Odgovori na vprašanja v javni razpravi VZDRŽEVANJE OBJEKTOV Vellk problem je vzdrievan|e ob|ektov Iz dos«dan|ih samoprispev-kov (ziasU šole) • 2 odločitvijo Ljubljančanov, da nadaljujejo z gradnjo objektov druž-benega standarda iz sredstev samoprispevka, smo tudi v občini Ljub-Ijana Bežigrad pridobili na področju družbenih dejavnosti objekte s katerimi smo omogočili izvjanje vzgojnovarstvene, socialno-skrbstvene, osnovnošolske in zdravstveno-varstvene dejavnosti. Tako smo z zgrajenimi objekii na področju otroškega varstva omogo-Clli rešitev tovrstne dejavnosti tako. da smo v letu 1985 dosegli že 58% vključitev otrok v vzgojno varstvene ustanove. Na področju osnovnega šolstva smo uspeli obravnavati koeficient ufine izmene na 1,21, kljub izjemnemu selitvenemu prirastu osnovnošol-ske mladine. Izboljšali smo pogoje vzgojno izobraževalne dejavnosti za slušno in govorno prizadete, zagotovili ustrezne pogoje za razvoj dom-Skega varstva starejših občanov tudi v naši občini in deloma izboljSah dostopnost zdravstvenega varstva z gradnjo zdravstvene postaje z lekarno na Črnučah. V zadnjem desetletju je v občini Bežigrad potekala intenzivna stano-vanjska gradnja, zato so zgrajeni objekti v glavnem omogočali ohranitev standarda družbenih storitev. Ker bomo tudi v tem srednjeročnem obdobju nadaljevali z gradnjo novih sosesk lahko pričakujemo slabšanje standarda nekaterih področij družbenih dejavnosti - predvsem osnov-nošolsko ter osnovno zdravstveno varstvo. Vzdrževanje objektov iz sredstev samoprispevka je problematično le v vzaojnovarstveni dejavnosti in sicer na področju vzgojno varstvene orga-nizacije Ciciban. Staranje prebivalstva na področju navedene organiza-cije je povzročilo upad števila predšolskih otrok, kar pa ne velja za ostala' območja občine, ki jih pokrivajo druge vzgojno varstvene organizacije. Problem prostih kapacitet WO Ciciban rešujemo z oddajanjem teh prostorov drugim organizacijam s področja družbenih dejavnosti. ki s tem rešujejo večletno prostorsko problematiko (glasbena šola, izobraže-vanje odraslih, knjižnica). Vzdrževanje objektov iz samoprispevka, razen na področju WO Cici-ban, ni problematično, sa| ti objekti omogočajo le izvajanje sprejetega Standarda storitev, ki je na osnovi sprejetih standardov in normativov vključena v sistem financiranja SIS družbenih dejavnosti. PRIZIDEK ŠOLE V DOLU Iz kalerega vira bo zgra|en prizidek osnovne iol« Dol v nasledniem •r«dn|eročnem obdobju? • Prizidek k osnovni šoli Franc Ravbar (5 učilnic in igrišče) bo zgrajen iz združenih sredstev amortizacije Ijubljanskih osnovnih šol v letu 1988. V letu 1987 bo iz navedenih virov pridobljena vsa potrebna dokumenta-d]a. KOMUNALNI REDAR V občini je treba uvesti komunalnega redarja, ki bo nadzoroval odnos krajanov do okolja. Komunalna skupnost Ijubljanskih občin je v letu 1986 uvedla sistem financiranja družbenega nadzora.nad izvajanjem vzdrževalnih del na kolektivnih komunalnih objektih in napravah. Ta sredstva dobivajo direktno krajevne skupnosti, stvar posameznih krajevnih skupnosti pa je kako organizir; jo ta nadzor. Za nadzor odnosa krajanov do okolja pa je pristojna Uprava inšpekcijskih služb Ljubljana, ki je za ta namen tudi organizirana. V srednjeročnem planu 1986-90 ni predvidena dodatna organiziranost komunalnih redarjev v Ljubljani - , - INVESTICIJI STA V PLANU Kdo |e dovolll invesftci|o SALUSU IN NAMI? • Investiciia DO NAMA in 00 SALUS je vključena v družbeni plan občine Ljubljana Bežigrad 2a obdobje 1986-1990, ki ga je sprejela skupščina