ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Printing of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZAi SLOVENSKE DELAVCE ? AMERIKI
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. XXXVIII.— LETO XXXVIII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 11, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 7
цШ atckcVi
HUBERT E. LAVELLE
Po mučni bolezni je preminil v nedeljo zvečer v St. John bolnišnici Hubert E. Lavelle, star 46 let, stanujoč na 3830 St. Clair Ave. Delal je pri mestnem ognje-gasnem oddelku zadnjih 24 let, zadnji dve leti kot fotograf. Njegov brat Thomas je umrl pred tremi meseci.
Tukaj zapušča soprogo Vido, hčerki Patricio in Rosemary ter '^ruge sorodnike. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 9.15 uri iz rdinovega Lake Shore pogreb-nega zavoda, 17002 Lake Shore ™., v cerkev sv. Malachi ob ■ uri in nato na pokopališče ^S-ivary.
*
JOHN ВЕСКЕДТ
Pomotoma se je včeraj poročajo, da leži truplo Johha Beckert } pogrebnem zavodu Joseph žele m sinovi na St. Clair Ave., pravil-no bi se moralo glasiti, da leži v
%V0du na 458 E. 152 St., od-
*
f'RANK KOVACH
Danes zjutraj je umrl po dolgi bolezni poznani Prani« ^^®^nik čistilnice Collin-^ Cleaning na Saranac ^	je bil 56 let in je sta-
oval na 22421 Chardon Rd. Tru-° o položeno na mrtvaški oder sredo zvečer ob sedmih v pogrebnem zavodu Joseph žele in inovi, 458 E. 152 St. Podrobnosti
oomo poročali jutri.
*
LOUIS WUCHAK
Prošli petek je nagloma pre-
1 RniVuchak, stanujoč na W17 Waterloo Rd., ki je bil med ovenci zelo poznan. Skoro 40 e ]e vodil trgovino s pohištvom na istem prostoru, kjer se sedaj trgovina poznapih Brod-ic Bros. na Waterloo Rd. Zapu-ea ženo Matildo. Pogreb se je rsil včeraj iz Johnson pogrebne-na Lake View pokopa-
DUH HERMANNA 60ERINGA SE VRAČA V ZAPADNO NEMČIJO
Iz Argentine se je vrnil v Zapadno Nemčijo Adolf Galland, ki je bil pod Adolfom Hitlerjem vrhovni nadzornik nemških zračnih sil. Adolf Galland je po zadnji svetovni vojni pomagal v Argentiniji diktatorju Peronu, da je ta organiziral argentinsko letalstvo. V Zapadni Nemčiji bo prevzel mesto šefa bodoče nemške zračne sile.
če naj se Zapadna Nemčija^'
K AMP
dolgi in mučni bolezni je preminil v Mestni bolnišnici Fred let, stanujoč na • -^^2 St. Rojen je bil v Min-eapolis, Minn. Delal je pri New ork Central železnici.
Tukaj zapušča soprogo Mary, rojena Jerse, hčer Shirley, brata ^ Chicago, 111., in več so-t ,	Pogreb se vrši v četr-
e zjutraj ob 8.45 uri iz pogreb-zavoda Joseph žele in sino-^ 152 St., v cerkev sv. erominja ob 9.30 uri in nato na
pokopališče Calvary.
*
ALMA mismas
Včeraj zjutraj je umrla v Doc-or s bolnišnici Alma Mismas, ro-Зепа Droy, stara 37 let. Stanova-® je na 5627 Highland Rd. Bole-ala je zadnja tri leta in razven ^eh tednov pred božičem, se je ^^hajala v bolnišnici kakih 50 ni. V bolnišnico se je povrnila na božični dan. Tekom druge Svetovne vojne je služila kot ču-^&јка pri Tapco Co., nato je de-a pri General Electric Co. in ua inštruktorica v plavanju v ed Wing kampi in je rešila živ-jenje več osebam. Bila je tudi
oboroži, bo lahko postavila na noge armado pol milijona vojakov. Med temi bo 80,000 letalcev. Važno je povdariti, da bo temu letalstvu načeljeval mož, ki je služil pod Adolfom Hitlerjem in ki je bil poleg Hermanna Goe-ringa odgovoren, da je Nemčija razvila tako letalstvo, s katerim je Hitler upal podjarmiti si svet.
Rusko-francoski pomisleki, bolje rečeno strah pred ponovno nemško oborožitvijo se izraža v tem, da se tako v Parizu, kakor v Moskvi sprašujejo: Kdo pa garantira, da se začetkoma skromne nemške oborožene sile ne razvijejo v splošno oborožitev. Zapadna Nemčija ima 50,000,000 prebivalstva in če se bo kasneje uvedla splošna vojaška dolžnost, kakor pod Adolfom Hitlerjem, bo imel svet zopet račun z armado, ki bo le nekaj manjša od Hitlerr jeve.
