LETO m. ŠT. 42 29. OKT. 1964 j
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Odgovarja direktor Anton Seljak
1.	Kateri so važnejši izdelki vaše tovarne in kdo so vaši potencialni kupci? .
1 V tovarni v Novi Gorici proizvajamo izdelke, ki so sestavni deli avtomobila, kot je to navedeno že v samem nazivu tovarne in sicer: diname z regulatorji, zaganjalnike, vžigalne tuljave in magnetne vžigalnike.
Naši glavni kupci so: »Industrija motorjev in traktorjev« Rakovica, »Zavodi Crve-sna Zastava« Kragujevac, TAM Maribor iri FAMOS Sarajevo. Pomembni pa sp tudi TORPEDO Reka in TOMOS Koper. Vse bolj pomemben kupec pa po>taja trgovska mreža, ki iz leta V leto potrebuje vse več naših izdelkov, kot nadomestne dele za avtomobile.
Tovarna v Novi Gorici je s svojo proizvodnjo, kot je iz navedenega razvidno pomemben kooperant avtomobilski industriji.
2.	Kako lahko okarakterizi-rate poslovni rezultat tovarne v letošnjem prvem polletju?
Poslovni rezultat tovarne v prvem polletju nas ni zadovoljil. Z oziram na sorazmerno visoko proizvodnjo, doseženo v letu 1963, smo opravičeno - računali, da se
Vlado Sodili
bo dinamika porasta ' proizvodnje nadaljevala tudi v letu 1964. Na žalost sta nas že prva dva meseca močno razočarala, ko smo v obeh mesecjh dosegli komaj pro-; izvodrijo za dober mesec. Z ozirom na slabo realizacijo, proizvodnje je bil slab tudi finančni rezultat, saj | smo dosegli komaj 30 milijonov čistega dohodka za sklade od predvidenih 120 milijonov.
3. Kje, po Vašem mišljenju, ležijo razlogi, da plan proizvodnje ni bil dosežen?
Plan tovarne je bil zelo visoko postavljen — 92 % večji od realizacije v lotu 1963 — in bi ga bilo mogoče realizirati samo pod : idealnimi pogoji.
Tovarni so vseskozi primanjkovali feprodukcijski materiali, posebno materiali iz 114 grane — črna metalurgija, prav tako pa tudi razni deli iz uvoza kot n. pri4cf{di-ke/'-drsni iri kroglični ležaji iti drugo.
Občutno nam primanjkuje, • jo tudi strojne kapacitete. Del kapacitet — večvreteriske avtomate — pa nismo mogli v Celoti- izkoristiti, ker še nismo «¿dobili vsega pripadajočega pribora, nismo jih pa tudi še Strokovno obvladali.
Kolektiv se bori tudi jr internimi težavami, kot so neza-
dostno obvladanje delovnih postopkov, zaradi hitre rasti števila zaposlenih, pomanjkanje strokovnega kadra ' itd. Trdim pa lahko, da so i momenti v dosti manjši meri vplivali na neizvtšitev proizvodne naloge, kot pomanjkanje materiala. Prav pomanjkanje materiala je zmanjševalo tudi učinkovi-tost ukrepov organov upravljanja, ki so bili podvzoti za izboljšanje organizacije dela in dvig produktivnosti. Kot primer naj navedem ukinitev popoldanske izmene montažnega traku napetostnega regulatorja,,, ker nimamo možnosti, da bi ga lahko zalagali s potrebnimi količinami delov: srebrnimi kontaktnimi zakovicami, Wolfram
(Dalje na 6. strani)
K DNEVU MRTVIH
Iz drevja, šeni', oblakov — _vstajajo spomini; počivajo ob grobovih padlih za svobodo.
Ni nas mrtvih strah;
pogumno zytjimi stopatno — naprej!
Ivo Stembergar, predsednik delavskega sveta podjetja:
Naša razvoina dejavnost
Devizna problematika uvoza
| Vse- poslovne : enote,- prav posebno pa naše tovarne, bo zanimala-kratka informacija
•	devizni situaciji,in nabavi uvoznih reprodukcijskih materialov za loto 1965.
Znano je, da so v letošnjem letu skozi' vse doto prihajali materiali z večjo ali .manjšo zakasnitvijo in da-smo biii večkrat v eni- ali, . drugi tovarni brez materiala ali sestavnih delov, nujnih ;'za kompietiranje naših arti-k!ov. Večkrat je šlo čelo za, s proizvode, namenjene • za izvoz. Zakaj imamo take težave in neusklajene programe, med proizvodnjo' in nabavo?
•	Vzrokov : Seveda ni možno našteti, ■ ker je veliko takih, na katere nismo mogli, vpli-.vati, še več pa je subjektivnih, odvisnih od . ljudi, ki .delajo na teh problemih.
- Dodelitev deviznih sredstev s strani Jugobanke po
našem zahtevku za leto 1964 je- bila zelo pozna,' šele v aprilu! Za nami je bil torej ves. prvi kvartal. Kljub temu, da nam -je banka predhodno odobrila avans za leto 1964, pa je negotovost vladala vse do II. kvartala. Zaradi tega so bili; nekateri materiali za celoletno količino želo pozno n počeni in nismo, mogli iskati ponudbe - pri različnih dobaviteljih.
Planiranje različnih materialov po tovarnah ni bilo usklajeno s proizvodnjo, pravilno termihizirano itd. Saj vemo, da so nekatere tovarne že ob. zakl jučku 3. kvartala porabile-nekaj materialov, planiranih za celo leto.
Domači dobavitelji so, nam delali izredne težave, ker so tekom leta odpovedali že Sklenjene pogodbe in smo bili prisiljeni iskati dobavi-(Dalje na 7. strani)
O katerem koli' področju v podjetju razpravljamo, se vse pogosteje dotikamo ekonomičnosti kot sestavnega dela problema. Vse te razprave, manj v našem glasilu kot med kolektivom, pa so nedvomno 'vzrok nelahkega ekonomskega položaja podjetja.
Tudi program samoupravnih, organov podjetja, spre-jef'na 3. seji DS dne 18. IX. 1964 postavlja ekonomičnost kot osnovni problem. V tem programu je tudi posebno poglavje »razvojna dejavnost«, ki je eden izmed pogojev za uspešno delo in ekonomičnost podjetja.
Danes še vedno ugotavljamo, da dimenzije ZZA še niso postavljene, da'nimamo jasno začrtane razvojne dejavnosti, da še vedno niso jasno postavljeni ekonomski instrumenti, kjer naj -bodo rezultati in nadaljnji razvoj ZZA odvisni od ekonomskih rezultatov podjetja. Vsi ti odprti problemi so močan' čiaitelj naših razmer, medsebojnih odnosov in tudi rezultatov, ki jih dosegamo.
Menim, da bi zelo' napačno sodili, če bi všo krivdo zvračali na ZZA. Rešitev je treba iskati v nerazčiščenem in še nejasno postavljenem proizvodnem programu pod- -jetja: problem sedanje ižred-
ne širine naše dejavnosti, majhnih serij, prepočasno izvajanje- specializacije, izredno hitro povečevanje fizičnega obsega proizvodnje na račun povečevanja števila zaposlenih in veliko počasnejšo rast produktivnosti ter postopnega upadanja ekonomičnosti. Te probleme moramo razčistiti s proizvodnim programom, na osnovi katerega se lahko jasno začrta mesto ZZÁ v okrilju podjetja, oz. jasno določi okvire razvojne dejavnosti.
Poseben problem sedanjih težav sta uvoz in izvoz. Zato nam mora že danes postati dokončno jasno, da s tako Visokim uvozom . reproduk-- cijskega materiala in relativno majhnim izvozom, ne moremo naprej. To bo še posebno prišlo do izraza v prihodnjem letu, če bodo pričeli uveljavljati devizno samofinanciranje.,
Zaradi tega je nujno, da pride do načrtnega vsklaje-vaiija' med uvozom in izvo-1 zom. To vsklajevanje mora-' mo doseči s proizvodnim programom. Konkretno izvajanje jhtrebg doseči z naročilom razvojne naloge, t. j., da bo jtotrehno že . z naročilom določiti - dovoljeno vi- -šino uvoznega materiala in najvišjo LC artikla, ' poleg ostalih tehničnih - podatkov, '
ki jih tako naročilo obsega.
Te naloge ne bodo lahke, nujna pa je brezkompromisna rešitev, če se hočemo rešiti iz sedanje krize. Izbira artiklov za izvoz, dovoljena možnost uvoza reprodukcijskega materiala, upoštevanje proizvodnih zmogljivosti —| vse to je največkrat nekoordinirano. Na teh področjih moramo v najkrajšem času občutiti naš-programski sektor, in to na eni strani kot načrtovalca in dobrega gospodarja, na drugi strani pa kot koordinatorja med tovarnami in ZZA,
Interesi in odnosi med podjetjem in ZZA morajo za uspešno .poslovanje postati neločljiva celota! Sam način reševanja problemov in odnosov je preVeč tehnokratski, interesi ZZA pa so vezani vse preveč ha ozke -pogodbene odnose razvejnh nalog po tovarnah, Zaradi • tega je treba, da so rezultati ZZA čimbolj I vezani na rezultate podjetja t. j,, da še Interes ZZA ne zaključi s predajo artikla“ naročniku, pač pa, da je ta Interes vezah na uspeh takega, artikla na tržišču.
Iz vsega sledi, da. želimo doseči skladen razvoj ZZA^s podjetjem,1 ta vsklajenost pa naj sloni na bolj zdravih in poglobljenih medsebojnih ekonomskih odnosih! ■ ,
Delo in pomen mednarodne elektrotehniške komisije
Objavljamo sestavek o delu in pomenu mednarodne elektrotehniške komisije, ker v študijsldh odborih te, organizacije aktivno, sodelujejo tudi strokovnjaki našega podjetja. ISKRA je kot močan proizvajalec izdelkov s področja elektrotehnike namreč močno zainteresirana za delo te komisije, kajti v njenem okviru nastajajo priporočila za standarde, predpise in načine preizkušanja sestavnih delov in celotnih aparatur. Poznavanje vsega tega je za naše podjetje zelo potrebno, zlasti še pri proizvodnji izdelkov, ki jih izvažamo na tuja tržišča.
Elektrotehniški inženirja,so bili med prvimi, ki so spo-f znali potrebo in pomen med-' narodne standardizacije in poenotenja, kakor tudi mednarodnega sodelovanja pri reševanju osnovnih,, znan-slvernih in (Strokovnih vprašanj. To dejstvo je bilo ugotovljeno že na vrsti elektrotehniških kongresov, ki so bili ob koncu preteklega in v začetku sedanjega stoletja. Na -osnovi tega so leta 1904 prišli do spoznanja, da je za te namene potrebna stalna organizacija, ki bi bila sposobna sistematično reševati, probleme elektrotehniške standardizacije in poenotenja.
