Edini ilovpid famrnSk < t Zedinjenih dr^vah > mmm
Velja sam leto.. $3.00 Za pol leto......$1.50
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The SK^eniaik r»au
4 to tbe U nited sta*** -
Issued era? da? raep* —s and Legal Holidays g--s 50.000 Readers, g«
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21,1903, at the Poet Office at Mew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3t 1879. NO. 148. — ŠTEV. 148.	NEW YORK, SATURDAY, JUNE 24, 1916. — SOBOTA, 24. JUNUA, 1916.
TELEFON PISARNE; 4687 CORTLANDT. VOLUME XXIV, — LETNIK XXIV.
Boji na Zahodu.
Rusi v Bukovini.
NEMCI SO V HUDIH BOJIH PEED VEEDUNOM PRECEJ NAPREDOVALI. — ZDAJ IMAJO ŽE TRI IN POL MILJE DO VERDUNA. — VELIKANSKE IZ GUBE. — GLASOM RUSKIH POROČIL, JE POLO ŽAJ V GALICIJI NEIZPREMENJEN. — RUSKA AR MADA JE PREPLAVILA BUKOVINO. — AVSTRIJ CI PRIPOZNAJO, DA RUSI V BUKOVINI PRODI RAJO. — NEMCI SO BAJE NAPREDOVALI.
Z Balkana.
Bolgari raztezajo svojo črto. — Zaimsov kabinet je nastopil. — Iz. java Venizelosa.
London, Anglija, 23. junija. — Nemci so pričeli danes zjutraj z vso silo napadati na francoski fronti pred Verdunom. Po večurnih krvavih bojih, v katerih so imeli Nemci velikanske izgube, je sovražnik zavzel francoske postojanke pri Thiaumontu, na višinah 320 in 321, v bližini vasi Fleury, ki se nahaja komaj tri in pol milje od Verduna.
Francosko uradno poročilo se glasi:
—	Na desnem bregu reke Meuse se je danes eel dan nadaljevalo bombardiranje v okolici višine štev. 304 in Le Mort Momme in na naši drugi črti, v okraju Chat-taneourt.
—	Na desnem bregu so Nemci po eelonoeiiem pripravljanju pričeli danes zjutraj napadati z infanterijo. Svoje napade so koncentrirali na višino štev. 321 ter potem tudi naprej do višine štev. 320.
—	Boji so se bili z največjo trmoglavostjo na obeli straneh; velikanskih izgub ni vpostevala nobena stran. Naše izgube so bile velike, vendar se ne dajo primerjati z nemškimi. Med višinami 320 in 321 so imeli Nemci uspeh; osvojli so prvo vrsto naših zakopov pri Thiaumontu.
—	Hud nemški napad na vas Fleury smo odbili z močnim protinapadom.
—	Hude napade so nemške čete vprizarjale na gozdove Vaux, Chapitre, Furnin in Chinois, kateri se jim pa niso posrečili. Vrnili smo jim vsikdar tak ogenj, da so morali odnehati.
Neko poznejše poročilo javlja tudi o bojih pri Champagne, ki so se vršili prejšnji večer. Položaj je tam nez-preinenjeu.
Berlin, Nemčija, 23. junija. — Nemško uradno poročilo glede bojev na verdunskem bojišču se glasi, da so imele nemške čete velike uspehe. Nemci se nahajajo zdaj na nekatrih delih fronte samo še tri in pol milje od Verduna. V hudih napadih so nemške čete osvojile veliko francoskih postojank med višinama št. 320 in 321, kar je velike strategične vrednosti. Francozi so imeli velike izgube.
Pariz, Francija, 23. junija. -— Nemci so vprizorili hude napade in so tudi napredovali. Vidi se, da napenjajo zadnje moči; nemške čete se bore nadvse hrabro. Njihove izgube so bile velikanske.
Dozdaj so Nemci izgubili že toliko ljudi na verdunskem bojišču, da so jih preveč, če bi dobili sto Verdunov.
Petrograd, Rusija, 23. junija. — Uradno poročilo ruskega vojnega urada se glasi, da je malone cela Bukovi-na ,prav do Karpatov, preplavljena z armado generala Lečnickija. — Poročilo se glasi:
—	Naša ofenziva v Bukovini se nadaljuje. Naše čete ko osvojile mnogo vasi in manjših mest. Malone cela Bu-kovina je zdaj že v rokah ruske armade, kateri poveljuje general Lečnicki. Naši vojaki so vjeli nad osemsto Avstrijcev v bojih preteklega dne.
—	Na d vinski fronti so Nemci po daljših pripravljanjih na vseh delih napadli, toda niso imeli najmanjšega uspeha; zavrnili smo vse napade. Nemci so dobili zadnji čas velika ojačenja s francoske fronte, kakor tudi Avstrijci z italjanske, toda napade, ki so jih vprizarjali na vseh delih gališke fronte, smo odbili in jim povzročili velike izgube.
■— Sovražni zrakoplovec je vrgel par bomb na železniško postajo Molodečno, ki se nahaja vzhodno od Vil ne, toda ni napravil nikake škode.
• 7- Na gališki fronti je položaj v splošnem neizpre-lnenjen. —
Ruski vladni krogi so nmenja, da Nemci ne bodo imeli uspeha.
Berlin, Nemčija, 23. junija. — Nemško uradno poročilo se glasi, da so nemške čete potisnile ruske na nekaterih krajih nekoliko nazaj, da so nemške in avstrijske čete napadale na vseh delih fronte, da so zavrnile več ruskih napadov in da imajo Rusi velike izgube. Poročilo je zaključeno, da se položaj ni veliko izpremenil.
Dunaj. Avstrija, 23. junija. — Avstrijsko uradno poročilo, tikajoče se bojev v Bukovini, se glasi:
—	Rusi prodirajo proti Kuti-ju,ki leži na zahodni bu-kovinski meji, trideset milj od Črnovic.
—	V Vzhodni Oalicfli smo pa odbili več sovražnih napadov; slasti hudi boji so se vršili pri Radaavilovu.
London, Anglija, 23. junija. — Neko poročilo iz Soluna javlja, da so pričeli Bolgari raztezati svojo črto ob eeli grški meji proti zaho du do Poroi-ja. Na meji se zbirajo večje čete Bolgarov.
Zavezniški zrakoplovei so, kot se poroča, bombardirali vojaške naprave v Gumudjimi, blizu Vele-sa, Macedonija.
Grški narod je sprejel novico, da je kralj Konstantin popolnoma ugodil zavezniškim silam, in čisto mirno pričakuje nadaljnega razvoja cele situacije.
Ministrski predsednik in njegov kabinet je nastopil sVoje urade danes zvečer. V novem kabinetu so
zastopane vse stranke, eelo one, ki se strinjajo z Venizelosom.
Neko poročilo iz Kodanja naznanja, da je bil princ Jurij, brat kralja Konstantina, v Berlinu, kjer se je posvetoval s kancelarjem Bethmann-HollweKom in nato odšel v Švico.
London, Anglija. 23. junija. — Atenskemu korespondentu londonske "Daily Mail" je rekel bivši ministrski predsednik Venize-IOS:
"Zaimisov kabinet bo brez dvoma končal vsa nasprotstva med Grško in zavezniškimi silami. Zgodaj v avgustu bomo imeli volitve, ki bodo napravile gotovo velike iz-premembe v dosedanji politiki.
Grška bo pričela zdaj novo življenje in bo gledala v svojo bodočnost z nezavezanimi očmi".
Pripomnil je tudi, da bo zopet v najkrajšem času stopil v politično življenje, ker smatra to za potrebno. —
Atene, Grška, 23. junija. — Ola ni novega kabineta so: Aleksander Zaimis, ministrski predsednik, general Callaris, vojni in začasno tudi mornariški minister. Jurij Rallis, finančni, Phociau Negria, prometni, kolonel Harlambis, notranji, A nt. Momperatos, j us Lični, in Collias, minister za narodno ekonomijo.
Avstrijci in Italijani.
Italijani poročajo, da se napredovali. — Avstrijski zrakoplovec je metal bombe na Benetke, -i- Šest oseb ubitih.
Rim, Italija. 23. junija. — Vojni urad je izdal sledeče poročilo o vojnih operacijah preteklega dne:
V Assa dolini smo zadaj za Ro-mini-jem, osvojili več sovražnih pozicij, kakor tudi nekaj postojank pri gori Pasudio. Zaplenili smo veliko množino pušk, munici-je in drugega materijala.
Na Posina-Astico fronti je bilo več hudih artilerijskih bojev. Položaj je na tem delu fronte popolnoma neizpremeujen.
Sovražni napadi v okolici Oata-jflia iu sore Spili so bili sicer hudi, vendar smo vse odbili in povzročili Avstrijcem velike izgube.
Na Asiago planoti smo vprizorili več hudih napadov na sovražne pozicije.
Na soški fronti je bilo mirno. Benetke, Benečija, 23. junija. — Danes zjutraj je nek avstrijski zrakoplovec vrgel več bomb na naše mesto. Vsled bomb je bilo ubitih šest oseb, več pa težko ranjenih. Materijalne škode ni bilo posebne.
Dunaj, Avstrija, 23. junija. — Avstrijski vojni urad je izdal sledeče poročilo:
"Naš zrakoplovec je v petek zjutraj vrgel več bemb «a Benetke in vračaje se tudi na nekatera druga mesta in vasi v Italiji. V Benetkah je napravil veliko škodo na trdnjavi Nicolo 111 Alberoni, kjer so tudi veliki arzenali".
Avstrijsko poročilo nič ne omenja glede bojev na tirolski fronti
Nemci poročajo, da so ustrelili z zraka devet zavezniških zrakoplovov. Dvaindvajset zračnih bojev.
Berlin, Nemčija, 23. junija. — Poročilo nemškega vojnega urada, glede vojnih operacij preteklega dne, se na nekem mestu tudi glasi:
"Včeraj so sovražni zrakoplovci vprizorili več zračnih napadov na Muelheim, Badensko, in na Treves. Vrgli so več bomb ter povzročili smrt mnogih civilnih oseb. Na vojaških skladiščih in drugih napravah niso napravili nikake škode. Naše protizračne baterije so izstrelile z zraka štiri zrakoplove".
Dalje omenja poročilo, da so nemške baterije oziroma zrakoplovci spravili na tla še pet drugih zavezniških zrkoplovov. Največ teh so izstrelili na verdunski fronti.
London, Anglija, 23. junija. — S fronte se poroča, da je bilo tekom preteklega dne dvaindvajset zračnih bojev, v katerih je bilo izgubljenih več zrakoplovov, med njimi tudi dva angleška. Nek nemški zrakoplov je, kot se poroča, celih dvajset minut metal bombe na angleške postojanke in municijska skladišča v bližini Ypresa, toda končno se ga je naši bateriji vseeno posrečilo izstreliti na zemljo.
Mebtfki pacifisti se bodo sestali z Bryanom.
Mexico City, Mehika, 23. junija. — Luis Manuel Rojaa. ki je protestiral v imenu mehiških pacifistov, da se ne napravi vojne, temveč, da se poskuša nasprotja mirnim potom rešiti, se bo 8 par drugimi pacifisti sestal te dni v £1 Pasu z William Jennings Bryanom, ki je znan tudi kot velik pacifist, da se bodo posvetovali na kak način bi bilo mogoče prepre-1 žiti izbruh ameriško-mehiške voj- Balaley je hudo ranjen, vendar m
Avstrijske in nemške izgube v Galiciji.
Petrograd, Rusija, 23. junija. Odkar se je pričela ruska ofenzi-a, so Rusi že okoli 300,000 vojakov spravili iz akcije v avstrijski in nemški armadi; izmed teh jih je bilo koli 170,000 vjetih, drugi so bili pa ubiti oziroma ranjeni.
Angleži vidijo nemški vpliv v Mehiki
London, Anglija, 23. junija. — V vseh londonskih krogih je nastalo veliko zanimanje za ameri-ško-mehiško situacijo. Različni časopisi so mnenja, da imajo pri mehiški vladi Nemci svoje prste.
Čin ruske vojne ladje.
London, Anglija, 23. junija. — Štiri majhne turške vojne ladje so napadle neko veliko rusko križar-ko v Črnem morju blizo rumunske obale. Nastala je huda bitka, toda dotična ruska križarka je imela tako izvrstne topove, da so morale turške odnehati. Zbežale so z velikimi poškodbami.
Kitajski kabinet.
Peking, Kitajska, 23. junija. — Ministrski predsednik Taun-ei-jui in drugi člani kitajskega kabineta so vložili resignacije, toda predsednik Li Juan-hung jih ni sprejel. Pričakuje se, da bo nastala te kom par dni v kabinetu popolna izprememba, ker republikanska stranka zelo nasprotuje sedanji vladi.
Italijanski parnik potopljen
London, Anglija, 23. junija. — Lloydovo poročilo se glasi, da se je potopil italijanski parnik "San Francesco di Paola". Najbrže je zadel na podmorsko mino.
Naročilo za armado.
8t. Louis, 23. junija. -V- Vojni department je v saintlouiških čevljarskih tovarnah naročil za en mi-ljon dolarjev čevljev za armado; to bo okoli 300,000 parov.
Ameriški avijatiki odlikovani
Pariz, Francija, 23. junija. — Trije ameriški zrakoplovci, ki so se pred par dnevi vdeležili zračnega boja z nemškimi aviator ji, o Če-ner je bilo že poročano, so bili od likovani z vojaško medaljo in vojnim križcem. Eden izmed teh treh, namreč
Japonska in Mehika. I
Japonska ne bo prodajala Mehiki j municije. — Ravnotako se tudi ne1 bo vmešavala v mehiški položaj, kot se je govorilo.
Tokio, Japonska, 23. junija. — Baron Iši, japonski zunanji minister, je dal korespondentu "Associated Press" sledečo izjavo:
"!Se razume, da so vse govorice, da bo Japonska zakladala Mehiko v slučaju vojne z Združenimi državami z municijo, brez vsake podlage in popolnoma izmišljene. Japonski municijski industrijci imajo dovolj naročil od zavezniških držav; da, eelo preveč, tako. da jim jih niti ni mogoče izvršiti pravočasno.
Japonska vlada, kakor (tudi japonski narod, upa in želi, da ne bi prišlo do vojne med Mehiko in Združenimi državami, ako ne iz drugih, vsaj iz egoistienili vzrokov, kajti mi imamo v Ameriki, v Južni kot Severni, velike interese, in ako bi prišlo do kake take vojne, bi brezdvoma tudi naši interesi trpeli".
Korespondent ga je vprašal, kaj je na stvari, o kateri se je govorilo, da je nek general Iturb na potu v Mehiko, kjer bo napravil s Carranzo neke tajne pogodbe in načrte. Baron Iši je 11a to odgovoril, da ni še nikdar čul o kakem generalu Iturbu. Pravi, da je zastopal japonske interese v Mehiki tajnik Ohta, ki je prideljen japonskem poslaništvu v Washingtonu. Izjavil je, da od Olite dozdaj še ni dobil nikakega poročila o mehiški situaciji.
Kolonel Manuel Romero, katerega je Carranza nedavno imenoval za mehiškega poslanika na Japonskem, je sicer že prišel 11a svoje mesto, toda govorice, da je bil v avdijenci pri Mikadu niso resnične. — Tako je izjavil Iši.
"Vsaka misel, da bi se Japonska vmešavala v mehiški položaj, je kri vična in brezmiselna", je končal Iši svoja izvajanja.