Ko se je začel uveljavljati v nemškem letalstvu mladi poročnik Hermann Goering, je na tega vojaka opozoril Angleže Winston Churchill. Churchill je Goe-ringu sledil ves čas njegovega vzpona do maršala in vrhovnega poveljstva nemškega letalstva. Hermann Goering si je izbral za svojega pomočnika Adolfa Gal-landa.
V razvoju nemškega letalstva med končano prvo svetovno vojno in začetkom druge svetovne vojne naj ponovimo nekaj značilnosti: Prvič, da ta razvoj gledamo s prave strani, drugič, da opozorimo na gotove možnosti novega letalskega razvoja v Nemčiji. Nemčija pred Adolfom Hitlerjem, kakor tudi pod njegovo vlado, je neprestano zatrjevala, da gradi letalsko silo izključno za civilne namene. Letala naj prevažajo le civilne potnike, pošto in blago. Tudi nemška letališča da so bila zgrajena strogo kot civilna letališča. Civilni značaj nemškega letalstva in letališč pa je bil le navidezen. V resnici je šlo za najmodernejše nemško bojno letalstvo in vojna letališča. Navadno so bila ta zgrajena pod zemljo. Ko je nastopila druga svetovna vojna, je bil svet priča ogromnemu nemškemu vojnemu letalstvu, pred katerim je trepetala celo ponosna Anglija.
Gre za duh nemškega vojnega letalstva, ki bo sedaj poosebljen v osebi Adolfa Gallanda, ki pa je poosebljenost pokojnega maršala Hermanna Goeringa.
Hermann Goering je poosebljenost nemškega militarizma. Naj omenimo, da je bil med vojnimi zločinci na znani razpravi v Nuerenbergu Goering obsojen na £imrt na vešalih. Goering te sramotne smrti kot nemški maršal ni hotel doživeti. Kljub temu, da je bil v svoji celici najstrožje zastražen, kljub temu, da so skrbno pazili, kaj nnhaja za njega v zappr, amer	ike straže
niso mogle pre^jicciti, da bi se Hermann Goering ne zastrupil. Odkod je prišel strup? Tako se je Goering izognil sramotni smrti na vešalih.
Zapadna Nemčija, ko bo oborožena, bo imela začetkoma 80,-000 letalcev in 1,326 letal. Za svetovni mir ostane vprašanje, koliko časa bo pri teh številkah ostalo.
PRIPETI SE LAHKO TUDI STARIM . . .
Fanny Ennis se je leta 1908 v Londonu zaročila s Johnom Purserjem. Fanny je stara sedaj 69, John pa 73 let. Fanny se je odločila, da ker do poroke ni prišlo in to po krivdi Johna, slednjega toži na plačilo odškodnine.
V	Houstonu, Texas, je bil zdra\Tiik Julius Johnson 57 let navezan na pokojnino. Svoje službe ni mogel opravljati, ker je bil ves čas, torej 57 let, slabega zdravja. Umrl pa je v starosti 97 let.
V	mestu Florence v Italiji je omalmila s tretjega nadstropja 75 letna starka. Padla bi bila na pločnik, da nista tam stala dva moška in sta starko z rokama ujela.
V	mestu Everett, Ga., živi družina Clay^ ki šteje 29 sester, ki imajo 14 polbratov in polsester. Starost teh otrok, namreč 15 bratov in otrok je od enega do 50 let. Očetu je le 69 let.
Za omejitev dohodnine
Mendes-France— Scelba
RIM, 10. januarja — V Italijansko prestolico je prišel predsednik francoske vlade Pierre Mendes-France. S predsednikom italijanske vlade Mario Scelba bo imel dvodnevne razgovore, ki se bodo začeli jutri in nadaljevali v sredo. Predmet teh razgovorov je ožje italijansko-francosko sodelovanje. Gre za to, kako naj se oboroži skupna zapadno-evrop-ska armada, kdo naj orožje dobavi in kako naj se porazdeli. Mendes-France se iz Rima ne bo vrnil direktno v Pariz. Odpotoval bo v zapadnonemško prestolico v Bonn, kjer se bo o istih vprašanjih razgovarjal s kanclerjem zapadnonemške vlade Konradom Adenauerjem.
V Ameriki obstoja posebna posebna organizacija, ki vrši propagando za to, da se dohodninski davek zakonito omeji. Več kakor 25 odstotkov na skupne dohodke naj se v nobenem slučaju ne plača dohodnine.
Ta organizacija in propaganda sta imeli uspeh v 29 državah, ki so sprejele resolucijo, da se te vrste zvezni davek zakonito omeji do največ 26 odstotkov dohodkov. Organizacija bo skušala tekom zasedanja 84. kongresa spraviti resolucijo preko kongresa, da bi gornja omejitev veljala za celo Ameriko.
