dvorane v Chicagu sposobna in vestna kandidata, ki bosta postala novi predsednik in podpredsednik ZDA. Po predsedniških volitvah bo prišlo do naj-večjega zatona našega stoletja, do zatona repuMikansk©-, administracije z žalostno minulostjo, polno neizpolnjenih obljub in obveznosti. Izginjati bo začela stranka, ki je, dokler je bila na krmilu, degenerirala tako zelo, da ni bila sposobna upravljati deželo, ko je prišla spet na krmilo. Vtem ko so imeli sinovi Izraela samo Mojzesa, je rekel glavni govornik demokratov, da jih je vodil, bo spremljalo umik republikanske administracije iz Wa-shingtona januarja 1957 ogromno število meteorjev, ki bodo padli, ogromno število generalov, ki bodo pospravili svoje šotore in kratko malo izginili. »Mi se ne bojimo boja in ne bomo stali prekrižanih rok ter gledali enega izmed republikan-skih kandidatov, kako se skuša skrivaj dvigniti nad svojo stranko, vtem ko hodi istočasno z roko pod roko z možem, stoječim na drugem mestu v Republikanski stranki. Demokratska stranka ne bo trpela takšne dvolične kampanje, da bi drugi mož v stranki širil klevete in polovične resnice, vtem ko prvi brezbrižno gleda njegqvo početje. Republikanska stranka je uveljavljala fantastično, blazno in usodno zunanjo politiko. Naš položaj med narodi na svetu je na najnižji točki vseh časov. John Foster Dulles je »nedvomno največji nedirigirani izstrelek v zgodovini ameriške diplomacije.« Republikanci o demokratih Na konvenciji v San Franciscu, ki je biia sklicana teden dni .po demokratskem, so republikanci odgovorili na te napade — z enakim žolčem }z svojega propagandnega besednjaka. Glavni govornik, guverner države Wa-shington Arthur Langley, je rekel dobesedno: »Po'dvajsetletnem vladanju so. zdrknili demokrati s položaja in zapustili za seboj strašne sledove slabe uprave in korupcije. Po najdražji, najbolj krvavi vojni v zgodovini in nepopisnih žrtvah v znoju in krvi naših hrabrih borcev in borcev naših zaveznikov so v Jalti in Potsdamu zapravili zmago. Nemčijo so razdelili, pro- MOSKOVSKE MINIATURE MOSKVA BREZ POLETJA John Foster Dulles Pribllino pred dvema tednoma je kitajska vlada povabila kakih 15 ameriških novinarjev, naj obiščejo Kitajsko in si jo dobro ogledajo. Povabljeni novinarji uiso bili skupina izbranih komunistov alt njihovih sopotnikov. Izbrali so jih iz objektivnega povprečja ameriškega tiska, vštevši tudi nekatere največje ameriške časnike. Se več, iibrali so tudi predstavnike časnikov, k) so ostro in vztrajno kritizirali vlado LR Kitajske. Kitajci so pravzaprav rekli! >VI, ameriški novinarji, ste nas dolgo srdito napadali — zaknl ne bi prišli pogledat, kakšne vrst« ljudje smo? Pritoževali ste se, da ne morete dobiti o dogajanja na Kitajskem podrobnih vesti iz prvega vira. Prav, pridite, da se na lastne oči prepričate, potem pa porabite ivoje časnike, da poveste svojim rojakom, kaj ste videli « Pa tndi tega vabila niso sprejeli. Ameriško zunanje ministrstvo Je novinarjem prepovedalo odpotovati na Kitajsko. Ta itredna okoliščina nekoliko osvetljuje čodno modrovanje Johna Ko-sterja Dullesa. Eden izmed razlogov, zakaj je g. Dulles trdno prepričan, da je komunizem mnogo slabši od zahodne demokracije, je ta, da državljani Ku-sije, Poljske, Albanije ali Kitajske niso mogli potovati iz svoje dežele v tujino, kadar koli se Jim je zahotelo. Da bi enkrat zn vselej dokazal, da je ameriški način življenja boljši od življenja v komerirm«, je g. Dnlles poskrbel, da je petnajstim oglednim novinarjem (da n« omenimo Paula Hobcrsonn in drugih) preprečil, da bi iz svoja domovine odpotovali v tujino, kadar se jim zahoče G. Dulles vam bo zelo prepričljivo pojasnil, d« so komunistične dežele le ve? let nndile svefn povsem lažno sliko o svojih notranjih razmerah. To so de. lala tako, da so pošiljale po svetu ugodna poročila, potem pa ovirale nepristranske opazovalce, na bi prišli v njihove dežele In se osebno prepričali o življenju .in razmerah r njih. Po Dnlleiovi logiki iz tega Jisno sladi, da (Od našega stalnega dopisnika) j « Moskva, avgusta. Po tako neobičajno ostri in dolgi zimi so vsi mogoči napovedovalci začenši od znanstvenih pa do tistih, »ki dobro pomnijo« in po izročilu vedo, kakšno bo vreme, pričakovali toplo poletje. Toda muhasta narava je tudi tokrat prekrižala vse njihove račune. Letos v Moskvi ni bilo poletja. Svetla izjema je bilo tistih 20 dni v juniju, ko je sonce začelo pripekati. Potem pa je bilo na vrsti deževje in hladno vrema, napočila je dejansko jesen, ki se po tukajšnjem koledarju začne šele zdaj, konec avgusta. Otroški živžav je prenehal, toda — Torej ne glede na takšne temačne in hladne dni so Moskovčani skušali nekako uresničiti svoje načrte o letnem dopustu. V teh hladnih poletnih dneh človek najbolj opazi odsotnost otrok. 2e prve dni ob koncu šolskega leta so postala dvorišča prazna in otroškega živžava ni bilo več. Tako so bili moskovski maliki prvi, ki so zapustili mesto. Odšli so v pionirska taborišča v vse kraje dežele, največ v Podmo-skovje. Za otroki so krenili vsi tisti, ki niso stalno zaposleni, ali tisti, ki so dobili dopust. Odšli eo v številne »dače«, raztresene po Podmoskovju. »Dača« pa je vila in weekend hišica in sploh kotiček, kjer je moč najti malo prostora. To je hiša, ki jo vzameš v najem, ali pa je tvoja last, ali pa greš k prijateljem in znancem čez poletje. V prvih poletnih dneh je bilo često moč videti kamione, natovorjene s posteljnino ln najnujnojšimi stvarmi, namenjene v Podmoskovje. ’ Del družine, običajno gospo- V poletnih dneh se tudi na moskovskih cestah razredčijo gneče ljudi dinja in otroci, ostane stalno na »dači* čez poletje, kar jih je pa od družina zaposlenih, odidejo v soboto in se vrnejo na delo v nedeljo zvečer ali v ponedeljek zjutraj. Toda letos je bilo spričo vremena vse narobe. Mnogi »o ii podmoskovskih »dač« prihajali v soboto v mesto, da bi se vsaj malo znebili dolgočasnih deževnih dni, da bi občutili rit*m mesta, da bi »e razvedrili. Dež in jazz Razvedrila je bilo letos poleti v Moskvi veliko. Res je šlo 27 gledaliških hiš na počitnice ali na gostovanja, toda v Moskvo je prišla vrsta gledališč iz drugih krajev Sovjetske zveze, v parkih kulture in na eatradnih odrih so nastopale raznovrstne umetniške skupine. V primeri s prejšnjim razdobjem je bilo tudi precej jazza, celo preveč, kot je menil neki tukajšnji kritik, ki je ogorčen presodil: »Dežja ln jazza je bilo letos poleti preveč!« Zanimanje za jazz je bilo zlasti veliko med mladino. Ko je poljski »Sinji jazz« nedavno gostoval v Centralnem domu kultur® in oddiha, je bilo na koncertih vsak večer po 5000 ljudi. Dolgo vrsto let so jazz obsojali. Toda to ni pomenilo, da so se fantje in dekleta trmasto upirali vsem izkušnjavam in da niso prišli do prepovedanega sadu: poslušali so tuje radijske postaje In gramofonske plošče so prodajali pod roko, Zdaj tega več ne obsojajo. Jazz izvajajo javno In celo Očitajo nekaterim sovjetskim orkestrom, da ga nimajo dovolj na programu. Vendar razločujejo. Hvalijo tisto smer v jazzu, ki je ostala melodija: Gershvvlna, obsojajo tisto, kar je zgolj ekscen-trčrrt ritem in zvok, pa ra*ne wooglje. Spartakiada Po 28 letih je bila v Moskvi od 5. do 28. avguata zvezna spartakiada na kateri je sodelovalo okrog 10.000 športnikov iz vseh sovjetskih republik. V splošnih pripravah na spartakiado, ki so se začele že lani, je sodelovalo okrog 14 milijonov ljudi. Tekmovanja so bila V novem športnem centru, v Lužnikih, z vrsto športnih igrišč, med njihtf tudi Leninovem stadionom, ki je v njem prostora za 100.000 gledalcev. Te objekte, ki so apričo tvoje arhitekture, zelenja in parkov okoli njih zdaj eden izmed najlepših krajev Moskve, so zgradili v prav kratkem času. Celih 11 dni so bili Lužniki polni Moskovčanov, ki so vsak po svojih simpatijah za eno ali drugo športno panogo in za posamezne reprezentance, burno navijali, Spartakiada ni izpolnila vseh pričakovanj, kaT ee rekordov tiče, toda vsi dobri poznavalci športa se strinjajo, da je največja prednost tega v resnici veličastnega športnega dogodka v tem, da so prodrle mlade in doslej neznane mo£l v vrhove posameznih športnih panog. * Skratka, Moskovčan se je leto* poleti lahko razvedril in zabaval. Toda to ni bilo tisto pravo, kajti sonca ni bilo ln moskovske plaže *o ostale pust« in prazne. Od sonca zagorel človek je tod iskana redkost in, če hodi po mestnih ulicah, *e mnogi radovedno ozirajo za njim in mu malone tudi zavidajo. Sicer pa, kaj bi. Saj je že pozno, kajti ko greste po ulicah ali po parkih, vidite, da že listje rumeni. Jesen je prišla. Moskovčanom je preostal up, da prihodnje leto poletje ne bo ta kino. Toša Popovski Adlai 8tevenson dali v suženjstvo nedolžne ljudi in prekrižanih rok gledali, kako Sovjeti ugrabljajo znanstvenike in inženirje naše'dobe. Razdelili so Korejo in legalizirali komunistično agresijo na Daljnem vzhodu. Zapravili so Kitajsko, zapravili Poljsko in druge svobodne, bogaboječe dežele Vzhodne Evrope, Američani se spominjajo, da sta bila dva demokratska predsednika srečna, da sta lahko izkoristila velike diplomatske talente Foster j a Dullesa. Spominjajo se, da je predsednik Roosevelt apeliral na generala Eisen-howerja, naj prevzame velikansko odgovornst poveljevanja našim armadam v veliki križanki vojni za Evropo ln da mu Je predsednik Truman ponudil demokratsko predsedniško kandidaturo v letu 1948.« * Boj se je šele začel in se bo nadaljeval z vso srditostjo tja do novembra, ko bodo odločili sami Američani, ki volijo predsednika po simpatijah, Kongres pa po političnem prepričanju, kakor ?e rekel eden izmed njihovih politikov. Levi DEVET STO KILOMETROV ZA 750 DIN /\ R JEVs Putnikovim avtobusom pravijo, da potovanje vzbuja domišljijo. Potem, da je treba Uneti denar, mnogo denarja, če hočeš kaj videti in doživeti, sicer je bolje ostati doma. Ni pravila brez izjeme. Tokrat je bil ■zjema ljubljanski »Putnik«, ki Aas je sredi sončnega avgusta paložil na tri modeme avtobuse ® nas varno popeljal skozi Novo toesto, Karlovac in Slunj na Plitvička jezera, od tam pa čez Liko in Velebit v Zadar in Bio-8rad, nazaj pa spet čez Velebit * Liiko v Senj, Crikvenico, Reko hi Ljubljano. Kakih devet sto kilometrov za sedem sito petdeset ®narjev! Zares malenkost; v hotelu »Union« dobiš na primer za ta denar dva litra vina in rusko ®olato, ne vidiš in ne slišiš pa zanimivega. Tiri dni smo potovali: prvi dan trinajst ur v avtobusu, drugi dan “rez njega, tretji dan pa spet sakih deset ur v njem. Spali smo ^vakrat v zadarskem hotelu za we sto petdeset dinarjev, nekateri pa zastonj pod šotori gostoljubnih slovenskih tabornikov v Biogradu. Jedli smo lahko veliko ® malo;/s to intimno zadevo se ‘Putnik« ni ukvarjal. Tudi kar Zadeva žejo, je bilo poskrbljeno na vsej dolgi poti bodisi v na-raivi, bodisi v gostilni. Nesreče M bilo, saj so nas vozili sposobni, Previdni in zmeraj trezni šoferji. Malodušje se nas je večidel lo-«o gele na Reki, ko nam je a*iamjkaio gmotnih sredstev za Preživljanje v gostinskih obratih. Za uvod bo menda dovolj; Preden bomo v Plitvicah, prvem smotru našega potovanja, še ne-drobnarij iz skromnih vtisov. »Krašovi« piškoti etinšti ridesetsedežno vozilo po-žira kfilometre in razgrinja oblake prahu za seboj. Bližnji, mehko dolenjščino govoreči sopotniki in sopotnice nenehno pripovedujejo o tem, kako so minuli večer navijali budilke, da Zjutraj ne bi zamudili; da se bo Trebnjem kmalu videlo Novo Itesto; da med minulo vojno na Osvobojenem ozemlju v Beli krajini ni bilo napak; da se moramo Peljati skozi Karlovac, če hočemo Videti Plitvička jezera; da je na Potovanje dobro vzeti termovko s frno kavo itd. Ugibanjem seve sedi gola resničnost; zemljevid “i jim olajšal prenekateri »umstveni« napor. Škatle s »Kraševimi« piškoti polagoma praznijo (za čuda Jih je moralo biti, teh sladkarij, saj so si jih ponujali celo, ko ®no se že vračali skoz Vrhniko Proti Ljubljani), vmes pa prihaja do kratkih požirkov slivovke tipa »Alko« ali «Badel«. Na je od Karlovca opaziiti rahle spremembe, nevajenosti avtomobi-Ob krepkem potegu okenca ss jim naglo vrača prejšnja govorna zmogljivost, tako da ti ni dolgčas, kar zadeva poslušanje Preprostih obravnav stvari in ljudi Podoba je, da moj sosed, s katerim delim »blagodejno« poskakovanje na poslednjem sedežu dolgega avtobusa, ne sodi v »homogeno« celoto lastnic »Kraševih« piškotov. Čisto tiho je, le sem ter tja se prizanesljivo nasmehne zemljepisnim »razpravam«. Previdno ga otipavam s kolikor toliko ustreznimi vprašanji, dokler ne zvem, da je inženir in da je eden izmed dveh fotoaparatov, ki ju ima s seboj, za barvne posnetke. Po kratkem ugotavljanju obojnih generalij se kmalu dobro seznaniva. Skupna usoda na zadnjem sedežu je naju tako zbližala, da poslej skupaj prenočujeva v hotelu in se potikava po Zadru. \ »Že vedo, zakaj« /"'t d Karlovca do Plitviic je 89 j ^ kilometrov — piše na pro-1 metni puščici. V Slunju, nad sli- ' »Ne, nočejo.« »Zakaj ne?« »Ze vedo, zakaj.« Med modrimi barvami plitvičkih vod Vodnik našega avtobusa že od Ljubljane vztrajno molči. Nekaj kilometrov pred Plitvicami zaslišimo njegov glas skoz mikrofon. V krepkem ljubljanskem narečju nam pojasnjuje. Prisluhnemo njegovi razlagi: »Zdaj bomo izstopili. Videli bomo Plitvička jezera in slapove. Šestnajst glavnih jezer se preliva drug v drugega Skozi nešteto slapov. Najmočnejši slap je visok sedemdeset metrov. Jezera se delijo v Gornja in Spodnja. Njih imena so: Proščansko, Ci- i ušesa tokrat prisluškujejo šume-j nju milijardam kapljic, razpršenih ob nenehnem bučanju slapov, 'oči pa so vzlic vsrkavanju čudovito modre lepote še zmeraj lačne. Preveč se je vsega nabralo v naši notrinii igre voda in množice barv, in žal nam je, da ne moremo vsega tega ponesti s seboj. Da, če bi imeli v sebi poseben kotiček, iz katerega bi doma v miru in zbranosti jemali barvo za barvo, šum za šumom, potem bi morebiti vsaj enkrat resnično dojeli neponovljivo prelest Plitvičkih jezer. Pogorje Velebita Velebit Pred nekaj tedni sem jo po naključju srečal na Krku. Na desnem licu je imela globoko brazgotino. Med vojno je bila v partizanih. Ustaši so obkolili vas in jo zajeli; potem so ji zabadali igle pod nohte. Z okrvav- kovito sotesko Korane se ustavimo pred hotelom. Njegova upravnica je Ljubljančanka. Na terasi so poleg mene tri Nemke. Gledamo pokrajino in delavce, ki pod nami krčijo skalovit teren za novo cesto, med tujkami pa m razvije tale pogovor. »Kako krepki so ti moški!« »Da. Toda opazila sem, da nas ne vidijo radi, razen v hotelih.« »V Splitu pravijo, da ni tako. Do mene so bili doslej povsod zelo prijazni.« »Gospod, prosim, vprašajte jih, če jih lahko fotografiram.« Tolmačim. Zadar: Mala luka In Kopna vrata Motiv 8 Plitvičkih Jeaer jganovac, Veliko jezero, Kozjak, Gavanovac, Milanovac itd. Vtem ko Gornja jezera obrobljajo gozdovi, ležijo spodnja med skalovjem in kanjoni. Njih barva je modra zaradi apnenca, ki je na dnu vode. Jezera so polna rib in rakov; kopanje je dovoljeno le v gornjih jezerih. Plitvička jezera so zaščitena — so nacionalni park. Najprej si bomo ogledali največje slapove, potem pa jezera.« Jata »Putnikovcev« se je za kaki dve uri razkropila po stezicah ob obronkih šumnega vodovja. Skromen čas, da bi utegnil dojeti vso neizmerno lepoto narave; da bi pozabil na dnevne skrbi, kajti čudovite modre barve te nehote prisilijo, da sodeluješ v njihovi igri. Toliko odtenkov modrine redkokdaj vidiš v življenju. Kako borna je nasproti njim slikarjeva paleta! Ob obali, v vsakem jezeru zase, najsi bo to odsev gozda ali skale, reflesk dna ali pa oka-menjenega drevesnega debla — se ti zdi, da spominjajo modro-plave barve zdaj na sramežljivo vijolioo, zdaj na oči jagnjeta, pa na zenice ubite gozdne živali. Da, na Plitvičkih jezerih ee priroda hudomušno poigrava s stvaritvami umetnikovih platen. Na klopi ob jezeru mi preprost domačin z malho na rami in rdeče vezeno čepico na glavi pripoveduje o 6vojem trpkem življenju, kar je skoraj odveč, ko i opazujem trde, odločne poteze I njegovega obraza. Ob ponudeni i cigareti in radovednih vprašanjih mi med drugim pove že naslednjo zgodbico o največjem jezeru Kozjaku ln edinstvenem odmevu: Po jezeru sta se nekoč vozila v čolnu dva fanta z dekletom. Eden izmed njiju da je vzkliknil v šali: »Kaj dela nas troje?« — odmev pa mu je odgovoril: dvoje, dvoje, dvoje. Potem da je vzkliknil še drugi fant: »Ali me to dekle ljubi?« — odmev pa: ljubi, ljubi, ljubi. Dekle da je bilo vznemirjeno, pa je odvrnilo: »Ni resnica, ni resnica!