■M'
s
Roosevelt kolje drva.
Oyster Bay, L. I., N. Y., 23. ju nija. — Danes ni bilo na Roosevel-tovem domovju 11a Sagainore Hillu nobene politične konference. Kolonel je porabil dan, da si je nasekal nekoliko drv.
Pozor pošiljatelji denarja!
Vsled negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, DA 8E VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati 2 morejo le zamude. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Isto tako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne in radi popolne sigurnosti pri poši ljanju denarja.
O • n a:
K
10.... 16.— to....
M.— »).... 96.... 40....
80.... 66.... 60...» 66.»*« 70.... 75..». 80.... 66....
100... no____
.90 1.60 9.30 9.00 3.70 440 6.10 6.80 6.60 7.90 7.65 8.55 9.96 9.ss 10.65 11.35 19.05 19.75 14.00 16.40
K
190..m 130-— 140.... 160.... 160.... 170.... 180.... 190.... 900....
960_
800.... 960.... 400.... 460.«,. 600....
600____
700,... 800.... 900... 1000
6
16.80 18.90 19.60
91.00 99.41 93.80 96.90 96.60
98.01 36.00 43.00 49.00 66.00 63.00 70.00 84.00 98.00
119.00 196.00 139.00
Mehiška situacija
je jako resna.
GENERAL PERSHING POGREŠA OKOLI STO VOJAKOV. — NAJBRŽE SO PRIŠLI V BOJ Z MEHIKANCI IN BILI POBITI. — JUŽNO AMERIŠKE REPUBLIKE SE TRUDIJO NA VSO MOC, DA BI PREPREČILE VOJNO. — NAJBRŽE SE BO DANES ODLOČILO. — IZ EL PASA. — CARRANZA DRŽI AMERIŠKI ODGOVOR TAJNO, KER SE BOJI, DA NE BI NAPRAVIL MED LJUDSTVOM PREVEČ NEMIRA.
Kar aa sdaj oene denarJn skoraj dan menjajo^ smo primoram računati po najnovejifli cenah ta bomo tudi nakazovali po njih. — Včaafli se bo sgodilo, da dobi na ilondk kaj vai, včasih pa tod! kaj
_ - ■ " -■..... - •• - -	-iA..... ■_tt-
. - ._... -■ ■■ ■ ■ " ■ jj
San Antonio, Tex., 23. junija. — Od stotridesetih mož onega oddelka desetega kavalerijskega polka, ki se je vdeležil boja pri Carrizalu, se je dozdaj vrnilo v Per-sliingov tabor le sedem vojakov, ki so povedali s kako zvijačo so jili napadli Carranzovi vojaki, pod poveljstvom gen. Goineza.
General Funston je dobil danes prvo poročilo od generala Persliinga, ki poveljuje ameriški ekspediciji v Mehiki, glede zadnjega boja. Iz podrobnosti, katere je poslal Pershing, je razvidno, da niso imeli ameriški vojaki prilike, da bi se umaknili pred posadko, kateri je poveljeval gen. Gomez v mestu Carrizal.
Pripovedovanja onih sedmih vojakov, ki so ušli iz boja, si zelo nasprotujejo, kajti možje so nadvse razburjeni, kajti potovali so več dni po divjiii krajih, brez hrane.
General Persliing zagotovo ve, da sta bila ubita stotnik in poročnik ter okoli trideset mož. Kje se nahaja pa drugih sto mož, ni znano. Nekaj jih je gotovo vjetih, vendar vsi gotovo niso. Pershing je v svojem poročilu izrazil bojazen, da so prišli mogoče med potjo zopet v kak boj z Mehikanci in storili žalosten konec. Istega mnenja je tudi general Funston in drugi častniki.
Vojaki, ki so srečno prišli v glavni stan, pravijo, da je bilo Mehikancev od 800 do 1,000.
Washington, D. C., 23. junija. — Predsednik Wilson ima danes pred seboj vsa poročila, tikajoča se boja pri Carrizalu. Mnenje državnih uradnikov je, da bo dal Wilson takojšnje povelje, da odrinejo na mejo vse čete, ki so zadostno pripravljene, ter odredil, da se prične takoj z boji proti Oarranzistom.
Washington, D. C., 23. junija. — Diplomatični krogi južnoameriških republik so prepričani, da ne bo prišlo do vojne med Mehiko in Združenimi državami.
To mnenje se je še pokrepilo, ko je prišel v Washington Romulo S. Naon, poslanik za Argentino, ki se je dozdaj mudil doma. Mr. Naon ima od svoge vlade nalogo, da napne vse moči, da ne bi prišlo do sovražnosti, in naj predlaga, da bi se naj Združene države in Mehika podvr-gle posredovanju južnoameriških republik.
Argentina je dala ista naročila svojim zastopnikom v Mehiki.
Mehiški poslanik Arredondo ni hotel izdati danes nikake izjave.
El Paso, Tex., 23. junija. — V obmejnih mestih E1 Paso in Juarez, prvo na ameriški, drugo na mehiški strani, je nastalo danes veliko razburjenje, kajti danes ob štirih popoldne je general George Bell, mlajši, naročil, da se prestavi vse čete iz Fort Blissa v E1 Pasu. V teku desetih minut je že prikoral v mesto celi osmi kavalerijski polk ter nato še kavalerija in končno še oddelki strojnih pušk, tako, da se je nahajalo ob Rio Grande v bližini E1 Pasa več tisoč vojakov.
Ko so prebivalci v Juarezu zvedeli, da se ameriške čete zbirajo v E1 Pasu, ki je ravno nasproti Juareza, je nastalo v mestu obupno vpitje, ker so mislili, da namera-jo Amerikanci napasti mesto. Mehiški posadki v Juarezu poveljuje general Francisco Gonzales. Ljudje so pričeli bežati iz Juareza in vzeli s seboj kar so imeli pač pri rokah.
Istotako so tudi prebivalci v E1 Pasu mislili, da ima general Bell povelje iz Washingtona napasti Mehikance v Juarezu. Nekateri so bili pa mnenja, da ima povelje zasesti vse železnice, ki vežejo Pershingovo ekspedicijo z mejo. Celo vojaki so bili tega mnenja.
Toda, takoj nato, ko so bili vsi vojaki 11a slojih mestih v E1 Pasu, je general Bell zopet zapovedal, da odrinejo nazaj proti Fort Blissu.
Pozneje je general Bell izjavil, da je bila to le nekaka vaja ali poskus za slučaj, da bi bilo treba kaj nenadno ukreniti. Pripomnil je, da se mu je vaja odnesla v popolno zadovoljnost.
Mexico City, Mehika, 23. junija. — Predsednik Carranza dozdaj še ni objavil odgovor ameriške vlade na njegovo noto, v kateri je zahteval, da Združene države takoj odpokličejo svoje čete. Agentje ameriške vlade so mnenja, da Carranza noto zategadelj drži tajno, ker se boji, da ne bi napravila med ljudstvom prevelike razburjenosti Danes se je zopet sestal mehiški kabinet. Razpravljalo se je o položaju med Mehiko in Združenimi državami niso hoteli dati gptkg&t^ve. ±

__
GLAS NAHODA, 24. JT7N. 191Č.
".GLAS7 NARODA"
(Blorenic Daily.) Owatd nd Publiabed by tli«
■Lovmo PUBLISHmO CO.
(a oorportttflo.) FRANK PAKSEK, President. LOUIS BKXKDII. Treasurer.
PUea of BailnpM of the corporation
and iddmm at above officer*; Q Cortlandt Street, Bcroagb of Uu-hattan. N«» Tort City. N. T.
trn celo leto velja Ust ca Ameriko ln Ganado....................93.00
m pol leta..................... I SO
celo leto ta —ato New York.« 4.00 t. pol leta aa meato New York.* 2 00
tm. rmt, leto......... 4-SO
k pol leta	»•55
„ Četrt leta........ 1.70
-QLJLB NARODA" lzbaja vsak dan Urwmil nedelj ln pramlkov.
% LA i NARODA"
(•Tolče of the People") every day except Sundays and
Holidays. Subscription yearly t3M
Advertisement on
Dopisi brea podpisa ln osebnosti M be
prlobftijejo. Denar naj se blagovoli poAilJatl pa c—
Money Order, fil spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tndl prejfaje bl-MvaUUe nssnsnl. da hitreje naj-_demo naslovnika._
Dopisom ln pofiiljatvam naredita ta naslov: "GLAS NARODA"
82 Cortland t St.,	New York City.
Telefon 4687 Cortlandt
Kaj
čilo ameriškemu kapitalu \ izkoriščanje.
Eden prvih produktov Mehike je petrolej. — Kot vsem nam je znafio tudi kapitalistom, da bo sledila premogovni in električni dobi, doba petroleja. — To pomeni, da se bo uporaba petroleja neizmerno razširila in da ne bo mogla obstajati nobena moderna država brez neomajne posesti petrolejskik vrelcev.
Združene države, imajo poetro-lejska polja v šestih državah. Pridobivanja so dosegla v zadnjem času višek in vsa znamenja kažejo, da je pričakovati skorajšnjega usihanja najbolj izdatnih vrel-ev. Združene države se morajo vsled tejra ozreti za novimi vrelci, in v tem oziru je Mehika naravnost bajna dežela.
Mehika ima zdaj najbolj izdatne vrelce na svetu in preiskavanja so pokazala, da čakajo- največji vrelci še le otvoritve. — En sam vrelec manjše vrednosti proizvaja več petroleja kot cela država Oklahoma.
Navaja se. da se hoče Anglija polastiti mehiških petrolejskili releev in da so ameriški interesi
Mehiki zelo ogorčeni. — Nadalje se opozarja, da prehaja vojna mornarica-vedno bolj k kurjavi s petrolejem in da Anglija že iz tega samega razloga skuša dobiti v svoje roke kontrolo nad pet role j-skimi polji. — Iz teh kratkih izvajanj lahko posname vsak, da je vojna z Mehiko katere so si tako dolgo želeli kapitalistični krojri. vse kaj drugega kot pa oproščen je ta možu jih peonov in delavcev. — Tudi tukajšnje delavstvo nima i pričakovati ničesar drugega kot o-mejitev dosedanjih svobodščin in vedno naraščajo pezo davkov.
je namen vojne Mehiko.
z
to deželo in Mehiko, ne bi biio treba Združenim državam prepovedati izvoza muiiieige, ker ta industrija je že tako razvita, da bi se lahko izdelalo dovolj municije za Evropo in za doma.
Včeraj so došla v Washington poročila, da se nahaja na mehiških ladjah več Japoncev.' ki so vstopili v to službo takoj, ko so zvedeli, da preti vojna ni"d Združenimi državami in Mehiko.
Na ta poročila je odgovorilo tukajšnje japonsko poslaništvo; in sieer, da je v Mehiki le okoli 200O Japoncev, izmed katerih je okoli tisoč zaposljenih v rudnikih v Chi-liualrai in Coaliuili ter okoli 250 je iarmerjev. drugi so pa ribiči.
Poslanik je izjavil, da so poročila o Japoncih na mehiških vojnih
laidjaii neresnična.
Istotako nima japonsko poslaništvo nikakega poročila, da se nahajajo japonske vojne ladje v mehiškem vodovju, kot so se glasila neka poročila.
Listi, ki stoje na strani sedanje administracije, si na vse načine prizadevajo, ter skušajo dokazati da bo vojna z Mehiko, v slučaju, da bi se izkazala kot neizogibna, vse kaj drugega kot osvobojeval-na vojna.
Da se to po možnosti prepreči, se zahteva od kongresa, da poda ob prvi primerni priliki svečano izjavo, da so bile Združene države prisiljene v vojno, ne da se gre \ Mehiko z osvojevalnimi nameni ali da bi se skušalo kako ped zemlje te dežele zahtevati zase.
To je baje v soglasju z deniokra tičnimi načeli in s politiko, kate ro je dozdaj zasledoval predsednik "Wilson.
Osvojevanje je le nekako drugo ime za rob in izsiljevanje.
— Taka izjava. — to se glasi listih — bi takoj in za vselej že vnaprej napravila neškodljivim najbolj nevarno stran mehiškega problema.
Ne vemo, če so izvajanja vodil nih demokratičnih listov odkrito srčna. — Mirovna politika Wilso na, katero so dozdaj tako močno povdarjali, se je izkazala v zad njih dnevih kot zelo omajana, kaj ti drugače bi se ne moglo na noben način poslati Carranzi zadnje po nižujoee poslanice, s katero se na ravnost izziva vojno.
Ta usodepolni preobrat ne dopušča mkakega dobrega upanja, če bo prišlo enkrat do mirovnih pogajanj s premagano Mehiko. — Takozvano javno mnenje, ki zahteva povrnitev ali nadomestilo za žrtve, bo ono, kateremu se bo mogel Wilson, ee bi bil tedaj še vedno na krmilu, prav tako malo u-satvljati kot se je mogel ustavljati sedaj upitju, da se dobi zadoščenje za ranjeno čast.
Vzemimo pa slučaj, da je zagotovilo, da se ne misli na osvojevanje, resnično. Dvomimo pa zelo, če bodo ta zagotovila tudi izvedjiva. Vojno se ni še nikdar vojevalo iz humanitarnih ozirov ter se jih vojn je danes se veliko manj kot kdaj prej.
Zmagovita vojn A z Mehiko bi brezdvoma dovedln do trajne o-svojitve te dežele, ne pa do anek-sije in to ne radi tega. da se ne razburi ostalih južno-ameriških republik, t'prava dežele bi ostala v rokah Združenih držav, in bogastva, katera bi se proizvajalo tam, bi pripadala v glavnem ameriškemu vele kapitalu. — Mehika bi postala druga Kuba za kapitaliste.
Mi vsi vemo, kako poželjivo se ozira ameriški kapital po Mehiki.
Vemo tudi. kako velike svote so naložene tam in kako burno sc zahteva, da ae te svote zavaruje. — Dviganje kurzov mehiških vrednostnih papirjev po izzivajoči po-stUmici Wilsona nam pove dosti.
In ▼ resnici je Mehika plen, ki
Carranza je pod nemškim vplivom.
Nemški diplomati v Mehiki se trudijo na vse moč, da bi spravili Združ. države in Mehiko v vojno
Washington, D. C., 23. junija. Zastopnik nemške vlade v Mehiki in pod konzul v Veri Cruz sta že dalj čas^ vspodbujala Carranzo, da ostane stalen v svojem sorazmerju napram Združenim državam; taka poročila so danes došla v Washington iz verodostojnih virov/ To bi bilo sicer težko dokazati, toda neglede na to. so nekatere vplivne osebo v mehiškem glavnem mestu obdolžile vlado, da se da vplivati od nemških diplomatov.
Ta poročila je dobil državni department. toda ne od vladnih a-geutov ali zastopnikov, temveč čisto iz drugih, dostojfiih krogov.
Aktivnost diplomatičnih in kon-
Marquette, Pa. — Menda še ni bilo dopisa iz naše naselbine; naj torej jaz nekoliko opišem tukajšnje delavske in druge razmere. Dela se precej dobro; za pikom plačajo $1.06 od 100 bušljev, za •strojem pa $1.22. Rovi so precej suhi in kamenja tudi ni veliko. Toda s tem še ni rečeno, da je najboljše. kajti, kakor povsod, tako tudi tukaj delavci dobimo 1» malenkostne odstotke od velikanskih dobičkov kapitalizma. — Slovencev nas je tukaj malo; nekaj samcev in par družin. Zadnjič se je poročil rojak Josip Pavkovič gospodično Angelo Bregar. Bilo srečno! — Omenim naj še. da sem v štev. 144 G. N. cital dofpis iz An-drico. Pa., v katerem pravi dopis-uiikar. da se dobro dela. Da, to že vrjamem, toda za tiste groše se mora presneto trdo garat. Tam menda noben delavec ne sliši petelinovega petja, kajti so še ob treh ali štirih v rovu. Dopisnikar ni povedal, kakšno plačo imajo; naj torej jaz povem, da plačajo za pikom 95č od 100 buš., poleg tega morajo delavci pa še pol-dioig čevelj visoke skale odpravljati zastonj. Pa v tamošnjih rovih je tudi toliko vode kot v Cerkniškem jezeru; pa še več, kajti v. Cerkniškem jezeru vsaj dvakrat na leto voda vsahne, v andriških rovih pa nikdar. Pozdrav! — Josip Kocijančič.
Springfield, 111. — delavske razmere so slabe; naj
i Neprebava,
zapeka, slaba prebava, otrpla jetra in njeni znaki kakor nečisti jezik, zguba slasti, splošna slabost, slabokrvnost in želodčne neprilike naredijo vas zelo bolne. Zakaj bi ne rabili
EVERAS
Balsam of
BB BB BO BB
(Severov Življenski Balzam) ob pravem času ter bi stem pre-prečali še bolj slabih* posledic? Delovanje tega zdravila je
hitro in uspešni- Je tudi tonika. ki uspešno krepča. Zagotovi
vam redno delovanje črev ter odpravlja utrujenost, osvežuje in zmanjša napade. Mirujoči upliv tega zdravila g a stori velike vrednosti v slučajih ponavljajoče mrzlice. Okrepčuje slabotne ljudi ter se zato priporoča ženskam v času bolezni. Cena 75 centov steklenica.
Bol V ŽelodCII* Mr- M- Sobkowiak. Colnira, Uestvillo Ind., nam je pisal: "Mi>j:i f.enu imela, bol v Želolcu tixl:i bolečine so prenehale potem ko je rubilu bo\cru\ Življenski BdSzam."
Kadar kupujete zdravila, zahtevajte VPtlno Se\eroVn iti imejte. <»a jih t!"bitr. tia rji vsepovsod i prodnjajo Severo\e Prir.m\ke. A'io slučajno lekan»ur iuiuj zdravila katerega zahtevate, naročite g* od nas
W. F. SEVERA CO., <?edar Rapids, Iowa
BO
BB
BB BB
Bt BB BB BB
dela j
GENERAL BROU551LOF	*
General Brusilo v, poveljnik ruske vojske v Galiciji.
llowat jo naš okrajni konvencijah delovalo /a dve vcli-it. 14 C. M. \V. A. ter, ki stvari.
poštenost Delovalo naj bi se /.a se zdim žile vse Jed note, Društva v eno skupino.
hi dru.irič. vpeljalo naj bi se tri za posmrtnino in tri za
to. d;« Zveze
bi
ksandei predsednik
izkazal svojo zmago in pred celim svetom. Torej čast takemu. ki se v resnici poteguje in v korist delavcev. Torej on slavno zmagal, porotniki so mu! razred« prisodili $7.000 odškodnine. Dne1 bolniško podporo, in sieer $1. $2 junija se je zmagovit vrnil iz in