DNEVI POlITItNEGA SPORAZUMA SO MINULI: DEMOXRATJE BODO IZVAJALI SVOJ PROGRAM
ZA BOLJŠE DIPLOMATSKO ZASTOPSTVO V TUJINI
WASHINGTON, 10. januarja—"Program predsednika Eisenhower j a ne odgovarja potrebam republike. Mi bomo imeli svoj lastni delovni program. Jaz delam tudi na njem. Ko gre na primer za ameriške ceste, smatramo mi demokrat]e, da je treba vzeti ozir na dejanske potrebe, predvsem da imajo ameriški farmarji ugoden dostop na trg." S tem je predsednik spodnje zbornice Sam Rayburn jasno napovedal, da naj Eisenhower ne pričakuje, da bodo demokrat]e šli na slepo za njegovimi predlogi.
Ko je začel predsednik Eisen-"* '
bavi s splošnimi slikami ameriške zunanje politike, kateri oči
hower vlagati na kongres sporne nice, v katerih razlaga svoj de lovni program, so se k temu pro-!ta, da ni dovolj modra, da je žela gramu začeli oglašati po vrsti I neuspehe, razlog za te neuspehe vidni demokratje. Njihov glavni pa je ta, da na važnih mestih ni
prostovoljna delavka med žrtvami polia, katerim je pomagala z vajami v plavanju do tega, da so lahko zopet uporabili svoje ude in se znebili raznih opor.
Tukaj zapušča soproga Edward in hčerko Jacqueline. Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob 1.30 uri iz Grdinovega Lake Shore pogrebnega zavoda, 17010 Lake Shore Blvd., na Whitehaven pokopališče.
*
Pogreb Rose Buckner
Pogreb pokojne Rose Buckner se vrši v sredo zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 Št., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri
Meštrovič profesor
Ivan Meštrovič je največji jugoslovanski kipar, stavlja se pa v isto vrsto kot znameniti francoski kipar Rodin, ki je bil Me-štrovičev profesor v Parizu. Po zadnji vojni se je Ivan Meštrovič naselil v Ameriki in je postal lansko leto meseca novembra ameriški državljan. Meštrovič je star 71 let. Že popre je je bil znan po Ameriki radi svojih del, predvsem znanega kipa Indijanca v Chicagu. Tudi v Jugoslaviji je polno spomenikov plod Meštrovi-čevega duha.
Ivan Meštrovič je postal redni profesor univerze v mestu Syracuse, N. Y.
UMOR. NE SRČNA KAP
V Glen Head, N. Y., je mrliški oglednik najprvo označil srčno kap za vzrok smrti 49 letne Irme Corcoran. Pokojna je bila mačeha 13 letnemu srednješolcu Ken-nethu. Ko so truplo dajali v krsto, so opazili, da je Irma bila ustreljena. Ubil jo je pastorek Kenneth, ker da je z njim ravnala
ANGLEŽA V SLUŽBI V MOSKVI
Dne 26. maja 1951 sta nezna-nokam izginila dva angleška diplomata : Prvi je bil 38 letni Donald Duart MacLean, drugi 40 letni Guy Burgess. MacLean je poročen z Amerikanko. Oba sta bila v britanskem zunanjem ministrstvu na važnih in odgovornih mestih. Sedaj so odkrili, da sta v službi v Moskvi. Poslanci v londonskem parlamentu zahtevajo od vlade, da naj to vest uradno potrdi, da ne bo več nepotrebnega ugibanja, kaj je z obema diplomatoma.
"SVETI BIROKRACIJ"
V kraju Veronia v Italiji je policija končno iztirjala policijsko kazen, na katero je bil leta 1932 obsojen neki Maraja. Maraja je dobil kazen deset lir, v dolarski valuti približno dva centa, ker njegov avtomobil, s katerim se je vozil, ni bil pravilno razsvetljen. Od leta 1932 je Maraja, ki je umrl pred desetimi leti, za njim pa njegov sin Giuseppe, dobival stalne opomine, da se globa plača. Stroški teh opominov so narastli na 50 lir. Guiseppe se je sedaj končno odločil, da radi ljubega miru vse skupaj plača.
povdarek je na tem, da so v času volitev razvijali ameriškim volil-cem svoj program in na ta program so bili tudi izvoljeni ter poslani v kongres. Demokratje morajo gledati tudi na to, da stojimo pred predsedniškimi volitvami. Demokratski stranki je vse ležeče na tem, da pri teh volitvah zmaga in pride v Belo hišo demokratski predsednik. Eisenlicwer-Nixon
V republikanskih vrstah se računa skoraj z gotovostjo, da bo predsednik Eisenhower tudi v letu 1956 kandidiral za predsednika republike, sedanji podpredsednik Richard Nixon pa zopet za podpredsednika. Sicer se trdi o Eisenhowerju, da je sit Bele hiše. Na drugi strani pa so značilne njegove lastne izjave, kakor, da se je že privadil delu predsednika in bi bil leta 1956 voljan kandidirati.