« — vtem ko je odmev bobnel: resnica, resnica, resnica. I Podobnih pripovedi o Plitvičkih jezerih ni malo, toda naša Ijenimi rokami si je morala izkopati grob. Nato so streljali z mitraljezom. Ne samo vanjo; poleg nje je bilo šestnajst ljudi. Prestrelili so ji obe nogi, vendar je niso ubili. Ko se je zavedla, se je danilo. Morilcev ni bilo več. V polzavesti je po viseh štirih odšla nazaj med partizane. Potem je bila dolgo v bolnišnici v Bariju. Vse to se je dogajalo leta 1943 pod Velebitom. Šofer je ustavil avtobus tik pod vrhom silovitega skalovja. Avtomobilske luči so osvetljevale mogočen gorski masiv. Izstopili smo. Nehote sem se spomnil nanjo in v trenutku je bila pred menoj vsa okrvavljena, s poslednjimi silami se boreča za golo življenje. Strmel sem v skale in zazdelo se mi je, da so rdeče od krvi. Potem je šofer spet pognal vozilo, podoba liške borke in v njej združenega trpljenja pa mi bo zmeraj ostala v spominu. Tako sem doživel Velebit. Nedokončan razgovor \7 Zadru smo bili ob pol enaj-sitih ponoči. »Putnikov« uslužbenec nam je preskrbel sobe v najbolj pripravnega turista ogovoril kar v slovenščini. In uspelo mi je, vsaj kar zadeva sporazumevanje. Po poklicu je bil profesor iz Prage in prvikrat v Jugoslaviji. Vtem ko je šofer nalagal težke kovčke na streho avtobusa, mi je »intervjuvani« sprva nekam nezaupljivo odgovarjal, potem pa, ko sem mu »zaupal«, da sem novinar in izletnik kakor on, se je sprostil. Mimo splošnih odgovorov na neogibna vprašanja mi je dejal, da so mu naše morje in ljudje zelo všeč, ker so vljudni, in da je bil s hotelsko postrežbo zadovoljen. »Da. še lepše in bolje nam bi bilo, če bi imeli več denarja s seboj. Tako pa, saj veste...« »Seveda razumem.« »Pred vojno in prva leta po njej je vsako poletje prišlo veliko Čehov v Jugoslavijo. Zdaj organizira naša potovanja »če-dok«; to je kakor vaš »Putnik«. Letos je bilo na tisoče interesentov za vaš Jadran.« Na politična področja nisva zašla; njihov vodnik je prej dal povelje za odhod. Bolje je bilo tako, saj o tem lahko večkrat beremo na prvih straneh naših časnikov. Marginalije z enodnevnega svrehainnia rF adar je zelo staro mesto. Iz »Putnikovega« priročnika (64 strani malega formata za sto dinarjev) zveš, da o njegovem na-sta«iku ni zanesljivih podatkov. Menda ,je bilo v njem že v IV. stoletju pred našim štetjem neko ilirsko pleme, potem je šel ! iz rok v roke , kakor se je po ! navadi zmerom dogajalo .v zgodovini gospodarsko in strateško pomembnih mest. Preden je postal čisto naš, jugoslovanski, se je po njem'trdo sprehajala italijanska soldateska. Tako so skuhali v Rapallu in je držalo kar šestindvajset let. Med minulo vojno so ga kakih sedemdeset-krat bombardirali. Seve, da so ga temeljito zravnali z zemljo, kar je še zdaj očitno videti na skoraj vsakem koraku. Zgodovinskih in umetniških spomenikov se v Zadru ne manjka. Zlasti cerkva se je v dolgih stoletjih nabralo kar lepo število. Radovednost me je gnala samo v eno, največjo in najmonumen-talnejšo, imenovano po sv. Sto-šiji (Anastaziji). Vtem ko sem si pomagal s priročnikom, da bi zvedel, koliko stare svetnike gledam in kdo jih je upodobil, sta me obkolila dva fantička, češ če si hočem ogledati »katakombe« (v resnici kripto). Privolil sem. Pred glavnim oltarjem smo zavili na levo in se po stopnicah izgubili v temi. Moja drobna ci- ko je drugi obmolknil; »v njem j je preprost oltar, tukaj, na desni ! pa vidite v niši še dve kosti svete I Stošije.« Zares sem ju videl, toda ne , vem čigavi in tudi h kateremu delu telesa sta sodili Bil sem pač j v dvomu, kar pojasnjevglca ni j motilo... Urno me je prijel za roko in me peljal še naprej v ' temo, k zidu, v katerem da so zazidani posmrtni ostanki menihov. Tokrat sva se strinjala, in ker sem bil v podobni temnobi med vojno, sem si želel nazaj med svetnike, kjer pa je malima ci-ceronoma pojasnjevanje že pri prvi podobi odpovedalo. Na vprašanje, kateri slikar je napravil oltarno sliko, sta mi odgovorila, da »neki Giuseppe«, kar sem gladko prevedel v »Jože«. Teh pa imamo na slovenskem precejšnje število, čeprav niso slikarji Ob slovesu sem dal fantičema nekaj drobiža za sladoled, rekel pa nisem nič; kdo ve, kakšna bo Del obale v Zadru hotelu ali pri privatnikih, nato pa nas prepustil lastnemu »aranžmaju«, kajti vsi trije avtobusi so se napolnili s Cehi, ki so se vračali skoz Split domov. Do njihovega odhoda je bilo še kako uro časa, zato nisem hotel zamuditi priložnosti, da jih povprašam po njihovih vtisih z letovanja. S svojo češčino ne bi daleč prišel, zato sem po videzu cerona sta vešče prižgala vsak sv#jo svečko in mi v eni sapi takole zatrjevala: »Ta cerkev je bila sezidana pred več kot tisoč leti. Tu, kjer ste zdaj...« »Čakaj, jaz mu bom povedal!« »Ta prostor je najstarejši del,« je nadaljeval pivi cioerone, vtem Zadar: Kip Augusta I. njuna življenjska pot... Talk je bil začetek in konec ogleda za-darskih cerkva. Razen starih kamnov z večidel latinskimi napisi, ki leže vsepovsod po mestu in s katerimi se po navadi ukvarjajo arheologi, pa je tudi več tovarn, med ka- i terimi je prav gotovo najbolj slovita »Maraska«. Ponoči na Obali maršala Tita rdeče sveti njen napis. Likerjev »maraskino« je nekaj deset vrst. Baje je prvega zvaril pred štiri sto leti neki lekarnar dominikanskega samostana. Dejstvo je, da ga izdelujejo iz posebne vrste višenj — maraisk, ki rastejo le vzdolž zadarske obale. Zaradi izredne kakovosti so ga že od »rojstva« dalje pili vsi mogoči evropski kralji in vladarji. Angleški kralj Jurij I. je poslal v Zadar celo nekaj svojih vojnih ladij, da eo mu ga pripeljale sto zabojev za njegov dvor. Ustno izročilo trdi, da sta se z njim naslajala tudi Napoleon Bonaparte, ruski car Nikolaj itd. Znano je, da ga v najnovejši zgodovini pijejo v obeh Amerikah, Afriki, Nemčiji in Angliji,' vtem ko je pri nas podoba/da njegova cena ustreza le redkim žepom. Z Zadrom vas ne nameravam več mučiti. Prihodnje leto si ga boste lahko sami ogledali za sedem sto petdeset dinarjev, če... FRANCE VREČAH NANOSA' do JADRANA Spremembe v odplačevanju anuitet in razprava o vodnem gospodarstvu Na zadnji seji Sveta za gospo- in kmetijstva. Kapaciteta rižan- zaščitno cepljenje proti slinovki darstvo OLO v Kopru so sprejeli skega vodovoda je zdaj 6500 ku- in parkljevki. Cepili so okrog z nekaterimi spremembami in do- i bičnih metrov vode dnevno, glede 5500 goved, 2800 ovac in 380 koz. polnitvami predlog o odplačevanju anuitet gospodarskih organizacij OLO za najeta posojila iz okrajnega investicijskega sklada. Spremembe se nanašajo na skrajšanje ali podaljšanje plačilnega roka, ali pa na povečanje ali zmanjšanje obrestne mere. Tako na potrebe pa bi jo morali povečati na 12.000 kubičnih metrov dnevno. Pereče je tudi vprašanje na- Moderna avtoservisna postaja v Kopru Koprsko podjetje »Auto-com- makalnih del v kmetijstvu. Tu me ki je zastopnik »Merce- bi se morali posluževati pred- des_Benza<e obiskale še občine Ilirska Bistrica, Pivka in Kozina. Stroške za to akcijo bodo ob podpori okrajnega ljudskega odbora Koper nosile ▼ glavnem občine same. Z* boljši uspeh i« akcij« to po teh Na odseku Nomenj-—Bohinjska Bistrica zamenjujejo tračnice Podjetje za vzdrževanje proge Gorica je te dni pričelo delati na odseku Nomenj — Bohinjska Bistrica na progi Jesenice—Gorica. Zamenjali bodo tračnice, kajti tu je najbolj kritično »tanje na progi, ki povezuje Jesenic« z Re-pentaborom. Kmetje lahko nabavijo dober semenski krompir in pšenico Okrajna zadružna zveza Gorica J* omogočila kmetovalcem nabavo potrebnih količin semenskega krompirja ln pienice. Kmetovalci lattko po istih cenah kot lani, naroče preko KZ do 31 avgusta seme pri podjetju »Flore«« i Šempetru. Razen plenice »Salto* razpolaga podjetje še z več aortami krom pirja: Frimel«. Albone (Iatriian), tol- minec (holandski) ln Merkur. Tako kmetovalcem »e bo treba biti v skrbeh, kje najti dobro ln poceni seme >■ krompir ln žito. Tople grede bodo ogrevali z zemeljskim plinom Za sedaj je to samo še načrt Kme-tijakega gospodarstva v Lendavi, ki ga pa bodo z gotovostjo uresničili, faj imajo za to ugodne pogoje. Tako imajo namen nrediti večjo vrtnarijo, ki ne bo oskrbovala a povrtninami samo lendavskega trga, marveč bo poliljala telenja-vo tudi v vse večje kraje severovzhodne Slovenije. Za ureditev vrtnarije je Občinski ljudski odbor v Lendavi namenil precej aredstev is aklada z« pospeševanja kmetijstva. Načrta bo ijde-lal Inštitut za kmetijstvo % Ljubljani. bil pa imenovan za načelnika ojddellsa za splošne zadev® pri Tajništvu ka v približno 135 tisoč kilogra-nov sira in manjše količine ma* oddel . - . OLO. V tem tednu je zaključil delo tudi občni zbor gospodarske poslovne sla. Celotni bruto dohodki od te, s0 velike, saj v planine, razen dejavnosti znašajo okrog 42 mi- j družbe, v povojnih letih kmetij- dohodkov nameniti za zboljšanje ob4f! zber Republiške poslovne *veze gospodarjenja na njih Potrebe " UT01 ,er del< lijonov dinarjev, če upoštevamo še prirastek na teži mlade živine, Id znaša v celoti okrog 300.000 kg, se dohodek lastnikov živali poveča za nadaljnjih 27 milijonov dinarjev. Življenje pastirjev se v stoletjih ni skoraj nič spremenilo. Veliko idile’ in romantike vsebu- ske zadruge in zasebniki niso skoraj ničesar vložili. Za zboljšanje pašnikov bi morda kazalo najprej uvesti tako imenovani pregonski način paše, ki ga imajo v drugih državah že zdavnaj vpeljanega. Planine je treba razdeliti na več kompleksov, jih ograditi in vanje potem ločeno ^ „ spuščati živino na pašo. Paša je, toda njihovo življenje je tudi je po novem načinu bolj racio-naporno. Vstanejo ob treh zju- nalna; potem ko v prvem kom_ traj, pomolzejo krave, zajtrku- pieksu zmanjka trave, spustijo jejo in govedo odženejo na pašo. zveze. Izvolili so aelegate za ustanovni Republiške poslovne zvez« ?a izvoz ter delegate za ustanovni občni zbor Republiške poslovne zveze za oskrbo kmetijstva. Razpravljali so o gospodarskem planu Zveze in proučevali pravila. — Glavna skrb te nove zadružne institucije bo pomoč kmetijskim zadrugam v njihovem gospodarjenju in vplivanju na njihov razvoj v pogledu modernizacije osnovnih sredstev. Trenutno bo ena osnovnih nalog pomoč pri organizaciji odkupa. Nekatere zadruge so to vprašanje napačno razumele, kar kažejo tudi njihovi delovni programi. Pred dnevi so ustanovili potrošniški svet pri trgovskem podjetju že-'ezlličar, ki je prvi v Mariboru. Mesto redsednika je prevzel tovariš Franjo lezftičar, ki je prvi S redsednika je pre ______________________ pas. — Na svojem prvem sestanku so razprvaljali med drugim tudi' o potrošniških knjižicah. Vlak stalili odjemalec naj bi imel knjižico, kjer bi zapisovali njegova nakupe. Razpravljali so Iz Lendave in okolice Vrnejo se šele ob treh popoldne, da južinajo in spet pomolzejo krave. Sledi še nekaj ur paše do večera, ko se zanje konča delovni dan. Vmes je morda le nekaj j bežnih trenutkov za skupen po- J menek ob ognjišču, ali za čitanje časopisov. Sicer pa mnogo knjig voda v Murski Soboti je maja in časopisov preberejo na paši. v Lendavi znova začela delovati Hranijo se enolično. Skoraj osemenjevalna postaja. Prvega ,_________________________ _ . zmeraj mleko in polenta, le mor- julija je začela delovati tudi ve- i omogočeno osemenjevanje živine na področju občine vsakodnevno. S pomočjo Veterinarskega za- terinarska ambulanta. Ukinili so privatno veterinarsko prakso. Ob-činski ljudaki odbor je poskrbel za prevozno sredstvo, tako je tudi o tem, kako uporabiti zvišali število odjemalcev. Že prvo sedanje potrošniškega sveta je pa V0" kazalo, aa bo moč preko njega uvelj®' viti mnogo koristnih pobud. • Tržaško gledališče bo drevi uprl' zorilo dramo hrvaškega dramatika lana Beeoviča »Brez tretjega«. Predstava bo v Kazinski dvorani, ro gostovanj11 v Mariboru po »gledališče v krogu« p sredovalo delo tudi Ptujčanom, SloveO' ski Bistrici in Rušam. Gostovanje tri*^ škega gledališča že tradicionalno. Pogled n« Lendavo 1* Goric Tragedija v PetiSovcih V sred* zvečer se ,1e v PetiSovcih pri Lendavi odigrala huda tragedij*: Eksplodiral je plin v novozgrajen* stavbi Janeza Bencika. Sosedje reSill iz ognja oba starša Janeza Katarino ter šest otrok. V fakovskl bolnišnici so kmalu po prevozu umrli I2-letna Valerija, 8-letni Zlatan ln ► letna Zlata. Tam je ostala še 4-letn* Estera, ki se bori z življenjem. V M*' rlborski bolnišnici je podlegel OCe J»' nez Bencik in 8-letnf Florijan. M»*‘ je bila včeraj Se živa, njeno stanje Je pa zelo kritifno, ker so opeklin« prekrile ve6 ko 80 V. površine kole. V mariborski bolnišnici je tudi 3-letn* Hermina, ki Je pa izven večje nevarnosti. Glavni vzrok nesreče Je neprevidnost pri napeljavi plina v nov« poslopje. Plin je uhajal iz iztočne cevi, na katero Je Bencik hotel priključiti plinsko peč, cev Je pa le pro-Gaberja, Hotize, Velike vizorično zamašil. r>a pun uhaja, ni Dobrovnika ”!hee občutil, ker metan nima vonj«’ Razen Turnišča, Ij«™«««., Ko 80 ta večer prižgal! petrolejsko Genterovec, kjer je osemenjeva- svetilko, je bii zrak že tako prenasi- nje dnevno, bodo odprli postali {en * plinom, da je prišlo do močn* še v CftrvMfot in TVil I n i V rsftn i ih eksplozije. Nesreča Bencikove druži' se v uenuDl in UOIUti- v zaonjm ne je mofno prizadela prebivalce v dveh ln pol mesecih je bilo ose- PetiSovcih m vsej lendavski občini- menjeyanih 407 krav, prav toliko Lnžni roparski napad je prijifvil pa je bilo ozdravljenih. Dete pri čiščenju Kobiljan-skega potoka lepo napreduje. Velik bajer, ki l&M Okrajne v ptujski okolici se je zadnje 6**® vodne Skupnosti M. Sobote Se iz f4nekakšna »roparska« psiho?« AMh mlinov bliia Lendavi. Predm doma- Omenieni «e'je na ta način hotel oko J-.,,J J riatit! z »apestno uro. ki ni bila njegov«. tudi V Zdravstveni dom vodovod Zalo te bo »agovarjal pred nodilče«. Za napeljavo potrebujejo Še okrog Upati je da po tem, neuspelem poiz-300 tifioč dinarjev. F. B. 11™* davi v načrtu, da bi napel i.<«lt iopirskih« napadov n« POMENIMO SE SE O TEM OGREVANJE IN PREHRANA NEDONOŠENČKA Recimo, da je na drevesu en s»m cvet. En sam čmrlj se po-Jfra $ prašniki in čez čas odpa- j dejo s cveta listi ter prične zoreti en sam droben plod. Sprva je majhen, zelen in nebogljen. Stepena smetana iz mlečnega prahn Potrebujemo 6 dkg polnomastnega mleka v prahu, 5 dkg sladkorja, 2 dkg moke, malo vanilije in j>oi litra vode. V polovici vode dobro zmeša-mo mleko v prahu, sladkor in moko, drugo polovico vode pa zavremo. Ko voda zavre, zlij mo dobro žvrkljano mleko v vrelo vodo, mešamo in počakamo, da spet zavre. Kuhano mleko postavimo na tla, počakamo, da se ohladi in stepamo s šibico za sneg. Na koncu dodamo nekaj kapljic ruma in malo vanilijeve-ga sladkorja. Breskov kompot za zimo Po navadi vlagamo za zimo rumene breskve, ki gredo rade od kosti, ali pa tudi vinogradniške drobne, ki prav lepo dišijo. Pet kilogramov olupljenih, še trdih breskev skuhamo v sladkorni vodi, ln sicer takole: poldrug liter vode in pol-drug kilogram sladkorja zavremo, dodamo 10 gr sallcila in v vodo vržemo sadje. Pofakamo tako dolgo, da sadje prevre. Ce nimamo tako velike kozice, vržemo v vodo le toliko sadja, da se kuha narahlo. Sadje nalagamo sproti v dobro pomite kozarce in ko smo vse sadje skuhali, ga prelijemo s sokom. Se vroče sadje prekrijemo s pergamentnim papirjem, kozarce zavežemo in čeznje pogrnemo toplo odejo in pustimo stati tako dolgo, da se kozarci popolnoma ohlade. Tako vkuhavamo lahko tudi hruške ln češplje, samo češplje moramo nekajkrat nabosti, da se ne sleče kožica. Tako vloženo sadje se prav dobro drži, prednost pa Je v tem, ker lahko kazarec odpremo in če vsega ne porabimo, se kljub temu dobro ohrani. Raste, se razvija in debeli. 