Kansas City v Pittsburg-, Kansas, kjer so nni tisočeri delavci priredili lep sprejem in korakali žnjini vred v Lincoln park, kjer je imel govor in razkril vso kapitalistično nesramnost, k jo gojijo napram dela vsi vii, kaj . kapitalisti so že zadnjih šest let skušali nas streti, oziroma našo organizacijo uničiti: slišal sem. da so žrtvo\ali že nad 30 mkijonov dolarjev. Ko so vidri i. da vse nič ne j »omaga, .-so se pa spravili na naše uradnike, da bi na tak način nas razdvojili, toda tudi ni -šlo. Že zadnjih par let so zapirali rove po pet do šest mesecev \ letu" in skušali delavce izstradati. ker pa so v teh krajih ljudje oziroma delavci tako složni, da delujejo drug z drugim, pa jim ni bilo mogoče. Torej sedaj imamo zopet pravega moža na krmi-
zularnrh nemških zastopnikov v mo res težke ^ase.— Kari Kajtna. Mehiki so pričeli vladni krogi v| Biwabik, Minn. — Tukaj je Washing!onu smatrati za velike stavka, ki se vedno bolj širi po so-važnosti in pravijo, da bodo skoro Swdnjih mestih in okolici. Delavci gotovo imele velike posledice na'zahtevajo pripoznanje delavske obstoječo tkrizo med Združenimi'unije I. W. W. V nedeljo je dva državami in Mehiko.	tisoč delavcev korakalo iz Virgi-
Dotična poročila omenjajo, da nije v Eveleth in potem naprej v je imela nemška propaganda v j Gilbert in Biwabik. Pozdrav! — Mehiki že velike uspehe; pravijo, M. Kade.
da so bile Carranzove zahteve, da (Sporočite kaj natančnejšega o Združene države takoj odpokliče- stavki. — Op. ured.) jo Pershingovo eiksp edicij o, po- Franklin, Kansas. — Zdi se mi sledica nemških intrig pri mehiški potrebno, da nekoliko poročam o vladi.
Znana stvar pa je, da so imeli'por
u. da Mino lahko ponosni nanj; Tukajšnje Qn hode že zavihtel bič nad kapitalisti in koristil nam. Le žalostno večja majna je že od 1. aprila za-j ja tiol»i še slovenski trgovec prta. pa tudi ne vemo, kdaj bo nietj nami. ki .simpatizira z našim pričela zopet obratovat. Ostalij izkoriščevalcem in zaničuje naše premogorovi obratujejo, toda samo s polovično paro. Ne svetujem nikomur sem hoditi, ker jma-
t'e se n»' bo oziralo tia to. bodo Jednote in društva, po mojem mnenju, kmalo razpadla.
Najprej je pa treba, da se vs<-združijo v eno in potem bo tudi vsem szasiguran napredek.
Delegatje. ki boste zbrani na konvenciji naše s!. .J. S. K. J. in našega si. društva sv. Barbare, delujte za združenje vseli Jednot,' ker le tako je mogoče upati za napredek.
* *
Društvo s\. Barbare štev. 6- v
INDIJANSKA REZERVACIJA
v Colville, Wash., je odprta za naseljevanje. Vlečenje se vrši 27. julija. Okrog 400.000 akrov. Zemlja za sadjerejo, poljedelstvo, mlekorejo in živinorejo. Natančna mapa s popisom in pojasnilom s poštnino vred stane $1.00. Vojaki, mornarji (ali njih vdove) civilne ali španske vojne se lahko uknji-žijo pri agentih. Na zahtevo vam pošljemo tozadevne listine, ako nazuanite, kje ste služili.
Smith & McCrea, Eagle Bldg., Spokane, Wash (12-6—17-7)
POZOR. ROJAKI KROJAČI!
Potrebujem dva krojača, ki sta zmožna delati v krojne niči. Vzamem tudi oženjenega brez otrok j Delo je stalno. Katerega veseli, naj se oglasi ali pa pride. Plača po dogovoru.
Louis Mazecli. Box '.Hi,	Homer City, Pa.
(J8-24—6)
NAZNANILO.
Vsem članom društva sv.
Farrellu. Pa., bo imelo svojo dni- ,
.. , .....	. bare postaja st. o-> v < onemau!
go veselico dne 4. mina v svojem , ,■ t>	, ■ -
. -	Tv ' .., J , Jbranklin, Pa., spadajoče v r or
društvenem Domu. Priredilo se bo	. *	i
zaničuje
najboljše liradniike. oziroma našo organizacijo; saj je vendar odvisen od nas delavcev! Pozdrav! — Frank Lesko vie. Box 44.
JJUil Cl/liv. Uil iiuaifuttu punTvaiu v.
I tukajšnjih delavskih razmerah; eli poročati imam sledeče: Pri West-
Nemei a- Mehiki \eliko večje prednosti kot kak drug narod, recimo Amerikanci, in Carranzova vlada jim je šla vedno najbolj na roko.
ern in Weir Coal Co. smo že dva meseca na stavki, mislim, da nas stavka okrog 3300. f-^edaj dobivamo podporo $4 na teden: tako, da je za najbolj potrebno stvari. Po-
Dotične osebe, ki so poslale to,tem želim poročati nekoliko o na-poročilo. pravijo, da imajo Nemci sem predsedniku Aleksandru Ho tri velike povode in namene, da delujejo na to, da bi se Združene države zapletle v vojno z Mehiko.
Prvi je: — Nemčija je že tekom cele sedaj ne vojne poskušala na
Avatu 14. distrikta l*. M. W. A. Gotovo je znana vsem združenim
Mnenje o dveh važnih stvareh in drugo,
' Odpri roke. odpri srce, otiraj bratovske solze!"' so bile krasne besede, katere je navedel rojak Ivan Zupan, urednik Glasila "K. Š. K. J.,? v štev. 142 tega lista.
Upam. da ga ni rojaka v Združenih državah, ki se ni spomnil svojcev in celega slovenskega naroda v stari domovini, ko je bral te zlate besede našega nesmrtnega Simona Gregorčiča.
Popolnoma se strinjam z mnenji omenjenega urednika in urednika 4"G. N.?\ Tudi jaz želim in podpiram predlog, da bi se odločilo en dan v tej deželi, ki bi bil od-
tudi dvoje iger. namreč "Kmet in fotograf i;i " Krema r pri Zvitem rogu". Priporočam slovenskim rojakom tu in v okolici, da pridejo 4. julija v Slovenski Dom. Smeha bo dovolj in videli boste slovensko igro. Igralci naj bodo oa — podomače rečeno — skora.j-žni in >i naj ne že naprej prerokujejo. da ne bo nič žnjiini. Cisti, dobiček je namenjen za pokritje' dolga društvenega Doma. Rojaki v Farrellu. Sharonu in v okolici J
ogla«*, ki bo v kratkem'
i
Iiar-t-
est
City, se t em potom naznanja, da se prihodnje redne mesečne seje v polnem številu udeleže, kajti imamo več važnih zadev za rešiti ter , volit i delegata za prihodnjo konvencijo. Seja se vrši prvo nedeljo v mesecu, t. j. 2. julija 1916. v prostorih Siov. Izobr. Doma na Franklin. Pa.	Odbor.
< 2x 10&21—ti >
Važno za priseljence!
pazite na natisnjen v tem lepši pozdrav!
Frank J. Box 104.
listu. Vsem naj-
Kramar.
Farrell, Pa.
Državni delavski department l Združenih držav je odprl Bvoj I urad na 240 E. 79. St., med 2. in 3. Ave. v New Yorku. Urad je j odprt vsak dan od osmih dopol-Kje je JANEZ MANDELC? Do- dne do osmih zvečer, ob nedeljah ma je iz Zapuž na Gorenjskem, in praznikih pa od desete ure do-Pred 9. leti je bil dalj časa v poldne pa do opoldne. Clevelandu. od ta.m je neznano Namen tega urada je, nuditi kam odpotoval. Komur je znan naseljencem nasvet, pouk in po-njegov naslov, ga prosim, da ga muf.( jn sj,.er vse brezplačno, mi naznani, ali naj se sam javi j Ta ufyd je obenein tudj pugr^. svoji sestri: Mary Mandelc, 135 dovalnica za dej0 deluje spo-
V A B I L O
na
PLESNO VESELICO.
ki jo priredi
društvo "Slovenski Bratje" št. J:; S. D. P. Z. v torek dne 4. julija 19IG
v Mike liuliehevi dvorani. 2. St.,
Thomas. \V. Va. Začetek točno oh 4. uri popoldne. Vstopnina za moške je samo oOf, dame so vstopnine proste.
Igrala bode izvrstna godba.
Tempotom so vabljena vsa sosednja slovenska društva rz Tho-uiasa in Davisa. W. Va.. da s«1 naše veselice polnoštevilno udeležijo i n pripomorejo k lepšemu uspehu. V enakem slučaju vam bode tudi naše društvo v pomor. Za v>">trausko p«>strežbo bode skrbel v izvoljeni odbor.
Člane našega dm št v a |>a opominjam na sklep zadnje seje. N da kdor se ink udeleži veselice, bode plačal v društveno blagajno &1.00, oddaljeni člani plačajo le fiO^.
Na veselo svidenje 4. julija!
Za odbor: tajnik društva.
CJx 12,34.24—6)
Farme na lahke in poljubne obroke.
Mi Jastujeino 2000 akrov v enem kosu v največji slovenski naselbini v Ameriki, ki se nahaja v Clark Co. v državi Wisconsin. Ta zemlja meji s farmami slovenskih farmer-jev in jo prodajamo v kosih po 40. 60, 80 in več akrov na lahka in dolgotrajna odplačila. Našim kupcem postavimo na zahtevo tudi hišo in hlev ter očistimo tudi nekaj zemlje, a vse na dolgotrajna odplačila.
Poleg omenjene zemlje lastuje-mo še čez dvajset tisoč akrov zemlje v Clark Co., toda, če hočete zemljo v bližini svojih rojakov, potem nam pišite takoj po nujua pojasuila. Naslovite:
Homemaker. Lčfnd Company Dept. 3	Tioga. Wis.
Lincoln Road. Brooklyn, N. Y. (24-28-
10O do
la rje dober, se na:
ISCEM
loO mož za delati "šve-Dela ie za tri leta. Gozd na 14 dni. Javite
lava
Austin F. Pet t it. 602—604 Crockett St., '.24 29—6)	Beaumont.
lex.
vse načine, da bi preprečila na-.Howata pred d verni leti operator-daljni izvoz municije iz Združenih ji in njih predsednik, da je dobil držav v Anglijo, Francijo. Rusijo,$20,0<KJ od njih, ko so novo pogodbi Italijo. Ako bi se Združene <dr-( bo delali, in radi testega žave zapletle v vojno z Mehiko, bi. Mr. Howat gdstavljen od
delavcem, spadajočim k United ločw za to. da bi pobindi denar Mine Workers of America, afera,'za naše uboge Slovence v stari ko st» obdolžiti	Aleksandra domovini.
Društva naj prirejajo piknike,
veselice, koncerte in predstave, katerih čisti dobički bi bili name-je bil njeni za to svrho. pred-1 Dalje drmštva in
Jednote. ki v blagajni lej)e kupčke de-naj kaj odrinejo za ta
države zapletle v vojno z Mehiko,Inškom; dsii:*> zopet on opravlja magamo svojemu narodu v potem bi lahko Nemčija zopet pri-(delo kot predsednik 12.498 mož. J domovini, ki ječi pod težkii
popolnoma gotovo izdale prepo-j seduištva. Sedaj, ko so bile zopet imajo ved na izvoz ter bi municijo same volitve za naše okrajne uradnike,'na rja, rabile.	i sino ga zopet enoglasno izvolili ia j sklad.
Druga: — Ako bi se Združene predsednika, kljub vsem nasprot-j Naša sveta dolžnost je, da poslan težkim bre-
eela s svojim vojevanjem s pod-|Kot zgoraj omenjeno, da je prejel j menom. katerega jim je naložila morskimi čolni, kajt i vlada v dvajset tisoč od operatorjev, se je( sedajna vojna, ki jo je povzročil Washingtonu bi se v takem sluca-J sedaj izkazalo, ko je bil Mr. IIo-. nemški imperializem in militari-ju gotovo ne mogla brigati za raz- \vat zopet izvoljen te«* je vložil to-jzem.
mere v evropski vojni.	' žbo proti operatorjem in njih n-J " VsaJs naj da, kolikor more pri
Tretja: — Ako bi prišlo med radnikom za $30,000 za njegovo^najboljši moči in pri najboljši Mehiko in Združenimi državami poštenost. Predsednik družbe Jos. volji, do vojne, potem bi Združene dr- H. Ilazen je izvabil okroglih pet-	* * *
žave zablokirule Mehiko, vsled če- intrideset tisoč od družbe z name- Kot član Jugoslovanske Katoli-sar ne bi mogli Angleži dobivati nom. da podkupuje unijske urad- Ške Jednote in društva sv. Rar-neizčiščeuega olja. katerega rabi- nike; v resnici je pa on sam denar bare, liaj na tem mestu nekaj sve-jo pri mornarici.	porabil v svoje namene; kupoval tujem. Bliža se deseta konvencija
Tukaj prevladuje mnenje, da «e si je dragocene stvari m še denar- Jugoslovanske, kakor tudi drugih
svoj oamen, jev v Ivanki je imel več, kot je Jednot, Zvez in Društev.
- - ^ - - -......— ———-
VABILO na
VELIKI PltNIK,
katerega pi-iredi dne 4. julija
društvo "Avstrijskih Veteranov" pri g. Alojziju Reharju v Euclid. Ohio. Pričetek je ob 10. uri dopoldan. Tempotom uljudno vabimo vsa
razumno in v zvezi z delavskim departmentoin Združenih držav.
Za sto' jene usluge ni treba pla čevati uikakih pristojbir. Pišite ali pa pridite oc^baol
POZOR!
Za ure, verižice, prstane ter raznovrstno zlatnino in srebrnino obrnite se name. Prodajam tudi Columbia grafofone in slovenske ter drugojezične plošče. Pišite po cenik!
ANTON J. TERBOVEC,
P. O. Box 1,___Cicero. 111.
VABILO NA^IIČNIK,
ki ga priredi društvo sv. Alojzija štev. 31 dne 4. julija na prostorih Martina Blažetiča
cenjena društva iz Collknvvooda,'na Margaret v bližini Straha. Iz Clevelanda in okolice, da se tega ^ttsburgha se vzame Ardmor
piknika polnoštevilno udeleže. Mi zagotavljamo vsem za dobro po
kai'o do Braddoek Road. Tempotom uljudno vabimo vse
strežbo in vsestransko domačo za- tukajšnje Slovence in Slovenke, bavo. Tudi naša godba bo vedno <ia "as omenjeni dan polnoštevil-igrala vesele in zabavne komade.
Nd svidenje pri Reharjn na 4. julija!	Odbor.
(23-24—6)
I6ČE SE DRVARJE
v Mellen. AVis.; po $1.30 od cor-da: dober rastoč les.
Charcoal Iron Co. of America, (20-6—3-7)	Mellen, Wis.
BOJAKI NABOČAJ1B SB V*
NA
-- r,,r- - T'niti fIT - iiBV