Vodstvo republikanske stranke sili v Eisenhowerja, naj svojo kandidaturo javno naznani. Proti tej politiki je William Knowland, ki pravi, da naj ne silijo v neko osebo, ki se kuja. Odločitev naj bo popolnoma svobodna.
Obe politični stranki se pripravljata na konvencijo, ki bo določila kandidate. Gre tudi za vprašanje, katero mesto naj se izbere. V poštev prihajata Chicago in Philadelphia.
"Leteči državnik tajnik."
84. kongres bo imel priliko, da otvori splošno debato o ameriški zunanji politiki, predvsem tiste, ki se tiče Azije.
James Warburg, ki je imel pod predsednikom Rooseveltom važne zunanje politične naloge, se
Zadnje vesti
Oblačno, hladno vreme z najvišjo temperaturo dneva 36 stopinj, najnižjo 29 stopinj bomo imeli danes. Nekatere vremenske postaje napovedujejo sneg. Se-\erno od Ohio sneži, vendar v Clevelandu snega ne bo, pravi domača \Temenska postaja.
sposobnih ljudi.
Državnemu tajniku John Foster Dullesu tudi očitajo, da preveč osebno posega v posle ameriških poslanikov po raznih državnih prestolicah. Ugled ameriških poslanikov vsled tega pada, ker se nahajajo preveč pod osebno kontrolo Dullesa. Dulles preveč leta po svetu . . .
Ameriška pomoč tujini
Spričo posebne poslanice Eisenhowerja, ki jo je predložil danes kongresu in v kateri obravnava vprašanje ameriške pomoči tujini, se je k tej točki oglasil tudi Harold Stassen in obrazložil svojo politiko, ko gre za pomoč Aziji. Harold Stassen upravlja ameriške fonde in jih razdeljuje po posameznih državah.
Stassen pravi, da bo treba dolgo časa, da se bo z ameriško pomočjo dvignila tudi Azija, kakor se je dvignila zapadna Evropa. Azija pa naj se ne dvigne samo z ameriško pomočjo, marveč tudi s pomočjo zapadne Evrope. Pomoč naj bo različna. V posojilih, pa tudi pomoč v obliki privatnega kapitala, ki naj se investira po posameznih državah Azije.
RADFORD SE JE VRNIL
WASHINGTON, 10. januarja —Šef ameriškega generalnega štaba admiral Arthur Radford se je vrnil s svojega potovanja po Daljnem vzhodu. Radford je bil odsoten mesec dni in je študiral vojaške položaje v Indokini, na Filipinih, na otoku Formozi, na Koreji in na Japonskem. O svojih vtisih, je admiral Radford poročal predsedniku Eisenhowerju.
UJETNIKI SE VRAČAJO...
in nato na pokopališče Calvary, preveč po mačehovsko.
Redna seja
Redna seja društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. se vrši v sredo zvečer ob pol osmih v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Po seji bo prosta zabava, članice so vabljene, da se udeležijo v polnem številu.
V ruskem vojnem ujetništvu sta bila dva Amerikanca, katera so sovjetske oblasti vrnile Ame-rikancem v Berlin. Gre za 31 letnega Johna Noble iz Detroita in vojaka William Marčuka, starega 38 let, doma iz Norristowna, Pa.
Noble je bil po Sovjetih aretiran leta 1945 v nemškem mestu Dresden. Dresden je sedaj v sovjetski zasedbeni zoni. Leta 1945 se je Noble nahajal v Dresdenu skupno s svojim očetom in je ob neki priliki razobesil ameriško zastavo. Sovjeti so zahtevali, da zastavo sname, oba Noble sta se tej zapovedi uprla, pa sta bila aretirana. Oče Noble je bil puščen na svobodo pred dvema letoma, sin John Noble pa odposlan v Sibirijo na prisilno delo.
William Marčuk je bil vojak. Dne 11. februarja leta 1949 je neznanokam izginil, ne da bi imel
pravilno dovoljenje, da se odstrani iz vojske. Sovjeti so ga aretirali in enako poslali v taborišče za prisilno delo v Sibiriji.
Oba vrnjena Amerikanca pripovedujeta o svojih doživljajih. Pravita, da sta bila navajena na trda ležišča, tako da se sedaj ne moreta privaditi ameriškim posteljam.
Dočim bo šel John Noble v Detroit, verjetno brez posebnih zasliševanj, je vojak William Marčuk v nevarnosti, da se bo moral pred ameriškim sodiščem zagovarjati kot vojaški dezerter. Torej—z dežja pod kap ?