Kot rezultat tega zaključka je bila leta 1906 osnovana mednarodna * elektrotehniška komisija;-^ Commission Elec-trotechnique Internationale (CEI). Za njenega prvega predsednika je bil izbran znani lord Thompson Kelvin, njemu pa so pozneje sledile številne eminentne elektroteh-
niške osebnosti iz vsega sveta. Tedaj se je v mednarodno elektrotehniško komisijo vključilo 14' nacionalnih komitejev, a njen svet se je prvič sestal v Londonu leta 1908 ter sprejel. Statut, ki je' ostal skoraj ne.zprernenjen vse do, letd 1949, Za sedež komisije je bil tedaj izbran London, v letu 1947 pa so ga prenesli v Ženevo.
Ko je bila po II. svetovni vojni osnovana Mednarodna organizacija za standardizacijo (International Standardi-zing Orgnisation) — ISO, je Mednarodna elektrotehniška komisija postala njen član vendar je' obdržala pri tem vso tehniško in" finančno avtonomijo. Tako je torej namen CEL na .področju elektrotehniške standardizacije isti, ‘kot .je namen ISO na ostalih industrijskih področjih.
Danes Mednarodna elektrotehniška komisija "rešuje znanstvene in strokovne pro-
bleme z vseh panog elektrotehnike, od tehnike jakega toka do elektronike, telekomunikaciji in nuklearne tehnike. Ta njena aktivnost se odraža v dveh pogledih:
1. aktivnosti, ki ima nalogo omogočiti boljše razumevanje med elektrotehniki. . Le-tem mora nuditi sredstva za skupno izražanje: poenotenje terminologije, poenotenje električnih in magnetnih., veličin in enot,. -črkovnih simbolov ter oznak, kakor tudi grafičnih simbolov za uporabo v električnih shemah;
(Dalje na 6. strani)
Letni nla	n in ¡7n	nlnitpv	
LUUil Ulil (januar-	—september 1964)		
	Letni plan	Izvršeno	
Tovarne	v 000	v 000	%
Elektromehanika	13,330.334	9,947.938	75
Instrumenti .	1,002.228	860.744	86
Avtoelek trika	9,248.830	4,792.810	"12
Motorji	1,486.750	956.823	64
Avtomatika	6,450.634	5,297.390	83
Elementi	5,270.664	3,822.212	73
Naprave	1,722.119	922.584	33
Elektronika *	1,521.670	1,060.676	70
Aparati	3,278.355	2,315.108	70
Kondenzatorji	2,026.450	1,534.085	76
Polprevodniki	902.276	872.283	97
Usmerniki	854.770	571.559	67
Mikron-Prilep	433.400	143.325	33
Skupaj	47,528.480	33,097.537	68
• ,		\ '	-• • -M
in skrajšan delovni čas
Na vprašanje: Kako namerava PSO preiti na skrajšani delovni čas pri tolikih nadurah, ki jih do sedaj beleži PSO —■ odgovarja direktor PSO — Metod Rotar.
Razpis
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij DE. Tehnološke priprave dela tovarne »Elektromehanika« v Kranju razpisuje prosta (delovna prestat
4 KONSTRUKTERJE
Pogoji: strojni tehnik z odsluženim kadrovskim rokom in po možnosti nekaj let prakse. -
Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prijave sprejema kadrovski odelek tovarne »Elektromehanika« Kranj.
Na ' vprašanje glede skraj -šanega delovnega -časa, bom povedal povsem svoje osebno mnenje, s katerim sv verjetno marsikdo v PSO ne bo strinjal. Govorim za režijski del zaposlenih: preidimo na skrajšani delovni .čas., ki naj bo organiziran, tako, da bomo delali od ponedeljka do petka deljeno dopoldne in popoldne in nadure so pokopane!
Kar zadeva pripombe glede nadur nasploh, pa moram opozorit: na večkratne. razprave na centralnem delavskem svetu podjetja, kjer "je bilo oaročeno, da je potrebno nadure v PSO prikazovati, ločeno, in .Sicer režijske od produktivnih, opravljenih v montažni in servisna dejav-: nos ti. Razmerje med obema vrstama nadur: je približno 33 : '67 v korist produktivnih nadur. Pri produktivnih nadurah v montažni in servisna dejavnosti imamo le ekonomski interes, da jih — če so
delavci ’sporazumni — opravljamo, ker oa ta način povečujemo čisti ' dohodek teh dejavnosti" . /
Za ' primer naj vzamem mesec maj, ko je bilo v PSO ■izkazanih in -obračunanih 14.511 nadur. Od tega odpade na produktivne 9.749, na režijske pa 4.762. Pri tem naj navedemo, da je montaža imela v I. polletju '28.955 produktivnih nadur in le 463 režijskih. Tildi režijskih je še vedno preveč, vendar od 4,762 odpade na skladiščno ib odpremho službo' ter £b bančno službo PSO prek 3:000 hadur. Glede nadur v ■skladiščih smo že veliko 'govorili, da bi bilo potrebno, da se -dotok blaga na skladišča bolj enakomerno uredi med mesecem; .govora je bilo o tem, da bomo1 prcoiMi celotni -sistem mesečnega obračunavanja. oz,.bvidentirahje izpolnjevanja mesečnih operativnih planov. Kakor vem, obstaja zato tudi Sklep UO,
vendar doslej se praksa ni spremenila; še vedno imamo primere, da v zadnjih 10 dneh pride na skladišče več blaga kakor v prvih 20 dneh v meseeu, iz česar sledi veliko število nadur. V ilustracijo tega naj navedem, da je ekonomsko-analitski sektor PSO izdelal posebno analizo dobav na skladišča in fakturiranja, ki daje naslednjo sliko: v prvi dekadi pride, na skladišče 18,1 %, v II. dekadi 254%, v III. dekadi pa 56,5'% vseh mesečnih dobav na skladišča. Vzporedno s tem 's'e- tudi v III. dekadi meseca fakturira prek 60’% vseh dobav, samo na zadnje dneve meseca pa odpade med 28 .in. 32-% mesečnega fakturira® ja. Glede .skrajšanega delovnega časa imamo v PSO ž ozirom na različne dejavnosti tudi specifične probleme. Če moja uvodna trditev .drži za področje veleprodaje , jn skupnih. služb PSD, je potrebno povsem drugače pristopiti k urejanju tega problema na področju maloprodaje, servisa in montaže, s čimer se .ukvarja pri naš posebna komisija, ki ima tudi že konkretne predloge.
Smo res v težavah?
V torek, 13. oktobra, smo brali v »Delu« članek z no, kar pa sploh ne ustreza naslovom »TEŽAVE ZARADI HITREGA VZPONA«, v katerem novinar Franc Seunig -obširno poroča o posvetovanju Sveta za gospodarstvo okrajne skupščine v Ljubljani. Na tem posvetovanju so prisotni razpravljali skoraj izključno o problematiki investicij 5» problematiki investicij in problemih izvoza ter perspektivah našega podjetja.
~ Članek je vzbudil, posebno med našimi ljudmi, mnogo različnih komentarjev, ne zaradi čisto pravilne kritične •obdelave, temveč končne ugotovitve, v kateri prikazuje naš .©podjetje v precej čmi prihodnosti, ki ji spričo pretiranih investicij grozi prisilna izterjava dolga oz. zasega sredstev na našem žiro računu. To bi pomenilo pri -sedanjih predpisih kreditno nesposobnost .podjetja, -ki bi
ga spravila v še večje težave in ogrožala tudi njegovo proizvodnjo.
čeprav novinar po vsej verjetnosti ni mislil na kaj več kot blokiranje tekočega računa in ogrožanje proizvodnje v smislu sprejetega plana, daje tak sklep bujnim fantazijam možnost domnev o delni ali celotni ustavitvi proizvodnje, morda zmanjšanju osebnih dohodkov, odpustitvi delavcev in podob-
gospodarskemu stanju podjetja, ki ima, v finančnem smislu, težave le zaradi spremenjene obče gospodarske politike.
Da bi razumeli današnji položaj podjetja, njegove sedanje investicije' in na sploh probleme, o katerih razpravljajo tudi forumi izven našega podjetja in cilje, .M smo .si jih zastavili, da dvignemo jugoslovansko elektroindustrijo na dostojen nivo.
Jedro našega podjetja — kranjska tovarna — je bila ustanovljena tik po vojni z namenom, da oskrbi državo s proizvodi, ki. so najbolj potrebni pri izgradnji porušene domovine. Tako je -za-
čela proizvajati ročno orodje, nihajne .ure. in celo vrsto drugih proizvodov-, ki jih je. morala nato po nalogu odstopiti drugim porajajočim se tovarnam. Plod takratnega administrativnega dirigiranja forumov je več ah manj današnja proizvodnja, ki seveda hi hiia usmerjena na izvoz, temveč le'za kritje domačih potreb. -Podoben razvoj je doživel tudi I-EV — Ljubi jaha, le da je bila njegova dejavnost takrat usmerjena na proučevanje profe-sionalne .elektronike, ki naj bi bila baza za razvoj splošne domače ¡elektronske industrije. Celo .zadruga »Niko« — Železniki se je uspela -obdržati na površju -le zaradi izredne prilagodljivosti tržišču e ¡artikli, ki jih 'je' nakazoval repromaterial, ne pa daljnovidna gospodarska politika z aspektom izvoza.
Kmalu go tovarne uvidele perspektivo edinole v specializaciji in modernizaciji proizvodnje, ki je tedaj slonela Skoraj še vedno na obrtniška izdelavi proizvodov in ni ¡mogla biti v takšnih . razmerah več konkurenčna, velikoserijska, visoko in enakomerno kvalitetna. Za realizacijo tega načrta so bile potrebne rekonstrukcije že ¡obstoječih -tovarn in ¡gradnje neVih specializiranih, kar pa je ¡terjalo, velika -investicijska Vlaganja. Tovarne ¡s skupni- -mi .cilji in -sorodnim programom so se zaradi koncentracije kapitala zato ¡združile in pričele z obsežnim načrtovanjem. Posledice integracije so danes ob vsakem koraku vidne. O uspehu dinamike,.: , skupne proizvodnje najbolj zgovorno pričajo naslednji rezultati:
Problematični so merilci v električni merilnioi
Vodje tehničnih kontrol odgovarjajo
Kot smo v št. 40 z. objavo, članka pod naslovom: »Je naša kvaliteta res vprašanje?« napovedali; da bomo s tem v zvezi intervjujali šefa prevzemne kontrole PSO in vodje tehničnih kontrol, se obljube'držimo in kot prve objavljamo odgovore tov. Lepše, vodje tehnične kontrole v tovarni, za elektroniko in avtomatiko v Pržanu. V nas.lednjih številkah bodo na enaka vprašanja odgovarjali ostali vodje tehničnih kontrol»
Kako je s tehnično kontrolo po združitvi, je po ‘vašem mnenju napredovala ali nazadovala?