no obiščejo.
Za dobi*o pijačo in fini prigrizek bo skrbel odbor.
Vstopnina za moške $1.00, da me so vstopnine proste.
Članom omenjenega društva pa naznanjam, da bo vsakdo moral plačati $1.00 v društveuo blagajno. čeprav se ne bo udeležil piknika, ker čisti dobiček je namenjen za društveno blagajno.
Na veeelo svidenje 4. julija l M.rtmJfadjle, fjnik.
Rojaki!
Columbia gramofone tn slovenske plošče je dobiti j) reduo prt:
IVAN PAJK, 45« Chestnut St, Coocmauch, Pa.
T Plffite po cenik.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Clevelan-du, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik
Ur. FRANK MEH,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino na nas list, knjige in druge v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne pot*-Ala vsled cesar ga rojakom nuj-topleje priporočamo.
Miljonski dobički.
Albert W. Atwood. — daj Evening Post.'
'Satur-
Aunrikauci bodo kmalo zvedeli koliko izmed njih je * ito srečnih, da so imeli preteklo leto vsaj tu miljon dolarjev dobeka.
še tjolj iiiteresaiitno bi bilo pa vedeti, kolikim bo sedajna vojna prosperiteta letos prinesla miljonske dobičke, toda p lašna "ma-Miieiija" zveznih davčnih uradov tuko počasi deluje, da bomo mogli tozadevuo dobiti informacije	sredi poletja prihodnjega leta.
Prerokovanja sicer ni posebno varen "biniis", vendar lahko m- reče. sklepajo«' iz raznih dej-s11■ v. «la je bilo lansko leto v Zdr. tlrza vah okoli osemdeset oseb, ki s»» imele najmanj en miljon let-lie jf a dobički; in lahko se tudi reče, da letos najmanj sto — raj-•m' preko sto — Amerikancev bo ^pravilo najmanj en miljon dolar-fkov; — seveda so tndi taki. ki bodo imeli desetmiljonske dobičke aH se v*čje.
Vojna je vs t varila brez števila velikih premoženj. Koliko jih je postalo večkratnih miljonarjev.
bo iele sčasoma zvedelo. Namreč, kot že omenjeno, potom državnih uradov.
Letni iiuljonski dobički so dan t lanes ravnotako pogosti kot so bile dve generaciji nazaj miljon-vka premoženja. Zdaj imamo miljonar je, ki so miljonarji v popol noma drugem pomenu besede kot
bili nekdaj. Zdaj se nazivi je miljonarja onega, ki ima letno miljoiiske dobičke in ne več onega ki irua že od prejšnjih let iniljo-ne na strani.
V	/.got I n j iii letih republike je bil samo en mož v tej deželi, ki bi ga lahko primerjali z današnjimi miljonarji; to je bil Stephen Gi-tard. Ko je on leta 1831 nmrl, je /apnstil premoženje, nad katerim so vsi strmeli; bilo je liam-reč devet miljonov dolarjev. Samo sedemnajst let pozneje je J. J. Astor zapustil dvajset miljonov, kar je povzročilo ie večjo senzacijo.
Nek zgodovinski pisatelj pravi. tla ni bilo dvajset let preduo -.«' j.- pričela državljanska vojna i lsni - 1865) niti pet oseb, ki bi premogle pet miljonov. Pravi, da ni bilo vseh miljonarjev več kot dvajset. Ko je bilo konec državljanske vojne, je bilo veliko več miljonarjev, baje preko sto, izmed teh jih je bilo precej, ki so premogli dvajset miljonov. Naj premožnejši možje tedajnega ča-
so bili A. T. Stewart, Vander-bilt in Astor( potomec onega, ki je umrl 1. 1K:J1). ki so plačevali davke za polmiljonske letne dohodke.
V	onih časih se je smatralo taka premoženja za nekaj izvanre-<ln<ga. nekaj neverjetnega in ve liko jih je mislilo, tla jt to nekaj
nemogočega.
Dandanes se napravi kaka pet Ti.ijst ali ti vajset mil jonska zapu--< ina nobenega presenečenja, — k večjem je v časopisih majhna notica, tla je ta in ta umrl in zapustil petnajst oziroma dvajset miljonov.
VELIKANSKI DOBIČKI VSLED VOJNE IN SICEB.
Lastniki velikanskih modernih premoženj ne vedo natančno, ali vsaj približno, ne da bi vodili natančnih knjig, koliko imajo letnih dohodkov in koliko imajo pravzaprav premoženja.
J. I), Rockefeller je nekoč izjavil, tla ne more niti z desetmi-1 jonskimi številkami označiti svojega bogastva, ne tla bi pri tem d vomil.
K. II. Harriman, pravijo, da računa svoje premoženje le s pet-miljonskimi števili (o, 10. 15 itd.)
Ta članek nima namen razpravljati, ako so tako velikanska premoženja blagoslov za Združene države ali ne. pač pa le pokazati, kako je bogastvo razdeljeno.
Na eni strani se vidi, da bogatejši sloji, ki se sestoje iz dveh odstotkov celega ameriškega naroda v Združenih državah, lastn-jejo fcestdeset odstotkov vsega bogastva v Združenih drŽavah. Petinšestdeset odstotkov ljudi pa, ltaltre se imennje najrevnejše sloje, imajo pa le pet odstotkov vsega premoženja, ki je nakopičeno v Združenih državah; ali z drugimi besedami povedano: — med onimi dvaodstotnimi sloji je en noš tako bogat kot med petin->tnimi par miljonov
GLAS NARODA, 24. J UN. 1916.
stvo. To so pa oni v'»loj i, o katerih se pravi, da "stoje na dobrih nogah".
Na drugi strani st» pa premoženja, ki so last velikuH dražb; to so velike železnice, tovarniška in rudniška podjetja itd.
Navadno se je vačiiaalo, da mora imeti oni, ki ima en miljon letnih dohodkov, najmanj dvajset miljonov kapitala ali vrednosti kajti običajno se je računalo pet odstotkov povprečnega interesa.
Toda dandanes ni tako, ker sedaj imajo posamezniki velikanske plače in vlečejo takozvane bon use*' ali dividende. ki plačujejo davke za mil jonske letne dobičke, ki pa v resnici nimajo več premoženja kot mogoče par miljonov.
Kdo pa so pravzaprav ti mag-nati s tem velikanskim premoženjem ?
Naj si bo že kakor hoče, ako njihovi dobički izlmjajo iz bon-dov in takozvanih "stocks", ali iz letnih plač ali iz dividend, to se v tem slučaju ne vpraša, če te velikanske svote prihajajo iz virov. do katerih niso opravičeni nekateri v večji meri kot nekateri.
Oddelek državnega zakladni-štva Združenih držav za kolek-tanje notrajnili davkov ne izda imen teh mnogoštevilnih večkratnih miljonarjev.
Toda mi lahko malo ugibljemo. in v večjih slučajih tudi lahko u-gauemo.
Ako kdo umrje, ni umrli primo-ran samo zapustiti svoje premoženje, temveč se mora po njegovi smrti tudi javno razglasiti koliko je zapustil.
Tako imamo mi na razpolago stare rekorde o velikanskih premoženj preteklosti, iz katerih zdaj gotovo izvirajo veliki letni dobički. Te dobičke vlečejo dediči pokojnega miljonarja, . kar se samoobsebi razume.
Potem je pa še neka druga pot. po kateri se lahko pride na sled večkratnim miljonarjem, ki imajo miljonske dobičke.
Razne državne tožbe in investigate so odkrile veliko število skritih magnatov, ki so ali so bili lastniki akeij. Dalje je meddržavna trgovska komisija spravila na dan več zanimivih faktov, tikajočih se lastništva velikih železnic; tikajočih se lastništva dragih in ogromnih posestev, raz ličnih velikih korporaeij; — vse to prinese na dan dejstva, ki so bolj zanesljiva kot pa ona, katera dobi davčni urad v Washing-tonu.
Pravijo, tla odkar je vojna, je postalo na .Japonskem več kot tisoč mož miljonarjev.
Brezdvoma. da tudi Združene države niso daleč za Japonsko.
V	prvih odstavkih je bilo omenjeno. da bo letos najbrže nad sto Amerikancev, ki imajo vsaj en miljon letnih dohodkov. V zadnjih dveh odstavkih se pa misli, tla je postalo tisoč novih miljonarjev, ki pa niso imeli miljon-skih dohodkov. To se pravi, da so že pred vojno imeli malo manj kot en miljon. potem so pa še med vojno napravili par stotisoč dobička in tako postali miljonarji.
V	Ameriki imajo danes vsakovrstne miljonarje in multi-miljo-narje. Imamo takozvane kubanske sladkorne prince, potem oljnate kralje v Oklahomi in par tihih jeklarskih magnatov v Pen-nsylvaniji.
New Jersey Zinc Co.. ki je delala daljčasa lepe dobičke in ki je pričela tekom sedajne vojne dajati ogromne dfvidende, je nedavno izdala listo njenih akcio-narjev. August Ilerscher. ki je glavni akeioner te družbe, je v prvih petih mescih 1. 1916 dobil $1,063,652 divident: Edgar Palmer. ki je komaj trideset let star in je predsednik družbe, je potegnil v istem času $994,092; potem je pa še okoli deset drugih,' ki so potegnili v teh petih mescih od $250.000 do $600.000.
J. D. Rockefeller se vedno nad-kriljuje tem mogotcem. Skoro celi sedajni generaciji je bila to velika zabava, da so vgibali, koliko je Rockefeller vreden. Nekateri so uganili, da premore en biljon dolarjev in da njegovi letni dohodki dosežejo petdeset milijonov dolarjev. Te številke so sc celo ponovile v senatu v Wash-ingtonu in predsednik neke velike "trust" družbe je nekoč izjavil, da ima on na razpolago dokaze, da so Rockefellerjevi dohodki res toliki.
Jasno dejstvo, ki to mnenje in te izjave potrjuje, je, ko je vlada Združenih držav pred par leti tožila Standard Oil Co., so našli, da je bil Rockefeller lastnik 247,690 akeij te drnibe.
M
de, ki so mu jih te akcije nesle, so bile včasih štirideset odstotne; toraj so bili njegovi dohodki samo iz tega vira deset miljonov dolarjev.
To so številke, ki so bile vladi Združenih držav 1. 1906 na razpolage ; leto poznej je pa Frederick T. Gates, potom katerega deli Rockefeller svoje darove, pooblaščen od njega samega, naznanil, da je Rockefellerjevo premoženje od dvestopedeset do tristo miljonov dolarjev in da so njegovi letni dohodki v najboljšem slučaju dosegli petnajst aH kvečjemu dvajset miljonov.
Toda o njem se ne pravi samo da je le sam sebi napravil veli-1 kansko premoženje, temveč njemu se tudi pripisuje zasluge, da je postalo okoli Štirideset akcio-narjev njegove jeklarske družbe večkratnih miljonarjev.
Dasi je imel Carnegie veliko opraviti z vlado, vendar se ni še nikoli v kakem rekordu čitalo, da bi bil on kak akcionar pri kateri izmed železnic. V tem se on razlikuje od svojih vrstnikov-ma-gnatov. In to je menda najbrže vzrok. da odkar je Carnegie prodal svojo družbo — za nekaj več kot dvesto miljonov dolarjev — se ni njegovo premoženje bogve koliko povečalo.
Pripoveduje se, da ima on celo svoje premoženje v bondih in zemljiščih, ki mu prinašajo skoro en miljon letnih dobičkov, kot smo že gori omenili. On je zadnji čas zavrryl veliko dobičkonosnih ponudb, ker, kot pravi, želi, da — ''umrje reven".
Koliko je Carnegie danes vreden, je težko reci. Na newvor-škem Wall Streetu ga cenijo za od dvajset do šestdeset miljonov dolarjev.
Carnegie je svoječasno imoval ravno polovico Carnegie Steel Co. Leta 1899 so bili njegovi dobički dvaindvajset miljonov dolarjev; 1. 1890, ko je postala omenjena firma United States Steel Co., je imel 40 milijonov profita. in kot je Carnegie potem sam ob neki priliki rekel, je kazalo, da bo naslednje leto 50 milijonov. Toda kot rečeno, natančno ni mogoče vedeli koliko je "naredil" v celem času svojega "biznesa", kajti, ako bi hoteli to natančno ni mogoče vedeti koliko ko je daroval različnim knjižnicam in drugim dobrodelnim in koristnim zavodom.
Kako naj bi pa mi to vedeli, ko Carnegie sam dobro ne ve, oziroma ni vedel? Ko se je moral nekoč zagovarjati pred vrhovnim sodiščem in ko so ga vprašali koliko ima premoženja, je rekel, da naj o tem vprašajo njegovega tajnika.
Carnegie je imel v svoji družbi veliko kompanjonov, med katerimi je najbolj poznan Charles Schwab. Njegovo premoženje se je dvigalo, potem je zopet padalo, n danes je zopet na višku. Gotovo bo imel veliko truda, ako bo poskušal davčne uradnike pregovoriti, da so njegovi dohodki manjši kot so v resnici.
DRUGI MOGOTCI.
iž
!
PREMOŽENJE ROCKFELLER-
* JA.
To so edini podatki, ki se tičejo premoženja Roekefellerja, ki ga nazivajo "oljnatega kralja" in ga smatrajo za najbogatejšega človeka na svetu.
On je dal stran okoli dvesto miljonov dolarjev; največ od leta 1907 naprej. Koliko je dal proč od dividend, ki so mu jih prinesle Standard Oil Co. akcije, ni znauo; toda toliko je znano, da lastuje Rockefellerjeva Ustanova, ki je največja dobrodelna ustanova, petnajst odstotkov o-nih akcij Standard Oil Co., ki jih je 1. 1906 imel sam Rockefeller. Ako bi on te akcije obdržal do 1. 1913, bi imel sedemindvajset miljonov več.
Nekdo, ki mu je vse to znano, se je nedavno izrazil, da ima J. D. Rockefeller 40 miljonov letnih dohodkov; in tega starega "gentlemena" so poskušali tako pritisniti, da bi plačeval takse samo v Clevelandu, O. od $311, 000.000.
Poleg Standard akcij pa ima. oziroma je imel veliko železniških, zemljiških in bančnih akcij. Nekatera izmed teh podjetij so mu prinesla tudi izgubo, vendar večina mu jih je prinesla lepe dobičke.
Ako bi Rockefeller celo življenje nič ne daroval v dobre namene. bi imel danes brez dvoma petdeset miljonov letnih dohodkov.
Vendar tudi kljub temu se lahko z vsemi drugimi skuša in jim tekmuje.
J. D. Rockefeller ima brata Williaina.ki ima Istotako zelo veliko premoženje. Kot akcionar Standard Oil Co. ima na leto od sedemsto do osemsto tisoč dolarjev. Dalje ima William tudi delnice od nekaterih newyorških bank, ki mu prinašajo okoli sto-1
tisoč dolarjev na leto. On je tu-^ Ko se je Carnegie Steel Co. predi solastnik najmanj dvanajstih levila v United States Steel Co. so
ameriških železnic, potem večjih rudnikov in in plinovih družb. Tudi on spada v miljonske sloje.
Nazadnejša lista akcionar jev Midvale Steel and Ordonance Co. kaže, da ima njegov sin Percy nekako 40.000 akcij te družbe.
Rockefellerjevi so pa prišli potom ženitve v sorod z drugimi zelo bogatimi ameriškimi družinami ; tako, da se skoro vsi denar-ui toki stekajo okoli Roekefellerja.
John D., mlajši, je poročil hčer umrlega senatorja Nelsona W. Aldrieha. ki je zapustil več miljonov.
Rockefellerjeva hči je poročila člana McCormickove družine iz Chieaga, ki je solastnica velike International Harvester Co. Hči W. Roekefellerja je poročila Marcellusa H. Dodge-a, ki je nekaka duša Remington Arms and Union Metallic Cartridge Co.
Veliki "kolektorji" letnih mi-Ijonskih dobičkov so pa člani družine Harkness, ki je skoro popolnoma nepoznana, oziroma, se vsaj zelo malo čuje o njih. Tudi ta družina ima visoke deleže pri Standard Oil Co., kot tudi pri drugih podjetjih.
JEKLARSKI MILJONARJI. — CARNEGIE.
Eden zelo bogatih in zelo malo poznanih mož je Oliver H. Payne. Njegovi deleži pri Standard Oil Co. mu prinašajo zdaj okoli $2,500,OOOna leto; dalje je pa on edeu onih desetih mož, ki drže 60 odstotkov akcij American Tobacco Co., kjer ima ogromne dobičke. Payne-ovi nečaki in nečakinje so danes eni najmočnejših financ irje v. Vsi so poročeni ali z Vanderbiltovkami ali pa s kakimi drugimi' rail jonarkami.
Takoj za Standard Oil Co. pride — Carnegie Steel Co., ali kot se zdaj imenuje United States Steel Corporation.
Dasi je Carnegie dal proč več kot $324,699,000 — tako se glase razne izjave — se njegovi letni dohodki vseeno cenijo
delali, kot smo že gori omenili, njeni delničarji ogromne dobičke, toda ti niso bili edini, ki so si iz te družbe gromadile svoja premože nja. S pomočjo tega podjetja so si opomogla tudi druga; največ banke in železnice.
Bančna in trgovska financa v Združenih državah je večja kot katerakoli drugih podjetij ali industrij
Umrli J. P. Morgan je bil v prvi vrsti sicer res bankir, toda pri tem ni bil nič manjši železniški fiuan-eir. —
Koliko je imel pokojni Morgan letnih dohodkov ni mogoče povedati, ker je imel celo armado kompanjonov, ki so si razdelili velikanske dobičke, ki jih je imela Morgauova družba.
Sedajna Morganova družba, kateri načeljuje njegov sin, dela večje dobičke kot katera druga firma v deželi, toda ti dobički se ne primejo kakih petih ali desetih posa meznikov, temveč tudi zdaj jih je cela armada. Koliko dobička ima v teh "zlatih časih vojne" Morganova družba ni mogoče konštati-rati, kajti menda ni družbe, ki bi imela tako tajen sistem kot ga ima JohnP, Morgan & Co.
Največja banka v Ameriki je Nation City Bank of New York. Ena petina njenih $25,000.000 delnic drži "molčeči" James Still-man, predsednik bančnih ravnateljev. Samo od teh delnic dobi vsako leto nad polmiljona dolarjev dobička. Stillman ima veliko moč pri največjih železnicah, potem pa tudi pri Amalgamated Copper Co. V neki državni tožbi je pa prišlo na dan, da ima on samo pri Union Pacific za $68,992.600 delnic.
Malone v vsakem večjem mestu je kak bankir, ki ima veliko premoženje. V New Yorku so Seheffi, Blairi in Woodwardi; v Philadelp-hiji so Drexeli in Stotesbury-ji; v Pittsburghu so Melloni; v Baltimore so Browni in Garreti in v Chieagu so Mitchell.
Newyorsko National City banko m pa "Lackawanna" železnico je nekoč lastoval nek staromodni trgovec Moses Taylor, kar je pa po-blizo 'sneje razdelil med dediče. Zdaj so
... . , .....
žeujc starega Mosesa Taylorja se je pa razdelilo in takorekoč poiz-gubilo.
Le malokatera stara premoženja so še danes ostali v originalni družini. N. pr. velikanska premoženja kot Gouldovo in Vanderbil-tovo. Gouldovo premoženje, dasi je šele v drugi generaciji, že razpada in se deli ter razgublja. Ravnotako je z Vanderbiltovim. V Vauderbiltovi družini sta zdaj menda samo še dva člana, ki se jih lahko imenuje moderna milijonarja, namreč, da imate miljonske letne dohodke. William K. Vander-bilt. ki je najbogatejši izmed Vau-derbiltov ima za sto miljonov delnic pri New York Central, ki mu nosijo na leto nekako tri do pet miljonov.
Nekateri, ki imajo opraviti z davki na letne dohodke so poskušali sestaviti statistike, kateri spol ima več premoženja; možki ali ženski. Iznašlo se je, da imajo največje dohodke nekatere ženske; med njimi so zlasti sledeče: Mrs. E. H. Harriman, Mrs. Russell Sage, Mrs. Hetty Green in Mrs. Frederick C. Penfield. soproga ameriškega poslanika v Avstriji, ki je poročil Weightmauovo hčer iz Philadelphije in tako prišel do njegovega premoženja; ki je pa pravzaprav v oblasti njegove žene. Mrs Sage in Mrs. Harriman imate letnih dohodkov sedemdeset miljonov dolarjev, njiju ogromna premoženja so tako naložena, da ne morejo prinesti vsako leto manj kot toliko, rajše več. Obe omenjeni ženski sta dali za različne dobrodelne namene precejšnje svote denarja, ki so pa v primeri z njunimi premoženji malenkostne.
V New Yorku je ena najbogatejših družin družina Knickerbocker. ki je ena najstarejših aristo-kratičnih družin v Ameriki. Člani te družine nimajo svojega denar ja investiranega v rudnikih, železnicah ali bankah, temveč v najbolj dragem zemljišču v Ameriki, namreč na otoku Manhattan, na katerem leži mesto New York.
Poleg Knickerbockerjev so pa tudi druge družine, ki lastujejo velik del zemljišč na Manliattanu; med temi so Astorji, Gerry-ji Rhi-nelanderji, Wendelli, Hoffmani, Van Igeni, Potterji in Vanderbilti.
Zračunalo se je, da lastuje trinajst družin eno petnajstino new yorskih zemljišč, devetindevedeset oseb pa eno desetino.
Koliko imajo ti zemljiški mogot ei dobička je težko reči, kajti enkrat so večji, enkrat manjši.
Vincent Astor ima popolnoma gotovo več kot en milijon letnih dohodkov od svojih zemljišč in hiš. Njegov oče. ki se je potopil z "Ti-tanicom" je zapustil 87 miljonov dolarjev, od katerih je dobil Vin cent 65 miljonov. Ako računamo, da mu ta denar nosi štiri ali pet odstotkov, toda skoro gotovo več, potem ima Vincent Astor, ki je ko maj 22 let star, od tri do pet miljonov letnih dohodkov.
Iz Statistik je razvidno, da je veliko več pt^jetij last skupnih družin, kot pa posameznikov. Se veda v takih slučajih je težko ceniti koliko ima posameznik dobičkov. Tako je z McCormicki in Deeringi v Chicagu, ki kontroli jirajo velikansko International Harvester Co. Dalje imajo Du Ponti pod kontrolo Du Pont Powder Co.; ta družba je imela zadnjih par let, zlasti še zadnje leto tako ogromne dobičke, da se ceni, da ima vsak posamezen član te družine povprečno en miljon dohodkov na leto.
Fordu, znanemu avtomobilske mu tovarnarju, nesejo njegove akcije v njegovi tovarni veliko več kot en miljon dolarjev; in to že mogoče zadnjih deset let. Več solastnikov njegove avtomobilske industrije imajo na leto miljonske ali vsaj več kot polmil jonske dobičke.
VELIKE TAJNOSTI.
Vlada Združenih držav ne izda imen onih "kolektorjev", ki imajo miljonske letne dohodke, niti ne pove v kateri izmed Združenih držav je največ miljonarjev. Nekako okoli trinajstega junija vsakega leta da davčni urad v Wash-ingtonu v javnost koliko ljudi je v Ameriki, od katerih so dobili davke za miljonske dohodke.
Uradniki, ki imajo opravka v davčnem uradu in razni davčni kolektorji ne smejo izdati niti eno tajnosti; še o takih stvareh ne smejo govoriti, ki so vsakemu znane. N. pr. ako bi kdo vprašal kakega takega kolektorja, če je Ro-ckefeler miljonar, bi mu ne smel odgovorit; ako bi ga kdo vprašal, če je na Wall Streetu sploh kak miljonar, bi mn tudi ne smel povedati, dan vsak ve, da jih je kot muk*	iiat:
podp. društvo
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
I^tpwiwn dmm 21. jtwuijt 1902 v drfavi Ptuujlnmk.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 05 W11 lock, Pa.
I.	podpredsednik: KARO L ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.
II.	podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Bock Springs, Wro. Tajnik t JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.
II. tajnik: JOHN OSOLIN. Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MABTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Joliet, I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC. 900 Chicago St., Jollet, HL
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
I.	nadzornik: JOHN TOBNIČ, Box 622, Forest City, Pa.
II.	nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugb, Pa.
III.	Dffeornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREZAN. Box 72, East Mineral, K&ns. I porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78. Franklin, Kana. II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 528 Davson Ave., R. F. D. 1, Greenfield, Detroit, Mich.	-
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11^, Bridgeport, O L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. II. apravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, IiL
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707. Forest City, Penna.
Dručtveno glasilo: "G L A. S NAROD A".
Kratka zgodovina naše nove domovina.
Leta 1868 je bilo leto predsedniških volitev. Republikanci so imenovali Grauta in Colfaxa, demokrati pa Seymoura in Blaira.
Prvi so se na konvenciji zavzemali, da bi se pričelo bolj hitro izplačevati državni dolg in du bi vlada kaj odredila, kar bi vabilo evropske narode, da bi se v večji meri naseljevali.
Drugi so pa zahtevali, da ves državni dolg takoj plača, ako pa ne, da sc da nekake davke na državne bondc.
Takrat je volilo žc 5,700.000 državljanov; za Granta je glasovalo 214 volilcev, za Seymoura pa 80.
Grant in Colfax sta nastopila kot predsednik oziroma podpredsednik 4. marca 18G9.
Kmalu sta videla, tla s politiko glede Juga ni šlo vse v redu in d i tozadevno delo še ni bilo končano. Tri države (Virginia, Mississippi in Texas) se še niso strinjale kar se je bilo dotedaj vkrenilo glede bodočnosti Juga. Se večje težkoce so pa nastale, ko so pričeli nekateri zahtevati, da se da vsem črncem volilno pravico.
Temu je pričela večina nasprotovati, kajti črnci niso znali niti pisat niti čitat in so bili v vseh stvareh popolnoma nevedni. Take volilec bi lahko vsak pregovoril, da bi volili za onega kandidata, za katerega bi kdo hotel.
Leta 1871 so sprejeli postajo, da črnci za enkrat šc nimajo pravice voliti, in tudi ne morejo voljeni biti, pač lahko vživajo vse druge' pravice.
Od leta 1829, ko sc je pričela-dežela v vsakem oziru razvijati. | ko so pričela rasti velika mesta, ko jc bilo vedno več ljudi in ko se jih je še vedno več naseljevalo, se je pričelo opažati, da so sc pojavili neki novi sloji, namreč delavski, ki so pričeli tudi v politiki igrati precejšno ulogo.
Toda do kakega posebnega v pošte van j a ti sloji niso prej prišli ko do leta 1865, ko se je v Louis-ille, Ky. sestal takozvani delavski kongres, leta 1865 se je sestal drugič v Baltimore, 1867 tretjič v Chicago in četrtič leta 1868 v New Yorku, kjer so se pojavile tudi su-fragetke. Leta 1869 so se delavski agitatorji sestali v 1'hiladelphiji ter naslednje leto se* je v Cinein-natiju vršil največji delavski kongres. Zahtevali so med drugim tudi, da se jim da osemurno delo in da se ne dovoli Kitajcem dohajati v deželo, češ, da belim ljudem od-jemajo kruh.
Kongres in vlada v Washing-tonu sta smatrala za potrebno, da se ozira na tc delavske zahteve, zlasti je bilo potrebno, kaj vkreuiti glede "mongolskega'' ali kitajskega delavstva.
Kitajci so sc v Ameriki prvič pojavili, ko so zvedeli za zlato v Ca-liforniji, toda se ni nanje nihče o-ziral do leta 1851, ko je kalifornijski governer nekoč opomnil po-stavodajo, da se Kitajce ne sme smatrati za proste ljudi, temveč za min jo, kajti to m> bili samo od kr-
tajske vlade najeti, da so iskali zlato in ga potem nosili oziroma vozili na Kitajsko; toraj so bili popolni sužnji kitajske vlade.
Sčasoma so jih pričeli tudi delavci sovražiti, kajti ti ljudje so delali za tako nizko plačo, da so spodjedali službe belim delavcem.
Kongres in vlada je potem odredila, tla se je naložilo nanje visoke davke. To je bil brezdvoma nekak javen političen napad mongolsko pleme.
na
.... 1 " - . •
Dalje je bilo takrat v Združenih državah že tudi neko drugo gibanje. Leta 1810 so pričeli nekateri agitirati, da bi se odpravilo prodajanje in pitje alkoliulnih pijač.
Leta 1851 je žc Maine prepovedala točiti alkohol in leto pozneje so ji sledile še Vermont in Rhode island, leta 1854 Connecticut, leta 1855 New York. New Hampshire, Michigan in Iowa.
Ko je izbruhnila državljanska vojna, se je prohibieija nehala, kajti so morali misliti na druge bolj važne stvari.
Po vojni se je pa prohibicijsko gibanje zopet pričelo.
Leta 1869 so ustanovili eelo novo politično stranko, ki so jo na* zvali 'narodno prohibijsko stranko''.
Leta 1872, ko je bilo zopet leto za predsedniške volitve, so na konvenciji v Columbus, Ohio imenovali za predsedniškega kandidata Jamesa Blaeka iz Pennsylvanije
in Johna Russella iz Michigana. •
V predsedniški kampanji leta 1872 je bilo od kraja sedem kandidatov, toda pet se jih je pozuejc skesalo oziroma uiso hoteli, ker so vedeli, da je izključeno, da bi imeli kak uspeh.
Tako, tla sta bila takorekoč samo dva resna kandidata; namreč Grant in Greeley.
Izvoljen je bil Grant.
•
Leta 1871 je pogorelo mesto Chicago in leta 1872 pa Boston. Treba je bilo denarja, toda ni ga bilo mogoče nikjer dobit. Itavnotakrat je prišlo tudi do budega prepira med farmarji in med železnicami, vsled česar je bilo čutiti slabe po-sledice, ker se farmarji niso hoteli posluževati železnic in so vzeli iz železniških podjetjih ves denar, ki so ga prej investirali. Ker so imele tudi banke denar investiran v železnicah, so pričele tudi razpadati in ljudje so gubili denar. Vsak dan je bilo več sto bankerotov, kajti vsled ustavljenih železnic so pričela razpadati tudi različna industrijska podjetja.
Leta 1873 jc bilo v Združenih državah preko 7000 baukerotov, naslednje leto pa še več.
Velike množice delavcev so bile brez dela in v deželi je bila velika "-kriza.
(Duljep rilimkijič). -
• - • .
GLAS NARODA, 24. JUN. 1916.
___» —
Jugoslovanska
a	-