2e postaja sočen, proti soncu obrnjena stran postaja rdeča in pecelj ga težko nosi. Gospodar si mane roke, le še malo, pa bo sad kakor treba, prvi, toliko pričakovani sad, zrel, lep, jeder, sočen in sladak. Pa se zoblači, piš potegne, veter se napravi, razguglje sad in ga omaje, da odpade. Gospodar se prime za Ljubko oblečeni šolarki Naša najmlajša gresta v šolo glavo, kaj bo zdaj, ko je odpadli sad še na pol zelen, saj ni še do kraja zrel in kam bi z njim, kisel je kot vrisk in njegovo seme ni zmožno, da bi vzkalilo. Pa se gospodar znajde. Da ga mediti med okno, skrbno ga pokrije. Plod si je vendar načrpal toliko moči iz drevesca in sonca, da se z našo pomočjo zmedi in za silo dozori. Gospodar ga je vesel, čeprav ni čisto tak, kakor ki povsem dozorel na drevesu. Kot z drevescem in njegovim plodom se lahko zgodi z ženo in z otrokom, ki ga nosi. Zmeraj je žena v nevarnosti, da ne donosi. Če odide od nje plod, dokler ni življenja zmožen, pravimo, da žena splavi. Če porodi plod, ki je zmožen življenja, ko je vsaj poldrugi kilogram težak, pravimo, da porodi prezgodaj, in takemu otroku pravimo nedonošenček, naš kmet pozna še besedo prehitevček. Vedeti moramo, da je vsak nedonošenček nezrel plod, ki ni do kraja dograjen in razvit in je zaradi tega njegovo uspeva-nje ogroženo. Predvsem ga ločijo od donošenih novorojenčkov nekatere svojstvene lastnosti. Nedonošenček ni zmožen, da se zadostno ogreva sam, in če je ogret, ne obdrži toplote in se ohlaja. Tak je skoro kot mrzlokrvne živali: če ga ogrevamo, Naše dekžatce, ie v,Kača & moKja Se nekaj pozabil«. (se nadaljuje) Tako stojalo s predali iz plastične mase je zelo praktično za spravljanje moških srajc. V takih predalih, katerih razdaljo enega do drugega lahko poljubno menjamo, ostanejo srajce lepo zlikane do uporabe. ga je mati odbrizgala. Je pa po navadi velik križ s tem odbriz-gavanjem, pri materah, ki so prerano porodile. Kakor je bil plod nezrel, tako tudi materine prsi že niso pripravljene na dojenje, ki ga od njih zahtevamo kar cez noč. In tudi z odbrizga-vanjem redkokdaj spravimo prsi »v tek«, kakor pravimo, ker je le otrok prvi dražljaj, ki jih s krepkim sesanjem pripravi do )ega, da zadostno izločajo. Zato je težko dobiti od matere, ki je prezgodaj rodila, dovolj mleka za njenega nedonošenčka. Večinoma si ga moramo izposojevati od drugih mater, pri čemer pa večkrat zopet naletimo na težave vseh vrst. Sprememba temperature Nagle spremembe temperature lahko koži škodujejo. Posebno se morajo varovati takih sprememb ženske rdečih lic. Poleti morajo paziti, da ne gredo z razgretim obrazom v mrzlo vodo. Tudi menjajoče se vroče in ledeno mrzle obkladke moderna kozmetika zametuje. Tako menjavanje preveč razširi pore, da se končno več ne morejo krčiti. In kako varovati kožo pozimi pred menjavanjem temperature? Ko pridete z mrzlega na toplo, se nekaj časa ogibljite tople peči. če imate gorak obraz, ne hodite takoj na ulico, na mraz. Na roko pletene Jopice so spet velika moda. Kroj mora ustrezati kroju iz blaga, vzorec pletenine pa mora biti gost, da ie jopica dovolj de-•ela. Kot nalašč za tako jopico je vzorec e kitami. Za jopico potrebujete kilogram precej debele volne, nekaj nsnia za ovratnik in podlogo. K jopici lahko nosite baretko in torbico iz enakega materiala, kot je ovratnik. Kakšna naj bo kuhinjska posoda Vse vrste kuhinjskih posod ne ustrezajo vsem vrstam štedilnikov. Zaradi tega je treba posodo kupovati takšno, kakršen pač imamo štedilnik. Za kuhanje na plinu lahko uporabljamo kakršnokoli posodo, samo ce imamo stekleno ali porcelanasto, je ne smemo postav- j ljati na plamen. Za kuhanje na električnem kuhal-1 niku ali štedilniku je treba uporabljati J metalno posodo, ker je le-ta dober pre-; vodnik toplote, najboljša pa je aluminijasta posoda. Vendar pa mora biti posoda, v kateri kuhamo na električnem zaprtem kuhalniku, taka, da se njeno dni tesno prilega kuhalnikovj plošči. Razen tega pa moramo gledati, da je posoda tako velika kot plošča, lahko večja, nikakor pa ne manjša, tako da ne trošimo brez potrebe električne energije. Med drugim tudi način pripravljanja hrane vpiva na izbiro posode. Tako na primer uporabljamo za hitro kuhanje na štedilniku na drva posodo, ki ima Široko dno, ali pa kozice z dolgimi ročaji, ki jih pogreznemo r štedil-uikovo odprtino. Za to imamo po navadi emfillfano posodo. Za počasno kuhanje (kot na primer juho) uporabljamo visoko posodo, to so lonci, iz kovanega ali litega železa, ker se taka posoda počasi segreva in toploto dolgo drži. Če hočemo jedi naglo speči, uporabljamo pločevinaste posode (moael za torte in razna peciva), medtem ko moramo za peko raznih narastkov uporabljati stekleno ali porcelanasto posodo, ki se dolgo segreva in dolgo (Trži tepi oto. KAKŠNA POSODA JE NAJBOLJŠA Sedaj še nimamo kuhinjske posode, ki bi bila idealna, se pravi, da bi ustrezala ca vse vrste pripravljanja jedi. Imamo pa poeodo, ki#hitro in dobro drži toploto, ki je odporna, ki jo lahko dobro vzdržujemo in je tudi ekonomična. In z vsem tem moramo računati, kadar jo kupujemo. Aluminijasta posoda je dober prevodnik toplote, se hitro m enakomerno segreva, dobro drži toploto, ne rjavi, ne vpliva na okus in vonj jedi, zato ie zelo ekonomična. Ni pa dobro v njej kuhati alkalične jedi, ker aluminij oksidira zaradi okusa in vonja hrane. Posodo umivamo v vroči vodi, nikdar pa je ne smemo umivati s sodo. Emajlirana posoda ne vpliva v nobenem primeru na okus in barvo jedi. Odporna je proti kislinam, dobro prenaša ziv plamen, le če je ogenj premočan, potem emajl razpoka. Posodo ne smemo postavljati na mrzlo podlago, kadar je vroča, ker tudi v tem primeru razpoka. Umivamo jo v vroči vodi lahko s sodo ali milnico. Pločevinasta posoda rada zgubi prvotno obliko in rjavi. Drugače pa je lahka in solidna. Po umivanju jo je treba takoj zbrisati. Bakrena posoda je zelo odporna, se naglo segreva, toda je zelo težka in draga. Umivamo je v vodi, v katero damo nekaj mila, potem jo izperemo v vodi enake temperature in jo pustimo, da se na zraku posuši, osvetlimo jo z jelenovo kožo. (Tako pomivamo džezve in kotličke za stepanje snega). Porcelanasta posoda dolgo drži toploto. Zelo je primerna za pripravljanje jedi, ki jih moramo peči ali kuhati počasi in na majhnem ognju. Priporočljiva je zlasti zato, ker ne daje jedem nobenega okusa, in zaradi tega, ker lahko v njej jed serviramo. Vendar pa je Eosoda iz porceana draga, se rada raz-ije, ne prenese nagle spremembe temperature. Prav tako je tudi s stekleno poeodo. Le-ta v kakovosti ustreza porcelanasti in io uporabljamo kot porcelanasto. Nikdar ne smemo v segreto porcelanasto ali stekleno posodo vliti mrzlo vodo. niti jo postaviti na direkten ogenj. Zato porcelanasto in stekleno posodo uporabljamo le na zaprtem štedilniku in na kuhalnikih z zaprtimi ploščami. VIŠINA IN OBLIKA POSODE Višina kuhinjske posode mora ustrezati polovici premera, to pomeni, da kozica, ki ima v premeru 12 cm, mora biti visoka 6 cm. Kupujmo tako posodo, ki ima zelo ravno dno, da bomo toploto čimbolj izkoristili. Zbiramo ZBIRAJTE ZA NAS Za sestrico in bratca I !o jopico Da bi prav tankih svilenih ali nylon nogavic ne poškodovale pri pranju, jih perite tako-le: v stekleno vazo (od kon-serve) dajte mlačno vodo s pralnim sredstvom in v raztopino potopite nogavice. Potem kozarec stresajte, tako dolgo, da bodo nogavice Čiste. Tudi splakujte jih kar v vazi. Vodo dolivajte in prilivajte čisto. Nogavice posušite med brisačo. ★ Iz kovin odstranimo sledove muh z mešanico cigaretnega pepela in petroleja. Le-to namažemo po kovini in zdrgnemo s koščkom usnja. * Cvetice bodo bujno cvetele, če jih zalivamo z vodo, v kateri ra2stopimo tableto B vitamina. ★ Stare madeže od črnile očistimo z razredčeno vinsko kislino, nato pa jih splaknemo v mrzli vodi. ★ Vonj po naftalinu odstranimo, Če obesimo obleko poleg tople peči ali štedilnika. ★ Če kupujemo perutnino, nikdar ne vemo, ali bomo kupili mlado ali staro. Zato izpulite živali pero, če je spodnji del peresa mehak in napolnjen s krvjo, je* to znak, da je žival mlada. C VET J F » V našem podnebnem pasu skoraj ni najti rastlin, ki bi cvetele pozimi. Samo ciklame, primule in nekatere druge, ki jih teže vzgojimo doma, odprejo prve cvetove šele v jeseni in cveto vse do spomladi. Izredno lepo cvetje dajejo pozimi nekatere čebulnice, ki jih z lahkoto vzgojimo sami. Prav zgodnje siljenje čebulnic (za cvetje v decembru) NaSa otroka ob hladnejših dneh terja mnogo časa in toplote, zato je bolje da to prepustimo vrtnarjevi. Pri hijacintah, tulipanih, Šmarnicah in morski čebulici, s toploto lahko znatno po* spešimo oblikovanje cvetja, narcisam, žafranu, zvončkom in frezijam pa prevelika toplota naravnost Škoduje. Siljenje čebulnic je tako preprosto, da se opravičeno lahko sprašujemo, zakaj jih ni več po n*ših stanovanjih. Že majhnim otrokom bi lahko namesto ničvrednih igrač podarili kakšno čebulico, ki bi jo z našo pomočjo oskrbovali in opazovali. Z ničimer drugim jim ne moremo napraviti cenejšega veselja, razen tega pa bodo že zgodaj začeli ljubiti rastline, ki so tako važen posrednik med mrtvo prirodo in človekom. 2e od nekdaj so za siljenje najbolj priljubljene hijacinte. Tulipani, narcize ln zvončki namreč radi kasneje zdivjajo, ako jim ne nudimo dovolj svetlega in hladnega prostora. Silno lep je siljeni žafran, ker lahko tudi do 10 čebulic posadimo ▼ en lonček. Za siljenje izberemo le najdebelejše in popolnoma zdrave čebulice z normalno razvitim čebulnim krožcem. Zgodnje sorte posadimo proti koncu avgusta, pozne pa najkasneje v drugi polovici septembra. Hijacinte sadimo v majhne lončke, nar-1 Cise in tulipane pa tudi v zabojčke. Na dno nasujemo nekaj peska, nato pa dopblnimo lonček z rahlo vrtno zemljo. čebulico posadimo v sredino lončka, tako da je njen vrh v ravnini z lončkovim robom. Kdor ima mnogo čebulic lahko tudi po 3 posadi v en lonček. Lončke in zabojčke nato postavimo v temen, hladen in zmerno vlažen prostor. Tam jih pustimo vse do decembra, ko jih polagoma začnemo nositi v sobo na siljenje. Dobro se počutijo v hladni kleti pokrite z vlažno žagovino, najbolje pa v zemlji na vrtu. Približno 23 cm globoko jamo izkopljemo na najbolj suhem delu vrta in postavimo vanjo lončke s čebulicami. Proti mišim jih zavarujemo s smrekovimi vejami. Preko lončkov namečemo še zemlje in listja, ki varuje zemljo pred mrazom. Zgodnje sorte smemo prenesti v sobo najprej v drugi polovici decembra, pozne pa šele* v januarju. Najprej bodo cveteli tisti lončki, kjer imajo čebulice najbolj razvit poganjek in korenine. — Za siljenje tulipanov, narcis, zvončkov m žafrana pripravimo Čebulice tako, kakor smo opisali pri hijacintah, le da vzamemo manjše lončke in posadimo vanje S do 3 čebulic. M. Ogorevc Če dojenček slabo spi, ga je dobro skopati v lipovem ali kamiličnem čaju. š. B. * Pri pranju in likanju se gumbi na blazinah radi odtrgajo ali polomijo. To lahko preprečite. Imele boste sicer malo več dela, vendar ne bo zastonj Gumbe boste prišile posebej, na poseben trak. Pod vsak gumb boste nasile na spodnji strani traku pentljico iz traku ali boste pa našile dvojne gumbe, kot kaže leva risba. Na obeh straneh odprtine pri blazini naredite gumbnice, in sicer na eni strani navpične, na drugi pa vodoravne. Tako boste preprečile, da bi se gumbi odpenjali. Trud pri odpiranju eumbnic se vam bo vsekakor po* plačal pri pranju in likanju. i: \Y Za moške hlače je zelo priporočljivo, da jih ne likamo pogosto. Zato je zelo praktičen tak obešalnik, kot ga kaže naša slika. Narejen je iz dveh vezanih plošč, ki se ob straneh tesno sttoutt. SPORI IN TELEINA VZGOJA DRUGI DAN EVROPSKEGA ŽENSKEGA PRVENSTVA V VESLANJU FINALISTI ZNANI Trije jugoslovanski čolni niso uspeli — Ali bo SZ izgubila kak naslov? REZULTATI: Double-scull: CSR 3:50,3, Francija 3:55,0, Avstrija 3:57,3, Romunija 3:59,2, Jugoslavija 4:03,7. Četverec s krmarjem: Finska 3:45,5, Poljska 3:46,4, Nemčija 3:50,2, Romunija 3:52,0, Jugoslavija 3:54,6, Danska 3:55,2. Sciff: Nemčija 4:10,7, Avstrija 4:15,7, CSR 4:19,2, Belgija 4:20,5, Danska 4:24,7, Jugoslavija 4:37,3. _ av£- — Jezero je bilo mirno in k sreči je prenehal tudi hanSarJu v Zaki počasi izplule scif-i ^ (CSR) v temnordečem dresu, Brtičevičeva (Jugo- *TU» K/aghova (Danska) v belem dresu z rdečim L ®cho,a5Cva (Nemčija) v belem dresu, Sikova (Avstrila) v l welY in. akot„ zadnJa Belgijka Denise Coeklenbegh ?. Sfl,res,u’ Isti vrstni red je bil tudi na startu. Naša napetost li« viška, ko smo točno ob 17. uri zaslišali glas spiker- ja. >Biarti(i . “ J® ponesrečil. Na ko je naša predstavnica precej za- < v y°dstvY Jugoslovan- ostala. Tako so se plasirale v današnji ^ .P® tako ni ostal° finale razen SZ in Madžarske še Nem- dolgo. Pri 200 m Je bila že v vodstvu čija, Avstrija, Češka in Belgija. Čehinja, Jugoslovanka pa se Je borila z dansko in avstrijsko predstavnico ob 1716 se J® začela druga točka za drugo mesto. Pri JOOm pa je prišla programa. Zasijalo je sonce, ko so se nenadoma v vodstvo Ingrid Scholz in uravnavale na startu posadke četver- Je z veliko hitrostjo prešla v vodstvo cev brez krmarjev: Jugoslavija, Dan- za dobri dve dolžini čolna. Skozi vso ska> Finska, Romunija, Nemčija in progo je vodila nemška predstavnica Poljska. V tej disciplini smo videli in prispela z veliko prednostjo na dramatično borbo. Prvi start se je po- cilj. Za njo so se uvrstile Avstrijka, nesrečil, ker so pobegnile Romunke. _________________________________________ Čehinja, Belgijka in Danka, medtem v začetku so bile v vodstvu veslačice Jugoslavije, pri 200 m pa Je bila slika oblaki so bili skoraj nepremična za- - ------ j že popolnoma drugačna. Vodstvo je vesa okoli jezera. Barometer Je trma* j prevzel finski četverec, tesno za njim sto vztrajal na oznaki viharno, čeprav \ T » . i 1 Je bil poljski in nemški, Jugoslovanke Med sedemnajsto in osemnajsto VPnntrPhPn \\/}//// J pa SO zelo popustile. Ko so se začele ves dan skoraj ni bilo vetra. Padlo -L T CKC/f . : približevati tribuni, so bile še vedno je nekaj deževnih kapelj. v sigurnem vodstvu Finke, za njimi uro je jezero oživelo. Boji v repesažih Kriterij, ki bodo po njem do- Nemke in Poljakinje, ki so se borile so bili izredno zagrizeni in je bila lnfinli nnto za drugo in tretje mesto. Ko so se borbenost posameznih posadk zares loeali naše zastopstvo za Ohm- bllžale tribunam, so Branikovke, torej na višini. pijske igre V Melbournu, )e ja- naše predstavnice, začele s silovitm sen. NogometaSi in waterpolisti iinlšem, toda žal Je bilo že prepozno. jutri finalni boji nrartn */. .__. V ogorčeni borbi z danskim čolnom Jutri ob 14.30 bodo v vseh petih y ’ ostale sponnifce pa je so ga malo pred ciljem prehitele in disciplinah šampionata finalni boji. na razpolago Se kakih 10—12 mest. V poštev bodo prišli tisti atleti, plavalci, strelci, veslači, rokoborci ali Športniki drugih panog, ki bodo v Melbournu zares imeli možnosti za visok plasma. Pri atletih je prišlo sedaj do zanimivega primera. Razen tekača Mugoše sta olimpijsko normo doslej izpolnili le še dve atletinji (Kotluškova in Vsenikova), ki za nameček celo nastopata v isti disciplini — metu krogle. Ponekod se pojavljajo glasovi, da bo od njih potovala v Melbourne le ena, češ saj ni smisla (pri tako malem številu reprezentantov) pošiljati kar dve tekmovalki za isto disciplino. Menimo, da je tako mišljenje povsem napačno. V Melbourne naj gredo le tisti atleti, ki imajo zares možnosti za visok plasma, pri čemer pa naj ne igra nobeno vlogo dejstvo, v kateri od disciplin ti atleti nastopajo. Vse olimpijske discipline so enakovredne in je Avstrija tretja, Romunija četrta in goslavija, Romunija, Nemčija, SZ. V zadnja Jugoslavija. tej disciplini mnogo pričakujemo tudi Današnji drugi dan ženskega dela od jugoslovanskega čolna. Glavni fa- evropskega prvenstva se ni mnogo I vorit pa je seveda SZ. razlikoval od včerajšnjega. Temni Naj ob koncu omenimo, da so Ru- _______________________________________sinje na obeh dosedanjih evropskih veslaških prvenstvih osvojile prav vs» prva mesta. VESLAČI SE ZBIRAJO Na Bledu je tudi že mnogo veslačev, ki bodo nastopili na evropskem prvenstvu moških. Včeraj in danes so prispele ekipe Anglije, SZ, Turčije in CSR. Skupno Je prijavljenih 98 čolnov s 367 veslači iz 20 držav. Dušan Kuret SP . .