Ameriško državno tajništvo naglaša ob tej priliki, da gre za bistveno drugačno politiko Sovjetske zveze in Kitajske. Sovjetska zveza da vrača vojne ujetnike, komunistična Kitajska jih zadržuje in celo obsoja kot špi-jone.
Včeraj je v Columbiisu gover-ner Frank Lausche nastopil svojo peto službeno dobo kot oliij-feki governer. Kot prvo nalogo je označil skrb za nmobolne, za po-boljševalnice mladine in s to nalogo z združenimi stroški. Toda kje dobiti kritje? Governer Lausche se je nadalje zavzel za to, da naj se povišajo plače sodnikom.
Gla\Tii tajnik Združenih narodov Dag Hammarskjold je končal svoje razgovore v Peikingu. Vrača se nazaj v New York. Oba državnika, Hammarskjold in predsednik kitajske viade En Lai, sta izdala o razgovorih skupno poročilo, ki pa ne pove ničesar gotovega. Razbere se samo to, da bodo potrebna nadaljna pogajanja, če naj Kitajci dajo svobodo zaprtim ameriškim pilotom.
Senator Sn^th iz New Jerseya je danes zahteval, da naj Združeni narodi začnejo z blokado Kitajske, če bi se končno izkazalo, da je Hammarskjold v Peikingu doživel neuspeh.
Na Daljnem vzhodu lahko računamo z političnuni novicami prvega reda. Da bo Jugoslavija priznala sedanji režim na Kitajskem in imenovala tam svojega poslanika in obratno. Enako Japonska. Predsednik japonske vlade, Hadoyama, je danes priznal, da so že napravljeni pr\i potrebni koraki, da se obno\1jo odnošaji do Kitajske in Sovjetske zveze, nakar bi se obnovila medsebojna trgovina.
Komunistični in nacionalistični Kitajci se medsebojno napadajo. Včeraj so komunisti bombardirali nacionaliste, danes pa nacionalisti komuniste.
V Rimu je umrl, star 72 let, bivši italijanski vojni maršal Ru-dolfo Graziani. Graziani je znan iz zadnje svetovne vojne in iz voj-i ne v Abesiniji. Bil je nekaj časa vrhovni italijanski poveljnik. Zavezniki so ga prijeli kot vojnega zločinca. Sedaj se je hotel podvreči v bolnici v Rimu operaciji, pa je še pred njo nenadoma umrl.
NE BO VEČ NA BICIKLJU
V mestu Polo, 111., je umrl 87 letni protestantovski pastor Henry Specker. Specker je šel svoj čas s kolesom na pot okrog sveta brez denarja v žepu. Na potovanju s kolesom je bil polna tri leta, svet pa je le prepotoval. Odšel je brez denarja in se vrnil enako brez denarja.
Redna seja
Jutri, v sredo zvečer ob osmih se vrši redna seja društva Washington št. 32 Z.S.Z. v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Vabi se članstvo na polnoštevilno udeležbo.
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndeison 1-5311 — HEndeison 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)_________
For Six Months—(Za šest mesecev) _
For Three Months-—(Za tri mesece) __
_$10.00 . 6.00 _ 4.00
E^or Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države).
For One Year—(Za eno leto)_______
For Six Months—(Za jest mesecev) __
For Three Months—(Za tri mesece)_
_$12.00 _ 7.0C _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26 th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 187У.
ZA SVOBODNO TRGOVINO!
Danes se mnogo govori o svobodni trgovini. Zakaj ta povdarek? Ker razne države s carinami ščitijo svojo domačo produkcijo. Ce je namreč v kaki državi industrija še mlada, jo je treba zaščititi, pustiti, da postane "polnoletna. Torej naj jo v njeni mladosti ne ubija tuja industrija, ki bo s svojo produkcijo preplavila domači trg. Zato visoke carine na tuje blago. Če naj tuje blago le prihaja na ta trg, bo radi teh carin imelo tako visoko ceno, da ne bo dobilo odjemalca.
So države, ki ne marajo izvoza domačega blaga, ker ga rabijo doma. Ce naj se le izvaža, se zopet pri izvozu naložijo take carine, da bo to blago v inozemstvu težko konkurenčno sposobno. Vsekakor pa je to vprašanje carin, torej davkov na uvoz in izvoz blaga, zelo komplicirano, to pa radi tega, ker so si interesi raznih stanov v eni in drugi državi pač različni.
Vzemimo samo ameriško industrijo. Njeni interesi so ti, da ima ta produkcija visoke cene, predvsem doma, zato visoke carine na blago, ki bi prihajalo iz inozemstva, ki pa bi bilo brez carin sicer cenejše. Ali gre ta politika ameriških industrijalcev v račun ameriških agrarcev?