Vsekakor beležimo v zadnjih letih določen napredek, ki je bil ozko povezan -z napredkom tovarne. Predvsem mislim napredek v organizacijskem smislu, to je iskanje ter izvajanje v novih in sodobnih metodah kontroliranja, ki naj bi zadostiti stopnji razvoja naše proizvodnje ter zahtevam tržišča.
Ali mislite, da bi bilo umestno, formirati skupno vodstvo vodij kontrol in Stalni kolegij?
Govoriti o smiselnosti formiranja skupnega vodstva tehnične kontrole je težko in je potrebno preanalizirati vse pogoje, ki so za in proti, menim pa, da so si v enakem sorazmerju. Predlagam, * da naj bi občasno sklicevali posvetovanja vodij, kontrol, kjer bi mnoge probleme lahko rešili kot si to želimo in bi, moralo biti.
Ali je po vašem mnenju prevzemna kontrola pri PSO uspešna in ima potreben vpliv na kakovost izdelkov ali morda ovira tehnič&e kontrole v tovarnah?
Menim, da je prevzemna kontrola v tem obdobju pozitivno vplivala na kvaliteto, obstaja pa še množica nerešenih vprašanj, predvsem pri koordinciji dela s, tovarniško kontrolo, katero pa je potrebno čimprej rešiti.
Kaj sodite o sedanjem stanju kontrole v tovarni?
Sedanja organizacija kontrole čedalje bolj postaja problem učinkovitosti • in ren-j tabilnosti glede na konstrukcijske sposobnosti in . ceno 1 artiklov ter na želje potrošnika. Ker' naš tudi ekonomi- v. ka poslovanja sili k zmanjševanju režije ter maksimalnemu povečanju proiz- .	. j
vodnje, bi morali čim hitre- Obiskovalci letošnjega sejma »SODOBNA ELEKTRONIKA« so se z zanimanjem ustav* je uvajati v proizvodnjo in tfrli pri našem digitalnem elektronskem računalniku. Na sliki: komentator razlaga zbra--kontrolo nova in modema n*D* obiskovalcem sejma delovanje in uporabo računalnika proizvajalna sredstva, za katera pa nimamo denarja, a s	v
Vse to vplipa na razpoloženje in delo kontrole ter na ostale enote tovarn.
Kaj na splošno mislite o kvaliteti naših izdelkov?
Kvaliteta, haših artiklov je v mejah splošnega povprečja jugoslovanske kvalitete artiklov široke potrošnje.
(Dalje na 7. strani)
moer zeio uspesen
: Številne proizvodne in druge težave spremljajo v letošnjem poslovnem letu malone prav vse naše tovarne, zato tudi tovarna za elektroniko in avtomatiko v Pržanu s svojimi obrati pri tem ni iz-
Razpis
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij DE skupne službe »ELEKTROMEHA-NIKE« razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	Referent za osebne dohodke v kadrovskem oddelku
Pogoji: Srednjestrokovna izobrazba z ustrezno' prakso v tovarni.
2.	Vodja statistike v organizacijskem biroju
Pogoji: Višja strokovna izobrazba oz. srednja strokovna izobrazba z večletno prakso v tovarni.
Prijave sprejema kadrovski oddelek »ELEK-TROMEHANIKE« v Kranju.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
jema. Toda delovni kolektiv te proizvodne endte se odločno spoprime s težavami in jih v danih možnostih skuša odpraviti, ali v%a.j omiliti, da bi bili njegovi delovni rezultati čim boljši.
V preteklerh mesecu je to trditev potrdii, saj kaže vrednost izvršene proizvodnje 735 in pol milijonov dinarjev, da je delovni kolektiv svoje proizvodne obveznosti v septembru presegel za 10%. Tudi če pogledamo kumulativo' proizvodnega plana, nam številke, povedo, da je bil v tej naši tovarni do konca septembra delež letnega proizvodnega plana dosežen; oz. je, vrednost 5.297,385.000 j dinarjev, ki pomeni izpolnjeno proizvodno nalogo do konca septembra, že skoraj enaka proizvodnji, ki jo je ta delovni kolektiv dosegel v vsem lanskem letu.
Prav septembrski proizvodni rezultati nas navdajajo z upanjem, da bodo v Pržanu in njihovih ostalih obratih letos tudi precej- povečani proizvodni plan dosegli ¡n celo presegli.
-ko-
V KRTVI PALANKI
Nova atc
, Montažna ekipa PSO je pred časom zastavila montažo nove avtomatske Crossbar tele-ionske centrale ISKRA v Krivi Palanki. Kljub nekaterim zamudam pri dobavi potrebne opreme, gredo montažna dela h. koncu in v bližnji prihodnosti bo ekipa slavila zasluženi", »liikof.« Nova Crossbar centrala bo začela poslovati v prvih dneh novembra, imela pa1 bo za zdaj 200 telefonskih priključkov.
Leto
1960
1961
1962
1963
1964	(plan)
1965	(plan)
din
(milijarde)
17
21
25
32
48 ‘ 71
Čeprav se je realizacija investicijskega vlaganja v letu 1962 oz. 1963 šele začela, je v prvem letu znašala 944 milijonov, leta 1963 pa 2880 milijonov dinarjev.
1 Število zaposlenih se je v istem obdobju večalo takole:
Leto
število
zaposl.
1960	7.638
1961	7.474
1962	8.431
1963	9.799
1964	(plan)	12.112
Slovenija je zaradi svoje specifične lege, pomanjkanja rudnin (razen svinca in živega srebra) ih goratosti; neprimerna za razvijanje agrikulture (razen predelovalne z omejeno proizvodnjo zaradi surovin). Panoga, ki bi republiki zagotovila razcvet, bi bila elektroindustrija in vzporedna rast energetike s hidroelektrarnami. Glede na to, bi zadostna vlaganja ustvarila izredno proizvodnjo, ki bi lahko močno posegala tudi ha mednarodna tržiščij, dala hkrati večsto-milšjonski bruto- dohodek, in tako ustvarila interesanten industrijski napredek. Na žalost smo ta vlak zamudili, kar je velika škoda.
Štirikratno povečanje pri izvozu (190—1964), je rezultat, ki kaže, da dinamika izvoza ni šla v korak s proizvodnjo. Vzrokov za to je več.
, Enega smo že omenili: izrazita usmerjenost proizvodnje izdelkov na domače tržišče. Drugi vzrok je bil, da so morale, tovarne po integraciji uskladiti svoje proizvodne programe. Tovarna električnih aparatov je opustila npr. 80% svoje prejšnje proizvodnje in se pričela specializirati za signalno-var-nostne, naprave, stabilizatorje in 'varilne avtomate. Preusmeritev proizvodnje je za-■ htevala. določen čas, ki ga je tovarna podaljšala zaradi gradnje novega tovarniškega objekta, saj prej sploh ni -imela ustreznih tovarniških prostorov.
Poglavitni vzrok za zaostanek v izvozu je zastareli -strojni park, ki ne daj? vrhunske kvalitete, nadalje majhne serije proizvodov in ponekod, tudi zastarela tehnologija. Ironija je, da ima
kranjska tovarna že nad 74-% izrabljene stroje, ki bi jih že zdavnaj morali nadomestiti z- novimi, saj so se stari ne samo amortizirali, temveč dali skupnosti ogromno dohodkov za sklade, da so drugod zrasle nove tovarne. Poleg tega smo imqfi izredno smolo z Izgubo- izredno ko-njunkturne lastne proizvodnje televizorjev. Po drugi plati pa nam vse premajhne kapacitete v Železnikih preprečujejo povečanje izvoza 'elektromotorjev, in to prav v državo s konvertibilno valuto.
Letošnji novi predpisi o samofinanciranju uvoza reprodukcijskega materiala povzročajo našemu podjetju precej skrbi. Glede na obsežno -in raznoliko proizvodnjo uvozimo več repromafe-riala, kot znaša izvoz naših izdelkov. Predpisi, postavlja-
jo o določen§ faktor izmenjave, ki ga ni mogoče obiti. Da je situacija še bolj zamotana, je mnogo tovarn, ki nas za-. lagajo z domačim reproma-terialom, odpovedalo dobave za III. in TV. kvartal, ali pa nočejo skleniti pogodbe za. naslednje leto, ker tudi več izvažajo. Oskrba repromate-riala j.e torej pogojena z izpolnitvijo plana izvoza, le-ta pa v naslednjem letu tudi od nabave strojev in izvršenih rekonstrukcij. Poleg lastnih sredstev, ki smo jih v celoti vložili v rekonstrukcijo, so nam bila ostala sredstva z bančnimi 'posojili zagotovljena.- V zvezi z . novo investicijsko politiko pa nas je blokiranje investicij na področju Komunalne banke Novo mesto in Koper — precej prizadelo. -Da ne bomo- ostali Ih pri objektivnih težavah, je prav,
Slika kaže mladega Inženirja iz Indije, ki prakticira v Tovarni kondenzatorjev
Semič: lepo je v novih prostorih
Tovarna kondenzatorjev v Semiču nudi te dni prav nenavadno sliko. Po tovarniškem dvorišču ilje buldožer in se bori z živo skalo, ki sili iz blatne zemlje. Tu naj bi že letos nastala zelena ploščad, s stezicami, ki bodo povezovale ■ posamezne oddelke na novo rekonstruirane tovarne.
Bele hale se slikovito odražajo od temnega ozadja šemiških vinogradov. V očeh proizvajalcev, ki se pripravljajo na slavnostno otvoritev novih prostorov ob koncu tega meseca, se leskeče pritajena vznemirjenost. Le v novi prostorni in zračni na-vijalnici (ki jo 'že' drugi dan ogreva centralna toplarna!) vlada običajni mir in privajeni delovni tempo. Celotna preselitev iz dosedanjih pre-
da tudi sami: čimprej m čimbolj učinkovito poiščemo vse notranje rezerve, občutno zmanjšamo režijo povsod, razčistimo naš proizvodni program, uredimo kooperacije, poostrimo kontrolo kvalitete, skrajšamo in zboljšamo tehnološke postoke, dvignemo strokovnost kadrov in pazimo, da bodo naši konstruktorji predpisovali čim-več domačega materiala.
Za zboljšanje finančnega položaja, ki je odvisen od povečanja faktorja obračanja sredstev in izterjave dolžnikov, je vodstvo podjetja skupno s finančnim sektorjem ukrenilo vse potrebno, da .še stvari čimprej uredijo. Ostane pa Še vedno pereče vprašanje izpolnitve -našega plana izvoza, ki mu bodo tovarne morale posvetiti vso skrb in napore, saj bo le s tem zagotovljena preskrba z reprodukcijskim materialom.
Uredništvo
tesnih prostorov v nove hale je potekla v galopu — v ko-' maj 39 urah. Za delo so poprijeli vsi in sedaj že teče proizvodnja nčmoteno naprej.