-?:•* '•‘Sv* Poljski četverec se je uvrstil v finale DRŽAVNO STRELSKO PRVENSTVO ČEDALJE VEČ KROGOV in čedalje več državnih rekordov Ljubljana, 25. avg. — Danes se je strelsko prvenstvo Jugoslavije nadaljevalo samo v mali lopi. Velika lopa za streljanje z vojaško puško je bila prazna in tako se je vsa pozornost gledalcev osredotočila na malo lopo, kjer so tekmovali olimpijski kandidati v streljanju s precizno malokalibrsko puško. Proti koncu tekmovanja so se gledalci sprehajali od tekmovalca do tekmovalca, ker Je šlo za vsak krog, za vsak strogi center. Tudi komentarjev ni manjkalo. Po tekmovanju v ležečem položaju, kjer je dosegel absolutni rekord 400 krogov, je imel v nadaljnjih položajih Tržan največ gledalcev. Toda Tržan ni vzdržal svojega začetnega tempa. Ni se uspel uvrstiti niti med prvo desetorico. •t D' htevali zmagovalca. Kdo bo to? Prau-hardt je streljal dobro, Nemanja Mar- - M*— f ~ Mariborčanke so včeraj zadnjikrat nastopile na letošnjem evropskem prvenstvu - . _ /. zavzele peto mesto. Dokazale so, da Naj prav na kratko označimo finaliste Zlata Kolajna alt 6. mesto V metu kljub neuspehu sodijo v evropski, in njihovo približno vrednost. krogle povsem iste vrednosti kot razred. zlata kolajna ali 6. mesto v ka- Kot zadnja ‘očka programa so na-1 sciff terikoli drugi disciplini. Rom^iij^F^Ua ^v^trii^Ceška „ ,FAnal ueiJa*-/^striJa\ CSf' »Ali« med imeni Kotluškove ta “^ostavfja VU vodltvu^so bile v S&vaTszT'in’^ParoovrSifr-in Usenikove torej ni na mestu začetku Romunke in so vodile do s]{a) Presenečenje prvenstva je Ma- in ga je treba nadomestiti z »in*. Francijem0a“trije’Tukai pl se je dž®,rka- kl,j* ' pr1?dteHk’r01Tfinlu do; Vse to velja pa seveda le za pri- tesno približala Romunkam Franclja e vro^slte prvakinj e Cumakove 35 ° mer, da bosta obe odlični atleti- in se Je začela med njima borba za, _ _ . nnrrt m octn \T »arlniih 911/1 io nro. 1 „1- Prvo mesto. V zadnjih 200 m je pre nji svojo rekordno jormo obdržali vzel vocjstvo češki čoln in tudi prvi do olimpijskih iger. prispel na cilj. Francija Je bila druga, Namesto, da bi plašče označili kot vzorce, so jih barbarsko uničili Postopek poštne carine v Ljubljani, ki zasluži nnjostrejšo kritiko Naša trgovska podjetja, ki kupci lahko ocenijo glede na kva oskrbujejo domače tržišče z uvo- liteto, kroj itd., ni pa več pora ženimi predmeti široke potrošnje, ben za prodajo, nabavljajo v zadnjem času v ino- ; Omenjenih devet dežnih pla zemstvu tudi proizvode, kakršnih j ščev, ki so bili poslani iz ino doslej nismo uvažala. Običajno je, zemstva »Jugotekstilu«, so prida si 2t5inter«siratii kupci, za-1 speli na poštno carino v Ljub-stopniki domačih trgovskih pod- ljani, lepo opremljeni, sleherni v jetij, pri razprodaji na avkcij-skem mestu ogledajo vzorce, nato pa se odločijo za nakup. Za mnoge predmete je pošiljanje vzorcev preprosta stvar. Za metrsko tekstilno blago n. pr. zadostujejo majhne krpe posameznega blaga. Drugače je pri vzorcih konfekcijskih izdelkov, kjer mora biti izdelek, ki je namenjen za model, popoln. Tako je za prihodnjo avkcij-sko prodajo naročilo grosistično trgovsko podjetje »Jugotekstil« v Ljubljani vzorce dežnih plaščev iz tkanega nylona, kakršne nameravajo uvoziti v večjih količinah. Kot je bilo dogovorjeno, je inozemska firma poslala na naslov »Jugotekstila« devet modelov dežnih plaščev in te dni je pošiljka prišla v roke naslovnika — to pa v takem stanju, da podjetje ne bo moglo na avkcijskem mestu pokazati niti enega modela. Kaj se je zgodilo? Poslani vzorci niso namenjeni prodaji, če bi jih prodali, bi bili obremenjeni s trikratnim faktorjem. Zato se uvozna trgovska podjetja raje odločijo za pristanek, da carina vzorce označi tako, da jih kasneje ni moč orodati. S tem odpade carinjenje. Pri na? še niimamo dosti prakse pri tem, ker doslej še nismo dobili kdo ve kako velikih pošiljk konfekcijskih izdelkov. Označevanje se pa da urediti na več načinov. Lahko jih žigosaio ali pa z drobnimi luknjicami preluknjajo na ra?, n ih mestih, največkrat delajo to s posebnim aparatom, skratka, označijo jih tako, da ostane vzorec vzorec, ki ga zainteresirani posebni škatli, v kateri je bil vsak del plašča kapuca, rutica, torbica in plašč sam v posebni vrečici. V povsem nemogočem stanju pa je pošijko prejelo podjetje »Ju-gotekstil«. Vseh devet plaščev s pripadajočimi kapami, rutami itd., je bilo stlačenih in zmečkanih v eni sami škatli, razen tega pa na račun oznake, da so to le vzorci, popolnoma uničenih da jih absolutno ni moč pokazati na avkcijskem mestu kot model Na poštni carini v Ljubljani so namreč iz slehernega plašča na hrbtni strani izrezali po eno luknjo v premeru več kot pol metra, kape so prerezali v dva dela, prav tako kapuce, rute in ostalo, da dobavitelju nikakor ne bo moč pokazati kupcem, kakšni so ti dežni plašči in kakšen je njihov kroj. Vsi, ki so si ogledali tako rekoč barbarsko uničene vzorce plaščev, so se ogorčeno spraševali, čemu in zakaj tako popolno uničenje. Je to krivda enega uslužbenca, ki je dal, sledeč kdo ve kakim nagibom, polnega razmaha uničevalskemu nagonu — ali pa je to usoda, ki kdo ve zakaj in čemu čaka sleherni poslani vzorec konfekcijskega izdelka? Izgovor na predpise takega postopka gotovo ne more opravičevati, kajti povsem jasno je, da je moč sleherni vzorec sicer označiti kot blago, ki ni za prodajo, vendar pa tako, da si ga je kot model še vedno mogoče ogledati, ker je za to pač namenjen. V zvezi s tem primerom je gotovo upravičena zahteva, da poštna carina ta primer razišče in da tudi potrebno pojasnilo. M. N. DOUBLE-SCULL V finalu bodo veslale: ČSR, Finska, Avstrija, Romunija, SZ in Nemčija. Glavna favorita sta SZ in CSR, pri čemer imajo Čehinje doslej boljši čas, Rusinje pa zmago proti CSR v direktnem dvoboju prvega dne. ČETVEREC S KRMARJEM Jutri bodo na startu: Finska, Poljska, Nemčija, Romunija, SZ in Madžarska. Najbolj iz"načena disciplina. Favorita je težko r 'M. čeprav ima po tradiciji največ m- -tl SZ. V finalu ni jugoslovanske 'Ike, vendar so Mariborčanke častn ■ zastopale naše barve. Primanjkuje 1im pač še rutine. Nedvomno pa je naš četverec zelo perspektivna ekipa, ki bo s treningom gotovo dosegel evropsko elito. SCULL-CETVEREC Ker je bilo prijavljenih le šest čolnov, bo le finale; Nizozemska, Madžarska, Romunija, Avstrija, Nemčija, SZ. Kandidat za prvo mesto je SZ. OSMEREC Tudi tu le šest prijav in zatorej le » 11- ^ Krotke zanimivosti z Bleda Na Bledu je že več kot teden dni znani nemški konstruktor tekmovalnih čolnov g. Pirsch iz Berlina. V kratkem razgovoru nam je dejal, da je že drugič na Bledu. Prvikrat je bil pred tridesetimi leti. Gospod Pirsch je nedavno izdelal nov tip osmerca, ki ga bosta nemška moška in ženska reprezentanca preizkusili na tem prvenstvu. Odlika tega osmerca je, da je hitrejši kot ostali. Dolg je namesto 18,5 m samo 17 m. »Ko smo delali poizkuse na modelih, smo ugotovili, da bi bil najhitrejši osmerec dolg samo 15 m. Imeli pa smo težave, ko se je vsedla vanj posadka, ker se je preveč potopil. Tako smo bili prisiljeni podaljšati ga za dva metra,« je zaključil nemški gost. ★ Organizacijski komite se je ?.e lani dogovoril, da bo merjenje na prvenstvu prevzela švicarska tovarna ur »Longi-nes«. Sedaj pa sta na Bledu kar dve merilni napravi. Švicarski inženir Speck je prinesel s seboj drugo merilno napravo in tako konkurira tovarni Longi-nes. G. Speck ima svoje ure na spodnjem delu sodniškega stolpa, z urami »Longines« pa merijo v prvem nadstropju. ★ Na Bledu se mudi neki nemški snemalec, ki bo o prvenstvu posnel film. Le-tega bodo predvajali na televiziji v Parizu in New Yorku. ■k Ker je Bled v razpoloženju evropskega prvenstva, so tudi cene precej »evropske«. Vsi tisti, ki so se včeraj peljali z avtobusom, ki redno vozi okrog jezera, v Zako, so se zelo začudili, ko so morali plačati za bore 2 km vožnje kar 50 dinarjev. Posebno so bili presenečeni novinarji, ki so se pred tem udeležili že evropskih prvenstev v Gandu in Amsterdamu. Dejali so, da so ves čas imeli prosto vožnjo na železnici in tramvajih. Mar ne bi bilo moč tega nuditi funkcionarjem, tekmovalcem in novinarjem na Bledu? S. J. jutrišnji finale: CSR, Madžarska, Ju- kovič prav tako, krivulja Ježevih rezultatov je bila zelo spremenljiva, Rems ie bil nervozen že v začetku, olimpijski kandidat št. 1 Mašek ni preveč ooetal. Pri teh favoritih pa so vsi pozabili na mladinca Jožeta Vrbiuca. Z mirnim in točnim streljanjem je prekosil vse favorite ter zasluženo osvojil prvo mesto ter naslov državnega prvaka s 1158 krogi. Morda mu je ta znamka uspela prav zaradi tega, ker so ga vsi smatrali za »outsiderja«. Včeraj zvečer je bila po zaključku streljanja na strelišču majhna svečanost. Zastopnik predsednika Tita generalni major Ratko Vujovič je predal moštvu Hrvatske, zmagovalnemu moštvu v streljanju z vojaško puško na Titovi tarči, prehodni pokal, najboljšemu posamezniku — Kreši Aniču — pa nagrado predsednika republike — zlato zapestno uro. Razen tega je podpredsednik Strelske zveze Jugoslavije polkovnik Jovo Teodorovič razdelil moštvenim in posameznim prvakom nagrade in pokale Strelske zveze Jugoslavije. S prvenstvom so nehali tudi že strelci z vojaško pištolo. Po povprečnih rezultatih za značko mojstra strelca je tekmovanje posameznikov in moštev prineslo dobre rezultate. Pet strelcev je bilo boljših od državnega rekorda Ala- REZULTATI: PRECIZNA MALOKALIBRSKA PUŠKA - ČLANI: Jože Vrbinc (Sl) 1158, Stevo Prauhardt (Hr) 1157, Nemanja Markovič (Sr) 1154, Zlatko Mašek (Hr) 1152, Bogdaii Jež (Sl) 1148, Lj. Petrovič (Sr) 1146, Fedor Rems 1140, Svetolik Nikolič (Sr) 1138, Krešo Anič (Hr) 1135, Gradimir Bončič (Sr) 1133. ČLANICE: Dragoslava Markovič (Sr) 1135, Magda Herold (Sr) 1129, Milena Dimic (Sl) 1124, Stela Trajkovič (Sr) 1120, Potokar Jožica (Sl) 1109. VOJAŠKA PIŠTOLA: Mirko Mejavšek (Sl) 492, Rudi Klancir (Hr) 485, Karlo Umek (Sl) 485, Branko Jovovič (črna gora) 485, Stevo Pranhardt (Hr) 484, Franc Planinc (Sl) 483, Anton Mičeli (Hr) 480, Pavle Alaranja (Sl) 476, Budimir Pajo (Hr) 472, Cvetko Radovič (črna gora) 470. — MOŠTVENO: Slovenija (Mejav-šek, Umek, Alavanja, Tržan in Kranjc) 2368, Hrvatska 2359, črna gora 2288, Srbija 2281, BiH 2099, Makedonija 2069. vanje (483), novi državni prvak in rekorder Mirko Mejavšek je dosegel r e-zultat 492 kroea. V moštveni‘konkui je zmagala Slovenija z 2368 krogi, moštveni 'konkurenci kar je prav tako nov državni rekord Tako je po posameznih in moštvenih rezultatih sedem strelcev osvojilo zlato značko, 16 srebrno in 10 bronasto, torej skupno 33 značk mojstra strelca v streljanju z vojaško pištolo D. P. 7eniška sezona na višku Končno je teniška sezona v Jugoslaviji le dosegla višek. Tudi slovenski igralci v teh dneh nastopajo na številnih važnih prireditvah. Osrednje tekmovanje sezone je državno prvenstvo posameznikov, ki se bo začelo v torek v Zagrebu. 01ympia in Branik sta za turnir prijavili močni ekipi. Po več letih lahko prvič zapišemo, da slovenski tekmovalci ne startajo brez možnosti za visok plasma. To velja E osebno za Ljubljančana Aleksandra kuija, ki se med člani pri kolikortoliko ugodnem žrebu lahko uveljavi vsaj v četrtfinale. Mariborčanka Truda Lovrec' pa nastopa z lepimi upi v igrah članie. Mladinci imajo posebno prvenstvo, i ki se bo v nedeljo končalo v Splitu. { Tudi tam zastopa Slovenijo mnogo ta- I _______________...___ t_______. , r 11[rn . M. lentiranih igralcev. Največ pričakujemo sta znova presenetili svetovno športa® od Mariborčanke Helene Lovrec, ki , javnost. Na tekmovanju v Townsvill®tt utegne presenetiti celo s prvim mestom j sta dosegli svetovne rekorde izredne pri mladinkah. ! vrednosti. Fraserjeva Je preplavala INajmlajsi igralci iz vse države — no yardov prosto v času 1:03,3, njen pionirji in pionirke — se borijo za na- medčas na 100 yardov pa je bil 56,9. slove državnih prvakov v Subotici. Tja- oba rezultata sta nova svetovna re-kaj • je odpotovala 12-članska slovenska korda. reprezentanca, ki je v njej večina članov Branika iz Maribora. Po ierah sli na sporedu dvoboj Montažno — ZTK. jutri pa bo v Zagrebu srečanje Branik — Montažno. Slovenski ekipni prvaki (01iympia pri članih ter Branik v ostalih konkurencah) bodo v začetku septembra nastopili še na važnih tekmovanjih. Člani Olvmpie se bodo borili za vstop * zvezno ligo, ostale ekipe Da se bodo pomerile z ustreznimi prvaki Hrvatske v okviru tekmovanja za ekipno državno prvenstvo. Izredna svetovna rekorda avstralskih plavalk Avstralski plavalki Fraser in Crapp Druga Avstralka Loraine Crapp J® 'prven*stTU**SlovenHe* 'smleč, so ^venski Lu°rdx,na '4 pionirji in pionirko povsem ennkovred- fj *** ya_r I MALI LJUBLJANSKI • NOVI SAD, 22. avgusta. — V NOGOMETNI DERBY Slovan : Krim vačič in Valčič. Proga je bila sicer Belgijci. Novi svetovni prvak je Ni- cl — kandidati za nogometno repre- povsem ravninska, pa kljub temu iz- zozemec Mahn, drugi Je Belgijec Ve- zentanco Jugoslavije, ki bo 16. de- Danes ob 10. url bo na IcriMu na redno težavna. K temu so največ pri- rougstraete, tretji Nizozemec Buysse, cembra v Beogradu igrala z ustrezno Kodeljevem nogometna tekma med pomogle vremenske razmere. Ves čas četrti Danec Jensen, peti pa Italijan reprezentanco Madžarske. Med dru- Slovanom in Krimom V nredtekml tekme Je deževalo, pihal pa Je tudi , Romagnoll. Cas zmagovalca Je 4:48:25, giml je na trening povabljen tudi Va- bosta nastopili mladinski enalstorici hladen veter, tako da je bila tempe- I kar Je povprečno 40,522 km na uro. Ijavee, član »Ljubljane«. i obeh klubov tnusto DNEVNE NOVICE Obvestilo rojakom Slivenska izseljenska matica spo-■'/‘rojakom iz Francije, Nemčije in ...toliki iz Pas de calalsa v Fran- 8j m so 30. julija prispeli v Slove-JJ' se vračajo 28. t. m. ob t.ii zju-Votl:’a skuPine Je rojak Ivan Rojaki s področja Metza, ki so ■■m; prispeli v Slovenijo, odpotu-(■ m. ob 20. uri. *®Jaki iz Westfalije in Holandije, (so Jlujejl Prispeli 9. t. m. v Slovenijo, od- io 30. t. m. ob 16.05. — Vodja !?Pine rojakov iz Holandije je rojak r'c Anderiuh. .Škapina 40 rojakov iz WestfallJe Franc Čebin) odpotuje iz Slo-U. septembra ob 20.45. JJ*Ozorllo vsem hišnim svetom In Jelkom hiš na območju mesta Ljub- — Zaradi preselitve oddelka rjlh svetov, ki sedaj posluje pri fJJUnalni banki 60-KB-2 Ljubljana, cpova 37, m. trakt, v Komunalno (“g* 60-KB-6, Ljubljana, Mestni trg obveščamo vse hišne svete in hiš na območju mesta Ljub-JJ9. da bo oddelek hišnih svetov J*® tega pričel poslovati 27. avgu-* 1956 že v novih prostorih v Komu-banki 60-KB-6, Ljubljana, Mest-JLtrg 23. Istočasno se preseli tudi J?rent za odobravanje kreditov hlš-»vetom. Komunalna banka — “'2 — Ljubljana. I Pionirska knjižnica obvešča, da bo I vpisovanje v risarske, ritmične, jezikovne in dramatske tečaje od 10. do jo. septembra na Trgu revolucij« 7/1. — Pri sprejemu bodo imeli prednost učenci lanskih tečajev. Tečaji se za-, čno 1, oktobra in bodo trajali do 1. Junija 1957. Klub ljubiteljev športnih psov ob-velča, da bodo izpiti za O—I in O—II dne 8. in v, septembra 1956. Samo do 4. septembra pismeno prijavljeni psi bodo pripuščeni k Izpitu. KLSp — Ljubljana, Cesta v Rožno dolino. 36. Zveza foto- in kinoamaterjev Jugoslavije obvešča vse zainteresirane člane in foto-klube, da Je skrajni rok za sprejem fotografij za jubilejno razstavo Jugoslovanske fotografije podaljšan do 20. septembra. LIN čistilni prašek Je varuh čistoče v kuhinji in kopalnici. «blj lio ZAHVALA težki in bridki izgubi našega ‘»nega sina in brata Janeza Oblaka električarja bili deležni toliko pozornosti in ^Ustvovanja, prejeli toliko pismenih ustnih sožalij, da se nam je nemo-'•e vsakemu posebej zahvaliti. Vsem itr*na hva,a- Zahvala dr. Mejaču za ‘o zdravniško pomoč, in vsem, ki Im st?U Strani pri nesreči. Hva- Lašč in celotnemu kolektivu in v\\\w\\\\\\\\\\\\\\w\\\\\\\\\\\\\\w\\\\w ^ vli^ov'm sodelavcem električarjem j®*- Lašč In celotnemu kolektivu in Elektro Kočevje-Grosuplje. BKs Važno opoiorilo ljudskim odbo-i rom, vodstvom in knjigovodstvom 1 podjetij in družbenih organizacij, ki j imajo dnevno opravka s predpisi o j načinu ugotavljanja in delitvi družbenega dohodka. V Izdaji Sekretariata Izvršnega sveta LRS za zakonodajo in organizaoijo ter v založbi »Uradnega lista LRS« bo izšla brošura »Pregled predpisov o ekonomskih instrumentih in ukrepih«. V preglednem zaporedju bo prikazala v posameznih poglavjih vse predpise, raztresene doslej v raznih družbenih planih, v zveznih in republiških zakonih, uredbah, odlokih in odločbah zveznih in republiških | organov. Na vsehinako bogato vrednost knjižice že sedaj opozarjamo. — ! »Uradni list LRS«, Ljubljana, Erjav-1 čeva it a. Pozivamo vse delavce In uslužbence. ki so bili v letu 1955 zaposleni v našem podjetju, da osebno ali pismeno sporočijo svoj natančen naslov zaradi izplačila plač lz dobička za leto 1955. To izplačilo bomo izvršili po do-I ločilih 58. in 59. člena uredbe o pla-1 čah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 54/54) najpozneje tri mesece od te objave. Elektro — LJubljana-okolica, j Ljubljana. Parmova ulica »3, poštni | predal 70. feSatu e hvala tov. Golobiču, Purkatu Hrovatu za njihovo požrtvovalnost, UlSr tudi vsem organizacijam, rud-godbi Kočevje, gasilski godbi hj“^®polje in pevcem za v srce se-ffi1* Gostinke, govornikom to pto-(jjjjjl1}:. Iskrena hvala vsem znancem, (Hv Jv i »Oti. V«jem in sorodnikom ter vsem, •tv iVsem’ ste poklonili toliko ven-«-. ln cvetja in ga spreinili na zadnji vellke Lašče, 25. avgusta 1956. Žalujoči: starši Franc in Roza, Marijanca poročena Zevnik, brat Toni-in »vak France. ZAHVALA Ob n „ Prerani izgubi našega dragega moža, ***• sina in brata majorja J«neza Kožarja - Prajerja jjjebno zahvalo smo dolžni dr. Bo-iO dr. Pleterskemu in dr. Bervarju, S Slabo milo uniči mnogo perila, OVEN terpentinovo milo pa Vaše perilo neguje in ga varuje. VV\X'.XVW\VXXXV\\\X\.\\\W\\X\V.\\X\.XXVXX\.V\.'V\V Obveščamo,»da se Zavod *a stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana preseli lz Vošnjakove ulic« n v Kidričevo ulico 7, VII. nadstropje (nova palača »Impex«), z novo telefonsko številko 22-260. Ce hočeš kvaliteto, zahtevaj za čiščenje madežev samo FLEX. Vse modele masti, oUa> znoja očistiš zanesljivo s preparatom Flex. Teint Bell ROŽNO MLEKO dobiš v vseh parfumerijah. Za tvojo nego nepogrešljivo, odlično parfumlrano in zelo izdatno Je R02N0 MLEKO. Z JESENIC IN OKOLICE Brivsko dežurno službo ima v nedeljo, 26. avgusta Slavko Saračevič, brivski salon, Obrtniška ulica. Zdravniško dežurno službo ima na Jesenicah dr. Boris Mušič, bolnica. Z BLEDA 0 zahvalo govornikom, ijubljan-CjJjrnlzijl za Izkazano vojaško čast, Amer. film: »Oroflca Walewaka«. k viiAm11 nHknM TTJ C1ai>a»I4a ’ PrpHctavo nh 14 10 «n «a >1... C»emu odbor ZB Slovenije, Okraj-odboru ZB Kočevje, vsem šte-darovalcem vencev in udele-pogreba ter vsem, ki so nam 11 ob strani. , ^lubljana, 2S. avg. 1956. *ena Slavka Kolar to sorodniki. MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA: Nedelja, 20. avg.: lekarna »Center«, Gosposka ulica 12. KINO »PARTIZAN«: Ameriški film »podkupnina«. »UDARNIK«: Francoski film »Štirje brez postelje«.' SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta. Nedelja, 26. avg. ob 20: M. Begovič: »Brez tretjega«. Izven. Gostovanje v Slovenski Bistrici: Ponedeljek, 27. avg. ob 20: Milan Begovič: »Brez tretjega«. CELJSKE VESTI KINO »UNION«: Rurski barvni flUn »Nesmrtna ljubezen«. »METROPOL«: Ameriški film »Ne pozabi me«. VESTI IZ KRANJA KINO »STORŽIČ«: ob 10 poljski film »Ure upanja«; ob 14 ameriški film »Bistre glave«; ob 16, 18 in 20 ameriSki barvni film »Ljubimca divjega zapada«. »PARTIZAN«: Amer. film »Bistre glave«. Predstava ob 20. Danes zadnji-■ krat. ŠOLSTVO Predstave ob 14, la, la in JO.JO. v glavni vlogi Greta Garbo, Charles Boyer in Reginald Owen. IZ D0M2AL Ameriški film »Strah«, vlogi Joan Crawford. V glavni Zavod S samostojnim finansiranjem I »Administrativni tečaji« v Ljubljani bo priredil v bodočem šolskem letu tele vrste tečajev: višji administrativni, stenodaktilografski, adminlstra- ' tlvni ter specialni strojepisni in stenografski tečaj. — Informacije v tajni- ! štvu zavoda Roška 19, telelef. 