Ameriški agrarci so zelo pomembni faktor. Res je, da je le še kakih dvajset odstotkov Amerikancev, ki živijo na kmetih, so torej pravi agrarci. Toda teh dvajset odstotkov ameriških agrarcev zalaga ostalih osemdeset odstotkov ameriškega pfrebivatstva s potrebno hrano. Ne samo to! Spričo modernizacije ameriškega agrarizma je ta postal mednarodni agrarni faktor prve vrste. Pridela toliko, da ne zadovoli samo domačih potreb, marveč lahko zalaga skoraj bi rekli svetovni trg. In interesi ameriških agrarcev, ko gre za, recimo, cene strojem, sploh vsemu orodju, ki ga agrarci potrebujejo pri obdelovanju zemlje in pri agrarni produkciji?
Vsakemu bo takoj jasno, da je interes teh agrarcev ta, da naj bodo cene strojem in orodju čim nižje. Ce so torej cene ameriškim produktom iz industrije visoke, cene tujim produktom pa nižje, naj se tem tujim produktom dovoli vstop v ameriško zemljo. Ce pa so na ljubo ameriški industriji izdane visoke carine na uvoz tujega blaga, naj se te carine znižajo, če ne sploh odpravijo.
Zopet je vprašanje interesov tretjega glavnega ameriškega faktorja, to je delavstva. Kaj je delavski interes? Prvič—zaposlenost. To je jedro vprašanja. Ko je delavec že zaposlen mu gre za to, da je dobro plačan. Torej zopet vprašanje visokega standarda življenja, da s svojo kupno močjo zadovoli svojim modernim potrebam. Tudi njemu je prav, da so cene hrani nizke. Kako je sicer z industrijskimi cenami, zadene tudi njega. Saj si kupi avtomobil, si kupi hišo, si kupi obleko in obuvalo. Ce pritiska na ameriški trg tuje uvoženo blago, lahko pritisne s tako silo, da ogroža obstoj kakega domačega podjetja, kjer je ta ame-liški delavec zaposlen. Mnogo je že danes artiklov "Made in Japan, "Made in England," "Made in Germany," ki se uveljavljajo na ameriškem trgu. Ameriške tovarne teh artiklov izgubljajo trg, ker je na tem trgu iz tujine uvoženo blago ceneje. In posledica? Odpusti domačega delavstva.
Kako spraviti skupaj vse te različne interese, da bo dobro Amerikancem na ameriški zemlji kljub raznim na-sprotstvom posameznih interesov in kako zopet postaviti Ameriko kot člana v svetovno družino! 2e na prvi pogled je jasno, da se vsi ti problemi ne dajo lahko rešiti, rekli bi, z eno potezo peresa. Nekaj je gotovo, da naj prevladujejo pri reševanju teh vprašanj splošni interesi. Tudi je gotovo, da so industrije sveta med seboj povezane. Nadalje je, kakor na dlani, da dotični, ki res iskreno hrepeni po miru in sodelovanju, mora v mnogih točkah lastnih in-tresov popustiti. To poglavje je važno. Mi poznamo razne pojme kot so—mrzla vojna, prava vroča vojna, pa tudi gospodarska vojna. Zadnja je navadno priprava v pravo vojno. Bivša mala kraljevina Srbija je bila navezana na izvoz prašičev v sosedo Madžarsko. Bivša samostojna država Madžarska se je pripravljala na vojni obračun s Srbijo. Ј^зј j® napravila? Kratkomalo je prepovedala izvoz srbskih prašičev v njeno zemljo. Sledila je prava vojna.
L. C.
Ш POZNAJO BOLEZNI
To so Hunzukuti ali Hunze, ki prebivajo v ozki dolini najsevernejših predelov Indije. Evropski zdravniki, ki so živeli nekaj let med njimi so mnenja, da je to najbolj zdravo ljudstvo na svetu. Nikjer niso našli primera prebavnih motenj, čirov, raka ali veneričnih bolezni. Tudi bolezni srca Hunze ne poznajo. Razen tega so ti neverjetno odporni. Tako lahko prehodi povprečni Hunzukut tudi po 150 km na dan, ne da bi pri tem le enkrat počival, in pri tem prekosi najbolj izvežbanega evropskega alpinista v odpornosti in spretnosti. Prav zaradi tega jemljejo razne ekspedicije Hunze kot vodiče na naporne poti.
Povprečni Hunzukut je visok, krepko raščen, svetle polti, mnogo svetlejše od polti prebivalcev ostale Indije. Hunze so zelo inteligentni ter znani kot zelo dobri kovači, tesarji ter gradbeniki cest in mostov, kar jim priznavajo celo evropski inženirji. Gradijo seveda z zelo primitivnimi sredstvi, saj je pravzaprav vse njihovo življenje zelo primitivno in enostavno. Oni še daleč ne slutijo pridobitev in napredka, ki ga prinaša sodobna tehnika, temveč so zadovoljni z vsem, kar jim nudi narava, ki je v njihovi dežeh kaj skopa.