"1
j«
Katol. Jedneta
ia
ir>aor por lrana dne 24. januarja 1901 v državi Muinc»o'A
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
PreJnedtiik: J. A. GERM, 507 Clierry Way or box 57. Brad
dock. l'a.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106. Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BUOZ1CH, EIv. Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Bor 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L
NADZORNIKI:
MIK K ZUNICH, 421 — 7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN aUSEC, 5427 Honur Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KEŽIŠNIK, Route 2, Burlcy, Idaho.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 B. 28th St., Lorain, O,
J. PEPH PISULAR, 308—6th St., Rock Springs. Wyo.
G. .F. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, itev. 1,
Ely. Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa,-itev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely,' Mirni
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pofiiljatve, uaj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov »e ne bode oziralo.
Društveno glasilo : "G L A S NARODj"
Človek, ki stoji ob grobovih in piaka.
Ksaver Mesko.
General J. J. Pershing, poveYjnik ameriške ekspediciie v Mehiki, ki se nahaja v veliki nevarnosti. Oddelek njegove ekspedicije je bil v boju pri Carrizalu, o katerem se je zadnje dni toliko poročalo. —
K n n «• «*.
Narod luoj. smrti si zapisan!..
Gledam in vidiiu, kako s«* ste ga jo gladu«- tuj*' roke po naši cemlji. kako nas premaguje in davi tuja moč. Vidim, kako teče pod krivičnimi in krutimi udarci v potokih tvoja srčna kri,»sužnje naše ljudstvo, kako legaš v grob obupano, izmučeno, smrtno ranjeno.
Vidim in da ti ne morem pomagati, j«- moja največja bol. I11 tako z veliko bolestjo stojim ob tvojem grobu in plakam. kakor piaka ljubeči sin ob odprtem grobu materinem. - -
Včasih mi pride, da bi vstal, obrisa! solze, dvignil roke in bi govoril z vznesenimi besedami višjedukovuiški blagoslov nad tvojim grobom, narod moj. da vsaj po smrti spiš liho in mirno, brez bolesti iu brez toge... A ne morem in ne smem — ne dvig nem rok iu ne govorim velikega blagoslova.
Počivaj v neblugoslovljeiti go mili, umorjeno ljudstvo, da in najdeš miru vso večnost t vstajaj ob svojih velikih dneh in nočeh iz groba iu stopaj pred svoje m o rilce in jim begaj krivično, s tvojo krvjo omadeževano vest!... Naj ne okusijo tudi oni miru. V proklcKtvo jim ImhIi tvoja smrt. v proklestvo zemlja, ki so ti jo vgrabili in te pomorili na njej in te zagrebli v njo...
Zato ne blagoslavljam tega — groba! S poveieno glavo stojim ob tijctu. kakor je stal Jeremija prerok na razvalinah mesta jeruzalemskega. in {tlakam s planin bridkim in neutešljivitu, kakor zapuščena, osame I a sirota ob odprtem grobu materinem...
Tako vidim vse povsod i, kamor koli obrnem pogled. le grobove — grobove dragih in ljubljenih. Ko stojim ob teh grobovih. mi leze vsakokrat na srce težko in bolno, da zaplakam iu za ihti m Vsi oni, ki so legli in legajo v te grobov«?, so bili del mojega srca in del moje duše, odlomek mojega življenja so vzeli s seboj v — grob
lu zdaj stojim ob teb grobovih 111 oplakujctu svoje drage in ljub ljene i 11 nad samim seboj plakam.
In še en grob!... A ko stojim ob tem. ne pla To je grob ki ležem uekot im vanj.
Ob tihih večerih, ko mi je duh in duša željna pokoja in čestokrat na pokorni je in ljubo, zadnji tihi
Ijenimi jambori iu s strtimi vesli z oceana življenja.
Tukaj najde mir srce. ki je bilo vse življenje nemirno kakor morje, vzbnrkano od viharja in vzva-I o van o do dna, Tukaj dobi pokoj, till mir. večni mir, mrr grobov — uiir mrtvih.
Moj veliki dan se bliža: grob je odprt... Čaka... Lahko ležem vanj. Sveta ne ljubim; ljubil ga nisem nikoli, in ne daj, Vsensnii-Ijeni. da hi ga vzljubil ob koncu svojih dni. Ne daj !. ..
Lahko ležem vanj. ker ne pričakujem od življenja ničesar, ni-• csar ne zahtevam več od njega. Dalo mi je, kar ml je moglo dati: •azočaranj dolgo vrsto in ran mi način, j«1 vsekalo brez števila in bolesti ni je vlilo v src<*. «la je ne bi iz-plakal vso dolgo večnost* Lahko eženi v grob: nikogar nimam 11a vsi širni zemlji, na kogar bi bilo ia veza no moje srce. Vsi. ki smo s« ljubili nekdaj, smo v- oddalji It drug drugemu. odtujili sr.nj Ločili smo se brez slovesa, za nstili smo «lrng drugega kakor užaljeni, «>dšli smo »a fkhlaljene m,t i in poizgubili smo se. Umrli smo drug drugemu in pozabili smo se...
A in- - jaz nisem pozabil. Jaz postajam često ob grobovih svojih nekdanjih dragih in ljubljenih in žalujem ob njih z veliko žalostjo, s trpečo bolestjo in s pekočimi solzami, kakršne plakajo zapuščeni, osatm-li. osiroteli. Žalujem in plakam in čakam, da ležfin tu«li sam v grob...
In k«» ležem v grob, in me Ti. Vsevečni, pokličeš pred so«lni stol, da govoriš z menoj ostre besede pravične sodbe, se spominjaj |»o svoj«-111 neskončnem usmiljenju da sem bil človek, ki ni okusil vse življenje ne radosti iu veselja 111 ne so!nca in ne sreče, ker sem — -tal vse življenje ob grobovih in se m plakal...
Spominjaj se. prosim, iu po svoji prizanesljivosti. ki ji ni me re in ne meje, me sodi dobrotno iu milostno...
to. Z oziroiu na to dejstvo, ki je skoro ueodidljivo. je cel "narod združen v ideji, da s«* napne vse •-i!«' in st> porabi vsa mogoča sre«l-stva. sauio. da bodo zavezniki primorani zaprositi za mir.
To mnenje iu ta zavest nemškega ljudstva se je tekom zadnjih tednov razširila po celi državi in velika večina se jih zgra-/a na«l državnim kancelarjeui — B«'thmann-IIolhvegom, ki se je v-klonil Zdr. državam v zadnjih kontraverzah glede vojevanja s po«!morskim t čolni.
Kam-«*lar ima zdaj sieer še popolno vlast nad eelo lozadevno situacijo, toda aktivnosti subma-liuske stranke iu zopetno gibanje nemške mornariške lige kažejo. «la ne ho »lolgo pri tem ostalo.
Ni še mogoče prerokovati, kak rezultat ho vse to imelo, vendar dozdeva se, <ia je vedno več o«l-ločnosti, «la se že enkrat napravi konec vojni, bodisi na tu ali oni 11a postaven ali neposta-ven.
Nemci zahtevajo, da se zopet prične z vojevanjem s submarini.
Berlin, Nemčija. 22. junija. — Nemški agitatorji, ki se zavze majo za to. da bi Nemčija zopet pri«-ela z resno submarinsko politiko. so pričeli zopet z vso vnemo nadaljevati s svojo kampanjo, da bi stopili nemški podmorski čolni zopet v prejšnje aktiv-uosti, ko so čuli. da se nahajajo Združeue države v resnih zaplet-ljajih z Mehiko.
Nemški narod je zdaj sprevidel, da se sovražnosti ne bodo še
"ZDRUZENE DRŽAVE ZOPER NEMČIJO!"
Pisec tega poročila jc imel priliko govorili z mnogimi uglednimi nemškimi politiki, kakor tudi z drugimi jaMiimi osebami, ki so dale skoro vse podobne izjave, iz katerih je mogoč«' sklepati, <!a so se odnošaji med nemškim lju«l-stvom in Združenimi državam! povsem spremenili. Največ se jih je izrazilo z nekako sledečimi be-sedaini;
Šestdeset odstotkov ameriškega naroda je zoper nas. Trideset odstotkov je za nas. Deset o«l stotk«jv j«- pa nepristranskih. Mi ne moremo ničesar napraviti, kar hi spremenilo ameriško javno mnenje o nas tn bi nam obenem pomagalo dobiti zmago v sedajni vojni. Mi bomo šli naprej iu zdru žili vs«> svojo eneržijo, <1a bomo prišli do končne zmage. —
Vojaška iu ekonomična situacija podkrepuje Nemce v prepri can ju. «la se jim ni ničesar bati ako nadaljujejo z vojevanjem.
Članek, katerega je prinesla londonska "Daily Mail", v katerem pravi. «la Anglija ne more Nemčijo s svojo blokado prisiliti. da bi zaprosila za mir. se je po celi Nemčiji z velikim interesom bralo.
Zadnjih osem dni je malone po celi Nemčiji deževalo. z«laj je pa nastalo zopet krasno solnčno vreme, vsled česar so Nemci zopet prepričani, da jim ne bo treba trpeti velikega pomanjkanja, kaj ti pri«'-akujejo <lobro letino.
RUSKA OFENZIVA NfiMCE NITI NAJMANJ NE RAZBURJA.
Nemci se radi ruske ofenzive niti najmanj ne razburjajo.
"Cologne Gazette" pravi, da ni rusko prodiranje samo vstavljeno. temveč je eelo hud nemški protinapad gotov v najkrajš^ra času. ki bo imel Wezdvomi velike uspehe.	so ž«- doživeli poraz.
— pravi "Gazette'* — ko se jim ni p osreči lb dobiti na svojo >tran Romunijo. Pripomni tudi, da bo romunska kraljica r najkrajšem
pet nekaj novega "pogruutal". Pravi, da so Angleži svoje izgu Le v zadnji pomorski bitki Francozi svoje pri Verdunu in Italja-113 svoje na tiroi.sk: £><mti gledali s pomaiijševaluim steklom, ko so izjavili, da so zmage njihove. Dotični člankar zaključuje svoje modrovanje, da zdaj, ko se zavez- ! niki ž«' ne zavedajo več, da so docela premagani, ne preostaja — Nemčiji drugega, kot to, da se bi-j«' do konca in da se posluži vseh 1 sredstev, ki so ji na razpolago, vi prvi vrsti podmorskih čolnov.
i
l o je poroeilo korespondenta. "Združenega časopisja"; jasno 1 kaže, «la si Nemčija s celo dušo i <cli. «la bi sc Združen«1 države za-1 pletle v vojno s sosednjo Mehiko.
Neko poznejše pjročilo pa, ki je došlo preko Amsterdama, se glasi:
— Ničesar «lrugega ne bi bilo po celi Nemčiji z večjim veseljem pozdravljeno kot novica, da je izbruhnila vojna med Združenimi državami in njihovim južnim sosedom. —
Ako se dogodi, da se ameriško-mehiška kriza ne bo mirnim potom končala, petem je skoro neizogibno, da se bo Nemčija pričela takoj posluževati svoje stare politike: vojevanja s podmorskimi čolni in gotovo še v večji meri kot se ga je dozdaj, kajti vedela bo. da se Združene države ne bodo mogle brigati za evropsko politiko in za njene liepo-stavnosti. medtem, ko 1><kIo imele dovolj opravka doma.
"SPOMININA KRASNO SLAVONIJO.
H. H. von Sehlieku, tovarnarju , Bolgarskega Krvnega Čaja kateri je s stotisoči bolnih v stalni zvezi 111 danzaunem dobiva na kupe zahvalnih dopisov od onih katerim je Bolgarski Krvni Čaj povrnil zdravje, je rojak Anton Dobričič, Sta 1, B ,x 82, Clinton. Ia. pisal sledeči list:
"To je že sedma škatlja Bolgarskega Krvnega Čaja, katero od vas naročim in ;*dz se bom potrudil, da ga bom še več naročil za moje prijatelje.
"Jaz sem poznal čudovito zdravilno moč sestav tega čaja še v svoji domovini, v dragi mi Slavoniji, ker nismo iskali zdravnika, ako nam je kaj manjkalo, temveč nas so ženske zdravile."
Eno veliko škatuljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja za pet mesecev, pošljemo za en dolar kamorkoli :
Marvel Products Go.