30-917 (stavba Administrativne šole). Srednja vzgojiteljska šola v Ljubljani sporoča, da se začnejo sprejemni izpiti in popravni sprejemni izpiti ter matura v jesenskem roku v soboto, dne 1. septembra ob 8. Razredni in popravni razredni Izpiti bodo dne 4. septembra. Ravnateljstvo Industrijske kovinarske šole »ISKRA« v Kranju obvešča učence II. in III. letnika, da bo nadaljevanje obvezne počitniške prakse 3. septembra 1956 ob 6.30. Redni šolski pouk se začne 5. septembra 1956, kar velja tudi za učence I. letnika. Akademija za Igralsko umetnost v Ljubljani bo v začetku študijskega leta 1956/57 sprejemala nove slušatelje na oddelke za dramsko igro in na oddelek za dramaturgijo. (Na oddelek za režijo bomo sprejemali nove slušatelje v študijskem letu 1957/58.) — Na oddelek za dramsko Igro bomo sprejemali kandidate z veliko maturo, na oddelek za dramaturgijo pa v prvi vrsti kandidate s fakultetno Izobrazbo ali vsaj šestimi semestri študija na kateri koli sorodni fakulteti. Kandidati morajo napraviti sprejemni izpit, h kateremu se je treba prijaviti do 15. septembra. Prijavne formularje in informacije glede sprejemnega Izpita dobe kandidati v tajništvu akademije, Nazorjeva 5 (dohod preko dvorišča) oziroma pismeno. Prošnji za pismena pojasnila je treba priložiti kolek za 30 din in znamko za odgovor. Gimnazija ▼ Ajdovščini (okraj Gorica) obvešča člane profesorskega \ zbora In dijake, da se bodo začeli vsi' izpitj (maturitetni, sprejemni in popravni) dne JO. avgusta ob 8 zjutraj. Razpored na oglasni deski. Naknadni vpis bo 1. sepfembra. INDUSTRIJSKA SOLA LITOSTROJ LJUBLJANA vpisuje učeno« v I, razred za šolsko leto 1956/57, vsak dan (razen nedelje) od 8. do 12. ure v poklice: livar, modelni mizar, strugar ta strojni ključavničar. , vpišejo se lahko vsi, telesno ln duševno sposobni državljani FLRJ, stari od 14 do 16 let. Prednost vpisa imajo kandidati z dovršeno nižjo gimnazijo ln ob istih pogojih partizanske sirote. Vsi prijavljeni bodo Sred dokončnim sprejemam preizku-eni (psihotehničnl preizkus — opravljali bodo preizkušnjo iz slovenskega Jezika, matematike ta prostoročnega risanja) ta zdravniško pregledani. V času šolanja, ki traja tri leta, prejemajo učenci denarne nagrade po doseženem uspehu, iti sicer od 1500 do 3500 din mesečno; • učenci livarji pa dobivajo še posebne mesečne dodatke po 500 din. Za vpi» je potrebna lastnoročno pisana prošnja, kolkovana s 30 din državne in 20 din mestne takse, rojstni list ln zadnje šolsko spričevalo. Tisti, ki bodo stanovali v internatu, morajo priložiti še prijavo za sprejem v internat (obrazec 1,74). Vzdrževalni-na v internatu znaša 4000 din mesečno. v*e ostale informacije lahko dobite pismeno od uprave šole ali tele-fonično na St. »1-810 do 81S, interno 417. Gradbena srednja Sola v Ljubljani. 1. popravni izpiti za Ge IV razred bodo 1. sept. 1956 ; 2. popravni, razredni in privatni, izpiti dijakov nižjih letnikov na odsekih bodo od 5. septembra dalje; 3. Jesenski zaključni Izpiti bodo od 2. septembra dalje; 4. popravni izpiti Junijskih sprejemnih Izpitov bodo 1. in 2. septembra ob 8 zjutraj; 5. začetek šolskega pouka bo 8. septembra Ob 7 Zjutraj; 6. gradbena mojstrska šola prične s poukom in popravnimi izpiti 2. septembra 1956. — Razpored vseh izpitov Je objavljen na šolski oglasni desKi, prošnje za vse izpite Je kolkovati ■ 30 din državne takse in priložiti 20 din za mestno takso. — Uprava. RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za nedeljo, 26. avgusta 1956. Poročila: 6.05, 7.00, 13.00, 15.00, 19.30 in 22.00. 6.00—7.00 Pisana vrsta domaSih pesmi in napevov za prijetno nedeljsko jutro — 5*15 Reklame — 7.30 Radijski koledar jn prireditve dneva — 7.35 Operetna in lahka glasba — 8.00 Otroška predstava — Franjo Vquk: Lipica je prav zvita zver (radijska igra) — 8.30 To in ono iz arhiva slovenskih narodnih pesmi — 9.30 Se pomirite tovariši — Jože Pahor: 5°.Je umiral nacifašizem — 10.00 Nedeljski simfonični koncert — Joh. Se-bastian Bach: Fuga, Peter Iliič Čajkov-»ki: Koncert za klavir in orkester št. 2 v G-duru, Robert Schumann: Druga simfonija — 11.15 Oddaja za Beneške Slovence — 11.35 Mala revija lahke glasbe — 12.00 Pogovor s poslušalci — 12.15 Opoldantki glasbeni spored — 13.15 Zabavna glasbe, vmes reklame — 19.30 Ra-našo vas — 14.15 Želeli ste — poslušajte! — vmes ob 15.45 Prenos z evropskega prvenstva v veslanju na Bledu — 16.45 Glasbena -medigra — 17.00 Promenadni koncert 18.00 Radijska igra — Horvat: Datfes je moj» rojstni dan 19.00 Zabavna glasba, vme« rekame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Večerni operni koncert — 21.00 Športna poročila — 21.10 Prenos reportaže z evropskega prvenstva v veslanju na Bleau 21.25 V svetu ritmov in melodij -- 22.15^-23.00 Nočni koncert — Blaž Arnič: Prva simfonija »Na domači grudi« — 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba 33.0 Koper delovno mesto upravnika za obrtno podjetje »Elegant«, Koper POGOJI: visokokvalificiran krojaški obrtni mojster z 10-letno prakso Kolkovane prošnje z življenjepisom ter opisom strokovne usposobljenosti dostavite Občinskemu ljudskemu odboru Koper v roku 7 dni po razpisu. 3236 KINO »TRIGLAV« Avstrijski film Zdaj smo pa tam Tednik. V glavni vlogi Theo Lingen, Hans Moser In Susl Nicolettl. Predstave ob 18, 18 ln SO. Prodaja vstopnic od 15 dalje. mm KINO *viC«i Amer. film. »Ljubezen s tujcem«. V glavni vlogi Jean Sim-mons ta Victpr Mature. Predstave Ob lt, lt ta 20.90. KINO »KOMUNA«: Premiera jugosl. filma »Pesem Iz Kurobare*. V glavni vlogi Severin Bijellfi ta Milena Dapfievlfi F. N. it. 3J. Predstave ob lt, 11 ln 20.30. KINO »sloga«: Amer. film »Vzdolž temnih ulic«. V glavni vlogi Brode-rick Crawford ta Ruth Roman. — Predstave ob 17, 19 in 21. Ob 10. url matineja istega filma. Predprodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. KINO »LITOSTROJ«: Angleški filmi »Razdvojeno srce«. Predstavi ob 18 ta 20. prodaja vstopnip uro pred prteetkom prve predstave. Danes zadnjikrat LETNI JONP »HKZicJ-RAO« : - Francoski film »Ponočna ljubimca«. V glavni vlogi Jean Maral* ln Dany Kobin. Predstava oh 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova t, tel. 32-454, predvaja za mladino Jugoslovanski film »Frosina«. Predstave vsak delavnik ob 15, vsak torek, sredo, četrtek ta petek tudi ob 10, vsako nedeljo pa ob 8.30 ta 10.30. HAJB FALUiDA & O M A N J£aj zdaj, FANT »Moj fant,« je tnialila vsa ganjena, zakaj vedela je, da zdaj 'ra biti ganjena, sicer bo vse to čakanje eno samo breme. »Ali je vedno tako smešen? Gotovo, sicer se ne bi poročil z dekletom ( E>ucherowa. Tako lahko bi napravila iz njega nekaj čednega... "jegova žena... Pomagala mi bo navsezadnje vendarle, čeprav je * kmetov doma. Prav zato, ker Je z dežele. Jachmann vedno pravi, ^ je moje gospodinjstvo predrago, Mogoče bom lahko MSUerjevo Plovila. Bom še videla. No, končno le prihaja vlak.« , »Dooer dan,« je vsa žarela. »Kako čeden si, fant! Zdi se, da si ^•1 zdravo delo pri tiatem premogu. Nisi trgoval s premogom? Cemu si mi potem pisal? Lahko me poljubiš, ta šminka ne gre ^an. Tudi ti, Ovčka I Teb« »«n si pa drugače predstavljala.« Pri-% je Ovčko za roke in jo postavila predse. »No, mama,« se je smehljala Ovčka, »kaj si pa mislila?« »Ah, veš, z dežele si in Ema ti je ime, pa Ovčka tl pravi... rekli, da ve na Pomorjanskem *e vedno nosiite flanelasto spodile perilo. Hans, kako ti je prišlo na misel, da ji praviš Ovčka? ^1 Je prava vila! Te gruji in ponosno čelo. Nikar ne zardevaj, sker bom takoj spet pomislila na Ducherow!« »Saj ne bom zardela,« se je smejala Ovčka. »Seveda aem po-ri(>sna, zlasti dane«. Berlin! Mandel in takina tašča! Samo flanela, tega pa nimam.« »Kje pa imata svoje red? Naj vama jih pripeljejo! Ali imata pohištvo?« »Tega nimava, mama. Tako daleč ša nisva prišla.« »Se tudi ne mudi. Pri meni bosta dobila knežje opremljeno sobo. Denar je več vreden kot pohištvo. Upam, da imata mnogo denarja.« »Od kod neki?« je zamrmral Pinnebarg. »Kje pa naj bi ga dobila? Koliko bo plačal Mandel?« »Kdo? Mandel?« »No, veletrgovec Mandel, ki bom pri njem dalal.« »Ali sem napisala, da boš delal pri Mandelu? Zdaj se niiti' ne spominjam več. Drevi boš moral govoriti z Jachmannom. Ta ve vse.« »Kdo je Jachmann?« »Pokliči že avto! Mudi se mi, nocoj bom imela družbo, pohiti, Hans, tu je okence za prtljago. Naj ne poSiljajo pred enajsto! Ne maram, da kdo pri meni zvoni tako zgodaj.« Obe ženski sta bili za trenutek sami. »Ali rada dolgo spiž, mama?« je vprašala Ovčka. »Seveda. Mar ti ne? Vsak pameten človek rad dolgo spi. Upam, da ne šariš po stanovanju že ob osmih zjutraj.« »Seveda rada dolgo spim, toda Fant bo moral o pravem času na delo.« »Fant? Čigav Fant? A, ta fant Fant mu praviš? Zame je Hans. Pravzaprav mu je ime Johannes. Stari Pinneberg je hotel tako. No, samo »ato ti ni treba zgodaj vstajati. Moški so domišljavi, kavo si lahko vsak kar sam pripravi, pa tudi kruh si bo znal namazati, samo reci mu, da je pri takem delu malce počasen. Prej je bil vselej tako strašno brezobziren.« »Z mano ne!« je odgovorila Ovčka. »Pri meni je bil vedno najbolj obziren človek na svetu.« »Koliko časa sta poročena? Nikar ne govori. Ovčka! Ah, kaj, Ovčka! Moram še razmisliti, kako te bom klicala. — Ali si vse uredil, sin?« VESTI IZ TRBOVELJ KINO »SVOBODA-TRBOVLJE II«: Fran-ooski barvni film »Obsedenost«. V gl. vlogi Raf Vallone ta Michele Morgan. IZ ŽALCA KINO Ameriški film *N3 apaški meji«. V glavni vlogi John Wayne. Predstave ob 16, 18 ta 20. IZ MURSKE SOBOTE »PARK«: Amer. barvni film »Nori podvig«. IZ ROGAŠKE SLATINE Francoski film »2enske so nevarne«. Predstavi ob in 20. »Spenerska ulica 92,« je rekel Pinneberg šoferju. Potem so sedli: »Danes boš imela družbo, mama? Vendar ne...« in je umolknil. , »No kaj?« ga je spodbudila mama. »Ali ti je nerodno? Vama na čast, si hotel reči, kajne? Ne, sin, prvič za kaj takega nimam denarja, drugič pa ne bo družba za zabavo, marveč za kupčijo. Samo za kupčijo!« »Mar zvečer ne hodiš več...« Pinneberg je umolknil na pol stavka. »Oh, Ovčka!« je vzkliknila mama. »Kdo neki mi je podtaknil tega fanta? Zdaj mu je še spet nerodno. Vprašati me je hotel, ali ne hodim več v bar. Ko mi bo osemdeset let, me bo še vedno to vpraševal. Ne, sin, že dolga leta ne več. Tebi je gotovo pripovedoval, da sem barska dama, ali ne? Ni pripovedoval? Povej že!« »Da, nekaj je...« se je Ovčka obotavljala. »No, torej!« je zmagoslavno povedala mama. »Veš, moj sin Hans vedno uživa pri tem, ko lahko pripoveduje o posebnostih svoje matere. Naravnost ponosen je na to zaskrbljenost zame, popolnoma nesrečen pa bi bil, če bi bil nezakonski No, srečo si imel, zakonski sin si in jaz sem bila Pinnebergu tudi zvesta, jaz norica.« • »No, veš, mama!« je protestiral Pinneberg. »Kako lepo je vse to!« je mislila Ovčka. »Mnogo bolje je, kot seirj si predstavljala. Saj ni zlobna!« »Torej poslušaj, Ovčka! Ko bi mi vsaj prišlo na misel kakšno drugo ime zate. Tieto z barom je bilo povsem drugače. Prvič je tega vsaj že deset let in drugič, to je bil velik bar s petimi dekleti in z mešalcem. Ker so tam vedno sleparili, napačno zapisovali in praznili steklenice, sem lastniku na ljubo prevzela tisto dalo. Nekakšno nadzorstvo sem bila, reprezentanca...« »Fant, kako moreš ...« »Ti bom povedala, kako more... Nekoč je pri vhodu oprezoval, zaveso je razgrnil...« »Saj nisem oprezoval!« NAROČILNICA Podpisani kraj ulica pošta naročam »Ljudsko pravico, tn prosim, da mi jo začnete z * —__________________ redno pošiljati. Naročnino bom nakazal po položnici, katero priložite prvi številki, oziroma jo bom plačal po inkasantu. Datum Podpis Odrežite in nam poSljlte " ■' Na podlagi člena 35 Zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Ur. list FLRJ, št. 26/54) in člena 3 uredbe o prodaji stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja (Ur. list FLRJ, št. 17/53) razpisuj e OBČINSKI LJUDSKI ODBOR AJDOVŠČINA javno dražbo za prodajo naslednjih stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja: 1. stanovanjska hiša s pritiklinami v Ajdovščini, Gregorčičeva ulica 2 izklicna cena 1,000.603 din 2. stanovaniska hiša s pritiklinami v Ajdovščini, Slomškova ulica 32, izklicna cena 719.878 din 3. stanovanjska hiša s pritiklinami v Ajdovščini, Gregorčičeva ul. 14, izklicna cena 746.284 din . 4. stanovanjska hiša s pritiklinami v Ajdovščini, Slomškova ulica 30, izklicna cena 890.676 din 5. stanovanjska hiša v Ajdovščini, Cankarjev trg 9, izklicna cena 258.336 din 6. stanovanjska hiša s pritiklinami v Ajdovščini, Sibeni-ška ulica 2, izklicna cena 242.135 din Javna dražba bo 10. septembra 1956 ob 9. uri v uradnih prostorih Okrajnega sodišča v Ajdovščini, Gregorčičeva ulica 19. Javne dražbe se lahko udeleži vsak državljan FLRJ. Vsak ponudnik mora položiti varščino najpozneje pred začetkom dražbe. Varščina, ki znaša 10 % od izklicne cene se položi v Odseku za gospodarstvo in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Ajdovščina. Pojasnila o stanju hiš In plačilnih pogojih dobijo interesenti v Odseku za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Ajdovščina. 3251 Gradbenega tehnika ali inženirja s pooblastilom sprejmemo za MESTO SEFA gradbišča Samsko stanovanje zagotovljeno. — Nastop službe s 1. novembrom. Vloge z izčrpnim življenjepisom pošljite na GP »GRADBENIK«, IZOLA. 3257 Sprejmemo v službo: stenodaktilografko za tajništvo večje število nekvoliiicironih delavcev Samska stanovanja preskrbljena, pogoji ugodni. Ponudbe pošljite na naslov: GRADBENO PODJETJE »1. MAJ«, KOPER 3226 Zadružno podjetje »Močna krmila« LJUBLJANA, Kavčičeva uL 74 sprejme v službo komercialista za prodajnega referenta Nastop takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. — Interesenti naj se osebno javijo na upravi podjetja. 3237 RAZPIS Na podlagi člena 1 Zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del ter člena 3 Pravilnika o postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Uradni list LRS, štev. 17/55) razpisuje Zavod za stanovanjsko izgradnjo 0L0 Ljubljana JAVNO PISMENO LICITACIJO za oddajo gradbenih in obrtniških del stanovanjskega bloka XIV in XV (vsak blok 48 dvosobnih in 3 enosobna stanovanja) v Savskem naselju, Ljubljana, ob Linhartovi cesti Licitaoija bo dne 15. septembra 1956 ob 10. uri v sindikalni dvorani SGP »TEHNIKA«, Ljubljana, Vošnjakova ulica št. 8a, pritličje. Predračunska vsota za vsa gradbena, obrtniška in instalacijska dela znaša 113,445.947 din, skupno za blok XIV in XV 226,891.894 din. Rok za izvedbo gradbenih del v tem letu t. j. do 15. decembra 1956 do imel. kletne plošče, rok za dokončno dovršitev vseh del pa je 30. oktober 1957. Varščino v znesku 0,2 % predračunske vsote (za 2 bloka) je treba predložiti z garancijskim pismom ali na drug primeren način najkasneje do pričetka licitacijske obravnave. Ponudbe morajo biti opremljene v skladu s predpisi Pravilnika o postopku pri javni licitaciji za oddajo gradbenih del (Uradni list LRS, št. 17/55). Ponudbe bomo sprejemali na dan licitacijske obravnave, to je v soboto, dne 15. septembra 1956 do 10 ure v prostorih sindikalne dvorane SGP »TEHNIKA«, Ljubljana, Vošnjakova ulica 8 a — pritličje. Projektni elaborati in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 31. avgusta 1956 dalje vsak delovni dan od 12. do 14. ure v novih prostorih Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, Kidričeva ulica št. 7/VII (nova palača »IMPEX«). Investitor: ZAVOD ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO OLO LJUBLJANA 3241 Obiščite nas na DRUGI MEDNARODNI VINSKI RAZSTAVI v Ljubljani od 25. avgusta do 2. septembra 1956 KMETIJSKI MAGAZIN Komisija za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora NOVO MESTO razpisuje na podlagi člena 90 Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrti mesto direktorja SGP »PIONIR« • Novo mesto Pogoji: a) gradbeni inženir s petletno prakso v vodstvu gradbenega podjetja; ali b) višji gradbeni tehnik z desetletno prakso T>ri visokih in nizkih gradnjah; ali c) gradbeni tehnik z desetletno prakso pri visokih in nizkih gradnjah Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, dokazilom o strokovni izobrazbi in s kratkim življenjepisom pošljite do 20. septembra 1956 na naslov: KOMISIJA ZA RAZPIS MEST DIREKTORJEV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA NOVO MESTO. N 75 Oglašujte v »Ljudski pravici!