Vzrok za tako odpornost je prav gotovo v preprosti prehrani tega naroda, ki sam zase praži, da je potomec treh vojakov Aleksandra Velikega. V glavnem se hrani z žitaricami in zelenjavo, ki vsebuje obilje vitaminov in mineralov, a tudi ma-
relic, (kajti drugo sadje v teh višinah ne uspeva) pojedo Hunze velike množine. Meso—kozje —je le redko na jedilnem listu Hunzukuta. Toda tudi Hunze poznajo poslastice. Najljubša jim je "maltaš," neka vrsta surovega masla iz kozjega mleka. Ko ima Hunzukut že precej tega masla, ga obloži z brezovo skorjo in ga položi v kako luknjo v zemlji. Tu ga pusti. Sčasoma dobi to maslo vedno močnejši okus in vonj, ki prav gotovo ne bi pri-jal nikomur od nas, njemu pa se zdi tem boljši, čim bolj "diši."
Četudi imajo Hunze malo hrane, vendar je to zdrav in zadovoljen, pa je bil nekdaj divji, napadalen, narod je napadal karavane in potnike v hribih severne Indija, s katerimi je bil zelo okruten.
DIVJE RACE NAMESTO TRNKA
Na Japonskem poznajo ribiči poleg običajnega lova z mrežami in trnki še drug način lova. Za lov uporabljajo tudi divjo raco kormoran. Te race se hranijo le z mesom, tri dni pred lovom pa ne dobijo nobene hrane. Ko se znoči, ribiči odveslajo s čolni, ki imajo na sprednjem delu železne košarice, v katerih stalno gori ogenj. Ta ogenj meče svetlobo daleč po morski gladini in privablja ribe. V čolnih imajo z močnimi vrvicami privezanih po deset kormoranov. Tik pred lovom jim okoli vratu nataknejo kovinaste obroče, da ne bi mogle požreti ribo, ga ribič potegne k čolnu, mu odvzame plen in ga znova spusti v vodo, dokler ni čoln poln rib.
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KERŽE
LETNO ZBOROVANJE
solastnikov Slov. narodnega doma
na ST. CLAIR AVENUE
V ČETRTEK. 13. JANUARJA 1955
Društva-lastniki certifikatov bodo zastopana kot sledi: IME DRUŠTVA	IMENA ZASTOPNIKOV
1.	BROOKLYN št. 135 SNPJ ..................Mary Oblak
2.	CARNIOLA HIVE št. 493 TM ..........Frances M. Tavčar
3.	CARNIOLA TENT št. 1288 TM ............Joseph Susnik
4.	CLAIRWOODS št. 40 SDZ .................. Frank Zust
5.	CLEVELAND št. 126 SNPJ , ................Blaz Novak
6.	CLEVELANDSKI SLOVENCI št. 14 SDZ .......John Susnik
7.	COMRADES št. 566 SNPJ .................Joseph Sircelj
8.	CONCORDIANS št. 185 SNPJ ............Adolph Lunder
9.	DANICA št. 11 SDZ ....................Josephine Centa
10. D0SLU2ENCI ...........................Frank Wirant
M. ENAKOPRAVNOST ........................John Renko
12. FRANCE PREŠEREN št. 17 SDZ ...............John Zaiar
I 3. GLAS CLEV. DELACEV št. 9 SDZ............Frank Cesnik
14.	ILIRSKA VILA št. 173 ABZ .................Joseph Birk
15.	JUGOSLAV CAMP št. 293 WOW ........William Candon
16.	JUTRANJA ZVEZDA št. 137 ABZ ..........Mary Bradač
17.	KRISTUSA KRALJA št. 226 KSKJ............Frank Fabian
18.	LIPA št. 129 SNPJ ......................Joseph Trebeč
19.	LOZKA DOLINA..........................Frank Bavec
20.	LUNDER-ADAMIC št. 28 SNPJ ...............John Marn
21.	NAPREDNE SLOVENKE št. 137 SNPJ . Josephine Tratnik
22.	NAPREDNI SLOVENCI št. 5 SDZ ...........Andrej Tekauc
23.	NAPREJ št. 5 SNPJ .......................Joseph Skuk
24.	NOVI DOM št. 7 SDZ ......................Krist Stokel
25.	PROGRESIVNE SLOVENKE št. 2 ............Cecilia Subel
26.	PROGRESIVNE SLOVENKE AMERIKE.......Josie Zakrajsek
27.	RIBNICA št. 12 SDZ .......................Andy Sadar
28.	SLOVAN št. 3 SDZ ......................Steve Lunder
29.	SLOVENEC št. 1 SDZ ......................Frank Penca
30.	SLOV. M02KA ZVEZA št. 5 ................Frank Kuhar
31.	SLOV. SOKOL ICE št. 442 SNPJ . . .'...........Frances Legat