nehale ia da bodo mo času prišla, v Berlin.
eelo
Lokal
danes-
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA.
Ako hočete poiOJfe-
v priznani prvi poljedelski državi Amerike v državi Missouri.
Imam še nekaj kosov POCENI, in sedaj je moja zadnja ponudba, da morete dobili te zdolej navedene kose zemlje za posebno nizko ceno.	/
Rojaki vabim le, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na svetu lepše trtje, ki je bolj zdravo in polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLAČE.
Našel boš tukaj polje, ki ga ni nikjer na svetu lepšega; vrtove, zelenjavo in rože, da se postavimo v vrsto katerikoli države v Ameriki. Našel boš vsakovrstno sadje, ]s\ i<? sploh, kot znano, preobloženo s sadjem.
Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detelje ter tudi vsakovrstno sočivje, kar si ga sploh kdaj jedel. Videl boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pač hočeš saditi. Fižol je saj en dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker ali 6,000 galonov kosmulje (goosberry).
Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu in .deželo polno kokoši in jajc, Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveie živine.
ČE TE TO ZANIMA IN NE D06IS TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENI KOS -TVOJ ZASTONJ.	" ^
Našel boš deželo prepreženo z železnicami ter šole, eno do dve milji narazen Ako te zanima cerkev, našel jo boš katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tu-« kaj tako dobri kot kjerkoli drugje.
Videl boš: da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko različnih rastlin z \spehom prideluje, kakor v tukajšnjih krajih.
Pronašel boš, da vedo oni ljudje, ki te dežele nikdar videli niso, povedati o suši in bolezni, prebivalci teh krajev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, da imamo izvrstno pitno vodo.
Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj, lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega ne dobiš nikjer.
PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO.
FRANK GRAM, NAYL0R, MO.
J POSEBNE PONUDBE SO:
40 akrov ravnine, izsekan gozd, en aker izčiščen, aker $25.00.
80 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $25.
120 akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čist, akeij po $23.00.
200 akrov ravnine, gozd izsekan, aker po $24.00.
160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, 5 akrov čistih in 40 pbsekano in posušeno, aker po $32.00.
Vso to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam v najem ter plačam po $5.00 od akra.
Imam valovite kmetije, deloma čist svet s hišami od $10.00 do $30.00 aker.
Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam deset let časa za izplačati z 5 ali 6% obresti z garancijo, da se svet cisti.
JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA $7.00 DO $10.00 PO AKRU. '"
Vse navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol in železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban čebelar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni junija polovico medu kot popolno plačo.
GRAM, Naylor,
»
V Pripomb«; tev
m
m
r

flgljar Luka.
Slika. Spi&a! Ivo Čttnik.
'iuzd bil globok in struk, vi-fcoke *kal*» so molele »z tal, nevarni prepadi so zijali ob struuh steza h. Za>«*! tem ui celi dve uri blodil navzdol iu navzgor, gledal na soluee, ki je trepetalo v »elesteeih vrhovih mogočnih smrek iu viso-krh bukev, gledal na desno in levo, hitel po madioviti zemlji in t/streh čereh, med nizkim, ozkim grmovjem lesk iu trepetlik, med mali no v jeni in trdim praprot jem a izhoda nisem uasel Sel mmu iz 1'redjame skozi Pivški gozd in hotel pred večerom dospeti do doma. Do naše vasi j« najbližja jKit čez Farma lice. kjer stanuje v samotni hiši logar. A vrag v«»di, kako sem /asel! Izgubil sem pravo smer in hodil iz doline v hrib in spet v dolino, Žejen sem bil, da bi pil uuia-zano vcnlo \/. blatnega kala. pa je ni bilo. Nabral sem malin in si uganil za trenotek silno žejo. Truden sem bil, pekli so me podplati na nogah, obraz sem imel opraskati od vej, ki so ini bile zdajin-/tlaj ob lica iu eelo. Ilitel sem naprej iu ne ustavil bi me ne dež, ne veter, dokler se ne bi zgrudil onemogel ali pa prišel do eilja. Nekje uiora biti konec temu večnemu gozdu, nekje mora biti izhod.
Ko sem se tako jezil Lu potil razburjen in nervozen, sem začul veselo žvižganje. Ustavi! sem se iu posluhu i l. Od desne strani je prihajalo. Krenit sem tja in zagledal v dolini dim.
"Kak ogljar kuha kopo. Hvala Hogu, da pridem že vendar enkrat do človeške duše", sem si mislil.
I drl sem jo v dolino, da je listje šumelo pod mojimi stopinjami in so glasno pokale trhle veje.
Tedaj je utihnil brezskrbni žvižg — iu skoro sem zvedel, zakaj. Ko sem prispel na dno. sem s-' ustrašil, da bi mi skoraj vzelo hu|Hj. Na mali ravnini se je kadila z zemlje ometaua kopa, pet korakov od nje stala ogljarska bajta, zbita il plohov iu bukovih ter mu rekov iki kolov, pred njo je stal človek. velik in orjaški, da bi se meril s Steiupibarjem. .Široko se je ra^kuračtl, v mlsičastih rokah je držal ostro sekiro na doLgem toporišeii; oči divje gledale, kot bi čakale na plen in bile pripravljene nasprotnika streti v prah.
"Stoj, sicer je po tebi!"
In obstal sem, kot bi bil vkopan v tisto ped zemlje. Niti besedice ni«em uiogcl spraviti iz ust. če bi me tudi na mestu ubil divjak. A videlo se mu je. da nima tako zlobnega namena. Zasmejal se je tako gla>iio, da je odmevalo po go/.du, in prikazali tita se mu dve vrsti 'krepkih, zdravili zob. Morda so se mi zdeli tako beli zato, ker je bil njegov obraz črn. kot zamorce va koža.
"Ne zamerite! Mislil sem, da jo ubira iiaduie medved ali razbojnik."
Njegov glas je bil debel in skoro surov, govoril je počasi in odmerjalo, kol bi s*- mu ne ljubilo odpirati ust. — Tedaj se mi je vrnila raviKidušiiost in razložil sem mu svojo zadevo.
*	Prijatelj, daleč sto zašli <h! prave poti. Nocoj ne pridete do doiua. V pol uri bo noč. do Furmane je Še debelo uro. Do tja zna-biti bi prilezli počasi. — Kdo ste pa""
Razložil setu mu iu mož je čudno izpremenil svoj obraz.
"Vašega očetu sem poznal in vašega deda tudi. Doge sem mu delal in tesal t rame; oglje je vozil v Tr»t in Gorico. Ali je še zi v•J'
"Ne, pred dveim leti je umrl, skoro devetdeset let je učakali"
*	* Potem pa ne smete noeoj od tukaj. Pri meni prenočite, v moji bajti, in žgancev vam skuham. Se pogovoriva se kaj o starih časih. Veste, jaz sem Luka Oeepek."
Stopil sem za njim v bajto in sedel na dolgo kk«p, ki je obenem služila za posteljo.
Ogljai-ske bajte so si do pieice podobne; tri metro so dolge, dva visoke in poldrugi meter široke. Zadnja stena je zidana ali spletena iz kiskovih vej in zadelana z ilovnato prstjo, stranski steni »ta iztevani iz smrekovih ali bukovih hlodov, za streho služijo ozki plohi. Ob stenah sta dve dolgi klopi, pri vbodu ali pa v zadnjem kotu kurijo u&ljarji ogenj, u&a katerim je zabit v strop dolg, lesen kavcij. Nanj ofbemi laeen samtrtar'aoni. Največje zlo na svetu so jim majhen kotliček, da si »kuha j solze, še eelo ženo vidite redko jo
I	I k k.aur#- l<Wk <	Vliti I- .. « l	^__T I ^ _ __ _____A._____
zdajinzdaj popil malo vode iz ba-rigljiee, ki je stala v kotu. Ni bila posebno dobra, a meni je dišala bolj kot star pikolit. In rahli žg&uci. za beljeni z debelimi oevir ki. so bili prijetnejši za usta in že lodee kot najboljše bržoljce. Pred jedjo in po jedi je Luka naredil velik križ in molil počasi, kot bi pel. Potem je prišla noč.
Luka je popravil kopo z leseno lopato, postavil koš opetnjak iu nerodne grablje z dolgimi zobmi pred bajto, prinesel na ognjišče težko butaro d račja, sedel na klop in si prižEral pipo ter vlekel v precejšnjih oddihih iz kratke cevi in gh-dal enakomerno v zubelj.
Legel M-m na klop. a zaspati nisem mogel. Preveč sem bil truden.
"Kaj ne spite?" me je vprašal Luka čez pol ure, ko je opazil, da imam odprte trepalnice.
"Ne morem. Stel sem do sto in nazaj, a ne zasoim. Slišite, Luka, povejte mi kaj o svojem življenju. Mogoče potem za d remijem."
* Najprej bova molila rožni venec. Tako delajo v vsaki pošteni hiši. In tudi jaz ne opustim tc stare navade, čeprav sem zraste! v gozdu med robatimi ljudmi. Ker ste moj gost, se morate ravnati po meni."
In molila sva gotovo pol ure rožni venec. Čudil sem se tedaj Lukovi pristni pobožnosti iu nepokvarjeni naravnosti.
Zunaj je vladala prijetna noč. Šumelo iu šelestelo je perje po drevju, komaj slišno so se zamajali vrhovi ob lahnem vetru — po vsem gozdu je odmeval tih šepet. Mesce je iz še i t a in za Postojno, njegovi odsevi so zatrepetali po gozdnih jasah in mahovitiii dolinicah. Začul se je dolg, zategel glas. Lajal je lisjak...
4iZdaj pa pripovedujte, Luka!" sem tra opomnil po molitvi.
"No, 110, boni pa pripovedoval prav polagoma, da zaspite, kot bi zibala mati otroka in mu pola pesmi."
Nabasal si je pipo, vzel ogt'Jij iz žerjavice in prižgal. Stegnil se je na klop in dvigali so se dolgi kolobarji t emu osi vegu dima proti stropu. Na ognju sla tleli dve debeli čoli in droben zubelj je pla pokd po zakajeni bajti ter odseval na črnem obrazu ogljarja Luke in na njegovih velikih izrazitih očeh.
Luka je govoril počasi. Tako grmi za gorami v hudi suši in naznanja hlepečiui srcem, da se vlijc na mater zemljo pohlevna pioha. ki ohladi polja in travnike, braj-d" Lii vinograde.
44Naša vas je srednje velikosti iu do pieice podobna drugim. Takrat. ko sem bil jaz majhen — in to ji- bilo pred petdesetimi leti — so bile hiše večinoma še s slamo krite, nizke in zakajene. Dandanes so si sezidali ljudje kar cele palače, pa so manj zadovoljni kot tedaj. Zapravljivi so postali kot tisti rimski cesarji, ki so kristjane mučili, kakor sem slišal nekoč v pridigi. Naša vas prekaša vse druge po lahkomršljenosti in zaprav-ljivosti. Posebno mladina ne ve, kaj bi počela z denarjem. Zasluži veliko z gozdom, potem pa požene v nedeljo po grlu, pije iu kvarta po gostilnah iu ponoči se stepe za malenkost. Pet fantov se spravi na enega, pobijejo ga skoro do -inrti, potem pa hodijo cele procesije k sodniji. Oospod se trudi na prižnici, pa je °star in njegovih pridig so se navadili, da imajo čisto kosmata ušesa. Pred pustom se spravijo možje in fantje in za-koljejo prašiča, potem kuhajo, evrejo. jedo in pijejo celo noč in eel dan. Lansko leto sta si zmisli-la dva fautalina. da bi bilo lepo pogledati malo po svetu. Začutila sta v žepu svetle kronce, Sčege tale so ju in udarila sta jo v Trst. To je bilo pod jesen. Tam sta se vozila s kočijo, pila po hotelih in igrala karte z golj^iii ter zapravila do dva stotaka. Potem sta prišla skesana domov in delala dalje, pila vsako nedeljo ponavadi in si kvarila mlade moči. Kako ne bi pila! Pet krčmarjev se trudi in vabi ljudi k sebi z besedo in deja njem, pet krčmarjev, pomislite, pet v vasi s šestdesetimi hišami! fn jaz pomnim, da je bila samo ena gostilna,
V tej vasi sem bil torej rojen. Sredi vasi je stala hiša mojega očeta z malim vrtom. Moj oče je bil velik in močan kot hrast, mati pa majhna ru okrogla. Nista me božala, trdo sta me vzgojila, kakor teži to v vrvi mojim vašča-