Goršetova Milka iz Draga-tuša (20 km od Semiča!) je zadovoljna. Ne pusti še moliti pri delu od radovednih novinarjev. Sodim, da temu ni vzrok samo | prisotnost obratovodje, tovariša Justina — Kranjčana, ki mu je postal Semič drugi dom. (Razumljivo: žena Belokranjca, fičko, stanovanje v bloku — kdo bi ne »popustili«) Glede tega uživa polno soglasje svojega kolega, obratovodje Oskarja Časa, ki. je prišel še < od dlje, iz Dravograda. Ne vem, če so povzročitelji: takšnih življenjskih premikov, res samo belokranjska dekleta Tovariš čas se izgovarja na tovariša Justina, oba pa sta vsestransko zadovoljna •
Ob navija’nih strojih pa niso samo Belokranjci, Gorenjci, in .Korošci. V oči pada temnopolti inženir B. K. Na-rakesiri, uslužbenec družbe Asian Electronics, Bombay, Indija, ki lastnoročno preverja svoje znanje in izkušnje na enem od navijalnih strojev. Kakih 18 strojnih garnitur bo odšlo v januarju naslednjega leta v Indijo, na podlagi pogodbe o kooperaciji. Prijazni inženir sodi, da je vse »very good« in da je v Semiču prav lepo.
V sosednji hali postavljajo monterji IMP veliko stikalno ploščo za upravljanje klo-fenske impregnacije elementov. Iz tal se dvigajo veliki kotli, katerih spodnji del sega v »pritličje« stavbe. Tam uživa neomejeno oblast nad monterji tovariš Jože Planinc, ki se suvereno vrti v labirintu cevi, priključkov in žic. Tovariš Jože je veteran, eden izmed duhovnih očetov šemi-ške tovarne: ki je posvetil
tovarni svoja moška leta in ji žrtvoval svojo — Inženirsko diplomo. Pravijo, da je s svojimi izumi ih- racičiia-lizacijo prihranil Iskri kakih pol milijona dolarjev. Tudi to je diploma svoje vrste, s kakršno se lahko pohvali malokateri izmed diplomiranih inženirjev. V pojasnilo: tovariš Jož$ je Star partizan, zaljubljen v cosinus fi tehniko in— Belokranjec, iz Črnomlja.
Realizator Planinčevih, pa tudi lastnih konstrukcijskih idej, je tovariš Anton Petrič. Eden od pionirjev povojne slovenske elektrotehnike, član znamenite elektronske mu-šketirske trojke: Omota — Grahek — Petrič, ki jo poznajo vsi kinematografi. Njegovi. stroji pojdejo' sedaj v IndLjp, On pa, ,če mu smemo verjeti, v penžijo! . . .
Direktor, tovariš Košir, je kot ponavadi — samozavesten. .Kako'bi ne bil! Prenovljena tovarna, po pridnosti, prvorazredna delovna sila, pomembni proizvodni uspehi (1,4 milijarde pri 350 zaposlenih), perspektiven asortiment.... Tistih dvajset ali trideset milijonov obstri-ženih investicij — no, vrag naj jih vzame. Semdška tovarna je bila že pred drugačnimi preizkušnjami, skoraj pred »odstrelom«. Danes, hm, bo že šlo... Tudi izvoz, kot kaže.
Bela Kraj ria je dajala v svoji preteklosti silovit odpor vsakemu, ki je prišel prek Gorjancev ali Kolpe z mečem ali puško. Tokrat pa se prostovoljno vdaja .novi, najhujši ofenzivi: od metliške strani prodira tekstilna industrija, od semiške elektronika. Prvič v svoji zgodovini si ta revna, a plemenita deželica, p želi čimprejšnjo in čimpopolnej-šo — industrijsko okupacijo.
Ljubo
Dve pomembni in težki nalogi:
Izvoz in izboljšanje koeficienta obračanja
že v dveh zaporednih številkah »ISKRE« smo poročali o obširnih razpravah razširjenega kolegija o izvozu v I. 1964, o izvoznem planu za prihodnje leto, o planu uvoza za 1. 1965 ter o nujnih ukrepih za izboljšanje finančnega stanja podjetja.
Hkrati z razpravo o izvozni dejavnosti ISKRE v prihodnjem letu je tekla razprava tudi o planu uvoza reprodukcijskega- materiala v letu 1965. Glede na pogoje in : možnosti je. bilo kazno, da -je plan uvoza v predvideni "Višini odločno previsok, kar, je dokaz, da so po tovarnah planirali povsem nerealno,
' ne' v skladu s tem, kar bomo dosegli ob najboljših izvoženih uspehih. Zato je kolegij izbral komisijo, ki bo uvozni plan znova prerešetala in prilagodila dej anskim potrebam in možnostim, ki jih bo za uvoz reprodukcijskega mate-jriala ustvarilo 'izjjblnjevanje izvoznih obveznosti.
Nadalje je razširjeni kolegij razpravljal o kritičnem finančnem položaju podjetja in o nujnih ukrepih, ki naj bi ta položaj bistveno in čimprej izboljšali. Predvsem je nujno,- da si ..vse strokovne sile prizadevajo za realizacijo proizvodnje zlasti tistih artiklov, ki Jih bomo izvažali v letu 1965. Ta del proizvodnje mora imeti'absolutno prednost.
Prav tako morajo vsa razpoložljiva. devizna sredstva biti predvsem namenjena tovarnam,-ki največ delajo za izvoz, ostalim pa šele, ko so pokrite potrebe prvih.
Za realizacijo predvidenega plana proizvodnje v letu 1965 morajo • vse tovarne doseči, planirane’ koeficiente obračanja tako, da bo podjetje ustvarilo povprečni koeficient obračanja 2,45, izračunan, na lastno ceno izdelkov. i Ustaviti 1 je nujno treba vsakršne investicije, tuidi lete iz lastnih sredstev in s tem- v .zvezi razveljaviti ustrezne pogodbe, prav tako pa tudi ustaviti vse rekonstrukcije na področju komunalnih bank v Novem mestu in Kopru.
Finančni sektor in PSO morata poskrbeti- za tekoče vlaganje mandatnih tožb, zlasti pa za takojšnje vlaganje tožb za zapadle faktur?.
Pogodbe za uvoz opreme morajo biti natančno definirane, sicer jih ne bo možno realizirati.
Ustrezne službe na razširjenem kolegiju sprejete sklepe že izvajajo v želji,■ da bi kar čimprej dosegle znosnejše finančno stanje. Seveda pa je hkrati nujno, da skuša sleherni član kolektiva pri svojem delu poslovati čimbolj racioalno, gospodarno in v znamenju varčevanja, kajti tudi to v nemajhni meri lahko pripomore k boljšemu gospodarjenju.
Tudi priučeno delo zahteva vestnost In natančnost. Slika kaže delo na stružnici v produkciji »Elektromehanike«
K članku „Proizvodnja kranjske tovarne v septembru“
jev, ki nam jih Semič «e dobavlja po naročilu. Zaradi tega so zaostala nekatera naročila, .ki bi morala biti že izvršena!«
V zvezi's tein je uredništvo prejelo iz Semiča naslednje pismo:
¿Naša . tovarna--je -izvršila
l^urnulativni ‘ -g--mesečni pl^n; telefonskih kondenzatorjev s 123,32 %. Iz tega je razvidno, da smo vložili maksimalne napore v proizvodnjo, da zadostimo potrebam odjemalcev. Znano nam je, da je prišlo v kranjski tovarni tjo zastojev, zaradi pomanjkanja telefonskih kondenzatorjev, vendar smatramo, da smo storili vse, da bi se čimbolj približali njihovim - potrebam-V ilustracijo navajamo primerjalne številke, ki naj slu» žijo le k razčiščenju mnenj. Kranjska tovarna je prijavi-. ja: .za letošnje leto 92.900 tel. kondenzatorjev. Na podlagi te količine je bil tudi izdelan naš materialni bilans in zagotovljen uvozni material. Tovarni v Kranju smo do 30. 9. 1964 že dobavili 98.028 tel. kondenzatorjev, torej smo njihovo naročeno količino že Svršiji. 'Dodatno je tekom
Kljub" temu smo zadevni material naročili. Dobave materiala so bile silno neredne, tako da je-naša proizvodnja, telefonskih kondenzatorjev; večkrat stala; -enkrat; celo mesec dni. Do sedaj smo dobili iz uvoza približno 60 %' naročenih količin. Pri 1 taki -situaciji: ise nismo .mogli- dr-, žati zahtevanega asortitnaha, kljub temu, da smo takoj po prejemu delali tudi v nočnem času in ob nedeljah.
Iz navedenega je razvidno, da smo se potrudili da oskrbimo proizvodnjo i Kranju, kolikor najbolj moremo. Da se .pa to ni zgodilo, so krive navedene težave, katerih v našem okviru ne moremo rešiti.« ... |	- Direktor:
Franc Košir
-Pripomba uredništva: Dopis iz Semiča jasno nakazuje, zakaj tel. kondenzatorjev m\ bilo v pravem času na razpolago, nasprotno pa .poročilo »Elektromehanike« na kratko omenja le 'težave MTC zaradi nerednih dobav; iz Semiča. Analiza kaže, da je. kranjska tovarna prenizko planirala,, zato so bila potrebna dodatna naročila.
Ta ugotovitev je važna zato, da bodo bralci pravilno 'seznanjeni s težavami, in od-kod le-te izvirajo! .:'
Nova hala v Semiču, kjer navijajo styrofiexne kondenzatorje
Šolanje kadrov in VTŠ - Kranj
V 37. številki glasila »Iskra« navaja pisec INJU pod naslovom PROBLEM STROKOVNIH KADROV ZA TELEFONIJO več mnenj o študiju ih organizacij-1 ski obliki VTŠ. V 38. številki pa smo brali pojasnila ing. F. F. k zadevnemu dopisu. K obema člankoma 'želim:'dodati nekaj svojih misli.
O potrebi šole menim, da ni odveč govoriti, ko pa vendar ~stalno iščemo nove kadre, ki naj , odgovarjajo industriji. Od današnjih delavčev, mojstrov in tehnikov, ne moremo pričakovati, da bi.' s j svojim trenutnim znanjem lahko stopili za avtomatske stroje in' jim \ bili
aš razgovor
Na vprašanja odgovarja Srečko Pavel, predsednik de-. lavskega sveta DE Lipnica, rojen leta 1933. Njegove funkcije v organih upravljanja segajo v dolgo vrsto let, prav tako pa je vneto sodeloval v dr užben o -p o 1 i t i č n ih organizacijah. Kot mojster montaže je dobro poznan ne le z delom tega oddelka,- pač pa z vso' problematiko obrata v Lipnici.
VPRAŠANJE: Kakšni, so odnosi med matično tovarno v Kranju in obratom v Lip-sici?
ODGOVOR: Odnosi so v .redu. Nekaj pa-se mi ždi,
; in ne samo meni, namreč —premalo imamo' kompetenc. Delavski svet obrata nima takorekoč dru-' gega dela, kot da potrju-’ je tisto, o čemer .razpravljajo v Kranju, oz. je postavljen samo pred dejstva.