« Komisija za imenovanje direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru KANAL OB SOCl razpisuj e mesto direktorja podjetja »15. SEPTEMBER« tovarne cementa in salonita, Anhovo Prosilec mora imeti tele pogoje: a) inženir kemije s 5-letno prakso, od tega najmanj 3 leta dela v cementni, salonitni ali tej sorodni stroki b) ekonomist z ekonomsko fakulteto in 5-letno prakso, od tega najmanj 2 leti uspešnega dela na vodilnem položaju v cementni, salonitni ali tej sorodni stroki c), srednješolska izobrazba kemične ali ekonomske stroke z najmanj 8-letno prakso, od tega vsaj 5 let uspešnega dela v cementni, salonitni ali tej sorodni stroki in vsaj 3-letna praksa na vodilnem mestu v podjetju Interesenti naj predložijo ponudbe z dokazilom o svoji strokovni izobrazbi in o svojem dosedanjem delu ter o roku možnosti nastopa službe. Ponudbe vložite do 20. septembra 1956 na naslov: KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV pri OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU KANAL OB SOCl. Plača po dogovoru, družinsko ali samsko komfortno stanovanje zagotovljeno. 3213 »d£efe« TOVARNA FARMACEVTSKIH IN KEMIČNIH PROIZVODOV LJUBLJANA-MENGEŠ RAZPRODAJA naslednja osnovna sredstva v uporabnem stanju: * stoječ parni kotel 0,75 m2 * parno lokomobilo Wolf 15 m*, 38 KS, komplet z generatorjem 10 kW * razne mline kladivarje * centrifugalne črpalke * kompresorje * filter stiskalnice * hidravlična stiskalnica 300 Atm * kameninaste posode * razne ventilatorje * hladilnike (železne, bakrene) rezervoarje in posode z mešalcem * duplikatorje * perkolatorje * kaloriferje * planski sejainik itd. Osnovna sredstva so nekatera popolnoma nova, ostala pa so bila v pogonu ter zaradi preusmeritve proizvodnje izločena v uporabnem stanju iz nadaljnjega obratovanja. Stroji in naprave ter ostali za prodajo razpoložljivi tehnični material, ki je v obratih Mengeš, žel. postaja Jarše, je interesentom na ogled od 6. do 12. ure vsak dan (razen nedelje) in to od 29. avgusta 1956 do vključno 11. septembra 1956. V kolikor se v navedenem terminu ne bodo javili interesenti iz socialističnega sektorja, bo podjetje prodalo našteta osnovna sredstva privatnemu sektorju. 3234 Inštitut Letalske zveze Slovenije »BRANKO IVANUŠ« LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA 258 razpisuj e ta-le delovna mesta za: VODJO SPLOŠNEGA ODDELKA (SEKRETARJA INSTITUTA) POGOJ: dovršena pravna fakulteta in 2 do 3-letna pra* ksa na sličnem delovnem mestu ali dovršena gimnazijska matura z najmanj 5-letno prakso na enakem delovnem mestu DVA STROJNA TEHNIKA ZA ODDELEK KONSTRUKCIJ IN RAZISKAV POGOJ: dovršena srednja tehniška šola, strojni oddelek. Urejena vojaška obveznost. Prednost — z znanjem enega tujih jezikov. STENODAKTILOGRAFKO POGOJ: dovršena administrativna ali ekonomska šote' Popolno znanje angleščine ali nemščine Plača za vsa delovna mesta po tarifnem pravilniku. — Nastop službe čimprej, oziroma po dogovoru. Ponudbe s podatki o službovanju in kvalifikaciji pošljite na zgornji naslov. 3233 g § RAZPISUJEMO MESTO POSLOVODJE ZADRUŽNE MLEKARNE s KAPACITETO 500 LITROV Pogoji: mojstrski ali pomočniški izpit s prakso. Plača po dogovoru. — Stanovanje preskrbljeno. — Nastop službe takoj ali po dogovoru.' Ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na upravo KMETIJSKE ZADRUGE PONIKVA pri Grobelnem. 3232 UPRAVNI ODBOR Vinogradniškega gospodarstva Gornja Radgona MESTO RAČUNOVODJE Pogoji za sprejem: 1. splošni pogoji za sprejem v državno službo; 2. fakultetna izobrazba s 5-letno prakso ali srednja strokovna izobrazba z 10-letno prakso Plača po tarifnem pravilniku v razponu od 17.000 do 22.000 dinarjev. — Družinsko stanovanje preskrbljeno. Nastop službe s 1. oktobrom 1956. — Pismene ponudbe pošljite do 15. septembra 1956. 3252 Komisija za štipendije OLO KOPER RAZPISUJE naslednje štipendije: Prirodoslovno matematična filozofska fakulteta: 2 za študij slovenščine — 2 za študij angleščine — 2 za študij filozofije 2 za študij matematike Tehniška fakulteta: 3 za gradbeni oddelek — 2 za oddelek za arhitekturo — Pravno ekonomska fakulteta: 2 za ekonomski oddelek — 2 za pravni oddelek Medicinska fakulteta: 5 za stomatologijo Farmacevtska fakulteta: 3 štipendije Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo: 2 za agronomski oddelek — veterinarski oddelek: 1 mesto za diplomiranega veterinarja — 1 mesto za specializacijo za ribjo industrijo Višja šola za telesno vzgojo: 5 Štipendij Akademija za igralsko umetnost: 3 štipendije Višja pedagoška šola: 2 za študij slov-angl. — 3 za študij angl.-slov. — 2 za študij mat.-fiz. — 1 za študij predvojaške vzgoje Dvoletna gospodinjska šola Groblje: 3 štipendije Sola za sanitarne tehnike: 1 štipendija Sola za socialne delavce: 3 štipendije Gradbena srednja šola: 2 štipendiji Kmetijska srednja šola: 1 štipendija Prosilci naj vlože pravilno kolkovane prošnje in sledeč« priloge: 1. Prepis zadnjega šolskega spričevala, 2. potrdilo o vpisu v šolo, 3. potrdilo o imovinskem stanju, 4. družinski list, 5- Potrdilo o prejemanju ali neprejemanju otroških doklad.' Komisija ne bo upoštevala prošenj, ki jim ne bodo prižene zahtevane priloge, in prošenj dijakov ali študentov šol> ki niso zajete v razpisu. Rok za vlaganje prošenj je do 10. septembra 1956. Ko-misija ne bo reševala prošenj, ki bodo dospele po navedenem roku. 3235 " ZAPOSLITEV Strojne INŽENIRJE, s prakso ali tudi začetnike, sprejme Tovarna avtomobilov FAP, Priboj na Llmu ta to za vodilna mesta. Plača po sporazumu. Komfortna stanovanja za poročene, za samske stanovanja v hotelu. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj pošljite upravi podjetja. 1010 z •URNO DEKLE, z dežele, bi šla k dobri družini na stanovanje in hrano; pomagala bi v gospodinjstvu »11 kakor koli, najraje ob morju. Naslov v oglasnem oddelku pod »Nujno«. 3263 »azpisujemo mesto upravnika zavoda za komunalno gospodarstvo. Pogoji: ustrezna srednja izobrazba * daljšo prakso na področju uprave oz. komunale. — Ponudbe je treba Poslati pod šifro »Sposoben in vesten« na podružnico LP v Hrastniku do l. septembra 1956. H 31 KOMERCIALIST s 23-letno prakso, * zelo dobrimi poslovnimi zvezami, nekaznovan, sprejme administrativno ali trgovsko predstavništvo » Sedežem v Beogradu. Potrebni prostor, kakor tudi za morebitno manjše konsignacijsko skladišče ter telefon imam na razpolago. Naslov na oglasni oddelek LP pod »Komer- „ clalist«. 3261 z SOLARJI IN MIZARJI dobe takoj službo v Tovarni športnega orodja »Elan«, Begunje na Gorenjskem. — s zaželeno je, da so iz okolice Begunj, ker stanovanj ni na razpolago. V službo sprejmemo tudi ver-zlranega ključavničarja za delo na novem rezkarju. Ponudbe pošljite n na označeno tovarno. 3229 VZGOJITELJA s fakultetno izobrazbo ali učiteljsko diplomo sprejme takoj Dijaški dom v Kranju. Stanovanje zagotovljeno. — Ponudbe na Upravo Dijaškega doma v Kranju, , Zlato polje. K 113 z ‘ADRU2NA MLEKARNA v Novem toestu razpisuje delovna' mesta za: •irarskega mojstra; pogoj 15-letna Praksa; sirarja, pogoj 10-letna praksa; mojstra za Izdelovanje kazeina In lepila, pogoj: ustrezno strokovno znanje z najmanj triletno prakso. Plače po dogovoru, stanovanje zagotovljeno. Nastop službe takoj — Ponudbe na upravo podjetja. 3218 ^ETNISKI ZAVOD za litografijo v Ljubljani, Igriška 6, sprejme dva • knjigo tiskarska strojnika. — Plača Po tarifnem pravilniku, oziroma po dogovoru. Nastop službe s 1. oktobrom. Pismene ponudbe pošljite v na gornji naslov. 1001 z »AJENCA za dimnikarsko obrt sprejmemo. Naslov v oglasnem oddelku v Ljudske pravice. 1201 z V£C TEHNIKOV za električno in strojno stroko sprejmemo. Pojasnila daje Biro za posredovanje dela v Ljubljani. 1202 z tehnike kemike sprejme v službo Kemična tovarna Podnart. Pogoj; ustrezna strokovna izobrazba ln urejena vojaška obveznost. 1012 z “TIRI RAČUNOVODJE sprejmemo — delovna mesta v Ljubljani. Naslovi St>v oglasnem oddelku LP. • 1203 z “PREJMEMO TAKOJ več vajencev 2a sledeče stroke: ključavničarsko, avtomehanično, avtokleparsko, avtoelektrlčno, avtollčarsko, avto-tapetniško, tehnika kovinske stroke Začetnika, tehničnega risarja z daljšo prakso kovinske stroke, ključavničarja z delovodsko šolo ln avtobusne šoferje. Plača po tarifnem Pravilniku, nastop službe takoj. — Avtobusno ln turistično podjetje SAP-Turist biro, Ljubljana, Sre-„ dlška 13. 2642-d I "Ajenca za elektrikarsko obrt, Inteligentnega fanta, z nižjo srednjo i -Solo, sprejmem. Obrniti se na Biro posredovanje dela. 1204 z l,vONOMISTE sprejmemo. Služba Je v Ljubljani. Potrebna Je fakultetna Izobrazba ali pa dovršena ES šola. Obrniti se na Biro za posredovanje -.dela. 1209 z Tratnega električarja sprejme Industrijska kovinarska šola Srt Tovarni avtomobilov v Mari-oru. Pogoj: petletna praksa. Pismene ponudbe pošljite na gornji , naslov. 1013/a z \ LIVARSKO OBRT sprejmemo vajenca. Naslov pri Biroju za posredovanje dela. 1208 z vAJENCA ZA GALVANIZERSKO obrt sprejmemo. Naslov v oglasnem odd. , LP. 1207 z “TROJNEGA INŽENIRJA z večletno Prakso sprejme za šefa strojnega Parka Koksarna »Boris Kidrič«, Lukavac. Pismene ponudbe z življenjepisom in ostalimi podatki vJPošljite upravi podjetja. 1014 z vEcje Število kvalificirana ln nekvalificiranih delavcev sprejme gradbeno podjetje »Gorica« v Novi Gorici, ln to za gradbišča v Novi Gorici, Jesenicah in Kopru. Terenski dodatek zagotovljen po uredbi. Hrana ln stanovanje na gradbincih. 1002 z ^kvalificirane delavce sprejmemo. Delo v Ljubljani. Zglasiti se pri Biroju za posredovanje dela , V Ljubljani. ' 1208 z V®C IZUČENIH ZIDARJEV sprejmemo. Delo v Ljubljani. Zglasiti se v Biroju za posredovanje dela v LJub-Ijanl. 1209 z VAJENCA ZA PARKETARSKO obrt »Prejmemo. Naslov v oglasnem odd. „ LP. 1200 z ‘A AVTOKLEPARJA IZUČIMO reB-nega In inteligentnega fanta. Naslov v ogl. oddd. LP 1210 z EI-EKTRO STROJNEGA INŽENIRJA sprejme gradbeno podjetje »Pla-num«, Zemun. Pogoj: absolvent elektrostrojne fakultete s 5-letno Prakso. Ponudbe pošljite do 25. avgusta na kadrovski oddelek pod-„ fetja. 1015 z ! PEKOVSKEGA VAJENCA sprejmemo. „ Naslov v ogl. odd. LP. 1211 z “TENODAKTILOGRAFKINJO sprej- J memo. Služba Je v Ljubljani ln Jo i lahko nastopi takoj. Naslov v ogl. I , Odd. LP. 1212 z Vajenca za cementninarsko , obrt sprejmemo. Naslov v oglasnem „ odd. LP. 1213 z I strugarja, kvalificiranega, z daljšo prakso, sprejme tovarna »Zlatorog« v Mariboru. Pismene ponudbe ali osebni razgovor v sekre-, tarlatu podjetja. 1015 z VEC VAJENCEV ZA ZIDARSKO obrt »prejmemo. Vajenci dobe stanovanje ln preživnino. Obrniti se na Biro za posredovanje dela. 1214 z SODARSKEGA VAJENCA sprejmemo. , Naslov v ogl. odd. LP. 1215 z Mezdnega knjigovodjo išče podjetje Hrast. Ljubljana. Pogoji: večletna praksa v mezdnem knjigovodstvu. Ponudbe poslati ali osebno se Javiti v upravi. Nastop »lužbe takoj. Plača po dogovoru. 3044 z OOSPA SREDNJIH LET sprelme pomožno 6—8 urno delo v prodajalnlci, kuhinji, upravi kake ustanove ali podjetja. Pogoj: plača, stanovanje. Ponudbe: primorsko mesto. 1017 z VEC TRGOVSKIH VAJENCEV sprejmemo. V poštev pridejo interesenti, ki Imajo nižjo srednjo šolo. Naslov v ogl. odd. LP. 1218 z ^TROSKA VZGOJITELJICA. stara 36 let, * daljšo prakso. Išče primerno zaposlitev v otroškem nomu ali bolnišnici kjer kolt v Slovunljl. -Pogoj samsko stanovanje. Naslov v podružnici LP v Trbovljah. 1032 z DROBNI OGLASI ZA KLJUČAVNIČARJE, kleparje, mizarje in vodovodne inštalaterje sprejmemo več vajencev. Naslovi pri Biroju za posred. dela. 1217 z STROJEPISKA, perfektna, dobi takoj službo v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. LP. 1218 z BLAGAJNIČARKA, stara 24 let, z daljšo prakso, Išče zaposlitev kjer koli v trboveljskem okraju. Naslov v podružnici LP v Trbovljah. 1033 z VEC NAMESCENK s popolno srednjo šolo sprejmemo. Prednost imajo absolventke ESS ali Administrativne šole, ki so vešče knjigovodstva ali pa vseh administrativnih del. Nastop takoj ali po dogovoru. Zglasiti se pri Biroju za posredovanje dela v Ljubljani. 1219 z FRIZERSKI POMOČNIK z daljšo prakso, star 35 let, iz Brežic, išče poklicne zaposlitve kjer koli v Sloveniji. Pogoj samsko stanovanje. Naslov v podružnici Ljudske pravice v Trbovljah. 1035 z VEC MLAJŠIH ŠIVILJ Išče zaposlitve v svoji stroki. Službo lahko nastopijo takoj. Naslov pri Biroju za posredovanje dela. 1220 z MESTO UPRAVNIKA gostinskega podjetja — sprejmem. Imam potrebno kvalifikacijo, 6 let samostojne prakse. Nastop možen takoj. Ponudbe v upravi LP pod »Cista preteklost«. 3049 z SLAŠČIČARJU Iščem mesto vajenca za slaščičarja. Stanujem v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. LP. 1221 z TAPETNIK srednjih let Išče zaposlitve v Sloveniji, najraje pa v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. LP. 1222 z KVALIFICIRANE ZIDARJE ln nekvalificirane delavce sprejema za delo v Kopru in Izoli Gradbeno podjetje »Gradbenik«, Izola. Nastop dela takoj. Skupinska samska stanovanja zagotovljena. Kvalitetna hrana po ugodnih cenah zagotovljena v mestnih delavskih restavracijah (menzah). Ostali pogoji ugodni. Interesenti naj sl preskrbijo dovoljenje za bivanje v obmejnem pasu pri pristojnem (svojem) Tajništvu za notranje zadeve. 2646 d DVA NATAKARJA, kvalificirana, iščeta zaposlitve v Ljubljani. Gresta tudi izven Ljubljane. Naslov v Biroju za posredovanje dela. 1223 z MESARSKI POMOČNIK, srednjih let, z večletno prakso, išče zaposlitve v svoji stroki. Naslov v oglasnem odd. LP. 1224 z ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Jakuš Franc, Polje 43. 2885 d VEC TRGOVSKIH POMOČNIKOV, različnih starosti in večletno prakso v trgovini, išče zaposlitve. Naslov pri Biroju za posredovanje dela v Ljubljani. 1225 z VEC KROJAŠKIH POMOČNIKOV sprejme zaposlitev v Ljubljani. Naslovi pri Biroju za posredovanje dela v Ljubljani. 1226 z KVALIFICIRAN TRAKTORIST z 10-letno prakso, star 27 let, Išče zaposlitve kjer koli v Sloveniji. Naslov v podruž. LP v Trbovljah. 1039 z NAME9CENKA, mlajša, z znanjem škega Jezika ter nižjo šolsko lz-ltalijanskega, nemškega ln angle-obrazbo, lSče primerne zaposlitve v Ljubljani. Naslov v oglasnem odd. LP. 1227 z KOMERCIALIST Išč« »lužbo v Ljubljani ali njeni bližnji okolici. Ima dovršeno ESS in 5-letno prakso, je poročen. Pogoj, delodajalec mora preskrbeti stonovanje. V službo gre tudi njegova žena, ki ima nižjo srednjo šolo in dveletno Administrativno šolo, če dobi primerno delovno mesto. Naslov v Biroju za posredovanje dela. 1228 z NATAKARICA • šestletno prakso, stara 29 let, Išče primerno zaposlitev kjer ‘koli v Sloveniji. — Pogoj samsko stanovanje. Naslov v podružnici LP v Trbovljah. 1040 z JU RIS TINJ A z dovršeno pravno fakulteto, srednjih let ln z 10-letno prakso, išče zaposlitve v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. LP. 1229 z ŠTIRI NAMESCENKE, starejše, z večletno prakso, iščejo primerne zaposlitve. Obrniti se na Biro za posredovanje dela. 1230 z VEC SLIKARJEV IN PLESKARJEV, kvalificiranih, sprejme Podjetje •Pleskarstvo - foto - reklamservis« -Trbovlje. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. T 96 MLAJS ZENA, s srednješolsko Izobrazbo, petletno prakso v knjigovodstvu, Išče štirlturno zaposlitev za lažja pisarniška dela. Obvlada strojepisje, nemščino in italijanščino. Naslov v ogl. odd. LP. 1231 z PROMETNIKE s Končano srednjo šolo ali ustrezajočo strokovno Izobrazbo, vojaščine proste, sprejme Električna cestna žel.. Ljubljana. 2631 d MODISTINJA, izučena, srednjih let, išče zaposlitev v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. LP. 1232 z VEC KLJUČAVNIČARJEV, po možnosti z delovodsko šolo, sprejme takoj v službo Avtobusno in turistično podjetje SAP-Turist biro, Ljubljana. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku, pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je poslati na Sekretariat podjetja SAP-Turist biro, Ljubljana. Središka ul. 19. 2641 d BRIVKA, kvalificirana, z nad dve leti prakse, išče poklicne zaposlitve v Trbovljah. Naslov v podružnici LP Trbovlje pod št. 371 T. KROJACICA, kvalificirana, z eno in polletno prakso, želi zaposlitve kjerkoli v Sloveniji. Pogoj samsko stanovanje. Naslov v podružnici LP Trbovlje pod št. 372 T. VAJENKO sprejme v uk trgovsko podjetje z živili v Ljubljani. Nastop takoj. — Ponudbe ooslatl na oglasni oddelek pod »Veselje do trgovine«. 