nisem zapustil, z vso dušo sem pri-jbil voljan pretrpeti vse muke. a rastel nanj iu ljubim ga strastno, telo je bilo slalvotno in se je poko-Takrat je v naši vasi začel po-.ravalo zakonom narave. Plani teče učevati gospod poleg krščanskega oči so bile uprte v Krista. ki je nauka tudi branje, pisanje in ra- visel nad posteljo, razpet na križ. čununje. Meni ni bilo mari za tiste "Kaj bi radi?" me je vprašal čačke, katekizem me je učila že zdravnik.
douia mati, zato nisem iuiel sitno-j Gospod je opazil, da se je prišli, ko je bilo treba k spovedi. bir-J kradel nekdo v sobo. Obrnil je nami in s'v. obhajilu. Znabiti še da- me pogled in slutil j»\ zaka j sem
POZOR!
POZOR!
Zato pa čutijo v srcu tem
zgancev. Pohištvo obstoji razun katL
:z kotla še iz lončene akiede, pou- j večjo žaioert. če j Hi zadene neve za Zfttbelo. dveh. treh žlic, me- sreča.
lies bolje znam poglavitne resnice kot marsikateri paglavec, ki trga po šest let hlače po šolskih klopeh.
Z očetom sem torej lazil po gozdu. se učil postavljati kopo in vihteti tesačo. In tekom let sva si prislužila veliko. Lahko bi si kupili četrt grunta, da ne bi živela« več samotarskega gozdnega žrv-' Ijeuja. liog je pa hotel drugače in njegovih naredb ne smemo preobračati. Dobre so in v naš prid, dasi jih večinoma ne razumemo.
Ko sem dopolnil dvajseto leto, s« m bil močan in krepak kot oče. In tisto leto mi ga je pobrala smrt. V gozdu sir je hudo prehladih dobil prsno vodenico iu za-pljučuieo. Mati je tekala okrog padarjev m postojnske konjeder-ke, da bi pomagala. Naikopala si je še sama bolezen. Komaj smo zakopali očeta, je legla, zatekati so ji začele noge in jo bolele do smrti. Celo leto je ležala in trpela grozno. Takrat je zagospodarila v vasi kužna bolezen. Hekli so ji kolera. Orne pike so se pojavile po životu, v želodcu je dobil bolnik ujed, preobrniti mu ga je hotelo. Pol vasi je umrlo na tisti bolezni. Med prvimi je bila moja mati.
Tako sem v enem letu izgubil stariše in življenje se mi je zdelo vredno počenega groša. Gnusilo se mi je in prav mi je došla kolera. Drugi so se bali bolnikov, branili so se nositi jih pokopavat, jaz sem v žalosti hodil iz hiše v hišo, se nisem bal prijemati za otrple roke. zatiskati očes, polagati v ra-kve in nositi jedila. Koliko tuge sem vidd tedaj ! A tudi veliko ljubezni in požrtvovalnosti. Otroci so objemali hi rt ve stariše, mali je dojenčka tiščala na svoja prša iu se bala zanj, kot ptica za svoje mlade, če jih zalezuje kača. V vsaki hiši je bil stok in jok. Zanemarjali so same sebe, niso sc umivali, niti pometali in snažili postelj. Ženske so večinoma molile v cerkvi, moški so kleli berača, ki je zanesel kugo v vas. V soboto zvečer je prenočil pri sosedu Polen-šku. V nedeljo zjutraj ga jc našel hlapec mrtvega v listju. Zvilo je hlapca, zvečer je bil na mrtvaškem odru. Popoldne je prijelo mojo mater, opolnoči sem ji svetil. .
Tako je morila črna dekla s koso od jutra do večera. (Jo^pod župnik je tolažil, molil, delil zakramente. Dohtar je mazal in dajal kapljic, bil pri roki povsod. \ zaman je bila pomoč, dolkler ni ustavil 'bolezni večni zdravnik in gospodar življenja.
Vas je bila zastražena lil nihče se ni mogel ukrasti vanjo ali iz uje.
Povedal sem vam že, da sem se izpostavljal v največje nevarnosti, iskal sem smrti, da me združi z ranjkima. Ni je bilo. pač pa mi jc prišlo novo življenje kot plačilo za trud iu ljubezen do bližnjega. V tistih nesrečnih dneh sem dobil dekle, ki bi me moglo osrečiti.
Tam na koncu vasi je stanoval v nizki hiši čevljar Miha. Obilo družine je imel, a s pridnim delom je vse preživljal, ženo in petorico otrok. Tudi v njegovo hišo je za-gazila kolera s svojim morilnim orožjem. Tri otroke mu je pobrala. Tudi sam je zbolel in najstarejši sin Peter. Mati in osemna j st -letna Manic a sta stregli, jokali, vzdihovali in klicaLi na pomoč sv. Roka in vse svetnike. Tudi ja>: sem prišel po parkrat na dan pogledat iu tolažit. Gospod župnik je z besedo in dejanjem pomagal. Stara Meta, napol gluha kuharica, je nosita -vsak trenotek dobre svinjske juhe. Posebno za Miho se je gospod zanimal. Pa Bog je dru gače sklenil, tudi čevljar je umrl in sina smo pokopati dva dni po tem. Koliko je jokala Maniea, vam ne morem popisati. Tolažil sem jo iu delo ji je dobro. Videl sem. da mi je bila hvaležna. Niti besedice ji nisem rekel o svojih čustvih, iki so polnita že tedaj moje srce. Prekiniti so bili časi za take besede. Vedel sem. da gleda s čudovito vnemo na moje delo. In to mi je bilo dovolj.
Dan potem, ko siud zagrebli čevljarjevega sina. se je raznesla novica, da je zbolel gospod. Vsi so
prišel.
(Pride še).
VABILO na
OTVORITEV IN VEČERNO ZABAVO,
katero priredi naš rojak FRANK MIHELIČ V SVOJI NOVI GOSTILNI
na vogalu Knickerbocker Ave. in Melrose St,
v Brooklyn«, N. V., v torek dne 4, julija 1916.
Mičue valčke in vesele koračni-i
ee bo igral TAMBl'RAŠKI ZBOR,
iz Brooklvjia. Vpamo. da si« naši
rojaki mnogoštevilno udeleže te
j neprisiljene zabave. Naš obče znn-
iiii'g. Mihelič bo skrbel za naj-
WZfmiua boljšo postrežbo bodisi že za žejne
ali lačne želodce, posebno pa bo
, omenjeni dan točil pristno doma-
... „ . . ,	kapljico lastnega pridelka,
cena ameriškemu Rdečemu križu.
NAZNANILO.
Izšla je brošura pod inieuotm: AVSTRIJSKE VOJNE SLIKE-
Izdal in založil jo je Viktor J. Kubelka. Cisti dohodek te brošure jo namenjen avstrijskim vojaškim ujetnikom v Srbiji I Rusiji.
Zvezek te brošure velja Vsa tako nabrana svota bo
50 <
ki bo denarje razdelil med avstrijske vojaško ujetnike na Ruskem.	I Brošura obsega sledeče 'dike: Prodiranje avstrijskih čet v Rusiji. — Karol Franc Jožef, a v-! strijski prestolonaslednik in poveljnik našega tretjega aruiadne-ga zbora v Italiji. — Avstrijski prostovoljci. — Avstrijski poizvedovalni balon. — Avstrijski vojaki z avstrijskimi in nemškimi zastavami-. — Avstrijska kolona na poti v Rusijo. — Avtomobil Rde-1 čega križa. — Oddelek avstrijskih konjenikov. — Most, katerega so zgradili avstrijski pionirji. — Avstrijske čete v nekem strelnem jarku na Poljskem. — Avstrijci so zavarovali svojo postojanko pred ruskim napadom. — Avstrijski častniki v belih snežnih plaščih. — Avstrijski tovoini avtomobil na progi. — Vnuk Andreja Hoflerja. — Avstrijska artilerijska postojanka v Srbiji. — Zavzet strelni jarek v Gorlieah. — A v-' strijski vojak pelje svojega ran je-' nega nemškega tovariša v boLniš-1 uieo. — Avstrijski vojaki detili-rujo pred generalom \Iackense-noni. — Vožnja na sam h. — Av-' strijski ranjenec ni stre-.niča Rdečega križa. — Grob avstrijskega letalca. - Avstrijski vojaki spravljajo čolne na reko Sari. — Odde-( lek konjenice v Golici j i. — Vojaška juaŠa na prostem, — Tabor avstrijskih čet v Srbi:i. j Naročila na brošu o h? denar naj se blagovolijo poslati:
VICTOR J. KUBELKA. 17 Battery PI., New York. N. Y.
Te.mpotom se eenjenim rojakom že vnaprej iskreno zahvaljuje za obilen obisk. Vstopnina prosta.
svoji k svamn
(5x 22-6 v 2 d)
Dr. Rifhterje*
PAIN-EXPELLER
za rcTMliČH boleči-m, »ktrtUtl in ■•tih-cHtt dkf«9*v in »i-
•ie.
Pristni pribija v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki nito zapečateni z Anchor varstveno znamko. —
26 in 60 centov v lekarnah sli na ravnost od
F. AD. RICHTER & CO.
74 M WufcfagtM St. few T*rk. » T.
DR. BUKKI'S MEDICAL INSTITUTE
407 East 68th St. NEW YORK,	N. Y.
Starokrajskl slovenski zdravnik.
Zdravi vmpe..no bolezni želodca, j.ljuč. jeter, mehurja in vse notranje bolezni, kakor slabokrvnost, revniatisem, tajne bolezni. božjast. b«!ezoi na maternici, ko/.ne bolezni in otroške bolezni.
Zdravnik sam govori slovenski.
Odprto je t »a k dan <tudi v nedeljo! od devetih zjutraj da sedmih zvečer Med prvo Ave in Ave. A. Blii I. Ave. Finite ali pridihe osebno.
rHONI ZM
Zastopnik
'GLAS NARODA*
82 Cortland t Street. New York, N. T.
Frank Petkovšek
Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
W A UK KG AN. ILL,
PRODAJA fina vina. Izvrstne smotke,
patentirana zdravila. PRODAJA vožne ilstke yieh prekomofr ■kih črt.
POŠILJA denar v atari kraj laneiljivo M
pošteno.
UPRAVLJA vae v notarski poael spadajoča dela.
6102-04 ST. GLAIR AVE., CLEVELAUD,
i ► h

^ W W 9 * ^
Kje je PETER ŠTAJAR ? Doma1! AAAA^AM^^
je i/. Tanee gore pri Črnomlju, j £	A
Pred. enim letom j? bival v West; ^ Mine Coll. Kdor rojit kov ve za' njegov naslov, je i nošen, da ga'^4 mi naznani, ali naj .se sumi ogla- V* si na naslov: John <Jyspfrich.!^ 2S Chestnut St., Tam ,">. Calu-'«*»
c*
Beseda znanstvenika
r
T
r t
met. Mich.
(24-27—
POTREBUJEM
l.j mo/ za delati drva. Plačam $1.00 od eorda. Dela imuna, za vcf-let. Zdaj delam za koiuj-anijo Go-wange, Pa.
Don intih. Box 52.	Confil ante r. Pa.
SLOVENSKA PEY ŠTVA IN FEVC AMERIKE, P
ZADNJA IZDAJA; narodnih pesmi'* botl lovk*i meseca julija cenjenim naročnik on da dobe svoje pesnia su, onim pa, ki so m1 pismenimi vprašanji znanjam in odgova našega "Glas Nar zadnja izdaja narod j1 in da naj se požunijo ako liočejo imeti ikit pesmi. Osebno odgov rem. ker ini časa po] manj kuje.
S slovenskim pevskim pozdravom
Ivan M. Adamič, pevovodja "Slavca", lJSG Lincoln P1-, Brooklyn, X. Y.
(24-26—6)
DR0-IROM R!
Slovenskih v prvi po-va. Vsem a znanj am. 3 v tem ea-■z mnogimi iča^tili. na in potom . da stane i pesmi $2 naročilom, epih naših at i ne mo-luoma pri-
NAZNANIL0.
SLOVENSKA MOXHAM GODBA V JQHXSTOWNU, PA., bo obhajala fiTIRILETNICO 8V0JE0A OBSTANKA v torek dne 4. julija 1916. Tempotom uljndno vabimo vsa cetijena društva ter posamezne rojake in rojakinje iz Johnstowna in okolice, da se polnoštevilno udeleže našega PIKNIKA oz. izleta dne 4. julija na istem prostoru ka'kor lansko leto na koncu Ohio St. v Constable Hall. V slu
*
T
t ❖
t
♦I«
T f
T ?
t
T
T
T T T
t ❖
*
t T T T T t T
T ?
f
t v
V t T t
čaju slabega vremena se pa vrši jokali, vsa vas se je zbrala pred1 zabava v dvorani društva "Tri-župniščem in Čakala name, ki sem'glav" na Malham, stopil pogledat k bolniku. Zdrav-1 Vspored izleta in glede zabave
1_	I	I	I	---*--- — °—--V opvicu	-O Ui giruc A
im, v kal ere ra hrani akri>«n gc*ipo-| Ja* sem bil ediuee. Komaj sem nik je stal <fi> postelji Gospod je bode pa pozneje objavljeno. ilwr konuaio moko, m ban^ljke oblekel blaže, ie eem goaii knrvo ležal v grroznih bolecktab m«e zvi-S Odbor Stav. Moxh&m Godbe.
: #nt»£B2<Nt vttofeft.	'na rva&a 7 /IMMK« II^am ^	w IXJMI; i__* v: _ J____!	T., n.__a___
na pia&o. Z desetim letom seta pa'^al v bolesti, kot bi
- —........—.....
davilo vj
Joa

Armand Gautier, član francoskega zilraviLižkega zavoda iu pisatelj nekega znamenitega dela o prebavi, je pred medicinsko akademijo govoril o zdravilnih in redilnili snoveh vina, in med drugim rekel tudi sledeče: 4 * Vino je v veliko korist delavcu, ki ne pride dovolj na zrak; starim, slabotnim ljudem; ranjencem; turistom; polarnim raziskovalcem; vojaku, ki mora legati v snegu iu mrazu, ter sploh onim, ki morajo prestati veliko mraza. — Z eno besedo, koristi vsem, ki s<-nahajajo v zdravju škodljivih razmerah. Vino jim da moč iu cneržijo, da zamorejo prenesti napore."
TRINER-J EVO
ameriško Elixir grenko vino
vsebuje vse dobre snovi naravnega vina, poleg tega pa še več drugih redilnih snovi. To vino je najboljši pripomoček za:
ČIŠČENJE ČREVES; PREPREČI ZAPRTJE; PREPREČI GLAVOBOL I. T. D. POVEČA TEK IN TELESNO MOČ, OMOGOČI BOLJŠO PREBAVO, POVEČA DUŠEVNO MOČ, ENERŽUO I. T. D.
Toraj, ako želite ozdraveti, oziroma zdravi ostati, rabite vedno:	'
ELIXIR
bitter-wine
/ A
TRINEROVO
norke v (ho
br JOSEPH TRIMO* 753 SA»H*na A*c. q» CHtCAf o ILL ^
TRINERJEVO AMERIŠKO ELIXIR GRENKO VINO,
V vseh lekarnah.	Cena $1.00.
JOS. TRINER, izdelovalec
1333-1339 a Ashland Ave.,	Chicago, 111.
Ako ste ranjeni, otekli, ako vas mišice bole, ako ste prehlajeni, i. t. cL rabite Trinerjev Liniment. Gotovo boste zadovoljni. Gena 25c. ali 5Gc., s poštnino ali 60c.	/	-
.-t r

'-\.'ifif'l-t-t fin''