VPRAŠANJE: Ali -■ ste dovolj - seznanjeni o gospodari skem stanju obrata?
ODGOVOR: Po pravici povem, približno točno vemo le .o nekaterih številkah,
: o findačnem stanju obrata pa ne vemo dosti; Menim, da bi bilo prav, da bi v Kranju vodili: naš
■	obrat tako, kot so ga v dobi poskusne proizvodnje. Takrat smo res poznali obrat tudi s finančne p'Iati. Dobro bi bilo, da' bi imeli nekaj kompetenc tudi nad skladi- Laž-
■	je bi sp znašli, ko imamo i; toliko problemov. Tu mislim 'stanovanja, družbe-no-politično delo ipd.
'VPRAŠANJE: Kakšna problemi vaš najbolj tarejd? ODGOVOR.: Problemov na kupe, toda težava; ki. nas. .najbolj tare je tale: večmesečno pomanjkanje dela, toda ne po naši krivdi. Vedno je kai narobe. Ko ■
mislim, zdaj smo pa ha konju, pa se spet zatakne: enkrat zaradi materiala, drugič zaradi premajhnih naročil, tretjič zaradi ne-prekontroliranih konstrukcij, katerih izdelava se večkrat vleče kot povest o »Jari kači« Menim, če bi bil konstruktor stimuliran na naš obraf, bi bili nekateri iisdelki stekli dosti prei.
koš, tako takrat, kó delujejo v redu, kot tudi takrat, ko se kaj zatakne. Vzdrževanje jé namreč toliko važno kot obratovanje. Dokaj poučno je npr. slišati, da, ko se naše železarne opremljajo s sodobnejšimi napravami, nekateri naši strokovnjaki načrtov njihovih pogonskih mehanizmov in avtomatike niti »citati« ne zmorejo. Da, to je doba avtomatike, to je tempo, ki mu še ne sledimo.
Industrija si'želi predvsem ljudi, z razvitim praktičnim čutom, ld pa ne sloni na izkušnjah i cehovskega tipa, pač pa ima osnove v jasni sliki postopkov — v. teoretični predpripravi.. S tem mislim ■ 'tole: če naš mojster, obratovodja, planer, . tehnolog ve, dalje. trafo pločevina trša od dinamo' pločevine, mora tudi vedeti: zakaj!, sicer se bo požvižgal na predpis. in rajši štarical mehkejšo naprej.
-Gre torej za profil kadrov, ki naj jih' dobimo iz VTŠ. Pisec članka ne želi imeti opravka s prvostopnimi strokovnjaki’ ki naj bi jih dala univerza. O tem smo 'dovolj čitali in slišali na skupščinah .Zveze študentov, univerzitetnih organov itd. Iz VTš naj bi izšli boljši kadri. Po najmanj triletnem študiju - in vzgoji pod vodstvom pedagogov s solidno praktično podlago, naj industrija dobi ljudi, sposobne vpeljati se,-v délo, ki še bodo nato še sami izpopolnjevali, česar danes še ne moremo zahtevati od ljudi z 'Zgolj prakticističnim
gledanjem na svoje. , deio in delo drugih. Po naših obratih, servisih, laboratorijih imamo trenutno dokaj ljudi s srednjo ali podobno izobrazbo, )d ,$i, želijo izpopolnitve.' Ti naši sodelavci vsak dan spoznavajo, da jih razvoj prehiteva — tem ljudem je treba omogočiti izobraževanje na višjem nivoju.
VTš naj zgradi -tudi most med miselnim in ročnim delom. V obratu je človek s teorijo, kot edino osnovo znanja, precej časa zgolj klovn, v posmeh marsikomu, čeprav -on temu-ni kriv! .— Strokovnjak z bolj praktičnim znanjem pa bo'kos tudi še tako radovednim sodelav-; cem, s.-..čimer bomo dosegli tudi prenos znanja ali vsaj-interes ža znanjem, ki • je' osnova napredka in, če ho-' čete obstoja sploh.
Glede' Specialnosti — profila'. kadrov ' menim, da bi bilo treba ' misliti na strojnem oddelku VTŠ na energetiko, strojegradnjo, fino-mehaniko, na elektro oddelku VTš pa na energetiko, prenos, telekomunikacije, avtomatiko in industrijsko elektroniko. Celotna shema pa je seveda močno odvisna od števila kandidatov in njihovih zahtev.
O tem bi bilo potrebno bolj jasno- spregovoriti tudi v akviru ISKRE, če pomislimo, da se snuje nekako pol Iskrina pol zunanja STš, podobno pa bi bila zasedena tudi VTš. S podobnimi problemi, to - je financami, prostori in učnimi načrti, se ukvarja! že sedaj naš šolski center, ki bi s temi ustanovami samo še pridobil na ce- ! lovitosti svoje dejavnosti; pa tudi na odgovornosti. Poleg
..(Dalje na 8. strani)
V 40. števijki glasila »Iskra* od 15. oktobra je bilo v poročilu kranjske tovarne omenjeno med drugim tudi tole:' »Skozi ves mesec smo' bili brez nekaterih kondenizator-
leta kranjska tovarna naročila pri nas še 36.014 kondenzatorjev, ža kar smo morali vložiti pri Jugobanki dodaten devizni zahtevek, ki pa je bil, odbit, '	.
Odgovarja direktor Anton Seljak
(Nadaljevanje s 1. strani)
kontaktnimi zakovicami in drugimi deli iz serijske proizvodnje.
Kakšen bo zaključek poslovnega leta za vašo tovarno?
Zaključek poslovnega leta, ocenjevan po izvršitvi proizvodnega plana bo, kot v prvem polletju nezadovoljiv, vendar pa kljub temu računamo, da bomo dosegli za SO % večjo proizvoda jo od lanskega leta. Finančni rezultat pa se bojim, da nam ne bo omogočil niti pokritje vseh obveznosti. Tovarna ima namreč samo obveznosti do anuitet 207 milijonov din in le cca 70 milijonov od tega, bomo lafiko krili iz amortizacije, i
Tovarna v Novi Gorici je edina tovarna podjetja ISKRA, ki je močno obremenjena ' z zveznim prometnim davkom. Ta ji je bil v letu 1962 še za 50% povečan in od takrat je kolektiv vseskozi v zelo neugodni finančni situaciji.
Kakšne ukrepe nameravate pri vas podvzeti za čimprejšnji prehod na 42-ur-ni tednik?
Glede prehoda na 42-urni tednik je-upravni odbor tovarne v Novi Gorici pod vzel že vrsto ukrepov, ki naj bi nam olajšali prehod na 42-umi tednik. K temu bodo znatno prispevali tudi novi specialni stroji,'Tei’ jih bo tovarna V prihodnjem letu dobivala.
Kakšni so bili povprečni OD v prvem polletju id kakšni bi morali biti po planu, ter kje leže razlogi za nastalo razliko?
Povprečni osebni dohodki, doseženi v prvem polletju so bili 32.254 din, planirani pa 40.240 'din. Tovarna v Novi Gorici je v prvem polletju dosegla najnižje osebne dohodke od vseh poslovnih enot. Vzrok leži .predvsem v slabem proizvodnem rezultatu, ki smo ga v prvem pot letju dosegli. Doseženi proizvodni rezultat nam nidovoljeval večjih izplačil osebnih dohodkov. Kljub temu pa smo izplačilo osebnih dohodkov, v odnosu na realizacijo fizičnega obsega proizvodnje, presegli za 2%. To pa zato,, ker se je število zaposlenih že v prvem kvartalu povečalo za 2%. Računali smo namreč', da se bo oskrba Z reprodukcijskim materialom izboljšala in nam omogočila bolj uspešno izvrševanje proizvodnih nalog.
Kaj lahko poveste o vaših notranjih problemih v tovarni in kako jih rešujete?
Ker je tovarna v Novi Goriči ena najmlajših tovarn ISKRE, ji seveda ne manjka notranjih problemov in težav, posebno tistih težav, ki nastopajo pri tako hitri rasti kolektiva in proizvodnih nalog, ki se kolektivu nalagajo. - Utrditev organizacijske strukture in dvig strokovnega nivoja vodilnih delavcev v proizvodnji, smatramo’ za
problem, ki ga moramo naj- ustanovitev lastne obratne hitreje rešiti. Povečati mora- ambulante. Sedaj, ko smo te mo število strokovnega kad- pogoje — 500 zaposlenih — ra v pripravi dela in drugih izpolnili, iščemo zdravnika, tehničnih službah. Iz naše za katerega pa žal nimamo pomožne orodjarne pa mora- stanovanja, mo napraviti orodjarno, ki bo Za prehrano skrbi naša re-krila, ne le naše potrebe po stavracija, ki nudi kolektivu, vzdrževanju orodij, temveč razen toplega obroka v dobo v stanju izdelati tudi pre- poldanski in popoldanski eejšen del novih orodij. izmeni, tudi kosilo.
Navedenim problemom smo K reševanju stanovanjske posvetili vso pozornost. V problematike pa v letošnjem teku sta dva tečaja za vodil- letu ne bomo mogli prfspeva-ne delavce v proizvodnji, ti niti enega stanovanja, ker Upravni odbor je sprejel več nimamo za to potrebnih sklepov v zvezi z izvajanjem sredstev, čeprav je stana-organizacijskih predpisov. Že vanjska problematika kolek-od sarrie ustanovitve tovarne tiva zelo- pereča, pa smo posvetili vso skrb	a H menite, da lahko naš
Štipendiranju strokovnih kad- časopis odigra pozitivno vlo-rov, ker smo se zavedali, da g0 pri obveščanju vaših plaši bomo te samo na tak na- nov kolektiva* o problematični lajhkp zagotovili.	ki tovarne in pri reševanju
"Kako pri vas skrbite za te problematike? vaše zaposlene, za njihovo Menim, da bi nas časopis zdravje, stanovanja, in do- lahko znatno pripomogel k bro počutje na delovnem obveščenosti članov kolektiva Športna srečanja, ki so korist, kat je jasen dokaz, mestu? V mislih imam zdrav- o problematiki tovarne, to bi prek poletja zamrla, so zo- da je treba vložiti še precej stveno in stanovanjsko pro- bilo tudi zelo potrebno, ven- zaživela v jesenski sezo- truda, če hočemo biti vsaj.