občine Ljubljana Bežigrad v decembru 1985. V skladu s tem je bil izdelan in sprejet zazidalni načrt za gradnjo objektov DO NAMA in DO SALUS v ureditvenem območju BP 1/3 - Mladinska knjiga v sep- tembru 1986. Nadal|. na 9. strani Odgovore na vprašanja so pripravili: občinski komite za urbanizem, gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo. občinski komite za družbeno ekonomske odnose in občinski komite za družbene dejavnosti. Odgovore na vpraianja občanov o četrtem samoprispevku smo objavili v 11. in 12. številki Zbora občanov. Odgovori na vprašanja v javni razpravi Nadal|. i 2. (tranl 8KLADIŠČE CHEMO SE SELI Skladlli« Chamo |e treba preselltl na Rudnik • DO POLIKEM TOZD CHEMO gradi skladiSče na Rudniku s katerim bodo nadomestili obstoječe skladišče ob Zeleni jami. V gradnjo skla-dlita |e bilo dosedaj mvestiranih 745 mio din, do konca letošnjega leta pa bodo investirah še 305 mlo din. V novo skladišče se bodo preselili do konca leta 1987, če jim bo uspelo zbrti še dodatmh 1.000 tnio din; v nasprotnem primeru bo preselitev do konca leta 1988. SkladiSfie \n pretakalisče kislin m baz, trikloretilena m emulgator/ev tozd Chemo ob Šmartinski cesti ob Zeleni jami je neustrezno zgrajeno in predstavlja stalno nevarnost za okolje. Inšpektorji Mestne uprave mšpekcijskih služb so opravili ponoven pregled skladiSča tozd Chemo in izdali ureditveno odločbo. Po odločbi |e DO Polikem tozd Chemo dolžan v treh mesecih (do 5. 12. 1986) urediti »kladišče skladno z doloCbami Pravilnika o tem, kako morajo biti zgra-|«na skladišča in transportne naprave za navarne in škodljive snovi (Ur I. SRS 3/79) in določlti odgovčrno osebo za redno kontrolo ravnanja s kemikalijaml na celotnem obmoCju Chema ob šmartinski cesti. Inšpek-torji MUIS bodo sklado s svojiini dolžnostmi in pravicami nadzorovali Izvedbo te odločbe. Iz poročila DO Polikem pa je razvidno, da bo DO TOZD Chemo po programu do konca 1988. leta s preslitvijo skladišča in pretakališCa kislin In baz, trikloretilena in emulgatorjev iz sedanje lokacije ob šrnartinski casti v industrijsko cono RP 2 - Rudnik dokončno razrešil problem skladišča in pretakahšča Novo skladišCe bo sodobno in zgrajeno akladno z vsemi zahtevami varstva okolja. NEOSVINČEN BENCIN Patrol mora poskrbetl za neosvlnčen bencin In katalizatorje. • Neosvičen bencin je mogoče kupiti na nasledniih bencinskih črpalkah: Ljubljana Celovška cesta, Lesce, Sentitj. šempeter v Savinjski dollnl Kozina, Portorož. Maloprodajna cenaznaša po odloku ZIS 214 dln. Jugoslovanski proizvajalci avtomobilov v avtomobile. namenjene za jugoslovanski trg, ne vgrajujejo katalizatorjev. Tudl na avtomobilskih aervisih v Jugoslaviji ne vgrajujejo katalizatorjev. AVTOBUSNA POSTAJA V DOLU Uredltl I* treba avtobusno poila]o v Dolu in pregledatl zakaj na poitall Mč ri» tvetl več. • Sanaclja avtobusne postaje v Oolu je blla v programu Komunalne »kupnosti Ljubljana Bežigrad, zdaj pa je sanacija te avtobusne postaje v pristojnosti Cestnega podjetja L|ubljana in Cestne skupnosti Ljubljana. Popravilo javne razsvetljave na avtobusni postaji je stvar rednega pro-grama KPL TOZO Javna higiena in ni nobenega problema, da ta naloga ne bi bila izvrsena. ONESNAŽEVALCI ZakaJ »e ne zaostri odgovornott do v»eh one$naievalcev okol|a -zfattl OZO. • V pristojnosti Izvršnega sveta in upravnih organov SO Ljubljana Bežigrad je, da v vseh planskih in prostorskih izvedbenih aktih in ob izdaji upravnih dovoljenj za posamezne posege v prostor upoštevamo varovanje okolja Tako je v družbenem planu občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1986-1990 pri ciljih v zvezi z urejanjem in varstvom okolja zapisano: •Varovali bomo okolje pred škodljivimi snovmi, vzpodbujali razvoj sodobnih, surovinsko in energetsko varčnih in čistih tehnologij ter načrtovali sanacijo tistih obstoječih tehnologij, ki povzročajo preko-merno onesnaževanje okolja. Zato bomo vse investicije, tako nove kot rekonstrukcije, preverjali že v fazi vključevanja v planske dokumente, detajlno pa v fazi priprave investicijskega programa in prostorskega izvedbenega akta tudi s stališča vpliva na okolje. Pričeli se bomo pove-zovati z ostalimi dejavnimi izven našega območja, ki vplivajo na ones-naževanje voda (Save tn Kamniške Bistrice) ter skupno z njimi pristopili h konkretnim ukrepom za odpravo onesnaževanja. Prav tako se bomo zavzemali za uveljavitev sistemskih ukrepov na področju organiziranja tn financiranja daljinskega ogrevanja za trajno odpravo virov onesnaze-vanja ozraCja z individualnimi kuriSči.« OBRAČUN Zaka| nl (atnih obračunov samoprlsp«vka III? Ka| bo z nezgra|enlml obiektl? • Gradnja objektov iz samoprispevka III. se bo skladno z odlokom, po spremenjeneni terminskem planu, nadaljevala do konca tega sred-njeročnega obdobja. Del manjkajočih sredstev za nezgrajene objekte se bo zagotavljal iz posebne prispevne stopnje - 0,5 iz netto osebnega dohodka na osnovi sprejetega Samoupravnega sporazuma o financira-n|u nekaterih naložb s področja družbenih dejavnosti v obdobju 1986-1990. ŠTADION V ŠIŠKIIN BAI 06 kod sredstva za tiadlon v Šlikl? Kdo /e financiral Balkanske atletske Igre? • Sredstva za gradnjo štadiona v šiški so se zbirala iz naslednjih virov: prispevki družbenopolitičnih skupnosti v Ljubljani, prispevki organizacij združenega dela \z Šiške, poseben prispevek občmske skupščine Šiška ter s krediti, ki jih je najel Zavod Tivoli kot investitor tega objekta. Balkanske atletske igre so financirali iz sledečih virov: 88% iz sredtev, pridobjenih z marketingom (prodajo propagandenega materiala - pla-kati, značke ipd.), 4% \z vstopnin in 8% iz sredstev Zveze telesnokultur-nih organizacij. KANALIZACIJABO KdaJ bo ure|ena kanalizael|a v Ul. bratov Čebuljev, Ul. bratov Kuno-° var In Za gasllskim domom. • V srednjeročnem planu Komunalne skupnosti Ijubljanskih občin za obodje 1986-1990 je za vse tri ulice predvidena gradnja kanalizacije in ureditev ceste pod rap. št. 314, 315, in 316. Program je bil sprejet na skupSfiinl Komunalne skupnosti Ijubljanskih občin 28. oktobra 1986 PROMET NA PODMILŠČAKOVI Kljub obvoznicl |8 na Podmllščakovl ullci neure|en promet, hrup in •mrad. 9 Po dograditvi obvoznice ni bil spremenjen prometni režim po obstojefiih cestah na obmoiju KS Stadion. Naročena pa je prometna studija območja med Titovo cesto, kamniško progo, obvoznico in Samovo ulico TELEFONI V KS TOMAČEVO-JARŠE Kako |e z gradnjo telefonov v krajevnl (kupnostl. Tomačevo -Jart«? • V srednjeročnem planu Skupnosti za PTT promet ni predvidena gradnja telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Tomafievo - Jarše. Ob gradnji kanalizaclskega omrežja in ureditvi cest, pločnikov in javne razsvetljave bo Stanovanjska zadruga »Tomačevo-Jarše 88« vgradila tudi kanalizacijo za ptt In kabelsko televizijo. 2a sanacijo najhujših problemov predvsem pa za zagotovitev dveh dodatnih javnih govorilnic, bo občinski komite za urbanizem, gradbene zadeve komunalno in stancvanjsko gospodarstvo skušal zagotoviti. skupaj s Skupnostjo za PTT, gradnje le-te že v tem srednjeročnem obdobju.