GLAS NARODA, 34. J UN. 1916.
H *
1
mM

N
VEČNI ŽID.
(Priredil U. X.)
ž ž ž
^ ¥ ¥ ¥ s a e e
e s * • * a a a a a s


29
(Nadal je vanje}.
—	Rekel mi jr, da je član sodišču.
Tako' — Tako? — se je začudi! /.dravuik. — Sodnijska «ro-
spoda je? — Prosim vas. recite po*>podob, da naj vstopijo.
Adriena se je silno začudila, ko ^ta malo zatem vstopila Rodili in nek gospod, oblečen v črno obleko.	«
—	Moje ime je Ceruatule — je rekel črnoobltlčciii, — jaz sem preiskovalni sodnik in bi rad govoril z gospodično Cardovillc.
—	Da, gospod, Adriena Cardovillc sem jaz.
—	Prosim vas. gospodična, odgovorite mi čisto jasno in odločno na par vprašanj. — Povedali so mi. da so vas z zvijačo odvedli sem.
—	Prosim va>. gospod zdravnik Baleinier. povejte mi, kako se jc to zgodilo ?
—	(Jospod sodnik, v nekaterih .slučajih nam ue preostaja drugega, kot poslužiti se zvijače.
—	Gospod zdravnik, prosim vas. da se čisto nič lic izgovarjate. Meni so povedali, da je šlo za neko važno družinsko zadevo in da ste se zategadelj poslužili zvijače.
—	Kdo si je predrznil kaj takega govoriti? — Povejte mi ime tega podlega človeka.
—	Tisti človek se m jaz — jc odvrnil Rodin, ne da bi se mu iz-premciiiia kaka poteza v obrazu.
—	Kaj? — Vi? — Vi? — je zakričal zdravnik.
—	lJa, ta gospod jc prišel danes v sodišče in nam je pojasnil celo zadevo.
—	Nisem mislil, da ste kaj takega zmožni — je odvrnil zdravnik, tresoč se po vsem telesu.
—	Da, edino jaz sem zamogel pojasniti, ker je vse edino meni znano. — »laz sem poštenjak in kot tak sem naznanil vse sodišču.
—	Ali je >-auio proti meni naperjena obtožba? — jc vprašal zdravnik. —
—	Proti vam. proti abbeju Aigrigny in proti priucezinji Saint Dizier. — Vi niste odvedli samo gospodične Cardovillc, pač pa tudi o-troka generala Simona.
—	1'boga otroka* — jc rekla Adriena in globoko vzdihnila.
—	Gospodična, ali vam nisem še pred pol ure rekel, da boste kma-lo odšli iz te hiš«' — jc vprašal zdravnik.
—	Molčite vendar gospod — ga je prekinil Kotlin. — Ali mislite, da mi ni znana vaša politika. — ^daj hočete, da bi samo vaša dva zaveznika pojela juho, katero ste vsi trije skuhali.
—	Gospod* — je zakričal Kaleiuicr. in stopil k njemu.
—	Gospod! — mu je odvrnil Kodin z mirnim glasom. — Vi torej zatrjujete, da je gospodična Cardoville blazna? — Ali je, ali ni? — Povejte, prosim.
—	Jaz zatrjujem, da jc bila gospodična Cardovillc blazna. — Cc je Še zdaj, ali če ni več, jc moja stvar.
—	Sram vas bodi gospod — je zakričal Rodin in pljunil predenj.
—	Sram vas bodi! — Ali zainorete kaj takega govoriti vpričo nje?
—	Vi ste skrajno predrzni, gospod Rodin. — Sam ne vem, kaj je padlo gospodu sodniku v glavo, tla vas je vzel seboj?
—	Prosim gospod, molčite. — Vajini pogovori me čisto nič ne briga jo. — Kljub temu sem pa iz vašega govorjenja spoznal, da gospodična ni tako bolna kot so govorili.
—	Gospodična je bila bolna in je še vedno bolna.
—	Na kak način ste ji pa zamogli reči, da bo kmalo odpuščena iz norižuice?
—	Zaiuojdelj lahko takoj odide, samo da plača stroške.
Na hodniku je neka j zaropotalo.
—	Kaj je? — je vprašal Rodin.
—	Moj Bog. gospod, kako slabo vest imate — je odvrnila Adriena
—	Nič slabo vest. — Kaj slaba vest?
Najprej se je bil zavedel zdravnik in pričel govoriti:
—	Po mojem mnenju bi bilo najboljše, če bi gospodična še par dni tukaj ostala, dokler se ji njeno zdravstveno stanje popolnoma ue izboljša.
—	Meni s«- j«- že izboljšalo — jc vzkliknila Adriena.
—	Gospod, ga je vprašal preiskovalni sodnik — ali bo res o zdra vilya ?
Zaradi no ne gre lahko že zdaj, kamor se ji poljubi. — Moja vest jc čista.
—	Gospodična — je rekel sodnik deklici — slišali ste, da lahko odidete iz te hiše, kadar se aui poljubi. — Skoda, škoda, da že prej niste odšli.
—	I>a. gospod, tudi meni je žal.
—	Ali imate še kakšno željo? — jo je vprašal zdravnik.
—	Da. jc rekla Adriena. želim vam povedati, da sem popolnoma zdrava in da od vas ničesar več lic potrebujem.
Med tem pogovorom je bil stisnil Rodin zdravniku v roke nial listič in se dvakrat zaporedoma pokrižaU
To se je tako hitro zgodilo, da nista niti Adriena niti zdravnik ničesar opazilo.
—	Dovolite, gospod sodnik, da vas. spremim — je rekel zdravnik in odprl vrata.
—	Prosim gospod, zelo ste prijazni.
Adriena jc ostala sama z Rodinom.
Ko se je vrnil zdravnik z dvorišča, je vzel v roko listič in bral biedečc :
—	Sodnik bo šel zdaj v samostan. — Idite tja skozi vrt in povejte prednici, da sc mora držati navodil, ki sem jih ji dal glede otrok. — Od tega je vse odvisno.
Ko je zdravnik prebral to pismo, je izprevidel, tla je Rodin še vedno zvest Redu in da se od njegove strani ni ničesar bati.
Drugo poglavje.
TAJNIK.
Gospodična Cardovillc se jc začela čuditi, zakaj se je Rodiu kar naenkrat tako izpremenil.
Rodin je bil pristopil k njej in ji rekel z odločnim glasom: —
—	Gospodična, nikar se ne razburjajte. — Moj čas se bliža koncu. — Vi morate biti na vsak način pri svoji družini.
Adriena ga je začudeno pogledala.
—	Kaj govorite? — Kaj blebečete?
—	Ali re* ne veste, da so Vas na povelje princeziuje Saint Dizier pripeljali **?inf
—	Teta je torej iz sovraštva tako postopala z menoj ?
—	Ne samo iz sovraštva — je odvrnil Rodin, pf« pa zategadelj, ker ti je hotel« prislepariti del vaše dedščine.
—	Del moje dedščine? — To ni mogoče gospod.
—	Da, pa vendar je tako.
—	Saj sem vendar jaz dedinja. — Saj imam vendar jaz vse pre-v rokah.
Seved« ga imate. — Ali res nič ue slutite o silnem premožen ju.
^.l&ifif
—	Kakšno premoženje! — Meni se niti ne sanja.
—	Ali nc veste, da ste morali biti nekega dne na nekem določe* aem mestu?
—	Na kakšnem mestu*
—	Ali res nc veste, da boste podedovali par milijonov?
—	Moj Bog. miljonov — Kje pa?
—	Vaši predniki so vam zapustili. — 13. februarja bi morali biti v hiši na Rue Saint Kraneois.
—	Moj Bog. moj Bog!
—	Ali zdaj razumete?
—	Da, malo se mi je začelo svitati.
—	Enaka usoda jc zadela tudi hčerki generala Simona in priuea Džalmo.
—	To je strašno, strašno! — Kaj ne, da je princ Džalma oni, ki je bil kmalo utonil in ki se je nekaj časa zdravil na gradu Cardovillc?
—	Se veti a. gospodična.
—	Prosim vas. gospod storite zanj vse, kar morete.
—	Saj bom. gospodična.
—	Stanuje naj v moji hiši. — Stanovanje v paviljonu je prazno. Samo to vas prosim, nikar mu ne povejte, tla se jaz zanimam zanj.
—	Nikar se ne bojte, gospodična, vse bo v redu.
—	Kje ste ga pa videli?
—	Kje? - To je čudno vprašanje. — Na gradu Cardovillc. — Abbe Aigrignv me je poslal tja in mi naročil, da naj naročim vašemu oskrbniku, da naj zapusti službo, če nam noče pomagati.
—	Pomagati? — Nam?
—« Nc, našemu redu.
—	Kdo pa ste pravzaprav, gospod?
(Dalje Drihodnjič).
PROŠNJA.
Rojake po Združenih državah prosim, da mi poročajo, če jim je kaj znane o mojem bratu Ignacu Cvelbar. Govori se. tla ga jc ubili vlak. Komur je o tem kaj znano, naj mi nemudoma sporoči, za kar mu bom jako hvaležen.
Louis Cvelbar. Box 643,	Conemaugh. Pa.
Lahko se pošlje denar sorodnikom, prijateljem in znancem, ka teri se nahajajo v ujetništvu v Rusiji ali Italiji Potrebno je, kadar se nam denar pošlje, da se priloži tndi ujetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako omogoči pravilno sestaviti naslov.
Ako nameravate poslati denar ujetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da hi ga ne našli vec na istem mestu in mu ne mogli uročiti denarja.
TVBDKA FRANK SAKSER,
j 82 Cortlandt St.. New York, N.Y.
ŽENITNA PONUDBA.
Mladenič, star 28 let, so želi seznaniti s Slovenko, staro od 18 do 28 let. Katero veseli omožiti se. JU'.j mi piše in priloži svojo sliko. Jaz imam stalno delo in dobro
'KRACKERJEV' BRINJEVEl
n
er
A
je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim
Rad hi izvedel za naslov JOHNA plačo. Na denar sc nc oziram, tein-OMAHEN. Doma jo iz Trošiu več hočem le pošteno dekle, zato pri Višnji gori na Dolenjskem, sprejmem le pošteno in resno po-S svojo družino je prišel v A- nudbo.
Gena m "BBINJHVBO Je: • stekleni* «
12 stekleni« 11.00 V ZALOGI IMAMO tod! Osti domači TROPINJEVEO ln SLIVOV* KA kuhana ? nail Ustni dlstilerijl.
Nafie ecoe so »led©če: Tropin Jevec per gal. $2.25, «2.60. $2.75 ln IS.06
Slivovi ta per gaL................$2.75—$8.00
Tropinjevec zaboj .................... $ 9.00
Sllvovlts zaboj ...................... $13.00
-•T* Bje Whiskey 0 let »Ur, »boj .... $11.00
Rodeča Oblo vina per gaL ....	00e„ CM.
Catawba In Delaware per gaL......75c.—80a.
Za 5 ln 10 gaL posodo računamo $1.00, se 25 gal. $2.00, aa večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar all Money Order ln natančni naslov. Za pristnost pijač«
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND,

(24-10—C)
meriko leta 1002 ter se nastanil v Lorain, Ohio. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, naj mi ga javi, ali naj se pa sam oglasi. — John Volk, Box Chisholm, M ion.
*' (2o-26—»i)
______________________
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRIILL
Prodaj<belo vino po............70c. galim.
Črno vino po.............. boc.
Droinik 4 gallone za ................... tli'.00
Brinje? ec 12 steklenic za.............. $12. M
,, i gallon© (sodN-k) ta...... $16 iN
Za obilno'naročbo m priporoča
Marija Grill,
5308 St Clair Ave.. N. E.. Clereland, Okie
C. E. Wells. Post Oil ice, Kansas City, Mo. _' (23-24—4))_|
PLEŠASTIH NIKDAR VEC. I
Prof. Long-ov Magnetttni glavnik	|
odstrani prah, povspešl rast ln za brali i izpadanje las.' Ozdravi glavobol. Se ne zlomi. Cena $1.00. Moški žepni Česnik za brke 23c. | Po sprejemu te svote, pošljemo kamorkoli. Pišite: Novelty Sales Co, P. O. Box 1352. Pittsburgh, Pa.'
g Pozor!	Po zori
V zalogi imamo iz starega kraja importirane
SRPE.
Cena 60 centov s poštniho.
FRANK SAKSER,
82 Cortlandt Street,	New York, N. T.
L
Kos letos nimamo v zalogi, ker jili ni mogoče dobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali še od prejšnjih zalog.

MODERNO UREJENA
TISKARNA GLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVRlUJB PO NIZKIH CENAH,
DELO OKUSNO.
IZVEiUJE PREVODI 7
DRUGE JEZIKE.
• » « »
QNLJ8EO ORGANIZIRANA
rOBBBNOHT BOl
DRUŠTVENA PRAVILA. OKROŽNICE — PAMFLETS, CENIKI I. T. D.
WA NABOClLA roAMRI HA I
SLOVENIC PUBLISHING M,
K Cortlandt St, Hew York, M. T.
Brezplačen nasvet in pouk
priseljencem.
_ i
"TUB BUREAU OP INDU& TRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili osleparjeni, oropani ali če so z njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in pouk ▼ naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kje se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi čakali novo-dosle priseljence na Ellia Island ali pri Barge Office.
Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT
OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyoriki urad: 230, 5th Ave., Room 2012.
Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete ure zv ečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete ure zvečer.
POZOR ROJAKI!
'.OaJuvtiBije nillo ta »—tea*. Ukor to«
_ moft« brk« la brado. Od las* aaslla sraatejo *
«tlh tednih kmtl lortl la dold Uaja kakor M*
itMtfklm krami brki <a brada ia ■•bodo odpadali I* osiveli. Rermatizem. koti bol all Uvanjo v rokah, nogah in v križn, t oomlb daah popolnoma mie
vim. rane. opekline, bala. t ara. krasta ia frinl*.
potno DOKC kurje ni mm*. ocebBoa v par dnofc to-
polnome odstranim. Kdor bi awje tdravila brez
uspeha rmbil mu jamčim se WOO. Pliita taVoj po
cenik, knjiiico in žepni Koledar in polljite 4 cente
v markah za poštnino.
JACOB WAH&I& 10W K 64. St. Olavaland. O.
dobit« "GLAS NAHODA" ikod štiri oumm dnevno, lxvzemii nedelj in po-stavnih praznikov. "GLAS NARODA" ishajt dnevno n« lastili straneh, tak«, da dobita tadanrtm 36 strani berili, v oaaacn 156 strani, aU 624 strani t itirifc mesecih. "GLAS JTABODA" donaia dnamo poročila s bojišča in nana ali-
HARMONIKE
bodisi kskrtaekoU vrste lsdelujea Is
popravljam po naJnlSjtti cenab, a dalo trpelno in canealjtvo. V popravo
■meflljlvo vsakdo poilje, ker aem te
nad 18 let tukaj v tem posla tu sedaj v svojem laatngm doma. V popravek
nemem kranjska kakor vse droge
Harmonike ter rafinnam po delu ka-korflno kdo sabteva braa aadaljalh rprašasj.
JOHN WINZKL,
iei7 Emm
HASHAMIL6
Rojakom t Lorain, Ohio in okolici naznanjamo, do jih bo obiskal nil cutopnik JOHN
ki Jo poobUšžmn pobirati a list Glaa Naroda.
S
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) __ v GREATER NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postrežem.
Velika vojna mapa
vojskqjocib se evropskih držav,
velikuflt Je 21 pri 28 palcih Cena 15 centov. Qfc=a
Zadej je nataneen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50 Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi* njene države in na drngri pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Veliki *ujni atlas
»iskuiotih s« evropskih držav in o* kolonij, kih posestev vseh vek&iS.
osega 11 resnih zemljevidov. Cena samo 25 cen to«
Naročila in denar pošljit* na:
Slovenk Poblishmg Company,
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y.

Kaj pravijo pisatelji, učeujakl ln ilržavuUd o knjigi Berts pL Suttner.
"Doli z orožjem?'
Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim uUt kom prebral ln v njej našel veliko koristnega. Ta knjig* tele
vpliva na človeka in obsega nebroj lepili mislL
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madame Stael nI bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Bnttnerjera.
Prof. dr. A. Dodei: 'Doli z orožjem* je pravo ogledalo sedanjega f-asa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da
se bližajo človeštvu boljši Časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovaki: To knjigo bi človek najrajše poljubU. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger pise: Sedaj aem v nekem
gozdu pri Griegiach ln sem bral ltn^go ^ naslovom "Doli z oroi-jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko
rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem Jo prebral, sem zaželel, da bi ee prestavilo knjigo v vse kulturne Jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v
šolab ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbo, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To Je najboij očarljiva knjiga, kar sem Jih
kdaj bral--
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar ao Jih spi-
sail ljudje, ki se borijo za svetovni mir.
Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1880 v Berlina> : Ne ban slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-
sudll. Naj bi tudi ta knjiga naši* svoje apostolje, ki bi čil injo krlžemavet in nčlll vse narode.
Finančni minister Dunajewaki je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v poeebnl knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben vojaški strokovnjak, noben državnik, pač i>u prlproata ženska Be rta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ue bo nikdo več navduševal sa vojno, če bo prebral to knJlfGi CENA M CENTOV.


NaretaJte Je prt:
Siovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street, . New York City, 9. Y.
v »MM.OM **. J»	< M» 4» < M MM»<»< k * »* iMi'Vi t
1 . 'J#3M

1