Devetmes	eona pn Plan	oizvodnji Izpolnitev	t
Tovarne	V 000	v 000	. %
Elektromehanska	9,811.689	9,947.938	101/
Instrumenti	757.719	860.744	114
Avtoelektrika	6,604.900	4,792.810	72
Motorji	1,009.263	956.823	95
Avtomatika	4,520.199	5,297.390	117
Elementi	3,599.595	3,822.212	106
Naprave	910.078	922.584	101
Elektronika	1,029.490	1,060.676	103
Aparati	Z,265.296	2,315.108	10Z
Kondenzatorji \	1,508.000	1,534.085	102
Polprevodniki	582.428	872.283	150
Usmerniki	651.725	571559	88
Mikron	138.000	143525	— g
Skupaj	33,388.482	33,097537	99
Športna srečanja v Novi Gorici
ni. Precej živahno delujejo enakovredni partner najbolj-
blematiko, rekreacijo, pre- dar tega nismo znali v do-
hrano (topel obrok).	voljni	meri izkoristiti,	Pre-	strelci, sadisti in zadnje ča-	šim. Sahisti	igrajo za naslov
Tovarna ima v svojem ob-	prican	sem, da bo za v	bo-	^ jg nogometaši. 1	najboljšega	šahista tovarne,
močju ambulanto, žal pa je doče naš org.-kadrovski sek- Strelci,’ki. so tekmovali v Sindikalna podružnica je že ta obratovala samo nekaj	za	to poskrbel.	ligi tekmovanja in se uvrsti-	razpravljala	o .nagradah za
mesecev. Zdravstveni dom	Vaše	' posebne želje	za	li na drugo mesto v svoji	najboljše, predvideva pa tu-
— Nova Gorica nam še ni objavo:	x	skupini, so se v nedeljo sre- di podelitev pokala,
določil I drugega zdravnika. Želim samo to, da bi v pri- čali z zmagovalci te skupine Naši nogometaši nimajo PTejšnji je namreč, zaradi	hodnjem letu bili v stanju	strelske	družine	»Matija	take	sreče kot strelci	in ša-
preobremenjenošti, prenehal	realizirati naš proizvodni pro-	Verdnik«	z Jesenic	in ,iz-	histi.	Srečanja niso	tako
z ordinacijo. Sami pa do za- gram, ker bomo s tem rešili gubili za 49 krogov. Tudi pogosta, čeprav so njiho-četka letošnjega leta še Hi-	vrsto drugih, za naš kolektiv	prejšnje	prijateljsko sreča-	vi rezultati dokaj	dobri;
smo izpolnjevali pogojev za	perečih vprašanj.	nje se je	končalo v	njihovo	saj	so v letošnjem	letu
Osvojili' kar dva pokala. Te dni (22.10.1964) so prišli zopet na račun, saj so odigrali tekmo s solidno enajsterico ZZA. Srečanje so zaključili v svojo korist, čeprav se je poznala prehitra utrujenost in slaba povezanost enajsterice. Tekma je bila živahna in odigrana v športnem, duhu, žal, da se je morala večina gostov takoj po tekmi vrniti, saj bi lahko v prijetnem pomenku 8|§ dobri kapljici izmenjali! mišljenje o nadaljnjih srečanjih.
Za dokaj pestro športno udejstvovanje set moramo zahvaliti predvsem sindikal-1 hi poejružnioi tovarne, ki organizacijsko, moralno iri, materialno podpira naše športnike.	-br-
Delo in pomen Mednarodne elektrotehniške komisije
(Nadaljevanje s 3. strani)
2.	v aktivnosti, ki se nanašajo na standardizacijo elektrotehniškega materiala v pravem pomenu besede, vključno tudi študij problemov električnih svojstev materiala za električne aparate in stroje, poenotenje njihovih karakteristik in metod preizkušanja, njihove kakovosti, zanesljivosti ter tistih dimenzij, ki zagotavljajo zamenljivost' električnih aparatov in strojev.
Delo Mednarodne elektrotehniške komisije poteka prek nacionalnih komitejev, v katerih morajo biti zastopani proizvajalci in porabniki električne opreme, t^j. šole, strokovna združenja, ustanove za standardizacijo in državni Organi ter elektrogospodarska podjetja. Trenutno je v tej komisiji včlanjenih 38 držav, ki pomenijo 80% vsega prebivalstva na zemlji. Naša država sodeluje v komisiji od 1. 1953.
Komisijo upravlja svet, katerega sestavljajo predstavni, ki vseh včlanjenih držav, med. tem ko je izvršilni komite sestavljen iz predstavnikov devetih nacionalnih komitejev, katere za dobo 6 let voli svet komisije.
Vse tehnično delo komisije poteka v okviru tehniških od. borov, katerih je prek 100 in te tako, da so Mednarodni
sekretariati posameznih odborov poverjeni nacionalnim komitejem. Delo pri sprejemanju mednarodnih specifikacij, oz. priporočil pa je na kratko takole: najprej izdelajo predlog (navadno ga pripravi nacionalni komite v katerem je sekretariat odbora). Ta predlog pošljejo prek centralnega urada 'v Ženevi vsem nacionalnim komitejem da le-ti dajo v določenem roku k njemu svoje pripombe, Prav tako vse te pripombe razpošljejo vsem nacio: nalnim komitejem, da bi se tako lahko zainteresirani spoznali tudi z mnenji posameznih nacionalnih komitejev. Potem na zasedanju tehniškega" odbora, na katerega So povabljeni predstavniki vseh nacionalnih komitejev, razpravljajo o posameznih točkah dotičnega predloga' in sklepajo. Na. takšnih zasedanjih torej ni predavanj, ki bi jih prisotni poslušali in o njih razpravljali, temveč celotno delo poteki izključno v razpravi, v katero posegajo vodilni elektrotehniški znanstveni delavci in strokovnjaki z vsega sveta in rešujejo vsa sodobna elektrotehniška vprašanja.
V ^kolikor na zasedanju ne pride do soglasja) izdelajo na osnovi sprejetih sklepov dokončni predlog in ga pošljejo nacionalnim komitejem, da
v teku 6 mesecev le-ti dajo svoje soglasje. Za sprejetje predloga mora dati soglasje najmanj štiri petine nacionalnih komitejev in če je ta .pogoj izpolnjen, potem izdelajo dokončno redakcijo predloga in sicer v francoščini in angleščini in le-Ea končno izide kot mednarodno priporočilo-
Takšnih priporočil je doslej Mednarodna elektrotehniška komisija'izdala že nad 200, in sicer z vseh področij elektrotehnike. Priporočila so nato osnova za izdelavo nacionalnih standardov in predpisov v državah, članicah. S tem je v največji meri zagotovljeno soglasje med posameznimi nacionalnimi standardi, kar je zlasti pomembno glede vedno močnejše mednarodne izmenjave izdelkov in delitve dela.
S tem. v zvezi je vsekakor zanimiva ugotovitev, da industrijsko razvite države kažejo veliko zanimanje za delo IEC in pošiljajo na zasedanja tehničnih odborov številne delegacije, medtem ko na drugi strani tudi svoje, že obstoječe Standarde in predpise vedno boij usklajujejo s priporočili IEC.
Naša država si prizadeva* da bi prek svojega nacionalnega komiteja — JEK — čim boij aktivno sodelovala v delu Mednarodne elektroteh-
ZAHVALA
Ob prerani smrti mojega očeta
FRANCA TIŠLERJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz oddelka za družbene službe in »Kontaktorji« za podarjene vence in izraze sožalja.
Iskrena hvala vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Marija Tišler
niške komisije, medtem ko je najtesnejše tudi sodelovanje nacionalnega komiteja in njegovih tehničnih odborov ter Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo in se jugoslovanski standardi s. področja elektrotehnike v načelu izdelujejo v soglasju s priporočili IEC.
Dipl. ing. France Mlakar
Devizna problematika uvoza
Mi
(Nadaljevanje s L strani)
tel j e v inozemstvu, kljub temu, da nismo imeli zadosti deviznih sredstev» Pri tem gre za nerazumljive ukrepe in razloge s strani teh podjetij z izgovorom, da šo bila prvenstveno 'obvezna izvršiti izvozne naloge, ne glede na to, da so domači proizvajalci v večini primerov ostali brez surovin (barvna in črna metalurgija.) V takih primerih smo seveda iskali- surovine v inozemstvu in pri' tem ugotavljali, da . smo imeli možnost uvoziti iste. materiale, ki sb jih naša podjetja izvažala. Pri tem niti ni bistveno, da. so nam takšen način nabave svetovali celo domači izvozniki, ne glede na 'dosežene njžje cene pri izvozu in višje' pri uvozu. Da so take razmere nerazumljive, ekonomsko neutemeljene in moralno nevzdržne, mislim, da ni treba posebej poudarjati. Da je bila težava še večja, je treba povedati, da banka ni imela zadosti likvidnih sredstev za redno plačilo odobrenega in uvoženega materiala.' Zaradi tega so nam inozemski dobavitelji pričeli ustavljati nadaljnje dobave materiala, '
, Za rešitev , tega problema je banka postavljala pred podjetja nujno zahtevo po realizaciji planskih izvoznih obveznosti. Znano je, da tudi naše podjetje ne izvršuje svojih obveznosti do izvoza. Zato je bila banka mnenja, da je treba ustaviti vsako nadaljnjo nabavo materialov iz uvoza za komple-tiranje artiklov za domače tržišče; sprošča pa nam uvoz za artikle, namenjene izvozu. ■V takšni situaciji »mo • se znašli ob zaključku 3. kvartala, in sprememb do konca leta ni pričakovati. Jasno je, da se tovarne ne morejo, omejiti samo na proizvodnjo za izvoz, saj bi v tem primeru morale prenehati svojo proizvodnjo -za 90%, nekatere pa celo. v celoti prenehati, ker proizvajajo le za domače težišče, isto je s kooperacijo dragim finalistom (avtoelektrika, elementi, instrumenti).
Takšna situacija nam. narekuje trezno presojo naših zmožnosti za leto 1965. S strani banke in drugih merodajnih forumov nam je bilo jasno povedano, da večje kvote deviznih sredstev, kot smo jih imeli na razpolago v letošnjem letu, ne moremo -pričakovati. Devizno samofinaheiranje sloni sicer na izvozni realizaciji, ki pa iz razumljivih razlogov v. Iskri še ne more pokriti potreb po sredstvih za uvoz surovin in artiklov, ki jih na domačem tržišču ni zadosti oz. jih sploh ni- Pokrivanje teh potreb pomeni čimprej povečati izvozno realizacijo do maksimalne možne mere, ali pa ukiniti in -omejiti tisto proizvodnjo za1 domače tržišče, ki zahteva še ‘relativno visok odstotek uvoz-, nega materiala, To slednje
pomeni sicer pustiti nekatere kooperante in finaliste brez nujnih 'sestavnih delov ih jih orientirati na uvoz v celoti, kar ekonomsko gledano nima svojega opravičila. še manj pa lahko to opravičimo danes, ko vemo, da nam v splošnem-primanjkuje deviznih sredstev.