3120 z DELOVNI INVALID želi lažjo zaposlitev kjerkoli v Sloveniji, če Je samsko stanovanje na razpolago. Nasi. v podruž. LP Trbovlje pod št. 37S T. KVALIFICIRAN NATAKAR, Z daljšo prakso, išče zaposlitev v okolici Trbovelj. Naslov v podružnici LP Trbovlje pod št. 274 T. KLJUČAVNIČARSKEGA VAJENCA sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku LP. 3123 z ČEVLJAR, kvalificiran, z daljšo prakso, želi zaposlitve v svojem poklicu kjerkoli v Sloveniji. Pogoj: samsko stanovanje. Naslov v podružnici LP Trbovlje pod št. 375 T. invalid, želi zaposlitve kcrt nočni čuvaj ali inkasant v bližini Trbovelj, Zagorja ali Hrastnika. Naslov v podr. LP Trbovlje pod št. 376 T. ADMINISTRATORKO sprejme Vzgojna posvetovalnica, Ljubljana, Koblarjeva ul. 34 (grad Kodeljevo). Pogoji: ustrezna šolska Izobrazba, znanje strojepisja in nekaj stenografije, predhodna praksa v administraciji. Plača po uredbi. Nastop službe 1, sept. ali po dogovoru. Pismene ponudbe na gornji naslov. 3186 z KROJACICA, kvalificirana, išče zapor slitve kjerkoli v Sloveniji, če Je samsko stanovanje na razpolago. Prakse ima 3 leta. Naslov v podr. LP Trbovlje pod it. 377 T. POMOŽNEGA KNJIGOVODJO S prakso iščemo. Ponudbe na naslov: Jugoslovanska avtorska agencija, Titova 21, Ljubljana. 3189 z MIZAR, kvalificiran, star 27 let, s triletno prakso, Išče poklicno zaposlitev v bližini Brežic ali Krškega. Naslov v podr. LP Trbovlje št. 378 T. NATAKARICA, polkvallflcirana, stara 30 let, s petletno prakso, Išče zaposlitve kjerkoli v Sloveniji. Pogoj: samsko stanovanje. Naslov v podr. LP Trbovlje pod št. 379 T. MESTO SEFA LEKARNE razpisuje Zdravstveni dom državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, Ljubljana, Vodnikova 62. Pogoj: magister ali magistra farmacije. Plača po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov. 3191a z KOLAR, kvalificiran, star 19 let, z eno in polletno prakso, išče službo kjerkoli v Sloveniji. Naslov v podr. LP Trbovlje pod št. 380 T. MESTO KOMERCIALNEGA VODJE S potrebno strokovno izobrazbo za vodenje komercialnih poslov v kovaški in kovinski stroki ter stroj-nokovaškega tehnika s potrebno kvalifikacijo, razpisuje Upravni odbor Tovarne kovanega orodja, Kamnik. — Pismene in ustne ponudbe na naslov: Tovarna kovanega orodja, Kamnik. 3247 z MESTO SEFA ZOBNE AMBULANTE razpisuje Zdravstveni dom državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, Ljubljana, Vodnikova 62. Pogoj: stomatolog ali zdravnik specialist. Plača po dogovoru. Družinsko stanovanje zagotovljeno. Ponudbe poslati na naslov. 3l9lb z KNJIGOVODJA dobi dopoldansko zaposlitev v Ljubljani s polnim delovnim časom, lahko tudi honorarno (upokojenci, štiri ure dnevno). Nastop takoj. Ponudbe čimprej s sporočilom pogojev in naslova ter s podatki o kvalifikaciji na upravo Usta pod »Spreten«. 3249-z MIZARJE IN KLJUČAVNIČARJE, kvalificirane, sprejmemo. Nastop službe takoj. Inštitut LZS »Btanko Ivanuš«, Celovška 258. 3197 z SLUŽBO SNAŽILKE ali podobno zaposlitev iščem za popoldan. Naslov v ogl. odd. LP. 595-z SOFER-MEHANIK želi spremeniti službeno mesto. Pogoj: samsko stanovanje. — Ponudbe na podružnico LP Hrastnik pod šifro »Osebni avto«. H 33-z SLUŽBO NATAKARJA išče mlajši I moški, vojaščine prost, kvalificiran, s 3-letno gostinsko šolo. Naslov j v podružnici LP Celje. C 208 z ! Bolnišnica za pljučno tuberkulozo ANKARAN (KOPER) razpisuje sledeča delovna mesta: stalnega zdravnika (ev. ftiziologa) šefa kuhinje * kurjača za centralno kurjavo z izpitom Osnovna plača po uredbi, dopolnilna plača za okraj ter dopolnilna plača po pravilniku. Za zdravnika dopolnilna pla- ča po dogovoru Siam ovanje zagotovljeno. Nastop službe takoj. 3227 KUPIM FOTOAPARAT »LEICA« kupim. Aparat mora biti brezhiben. Ponudbe na ogl. odd. Ljudske pravice pod »Leica«. 449 k FOKSTERIERJA, mladega, z rodovnikom, kupim takoj. Ponudbe z navedbo cene poslati na oglasni oddelek LP pod »Zvestoba«. 202 k RABLJENE PLOHE kupim. Ponudbe v glasni oddelek Ljudske pravice pod »Plohe«. 204 k FOKSTERIERJA, mladega, z rodovnikom, kupim takoj. Ponudbe na oglasni oddelek Ljudske pravice pod »Prikupen«. t 448 k VEČJE ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom, v centru, z možnostjo zamenjave stanovanja za Zg. Šiško, takoj kupim. Ponudbe v upravo LP pod »Plačam takoj«. 393 p RABLJENE DESKE IN PLOHE vzamem za mesec dni na posodo proti odškodnini. — Ponudbe poslati na oglasni odd. LP pod »1 m’«. 206 k RADIJSKI APARAT, novejši tip, dobro ohranjen, kupim takoj. Ponudbe z navedbo cene, znamke ln opisom na oglasni oddelek LP pod »Dober glas«. 447 k ELEKTRIČNI BOJLER, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe poslati na oglasni oddelek Ljudske pravice pod »30 litrov«. 207 k APARAT za naglušne kupim. Ponudbe z navedbo cene ln znamke aparata pošljite na oglasni oddelek LP pod »4976«. 209 k DVA STOLA (bledermayer) — kupim. Naslov v oglasnem oddelku Ljudske pravice. 210 k ETAŽNO STANOVANJE v Ljubljani kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek Ljudske pravice pod »Udoben dom«. 446 k REZERVNE DELE ta moško kolo — kupim. Ponudbe s ceno v oglssnl oddelek LP pod »Kolo«. 1452 k KUPIMO vsako količino suhih nra-stovlh desk od 3 cm debeline naprej. Strojno mizarstvo Trbovlje. 2095 k ELEKTRIČNI ŠTEVEC, 10-amperski, kupim. Ponudbe z navedbo cene pošljite na oglasni oddelek Ljudska pravice pod »Števec«. 21Vk FOTOGRAFSKI POVECEVALNIK — kupim. Lahko Je tudi brez optike, mora pa Imeti dober kondenzator; kupim strojček za obrezovanje kopij (zobčast) ln kasete za razvijanje. Ponudbe na ogl. odd. LP pod »Dobra roba«. 445 k STROJČEK za košnjo trave na vrtu, kupim. Ponudbe z navedbo cene v oglasni odd. Ljudske pravice pod »Kosllnl strojček«. 416 k GARSON1ERO Kupim. V poštev pride samo center Ljubljane. Ponudbe • ceno pod šifro »Alma« v oglasni oddelek LP. 1487 k KUPIMO MOTOR za avto »Steyer 200« ali vsaj motorni blok ali pa Lancla-Aprllla motor. Ponudbe z navedbo cene Je treba poslati upravi Zdravstvenega doma na Jesenicah 2958 k DVOINPOLSOBNO ali 3-sobno stanovanje v'Ljubljani kupim. Ponudbe v oglasni oddelek Ljudske pravice pod »Samo vseljivo«. 418 k DVIGALO (vinto) 3 do 5 ton, najraje znamke »Pffaf« — kupim. Ponudbe na upr. lista pod »Dvigalo«. 3121 b PRODAM ' ENODRUŽINSKA HISA z dvosobnim prostim stanovanjem ln velikim vrtom v Ljubljani naprodaj. Naslov v upravi lista. 3263 p VELIKO OGLEDALO — bel bkvlr — prodam. Naslov v oglasnem oddelku Ljudske pravice. 3260 p PO SKLEPU SEJE KG VOJNIK z dne 2. avg. 1956 razpisujemo za dne 30. avg. 1956 v pisarni podjetja 'rojnik št. 2, licitacijo teh predmetov: traktor »Steyer«, 15 KS; eno vozni traktor »Rapid«; motorna kosilnica — »Rapld«; montažna traktor, kosilnica; mlatilnica »Zmaj«; slamoreznica na motorni pogon; motorni mlin za grozdje; 4 mlini za sadje; tri-tonskl voz z gumijastimi kolesi; razni drobni kmetijski Inventar. — V kolikor ne bi bilo ponudnikov od strani socialističnega sektorja, bomo stroje In orodje ponudili privatnemu sektorju. S KVALITETNIM RADIJSKIM detektorjem poslušate brez baterije in brez toka domače in tuje radijske postaje: 1000, 1700, 2500 din. — Za srednje in kratke valove 3500 din. Slušalke 2000/4008 oma 1250—2250 din. Specialno občutljiv zvočnik (Frei-schwinger) za detektorje 2000 do 2500 din. Ves ostali amaterski radio-material po originalnih tovarniških cenah. Sodobni modertjl baterijski radijski sprejemnik, zanj zadostuj« samo nekaj žepnih baterij, delno uvožen material. Pošljemo tudi po povzetju. »Blažek Djordje«, Beograd, Majke Jevroslme 2. 72732 p BOLNIŠKI STOL (Leibstuhl), tapeciran, specialen, takoj ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Ljudske pravice«. 2041 p plinski kuhalnik (relo) na dva gorilca ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku LP. 2040 p krasna gorenjska skrinja — vložena, stara preko sto let, ugodno naprodaj. Naslov v upravi Ljudske pravice. 3116 a TRANSMISIJO, 8 m, e ležaji, proda Pohlin, Stara Fužina, Bohinj. 3117 p gramofon-kovcek ter 28 plošč — prodam. Ponudbe na upravo pod »Hls Masters«. PISALNI STROJ »ERIKA«, v dobrem stanju, ugodno prodam. Naslov v podruž. LP v Trbovljah pod šifro »Rama«. . KUNCE, veliki činčila, tudi breje samice, prodam. Campova ul. 6-1, Vič-Gllnce. 3199-p AVTO-LIMUZINA Renault-Novaqua-tre, 4 vrata, 45 KS, registriran za 1958 ln rezervne dele ugodno prodam. Naslov v Mengšu, Llparje-va 5. 3196 p DVE IZLOŽBENI OKNI ter vhodna vrata s steku ln roletami, malo rabljeni, zelo ugodno prodam ali zamenjan za kaj drugega. Naslov v upravi LP. 3116 b LOVSKO PUŠKO (Hamerles, cal. 16) prodam. Vprašati KZ Petrovče pri Celju. 3115 p KOTEL, 5 mm železna pločevina, 5001, prodam. Janežič, LJ., Milana Majcna 47a. 3195 p ENOSTANOVANJSKO HlSO Z vrtom v Zagorju ob Savi — prodam. — Ponudbe pod »Gotovina« v oglasni oddelek LP. 3193 p KAVC (šiaraflja), omaro za obleko, kolo »Stayer« ln pisalni »troj »Por-tabel« — prodam. Celovška cesta 5, dvorišče. 2046 p DAMSKI PLASC za manjšo postavo, črne barve, volnen, še dobro ohranjen — prodam. Naslov v oglasnem oddelku LP. 2047 p ETAŽNO PEC za centralno kurjavo, za trisobno stanovanje — po nizki ceni prodam. Peč Je rabljena, toda v zelo dobrem stanju. — Naslov v oglasnem oddelku LP. 2019 p RADIATORJE IN PEC za centralno kurjavo ugodno prodam. Naslov v upravi lista. 319» p HlSO Z VRTOM v Laškem prodam. Ponudbe pošljite pod šifro »Hiša z vrtom« na poštno ležeče Laško. 3190 p ŠPORTNI VOZIČEK ln posteljico — ugodno prodam. Ogled vsako popoldne po tretji url. Naslov v oglasnem oddelku LP. 2020 p PLINSKI KUHALNIK (rešo) na dva gorilca, ugodno prodam. Naslov v oglasnem odd. LP. 2040 p ZELEZNA PEC, velika, z vgrajenim ventilatorjem (5 kW), primerna za sušilnice perila, ugodno naprodaj. Kino Polzela 3255 a-p DVOSTANOVANJSKO HlSO Z lepimi gostinskimi lokali ln veliko vlnskd kletjo na prometnem kraju v Kranju prodam. Pripravno za zadruge (vinske). Marija Marenčlč, Kranj, Savski breg 7. K Ul p STRESNO OPEKO, etemlt, v najbolj-1 šem stanju, ugodno prodam. Ope- I ka se nahaja v Ljubljani. Naslov v oglasnem odd. LP. 2021 p TRAKTOR »EMPIRE« po ugodni ceni prodam. Ogled pri Jožetu Ježovnik, Avtoprevozništvo, Šoštanj. C 205 p AVTO WANDERER, limuzina, lep, v j odličnem stanju, z rezervnim mo- j tor Jem in novimi gumami, prodam. Naslov v podružnici Maribor. M 267 p PUCH 250 ccm, malo rabljen, v brezhibnem stanju, prodam. — Sande Polzela. 2355 b-p MOTORNO KOLO Benelll 2S0 ccm z rezevniml deli v prav dobrem stanju prodam. Polde Grli, Vel. otok 5, Postojna. 3250-p MOŠKO KOLO znamke »NSU«, že rabljeno, ugodno naprodaj. Naslov prodajalca Je v oglasnem oddelku Ljudske pravice. 2022 p POSESTVO, 9 ha, z dvema stanovanj-1 sklma hišama ln gospodarskima po-J slopjema, na prometnem kraju, poceni prodam. Možna tudi delitev i pri prodaji. Polde Bučar, Žagaj, Ponikva pri Grobelnem. C 210 p 2 KN»GI »PHARMACOLOGIE«. Frl-I drick Moll, 1. 1839/1841, .prodam. Na-I slov v podružnici LP Celje. C 211 p KNJIŽNO OMARO ln pisalno mizo, moderno, prodam. Naslov v oglas-1 nem oddelku LP. 2023 p HlSO s pomožnimi objekti ln 5 ha zemlje, primerne za pridelovanje vseh kultur, 10 minut od železniške I postaje Šentilj, prodam. Dimnik Marija, Šentilj v Slovenskih goricah. 2029 p KOMPLETNI »LJUBLJANSKI ZVON« ln Cankarjeva zbrana dela proda sindikalna podružnica »Metka«, mehanična tkalnica Celje. C 217-p MOTORNO KOLO, znamke DKW 350 (vojaški tip) ugodno prodam. Naslov v podruž. LP Celje. C 214-p RAZMNOŽEVALNI APARAT za dopise — prodam. Naslov v oglasnem 1 oddelku LP. 2024 p DVOJE ZELEZNIH VRAT prodam. Naslov v ogl. odd. Usta. 2025 p DVA BAKRENA KOTLA za pralnico prodam. Naslov v oglasnem oddelku Ljudske pravice. 2026 p SMUCl, že rabljene, vendar v dobrem stanju, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku LP. 2027 p LEP GRAMOFON prodam. N»«lov v oglasnem odd. LP. 2028 p VINOGRAD s sadovnjakom (1,16 h«) hišo, gospodarske poslopje z inventarjem, vse v dobrem stanju, prodam. Razgledna točka v bližnji okolici Celja. Možnost reje goveje živine ln čebel. Ugodno za upokojenca. — Ponudbe na naslov: Ivan Škorjanc, Celje, Tomšičev trg 3/1. C 215-p AVTO WANDERER, limuzina, lep, v odličnem stanju, z rezervnim motorjem ln novimi gumami, prodam. Naslov v podružnici Ljudske pravice v Mariboru. M 267 p BRZOSIVALNI STROJ - entla, plkl-ra ln normalno šiva naprej ln nazaj, tudi na motorni pogon, znamke Pfaff, ugodno proda »Obnova«, Maribor, Slovenska 36. M 245 LASTNIKI HIS NA KRASU ali v Primorju! Prodam 1500 komadov strešne opeke »Korec« v dobrem stanju ln zelo poceni. Naslov v oglasnem oddelku LP. 2034 p RAZNO SPLOŠNA BOLNIŠNICA KOPER razpisuje mesti za: zdravnika anestezista za porodniško-ginekološki in za otološki oddelek vodilno medicinsko sestro za transfuzijsko postajo v Izoli • 3238 DVOSTANOVANJSKO VILO, sončna lega, z obrtno delavnico ln skladiščem v suterenu, veliko dvorišče ln krasen vrt, v Zg. Slškl, prodam. Vseljivo proti zamenjavi 2,5 sobnega stanovanja. Ponudbe v upravi LP pod »Tudi na obroke«. 2015 p DVE STANOVANJSKI HlSl v Ljubljani ugodno naprodaj. Resni kupci naj pošljejo svoje naslove na ogl. oddelek Ljud. pravice pod: »Ugoden nakup«. . 2046-p KMETIJSKO POSESTVO, veliko 20 ha, v bližini avto ceste pri Mariboru, proda po ugodni ceni Jurčič Jože, Polana 32, p. Hoče pri Mariboru. 2036 p LEPO 2-STANOVANJSKO VILO Z obsežnim vrtom, v Zg. Siškl, prodam proti zamenjavi 2,5 sobnega stanovanja, tudi na obroke. Ponudbe v upravo Ljudske pravice pod »Ugoden nakup«. 2016 p BOLNIŠKI STOL (Leibstuhl), tapeci- j ran, specialen, takoj ugodno pro-1 dam. Naslov v ogl. odd. LP. 2041 p KRASNO STANOVANJSKO VILO z velikim vrtom (možnost ureditve obrtniške delavnice ln skladišča v suterenu; elektrika, vodovod, dimnik, kanalizacija), blizu remlze, zamenjam za manjšo v centru. Ponudbe v upravo LP pod »Ugodna zamenjava«. 2017 p HlSO S 3 LOKALI ln velikim vrtom, primerno za vsako obrt, prodam na prometni točki v Mariboru, Ptujska cesta 87. Prodam tudi polovico hiše ali posamezna stanovanja. Ugodno prodam tudi Knorr zavore. I 2038 p POPOLNO KUHINJSKO OPREMO, dobro ohranjeno, v Ljubljani, pro-1 dam. Naslov v oglasnem oddelku LP pod »Poceni prodam«. 2042 p NARTA DE-DE toaletno milo je novost — odgovarja tudi najbolj občutljivi koži, dezlnficira ln dez-i odorlzira. 2916 p ZENSKO KOLO prodam. Titova c. S3, pri vratarju. 3208 p ENOSOBNO sončno In mirno stanovanje s 'kabinetom, vse pod enim ključem, ob smrekovem gozdu v Zg. Slškl (primemo za ljudi, ki so zaposleni v Litostroju, Unltas, Dekor, Telekomunikacije Itd.), zamenjam za enako ali malo večje v centru. Ponudbe v upravo LP pod »Le 2 osebi«. 2018 p VRTNARJI IN POLJEDELCU Prodam 3000 m* obdelovalne zemlje v občini Bežigrad. Pogoji in cena ugodna. Ponudbe pošljite na oglasni oddel. LP pod »Poceni«. 2043 p ENOSTANOVANJSKO HlSO, 4-sobno, takoj vseljivo, novo zidano, # arov sadnega vrta, gospodarsko poslopje, vse v eni parceli v Novem mestu, zaradi selitve po zelo ugodni ceni prodam Informacije v podružnici LP v Novem mestu. N 71 p ELEKTRO KUHALNIKE solidne izde-I lave na eno ali več plošč, z enoletno I garancijo dobite v delavnici Stra- ' šek, Ljubljana Celovška 102. 2789p ZAKONSKO POSTELJO, metalno iz j materiala, ki ne rjavi (mreža), dunajski patent, prodam. Ponudbe na oglasni oddel. LP pod »Zakonska postelja«. 2044 p j KRASEN VRT na južnem pobočju Grada, 900 kv. m, sadno drevje (orehi, breskve, slive, češnje, lešniki, hruške, Jablane, vinska brajda, riblzelj, smreke): primeren za oddih in razvedrilo (krasen razgled ln možnost postavitve provi-zorne weekend hišice), primeren tudi za pridelovanje zdrav‘lnlh zelišč, za rejo malih živali In čebel, prodam. Ponudbe v upravo LP pod »Vrt tudi na obroke«. 2019 p MAJHNO POSESTVO z lepim vinogradom ln gozdom, pri železniški postaji Ibelovo, ugodno prodam. Anica Gumze. Selški vrh 9. Loče pri Poljčanah, okolica Celja. M 235 p DVE HIŠI v Ljubljani z zemljiščem, pripravnim za zidavo, na prometni točki takoj naprodaj. Resni reflek-tantl naj puste svoj naslov v ogl. oddel. LP pod »Tudi delno«. 2048 p POSESTVO V LJUBLJANI, obstoječe lz dveh stanovanjskih hiš ln vrta ter zemljišča, pripravno za zidavo, takoj ugodno naprodaj tudi delno. Resni reflektantl naj pošljejo svoj naslov na oglasni oddelek LP pod »Pripravno za vse«. 2013 p ZENSKI PLASC, še dobro ohranjen, črne barve, volnen, za manjšo postavo — ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku LP. 2014 p KOMISIJSKA TRGOVINA »Posrednik«, Ljubljana, Mestni trg 8, ugodno proda: stroj za pobiranje zank »ALOD«, novo skobeljno glavo, dolžine 0,60 m, nov računski stroj, na štiri operacije, znamke »FRIDEN«. Pilasne stroje: OLYMPIA-PLANA, »ERIKA«, »ROYAL«, »REMINGTON PORTABLE«, model 5, kompleten kotel za kuhanje žganja, kakor tudi daljnogled »KAREL ZEISS-JENAR«, 10 X 50, iz lahke kovine, spirale za električne kuhalnike ln razne tehnične predmete. — Ogled brezob-vezen. H 626 TRAKTOR znamke »Vlrzon« S02 na nafto, prodamo. 28 HP, cena po ocenitvi komUlJe. KmetlJ*ka zadruga Vodincl, p. Vlnkovcl. 2110 p HANDBUCH DER DEUTSCHEN JAGD 1. ln 2. knjiga, skupno nad 1300 strani, bogato Ilustrirano, večbarvne slike, vse na finem papirju, lepo vezano, popolnoma novo, lepo darilo za lovca ali lovsko družino — prodam. Naslov v upravi LP pod »Lovsko darilo«. S89 p ENOSOBNO STANOVANJE, Jepo, v centru Ljubljane (velika soba in kuhinja) zamenjam za dvosobno komfortno stanovanje po možnosti v Šiški. Ponudbe na ogl. odd. LP pod »Lepa nagrada«. 