Povečati, izvozne možnosti pa pomeni intenzivno vlaganje sredstev v osvajanju novih tržišč. Intenzivnost tega osvajanja v . ieiih od ,1960— 1965 se kaže v naslednjih indeksih; |3j
Leto	Index
1960	100
1961	159
1962	231
1963	323
1964 plan	423
Dvomim, da je hitrejša stopnja močna in opravičljiva, saj je znano, da so. razlike med domačimi prodajnimi cenami in izvoznimi — občutne! Pri današnjih izvoznih instrumentih je razumljivo, da predstavlja to vprašanje 'ključno problematiko vsakega podjetja. Ustvarjeni dohodek si podjetje deli na OD vseh elanov, je jasno, da čina čistega dohodka tudi merilo k za ekonomično - proizvodnjo in odloča o višini. OD vseh članv, je jasno, da se vsako .podjetje hori za Sim večji čisti dohodek.
Težko je verjetno, da bi podjetje lahko realiziralo izvozne obveznosti prek teh meja in pri tern prikazalo gospodarsko izgubo. Pri tem je seveda treba upoštevati razlike v tehnični opremljenosti naših in inozemskih proizvajalcev, cene osnovnih surovin, kooperantskih uslug itd. Večina naših podjetij je v tem položaju in Iskra pri tem prav gotovo ni izjema.
Problematični v električni
(■Nadaljevanje s. 3. strani) '.
Na kakšne težave naletite pri svojem delu? -
Težav . pri delu je Veliko. Predvsem bi opozoril na izredno slabo in nekonstantao kvaliteto .surovin in polizdelkov. Vsi napori za čim boljšo ¡Selekcijo na'vhodu v tovarno so pa vezani na več faktorjev (neplačane fakture> premajhni potrošniki, prevelike tehnične zahteve itd.)* ki nam to omejujejo in povzročajo v nadaljnji proizvodnji velike težave.
V	čem menite, da ste pri svojem delu dosegli največji uspeh oz. neuspeh?
V	kontroli j,e težko govoriti .o uspehih oz. neuspehih,, ker se le-ti dnevno ponavljajo.
Kako je s kadrom v tehnični kontroli pri vas?
Kadrovska vprašanja rešujemo v okviru možnosti in
Predvsem vemo, da je tehnična opremi jenost naših tovarn izredno slaha, da so pogoji dela .slabši, da so domače surovine dTažje - itd.
V naslednjih letih bo treba predvsem obvladati vse omenjene probleme, kaf pa m nemogoče. Jasno si je treba začrtati pot nadaljnjega osvajanja tujih tržišč 'in si zagotoviti'v naslednjih nekaj letih zadostno .količino izvoznih artiklov, ki bodo kva--litetno in po ceni v stanju konkurirati- inozemskim proizvajalcem, ter tako,'-, dobiti potrebno vsoto deviznih sredstev za uvoz potrebnega repromaterjala. Pri tem' gre predvsem za. preorientacijo izvoza na zahodno in konvertibilno. področje in uvoza iž vzhodnih tržišč. Možnosti so brez dvoma še velike, treba jih bo čimprej osvojiti in realizirati. V letu 1965. bomo brez, - dvoma ostali še vedno v izrednih težavah glede oskrbe z zadostnimi količinami 9 tako domačega kakor tudi. uvoznega materiala. V tej situaciji se je treba zavedati, da zagotovitev uvoznega materiala zavjsi od izpolnjevanja naših izvoznih obveznosti, se. pravi, od lastnih deviznih sredstev,, .od uporabe materiala iz vzhodnih držav, kjer so nam de-,, vize lažje dostopne — in jasno, tudi od izpolnjevanja. naših proizvodnih nalog. Na-sloniti se na lastne sile, pomeni v tem času edini realni izhod iz težav, ki se jih danes moramo v polni meri zavedati. Brez visoke produktivnosti, dobre kvalitete, solidnih dobavnih pogojev ni povečanega izvoza, brez slednjega pa ne smemo pričakovati bistvenih olajšav pri odobritvi deviznih sredstev za uvoz reprodukcijskega materiala.
so merilci
Obvestilo
V skladu s programom dela samoupravnih or-ganov podjetja »ISKRA« Kranj, ki je bil sprejet na 3» seji DS podjetja »Iskra« Kranj, organizira organizacijsko kadrovski sektor podjetja prek šolskega centra podjetja »Iskra« Kranj — krajši seminar s področja f
OPERACIJSKEGA RAZISKOVANJA.
Za predavanja smo naprosili znanega znanstvenika na tem področju prof, dr. Alojza Vadnala, rednega profesorja ekonomske fakultete v Ljubljani.
Cilj predavanj je v tem, da v kratkem čas« seznanimo vodilne delavce našega podjetja s praktično uporabnostjo SREDSTEV OPTIMIZACIJE, ki bodo v perspektivi lahko služila kot instrument za formiranje poslovnih odločitev in poslovne politike»
L Predavanja bodo v Kranju v šolskem centru podjetja dne:
29.10.1964	od 17?-19. ure
5.11.1964	od 17.—19. ure
12.11.1964	od 17.—19, ure
19. m 1964 od 17.—19, ure
2. Predavanja bodo v Ljubljani v Šolskem centru na Linhartovi pri tovarni elementov, dne:
30.10.1964	od 17,-19. ure
6.11.1964	od 17—19. ure
13,1L 1964 od 17—19. ure
20.11.1964	od 17.—19. ure
26.11.1964	od 17—19, ure
Nadalje namerava organizacijsko kadrovski sektor po teh informativnih predavanjih organizirati redna tromesečna^predavanja za tisti krog ljudi — ekonomistov, inženirjev in ostaUb, ki se bodo praktično bavili s temi problemi v podjetju in tovarnah ISKRE.
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
nag raj c: val no politike, Ker se" problematika pojavlja v določenih intervalih, jo tudi tako bolj ali manj uspešno rešujemo. Trenutno imamo velik problem z merilci v električni meriinici in kemiki.
Ali je v sedanji obliki organizacije tehnične kontrole mogoče samostojno odločanje kontroli brez zunanjega vpliva?
Samostojno odločati, brez .zunanjega vpliva o kvaliteti hi mogoče, ker moramo upoštevati množico različnih objektivnih in subjektivnih čini teljev.—
Dopisujte v
»Iskro«
NASLOV UREDNIŠTVA: KRANJ, TAVČARJEVA 43
Sklepi 3. seje DS tovarne za elektroniko in avtomatiko Ljubljana — Pržan
(15.10.1964)
® Delavski svet je potrdil predlog Sveta obratne ambulante -in Upravnega odbora tovarne za uvedbo interne prisilne uprave v obratni ambulanti in sprejel sklep, da se uvede prisilna uprava. Svet obratne ambulante utemeljuje svoj predlog s tem, da sedanja situacija v ambulanti he garantira normalno gospodarsko poslovanje, zato naj prisilna uprava to stanje sanira in uredi. Za prisilnega upravitelja se imenuje tov. Ivanko Kukovec,
® Pri nagrajevanju po uspehih predlagamo, da se za izpolnjevanje plana upošteva namesto mesečnega operativnega plana izpolnjevanje mesečnega dinamičnega plana, ker nam le-ta zagotavlja realizacijo letnega proizvodnega piana. _
® Z namenom, da se izboljša disciplina v tovarni in zmanjšajo odsotnosti zaradi bolezni, predlagamo, da se poleg obračunske postavke in spremenljivega dela vračuna kot stimulans še 2000 din, kar pa se izplačuje po naslednjih kriterijih:
— poleg spremenljivega dela se delavcu izplača 2000 din, če v obračunskem mesecu -Si
imel privatnih izhodov, zamud in da ni bil bolan,
— do spremenljivega dela je delavec upravičen tudi takrat, če je izostal zaradi privatnih izostankov manj kot 4 ure, odnosno je bil bolan manj kot 4 dni, vendar se spremenljivi del izplačuje samo za ure, ki jih je opravil. Za daljšo odsotnost ima delavec pravico samo do osebnega, dohodka po obračunski postavki in osebnem uspehu.
Organizacij ka služba mora z okrožnico določiti, kateri izostanek se smatra za službeni izhod in kateri za privatni, Sklep velja od 1. novembra 1964 dalje.
ZAHVALA
Ob težki izgubi moje drage, nepozabne mame, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz montaže ploščatih relejev za izkazano pomoč in izraženo sožalje. Francka ZagradiŠnjk ISKRA — ELEKTRO-MEHANIKA — EE Kontaktorji
/
ISKRA — glasilo delovne-ga kolektiva Iskra industrije za elektroroehaniko telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni uredniki Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji; »CP Gorenjski tisk« Kranj
Vodja proizvodnega sektorja ing. Alojz 1 Grčar, je v septembrskem poročilu navedel v problemih montaže telefonskih central, med drugimi tudi tole: »še vedno imamo težave z dobavami sestavnih delov iz produkcije'.«	.
Na vprašanje uredništva, zakaj nismo; izdelali dovolj sestavnih delov, poudarjam, da bi lahko izdelali za montažo telefonskih central več sestavnih delov, če ne bi-imeli stalnih težav s pomanjkanjem določenih vrst reprodukcijskega materiala. Primanjkuje predvsem dekapi-race pločevine skoraj vseh dimenzij.
Dne 5. 9.1964 nismo mogli: dati v delo 49 pozicij Sestavnih delov za MTC zaradi pomanj kanja posameznih dimenzij pločevine in 44 pozicij sestav-, nih delov zaradi pomanjkanja ostalih vrst reprodukcijskega materiala. Tako rti bilo npr. v drugi polovici septemb. na zalogi 1 mm, 1,2 mm, 1,5 mm, 2 mm, 2,75 mm in 3 mm pločevine. Naslednji problem je prepozno izdana - delovna dokumentacija, kar ima - za posledico j »iz rok v roke,«
Šolanie kadrov in VTŠ - Kranj
(Nadaljevanje s 5. strani) tega imamo tudi dokaj solidno opremo in odlično zaledje strokovnjakov praktikov, kar bi bilo treba samo še izkoristiti. S takim, več ali manj ISKRINIM SC, bi se sredstva idealno skoncentrirala in boljšega izkoriščenja si menda ni treba želeti. Vsekakor pa 'bi bilo nujno našo ustanovo čim prej organizacijsko okrepiti in dati polno besedo pedagogom — praktikom!	Božo
da se še ujame določeni termin oz. je dobavni rok MTC občutno zamujen; Kot primer lahko navedem, da je bilo 13 pozicij sestavnih delov za septembrski plan MTC izdanih šele po 10. septembru. Kdaj in pod kakšnimi pogoji morejo biti taki sestavni deli . pravočasno izdelani, si vsakdo lahko predstavlja.
Problematična je tudi dobava polizdelkov za tračnice, katere nam izdeluje Avto-montaža v Ljubljani, ker ima močno zasedene kapacitete na krivilni preši. Dokončna obdelava teh tračnic se vrši pri nas, in to vedno v zamujenih dobaviih rokih. Ta problem bo rešen s skorajšnjim pričetkom obratovanja krivdne preše v obratu za telefonijo
V produkciji je problema-, tično ozko grlo v lakirnici, ki mora, poleg lakiranja vseh sestavnih delov za ostalo proizvodnjo lakirati še velike — obsežne dele in sestave za MTC
Menim,, da so to najosnovnejši vzroki neizvrševanja naših nalog za MTC- ih, da bi s pravočasnim lansira-njem primerno velikih serij, z odgovarjajočim in pravočasno dobavljenim materialom naše zmogljivosti mogli enakomerneje in intenzivneje izkoriščati. Rezultat bi bil brez dvoma večja in kvalitetnejša proizvodnja sestavnih delov.
Rok Žibert
Pripomba uredništva: Ker pogosto dobivamo a pisma članov kolektiva, ki sprašujejo in se hkrati tudi jezijo zaradi raznih zastojev, vabimo vodstvo nabavne službe, da v naslednji številki odgovori, kje so vzroki za - pomanjkanje navedenega materiala^ gospodarsko-planski sektor pa naj obrazloži trditev o prepozno izdelani dokumentaciji Za september.
»DA« in »NE!«
Vprašanje je »kakšno« pisarniško delo lahko normirano, kajti vsako se prav gotovo ne da (možna so druga merila), vendar če imamo zanesljive pokazatelje učinka nekega dela, potem tudi od norme nismo daleč. Seveda se potem takoj postavi' vprašanje, če bi ljudje, ki so vseskozi opravljali nenormirana pisarniška dela, sploh hoteli prevzeti normirana dela, pa čeprav bi na »normo« zaslužili več, odnosno, da bi za več dela, tuid več prejeli.
Za obravnavo tega uvajanja norme v administraciji naj povem primer iz stroje-pisnice ene naših delovnih enot. Takrat, ko sem analiziral njihovo delo, oz. potek njihovega dela, Iti sestoji iz pisanja na stroj določene dokumentacije, ‘sem ugotovil^ (marca 1964)
— da podlage za izpisovanje dokumentacije pritekajo zelo neredno,
- — da je kontrola; podatkov
4X, m
. .— da dodatni časi znašajo 98%. in še marsikaj.
: Vse to nam pove, da delovna mesta nišo oblikovana.
temveč poteka delo na teh delovnih mestih popolnoma »individualno« — stihijsko, vsaka strojepiska pripravlja sebi pogoje za delo (dodatni čas 98%, menim, da dovolj x>ve). Pri tem pa je bil takrat zaslužek teh deklet cca 140, — ia uro. To enoto je stalo takrat samo pisanje enega dokumenta pri tako neurejenih delovnih mestih (snemano ih obravnavano v marcu mesecu 1964) prek 50 din neto (50% preveč). Ker je teh »proizvodov« strojepisk letno okoli 40.000 kosov, sem predlagal uvedbo takih norm, ki bi, koristile tako delovni, enoti (ki je proračunska), saj bi prihranila samo na OD okoli 1,000.000 dih, kot strojepiskam, ki bi z ureditvijo delovnega mesta, priprave in
poteka dela, na podlagi »norme« zaslužile ob 100 % doseganju cca za 20% več, kot takrat dejansko so.
In rezultat?
Dekleta se niso dale prepričati (kajti uspele so prek pravilnika o delitvi OD PSO dobiti nekaj dinarjev na uro več — vendar še premalo, kot izjavljajo), od merodajnih faktorjev, ki jim je hila študija poslana v pregled in ukrepanje, pa vsega, tukaj zelo na kratko povedanega, verjetno sploh pogledali niso, kaj šele prebrali.? Torej — stanje isto, problem isti;?
No, to seveda samo mimogrede.
- Torej: pisarniško delo je in ni možno normirati, težje pa Je uvesti nbitne.
im
Izgubljeni delovni dnevi
Prvo polletje se je v tovarni za elektroniko ih avtomatiko v Pržanu in njenih? dislociranih obratih ; pripetilo 67 obratnih nesreč, zaradi katerih je bilo v 'tem obdobju izgubljenih 1.029 delovnih dni. Največ teh. nesreč se je primerilo pn delu, na poti na
Avtoelektrika: ZZA 2:1 (2:1)
V četrtek, 22.10., se je nogometna enajstorica ZZA pomerila z moštvom Avtoelek-trike iz Nove Gorice. Ob prihodu v lepo .urejeno tovarno So si gostje ogledali tovarniške prostore, za tem pa se odpeljali na športno igrišče jir Miren.
Pred pričetkom tekme je bila majhna slavnost. Igralci ZZA so čestitali in podarili skromno darilo. svojemu srednjemu krilcu .Kosmaču, ki mu je »uspelo« ...zajadrati v zakonski pristan.
Prijatelj md- je večkrat dejal, da sem lahko srečen, ker. ne>¡stanujem v bloku. Našteval-mi jemazno razne prednosti, ki da jih imam,-jaz pa o prednosti nikakor nisem bil tako trdno prepričan; kajti stanovanja v blokih so nova, -svetla in snažna, gospodinjska oprema je že' vgrajena, kuhinja kompletna in moderna — kar moramo drugi kupiti -iz . svojega žepa. Popravila plačuje stanovanjska Skupnost, do službe te popelje prevozno sredstvo mestnega prometa,;-pozimi ih poleti in' tudi v najslabšem vremenu te ne premoči, šola je blizu, menza, vrtec — vse;je pri roki,.
Zadnje čase pa sem precej spremenil . mišljenje o blagodatu prebivanja v gosto naseljenem kompleksu (blokih),
Prvo septembrsko nedeljo sem imel že zjutraj opravek v »naselju«; Zlato polje. Ura še ni bila bšem, toda tako brezobzirnega koncerta še nisem slišal. Iz blokov, ki so obkrožali majhen trg, se je iz raznih stanovanj razlegala radijska glasba, glasno kot na Gorenjskem sejmu, spet drugod so neusmiljeno navijali popevke (verjetno so tam mislili, da delijo milost ■ božjo, ko lahko posredujejo tudi ostalim
državljanom čudovito umetnijo že preživelih popevk). Vsi ti proizvodi kulturnega ponašanja še; posredujejo pri odprtih oknih, da ~je efekt'močnejši in veljava takega stanovalca večja,' če pa komu vse to ni všeč, naj pa zapre okno! Za višek pa je skrbel mladi motorist, ki je z navijanjem plina spravljal mirne prebival-1 oe« v dobro voljo.
In ko sem stanovalko, ki je pred vhodom v stavbo čistila in stepala tepih, vprašal, če je vsako nedeljo tako »veselo«, mi je odgovorila, da so bile marsikatere nedelje še bolj živahne! Povedala je tudi, da so nekatere najbolj glasne posredovalce programa • RTV Ljubljana že v časopis »dali«, vendar ni nič pomagalo.
• Zdaj razumem prijatelja, in kljub ugodnostim, ki sem jih v začetku naštel,-ne bi z njim menjal/kajti nekateri nekulturni uživaloi kulturnih stanovanj, (na Zlatem polju v Kranju in verjetno še marsikje drugje) se vedejo pač tako, da ostalim stanovalcem večkrat popuščajo živci.
Vse kaže, da smo poskrbeli za splošni tehnični, napredek, na vzgojo ljudi pa smo malce pozabili.	I. S.
Po pozdravu in izmenjavi cvetja se je pričela tekma na sorazmerno dobrem igrišču, čeprav je dopoldne deževalo. Že prvi napadi? gostujočega moštva in solidna obramba domačinov s % srednjim krilcem Markičem na_„ čelu je dala. slutiti, da bo tekma zanimiva. V eni izmed odličnih .podaj Mozetič—Nbvak, je slednji po _ napaki .domačega vratarja dosegel vodstvo za ZZA. Ta gol je vzdramil tudi domače napadalce, s katerimi? je imela ožja obramba gostov vse -več in več dela.; Tako je z desne, strani Cotič 'Streljal proti: vratom, kjer je vratar gostov slabo posredoval in že je bilo, 1 1 Ta gol. je zmedel goste-, domačinom, pa da! še večji polet in skoraj v isti minuti so po Grcbišu dosegli .zmagoviti; gol 'in tudi končni rezultat tekme 2:1.
V drugem polčasu so gostje zamenjali tri igralce ter So domačine prisilili zgolj na obrambo. Toda z odlično taktiko domačinov in. .nespretnostjo napadalcev gostov, do do spremembe rezultata ni prišlo, j. .
Po tekmi so gostje obljubili svojim tekmovalnim nasprotnikom prepričljivo ra-.vaužb v Ljubljani. Ali bo res tako? Ta odgovor bomo dobili na povratnem srečanju spomladi/ ko bodo za Sittdi-. kalna moštva zopet ugodnejši vremenski pogoji. Med tem pa naj športni? delavci Iskre razmišljajo o predlogu, ki je bil dan prav po tem- srečanju, da se ob pomoči, vseh sindikalnih organizacij doseže aktivnejša oblika medsebojnega športnega; tekmovanja.
R.	V.
delo, ali z dela, devet delavčev in; delavk pa je izgubilo 141 delbviiih dni zaradi' zastrupitve s hrano v tovarniški menzi.
Med delavci, ki so se ponesrečili,' je riajVeč nekvalificiranih, .8' polkvalificirandh in 13 kvalificiranih, pri delu pa se je največ; obratnih nesieč pripetilo v I. izmeni, medteih ko jih je bilo v II. izmeni precej manj, v TIL izmeni pa je bila v tem Času samo 1 nesreča. ^
Največ delovnih nesreč •— 20 se je zgodilo zaradi nezanesljivega načina dela, 7 nesreč ' zaradi nespoštovanja predpisov HTV; zaradi slabili zaščitnih sredstev so se zgodile 4, ostalim pa so botrovali: neurejeno delovno mesto, slaba organizacija dela, nezadostno poznavanje nevarnosti pri delu, nepazljivost, naglica in utrujenost. .
Kljub | vsem, ukrepom 'in prizadevanju HTV, jjjl je v tovarni solidno organizirano, je 'število nesreč na. delovnih mestih dokaj; visoko in pomeni za tovarno, ki se že tako bori s težavami, precejšnje breme, Takšno \ stanje narekuje še nadaljnje' in dosledno izvajanje HTV predpisov in? tozadevno vzgojo delavcev, saj sama sredstva za zaščitna delovna sredstva — v tej naši tovarni so jih za 1. 1964 planirali v višini nad 5mjlijonov dinarjev — še hišo dovolj, da bi število izgubljenih dhi, zaradi nesreč, čeprav so bile povečini lažje, omejili na minimum.
¿Zaradi nesreč izgubljenih 8(6954.04 dinarjev in zaradi bolezni 106,410.456 dinarjev so . številke o katerih lahko rečemo, da bi j ih v druge namene bolj koristno porabili, zato,je nujno, da slednji izmed 1.583 članov delovnega kolektiva pri svojem delu in na poti na delo, pa tudi sicer resno pazi na svojo varnost.
POPRAVEK
V članku o novi organizaciji komercialne dejavnosti v 41. štev. »ISKRE« se je vrinila neljuba pomota. Pravilno bi se moralo glasiti: tov. Milan čemčec, šef uvoza ZTO.