594-r ENOSOBNO STANOVANJE, »Uho, po možnosti z vrtom, kjerkoli v Ljubljani ali v okolici, išče dvočlanska mirna družina. Vseljivo z 20. septembrom. Plačam visoko najemnino ln dam 5000 din nagrade. Naslov v upravi LP. 3042 r OPREMLJENO SOBO, posebni vhoa, Išče za takoj soliden samski obrtnik srednjih let. Plačam dobro, oziroma nudim najemnino za leto dni naprej. Ponudbe v upravo LP pod »Nagrada«. 613 r OPOZARJAM pred nakupom vsakršnih predmetov od tovariša Jožeta Ogrizka, Celje, Lisce 22. Kupec bo predan sodišču. C 216-r ENOSOBNO STANOVANJE, suho ln sončno v Radečah, zamenjam za enako v Ljubljani. Naslov v upravi lista. 3194 r MLAD NOVINAR Išče prazno ali opremljeno sobo. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Večkrat odsoten«. 513 r V POLETNEM CASU Je najbolj primerno toaletno milo Narta De-De, ker odstranjuje neprijeten vonj po potu. 2915 r KOMFORTNO STANOVANJE v Izoli, trisobno, s kuhinjo ln pritiklinami, v enodružinski vili z vrtom ln vinogradom, zamenjam za udobno stanovanje v Ljubljani. Naslov v upr. »Ljudske pravice«. 8051 r ENOSOBNO STANOVANJE a kabinetom, vse pod enim ključem, ob smrekovem gozdu v Zg. Siškl (primemo za ljudi, ki so zaposleni ▼ Litostroju, Unltas, Telekomunikacijah, opekarnah ali podobno) zamenjam za enako ali večje v centru. Ponudbe v upravo LP pod »Zamenjava le za 2 osebi«. 391 p DOBRO ZEMLJO ZA OBDELAVO, primerno za kmeta ln vrtnarja, v severnem delu Ljubljane, v velikosti približno 3600 m’, zamenjam za stavbno parcelo, vel. pribl. 1000 m* v Ljubljani ali pa neposredni okolici. Ponudbe na ogl. odd. LP pod »Zazidljivo«. 518 r BREZOBRESTNO POSOJILO za dograditev stanovanja nudim. Znesek po dogovoru. Pogoj: vseljivo dvosobno stanovanje v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. LP. 3188 r zamenjam enosobno, »uho, svetlo, sončno stanovanje s pritiklinami ln vrtom za večje, proti nagradi. Naslov v upravi LP 2613 r PARKETIRANO SOBO, veliko, sončno, v vili v strogem centru Ljubljane, zamenjam za sobico v Ljubljani, lahko je tudi podstrešna, vendar s posebnim vhodom. Ponudbe na oglasni odd. LP pod »Poseben vhod«. 519 r ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Ljubljani, primemo za lokal, za dvosobno v Ljubljani ali Mariboru. Informacije v upravi »Ljudske pravice* pod »Nujno«. SOBO Išče študent-absolvent. Ponudbo prosim v oglasni oddelek Lp pod »Majhna«. 548 r POUČUJEM nemščino In Italijanščino po hitri metodi. Rimska cesta 10-1., desno, beli zvonec. 535 r DEKLE, staro 30 let, simpatična, vesele narave, s stalno zaposlitvijo, želi spoznati sebi primernega tovariša zaradi skupnega razvedrila in izletov. Dopise po možnosti s sliko poslati na oglasni oddelek LP pod »Inteligentna«. 529 r LEPO STANOVANJE v Ljabljanl zamenjam za stanovanj* v Beogradu. Ponudbe na oglasni oddelek LP pod »Zaradi družine«. 410 r STANOVANJE, komfortno, dvosobno s kabinetom ln kopalnico v Piranu zamenjam za enako ali manjše v Ljubljani. Pismene ponudbe na oglasni oddelek pod »Plran-Ljub-IJana«. 407-9-r DVOSOBNO STANOVANJE, komfortno, v Celju, zamenjam za enakovredno v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. LP pod »Komfort«. 621 r Ljudsko revijo Prešernove družbe OBZORNIK dobite v vseh knjigarnah. kioskih, trafikah SOBO, lepo, prazno, v strojem centru, pritličje, zamenjam za večjo sobo z balkonom ali garsoniero, lahko izven centra. Ponudbe v upr. LP pod »Center«. 505 T ' VSEM FOTOAMATERJEM in ostalim strankam sporočam, da sem se pre-] selil v nove prostore, Maribor, Ulica 10. oktobra 10. Fotoatelje Mirko ! Turk. 565 r ! LEPO STANOVANJE v Celju zame-I njam za prav tako v Ljubljani. Ponudbe na 0*1. odd. LP pod »Selitev nujna«. 522 r NARTA DE-DE TOALETNO MILO prijetno diši, dezlnficira ln odstranjuje neprijeten vonj po potenju. KRASNO STANOVANJE v Celju zamenjam za prav tako v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek LP pod »Dvosobno-komfort«. 411 r STANOVANJE v Ljubljani zamenjam za stanovanje v Beogradu. Ponudbe na ogl. oddelek LP pod šifro: »Preselitev«. 523 r NARTA DE-DE toaletno milo Je novost — ustreza tudi najbolj občutljivi koži, dezlnficira in dezodorlra. 2916 r LEPO PRAZNO SOBO v pritličju, v strogem centru, s posebnim vhodom, zamenjam za ve*jo sobo z balkonom, al) garsoniero, lahko Izven centra. Ponudbe v upravo LP pod »Center«. »14 1 POZNANSTVA ŽELIM z osamljeno, naravno ln Inteligentno žensko srednjih let, ki ima veselje do solidne družbe, zaupnega prijateljstva in skupnih Izletov. Ponudbe na ogl. odd. LP pod »Soliden«. 524 r V POLETNEM CASU Je najbolj primerno toaletno milo Narta De-De, ker odstranjuje neprijeten vonj po potu. 2915 TROSOBNO STANOVANJE, sončno, s kopalnico, v središču mesta, zamenjam za dvosobno ln posebno sobo. Pismene ponudbe v upravo LP pod »Tildi v centru« s DOBREGA TOVARIŠA, starega do I 40 let, želim spoznati. "Mogoča Je poznejša ženitev. Dopise pošljite na ogl. odd. LP pod značko: »Lepa Jesen«. Slika zaželena. 525 r ZDRAVO DOMAČO HRANO iščem pri pošteni družini v centru Ljubljane. Plačam dobro. Ponudbe poslati na oglasni oddelek Ljudske pravice pod »Čistoča«. R 527 KLEPARSKA INŠTALATERSKA delavnica, Ljubljana. Kamniška ulica (v podjetju Instalacije) sporoča cenjenim naročnikom, da sprejema vsa kleparska ln Instalacijska dela po zelo ugodnih cenah hitro ln solidno. Zelo se priporočamo ta naročila popravil. r , . „____. r inhiinnn Konltarleva ulica 6/II1 tele‘on St 39-181 — Notranjepolitična — gospodarska rubrika telefon Stev. 21-613 In kulturna rubrika W?"lL -- Uprava; Reuterjevih ulicif 2.^ telefon 89-181^ — Telefon za naročnino in o^sejf-030 - Telefon poslovalnice na Titovi če,« 22-322 - Mesečno naročnina telefon 6t 21 bb^t, )nQ 500 dlQ _ Teko£1 raču£ 0O-KB-0-2-1393 - Požtnl predal 42 - Tisk Tiskarne Ljudske pravice - PoStnina plačana v gotovini - Rokopisi Mesečno naročnina se ne vračajo NEDELJA, 26. AVGUSTA tif O D SK A PRAVICA VIKTOR E- GRAD DRAGOM E:ROTVIK Kako je s poleti v vsemirje? Profesor za fiziologijo na kalifornijski univerzi je izjavil na nekem znanstvenem zborovanju, da bo človek pripravljen na potovanje v vsemirje približno v istem času, ko bodo konstruirane tudi vsemirske ladje, ker menijo, da bodo dotlej našli pravilne odgovore na fiziološka vprašanja v zvezi z vsemirskimi poleti. Po njegovem mnenju bo prva ladja, ki se bo odpravila na polet v vsemirje, še najbolj podobna majhnemu planetu, ki bo nosil s seboj tudi lastno ozračje, svoje dneve in noči in morda celo lastno težo. Znanstvenik pravi, da bo ozračje prvih vsemirskih potnikov sestavljal kisik in še kak drug plin, po vsej verjetnosti dušik. Morda bodo vzeli na vse-mirsko potovanje tudi zelene rastline, ki bodo proizvajale vodik ter vsrkavale ogljikov dvokis. Na istem sestanku so znanstveniki poročali tudi o opicah ln miših, ki so prebile štiriindvajset ur v balonih okoli 27 km visoko in niso pustili kozmični žarki na njih nobenih posledic. Danilo je bil brezmejno presenečen, ko mu je glavni urednik pomolil šop časopisov in resno dejal: »Tvoj nedeljski sestavek so ponatisnili že na vseh mogočih koncih in krajih. Moram reči, da je zbudil veliko zanimanje. Povej mi samo, koliko je res In kaj sl si spet izmislil!« To Je bilo težko reči. On sam si pravzaprav ni ničesar izmislil. Napisal je samo to, kar je o tej stvari že bral ali slišal. Iz raztresenih drobcev je sestavil celoto. »Meni se zdi stvar popolnoma verjetna,« je zaključil. Glavni je prikimal. »Dam ti .mesec dni časa, da raziščeš Jadran po-dolgem in počez,« je rekel nenadoma. »Pojdi sam in osebno poglej, kaj je na njegovem dnu.« Danilu je zastala sapa. Drzna misel ga je za hip presenetila. In vendar! Neizvedljiva ni bila. Potreboval bi samo dobro opremo in predvsem zanesljivega tovariša. Podmorski svet Je džungla, divja in neraziskana, polna pre-senečenj in neznanih nevarnosti. 4. Bilo je v torek zjutraj, ko je skozi vrata pogledala Fanči in kratko sporočila: »Takoj h glavnemu uredniku!« Fanči je bila tajnica v uredništvu »Brzojava«. Danilo se je nakremžil. Da se je šef tako zgodaj spomnil nanj, ni pomenilo nič dobrega. Tudi Fanči je menda mislila tako. Sočutno ga je pogledala ln menila: »Ali si ga spet kaj polomil? Veš, kako mi je rekel? Poišči mi tistega fizkulturnlka! Zraven se je držal tako odločno, da me je kar odneslo.« sončna ele CENTRALA- Pred kratkim je moskovska »Literatumaja Gazeta« objavila opis prve elektične centrale na sončno energijo, ki jo bodo zgradili na področju Ararata v Jermenski SSR. Poglavitni sestavni del te nove elektrarne bodo velika zrcala, ki bodo postavljena v pravilnem krogu s premerom skoraj enega kilometra. Štirideset metrov visoki stolp v središču tega kroga bo nosil premičen boy-ler z vodo, ki jo bo sončna energija segrevala do vrelišča. Paro, ki bo pri tem nastajala in bo imela pritisk 30 atmosfer, bodo s posebnimi cevmi dovajali do turbine s 1200 kilovati. Okoli stolpa bodo v krogih zgradili 23 železniških tračnic za 23 avtomatičnih vagonov, ki bodo prevažali 1293 velikih zrcal. Zrcala se bodo avtomatično premikala in lovila sončne žarke ter jih zatem odbijala na ravne zidove boylerja. Druga avtomatična naprava, ki bo sinhronizirana z vagoni, bo tako premikala zidove boylerja, da bodo v vsakem trenutku obrnjeni proti zrcalom pod takšnim ko- Pred nosom policajev Prometne nesreče v Munchenu Na velikem načrtu Mfinchena — plošča je široka šest, visoka pa štiri metre — so na prometni policiji z bucikami zaznamovali vse prometne nezgode, do katerih je prišlo v letu 1935. Večje bele pike pomenijo prometno nesrečo s smrtno žrtvijo. Kakor kaže slika, je mestna podoba na gosto posejana z bucikami, letos pa je število tako naraslo — v pol leta jih je bilo v bavarskem glavnem mestu 10.000 — da bodo morali povečati tablo ali pa zaznamovati z iglami prometne nesreče samo za obdobje šestih mesecev, sicer ne bodo več imeli pregleda nad njimi. Po desetmesečnem iskanju so naposled prijeli 56-letnega Patricka Eugena McDermotta. Zaradi uboja so ga obsodili na dosmrtno ječo, vendar je z kaznilnice pobegnil. Policije vseh držav ZDA so ga iskale brez uspeha. Po naključju ga je prepoznal po sliki neki ponesrečeni pešec, ki ga je pobral na ulici v New Yor-ku rešilni voz, potem ko ga je Pivo in vojaška skrivnost Angleško vojno ministrstvo je odklonilo, da bi dalo časnikarjem podatke, koliko piva so poslali na Bližnji in Srednji Vzhod za potrebe tamkajšnjih vojaških enot. Neki uradnik tega ministrstva je izjavil, da bi podatki o tem lahko prišli zelo prav kot informacija, koliko enot je na tistih področjih in kako dolgo bodo tam ostale. povozil avto. Krivec je bil šoferjev pomočnik na tem rešilnem vozu ter se je vsak dan prevažal po mestu in je delal na ulici v navzočnosti neštetih policajev, ne da bi ga spoznali. tom, da bodo najbolje izkoriščeni sončni žarki, ki se bodo lovili v zrcalih. To bo prva komercialna električna centrala, ki bo obratovala na sončno energijo, zgradili pa jo bodo v bližini jezera Ajgerlič. Znanstveniki in strokovnjaki so izračunali, da na tem področju sonce sije 2600 ur na leto in je tam prav zaradi tega najprimernejši kraj za zgraditev sončne centrale. Na kvadratni meter zemeljske površine pride tu na leto okoli dva milijona velikih kalorij. Naposled bo ta elektrarna razen komercialnega tudi eksperimentalnega pomena. Araratsko področje potrebuje velike količine energije za izsuševanje močvirij in za namakanje kmetijskih površin. Črpalke, ki jih bo gnala sončna energija, bodo oddajale talno vodo na obsežna polja. Tako bodo pridobili tisoče hektarov zelo rodovitne zemlje. ATOMSKI LEDOLOMILEC Križanka V Sovjetski zvezi so začeli | Razen tega pripravljajo tudi na-, gon, pa tudi letal, ki bodo prav pred kratkim graditi ledolomilec j črte za gradnjo ladij za lov na tako na atomski pogon in bodo s 16.000 brt na atomski pogon, kite in lokomotiv na atomski po- letela s hitrostjo nad 1600 kilo; metrov na uro. V neki oddaji moskovskega radia je izjavil član Sovjetske akademije znanosti profesor Hačatruov, da bo motor novega ledolomilca razvijal 44.000 konjskih moči in da bo ladja lahko plula več mesecev, ne da bi bilo treba dopolniti gorivo. Upravljali jo bodo avtomatično, prostor( ki ga sicer zavzemajo tanki za tekoče gorivo, pa bodo na tej ladji uporabili za kabine, salone, palube Vodoravno: 1. mesto v Italiji, 5. čar, mikavnost, 6. nabrušenl, 14. hitro premikanje, 12. staroegipčansko božanstvo, 13. draga, 15, simbol za radij, 16. psovka, 17. opis, 18. dva soglasnika, 19. začetnici slovenskega književnika (»Zorin«), 21. francoski romanopisec (Claude), 22. pramera, 24. japonska dolžinska mera, 25. sovražniki tkanin, 26. prostor za odpadke, 27. otroško Ime za očeta, 28. glede, 30. stopnje, 31. nadloge. , pan dko. in kinematograf za posa Znanstveniki nameravajo opremiti tudi kitolovce z atomskimi motorji, s čimer bodo znatno povečali njihov akcijski radij. Hkrati domnevajo, da bi bilo mogoče zgraditi lokomotive, ki bi tehtale okoli 500 ton in bi prav tako imele atomski motor. Lokomotive tega tipa bi bile opremljene s posebnimi turbinami, ki bi razvijale 8000 konjskih moči. V gorati švicarski deželi so speljani mnogi daljnovodi visoko nad gozdnimi pobočji. Ce se kaj pokvari, morajo delavci opraviti težavno pot ln prenašati s seboj po strminah orodje in žico. Zdaj so uvedli v službi poštnih direkcij in uprava daljnovodov helikopterje, ki zlahka in hitro popravijo okvaro, kot kažeta naša posnetka Farukov NA DRAŽBI Egiptovski finančni minister je sporočil, da bodo v začetku leta 1957 prodali na javni dražbi nakit nekdanje egiptovske kraljevske družine. To je izredna zbirka starega in sodobnega nakita; v njej je več diamantov egiptovskih kraljic in princes kraljevske družine. Eden največjih nakitov je nedvomno diadem, na katerem se ovija pet spiral s 3000 briljanti okoli 16 karatov velikega dragulja. Ta dražba bo že tretja, odkar je revolucionarna vlada zaplenila egiptovsko kraljevsko zakladnico. V celoti je nakit nekdanje kraljevske družine vreden nad milijon funtov šterlingov. Kdor hodi v planine, ta ve, je nevarno šariti s soljo v bližin' ovčje črede, ker se mu lahko pr'" meri kaj neprijetnega. Enako ie tudi s kozami, saj je znan rek, da je kdo na to ali ono reč tak »kot koza na sol«. No, kozice, ki jih kaže slika, so še premajhne za sol, zato pa prav rade pijej® kravje mleko iz steklenice. On* na plečih menda pazi, da bi k»' tera izmed njenih vrstnic ne P®' tegnila preveč ... Drobne Z NAGRADA ZA NAJLEPSE BRKE Vojaki nekega elitnega nizozemskega polka so sklenili, da si bodo pustili rasti brke, ker so hoteli dati s tem svoji enoti ostrejši bojevniški videz. Cez tri mesece, ko bodo brki. popolnoma dorasli, se bo sestala posebna ocenjevalna komisija, ki jo bodo sestavljale izključno ženske, in izbraja naj lepše brke ter prvaku podelila posebno nagrado. Se en himalajski vrh PREMAGAN Angleški alpinistični odpravi, ki je štela le štiri- člane, vodil pa jo je John Hartog, je uspelo priti na vrh Mustaga Tazera. Ta vrh, ki je visok nekaj nad 8500 metrov, leži v planinski verigi Karakoruma in se ni nanj doslej še nihče povzpel. Mustag Tazer je ena najbolj strmih gora v slabo raziskanem pogorju. RAZSTAVA KRUHA Neki pariški pek je v zvezi s praznikom francoskih pekov pripravil v svojih poslovnih prostorih zanimivo razstavo kruha od najstarejših dni pa vse do danes. Razstava je zahtevala »dolgotrajno znanstveno delo«, saj se je bilo treba nad starimi zapiski in dokumenti seznaniti z metodami in materialom, ki so jih uporabljali najstarejši narodi pri izdelovanju in peki kruha. Na razstavi je bilo mogoje med drugim videti ječmenji in pšenični kruh iz dobe faraonov, medeni kruh s fižolom, ki so ga zelo radi jedli Grki in posebni kruh iz zdroba, ki so ga Jedli Rimljani z ostrigami. Razen tega je bil na razstavi kruh v najrazličnejših oblikah in z najrazličnejšimi primesmi, kakor ga pač poznajo ali so ga poznali narodi malone z vseh koncev sveta. S posebnimi aparaturami premagajo ameriški letalski strokovnjaki v poskusni celici zemeljsko težnost in tako zaplava pilot za nekaj sekund po zraku, kot kaže slika. Z vseh strani je zavarovan z žimnicami, da bi se ne poškodoval, znanstveniki pa medtem zbirajo podatke, ki Jim bodo nemara prišli prav pri graditvi vse-mirskih ladij in v pripravah ljudi na polete v osončje. Navpično: 1. grabilec, 2. enaka, 3. oblika pomožnega glagola, 4. površinska mera, 6. visoka Igralna karta, 7. vrtna rastlina z užitnimi plodovi, 8. dom gozdnih živalic, 10. ena od republik v ZDA, 14. letni čas, 16. slovenski kipar ln slikar, 20. utežne mere, 23. sedlo na Velebitu, 24. pritok Maase v Zahodni Nemčiji, 28. vprašalni zaimek, 26. električna mera za upor. REŠITEV KRIŽANKE Z DNE 19. AVGUSTA Vodoravno: i. Nlcaragua, 9. udec, 10. poln, 11 meh, č, 13. tja, 14. I(Vo) A(ndrič), 15. Ork, 17, es, 18. zlobnež, t, m, 21. pripeti, 23. at, 25. tla, 26. og, 27. trg. o, 29. sum, 3d. idol, 32. ikra, 33. karierist. Napično: 4. A(vgust) C(esarec).