32.	SPARTANS št. 576 SNPJ ................Valeria Debelak
33.	SRCA MARIJE ................... ........Anna Rode
34.	ST. CLAIR GROVE št. 98 WC ...............Mary Zaverl
35.	SV. ANA št. 4 SDZ......................Frances Okorn
36 SV. CECILIA št. 37 SDZ ....................Frances Piks
37.	SV. CIRILA IN METODA št. 18 SDZ..........James Verbic
38.	SV. JANEZA KRSTNIKA št. 37 ABZ........Cyril Rovansek
39.	SV. KATARINA št. 29 ZSZ .................Anna Svigel
10. SV. VIDA št. 25 KSKJ ...............Anthony J. Fortuna
41.	SVOBODOMISELNE SLOVENKE št. 2 SDZ.....Neika Kalan
42.	TABOR št. 129 SNPJ ......................Josie Gerlica
43.	VODNIKOV VENEC št. 147 SNPJ ........Anton Jankovich
44.	MARTHA WASHINGTON št. 38 SDZ ........Ann Tekauc
45.	GEORGE WASHINGTON št. 180 ABZ......Pauline Sternisa
46.	WASHINGTON št. 32 ZSZ ................Frank Fende
47.	DRAM. ZBOR "IVAN CANKAR"............John Pollock
48.	GLASBENA MATICA ...................Josephine Misic
49.	SLOV. NARODNA ČITALNICA ...............Ivan Babnik
50.	PEVSKI ZOR "ZARJA" ....................John Krebel
51.	PEVSKI ZBOR "ABRAŠEVIČ" ...............
53. AMER. CROAT I/ I PIONEERS ..........Camilius Zarnick
53.	CLEVELANDSKA FEDERACIJA SNPJ ..........
54.	TRIGLAV ................................
Aločne številke.
Številke so nekako puste, to j)a zato, ker so tako precizne. Številka ne pusti, da jo povečaš ali pomanjšaš. Jaz sem pisal med letom večkrat, da bomo imeli precejšno depresijo. Bila je res med nami, a ne v toliki meri, da bi dosegla navadnega delavca. Zakaj se ni razvila, vprašate? Vzrok je veUk kapital, ki je vselej priskočil na pomoč, kadar je bila sila največja. Poleg kapitala je pomagala tudi naša vlada. Ko je začela padati zaposlitev, so brž naročili nekoliko stotin ero-planov, četudi niso bili potrebni. So računali pač tako, da jih lahko porinejo "prijateljskim državam," seveda zastran varnosti. Nikdo ni kalil miru v preteklem letu in ne kaže, da ga bo v tekočem letu.
Bi ne pisal tega članka, če bi bilo tako na svetu, kakor ni. Naši republikanci so zijali v letu, ko smo volili novega predsednika, zijali zastran dolga, ki so ga napravili demokrat je. Vsaj vam je znano, kako so pošiljali milijone in milijarde takim "prijateljskim" državam, kakor je postavim Italija, ki je bila v obeh svetovnih vojskah na strani sovražnikov. Republikanci so vpili, da je treba poslati demokrate ven, ker nečejo ali ne znajo upravljati državne blagajne tako, da bi dohodki pokrivali izplačila. Naj povem pri ti priliki, da so bile naše države pred prvo svetovno vojno v dolgu "samo" 16 milijard. Večino dolga so napravili demokrat je, republikanci pa so zavezali, da bodo ta dolg spravili v ravnotežje ali kakor pravijo uradno, da bodo "balan-cirali budget." A resnica je ena, da ga niso do danes in ga ne bodo tudi jutri ali drugo leto. Ko 30 republikanci vzeli vlado v roke, je bilo dolga okoli 270 mili-jar.-l In danes po dobrih dveh letih so ta dolg povišali na 278 milijard.
Kdo nam dela ta dolg? Države, "county," mesta in okraji. Res, tudi število ljudij narašča. Baš te dni se čuje v javnosti "veselo" novico, da so rojstva v naših državah dosegla ogromno številko—štiri milijone novega zaroda. Kaj to pomeni, bo pač pokazala bodočnost. Če bi dolg naših držav rastel tako, kakor rojstva, bi še ne bilo tako slabo. Toda dolg gre dosti hitreje gori, za njim gre gori cena—nekaj gre pa vendarle doli. To je vrednost dolarja. Danes je sicer še nenavadno visok ta zla-žani dolar, dokler kapitalisti in država zaklada vse mogoče "luknje," ki prete, da bodo ušle ljudski kontroli, kakor je bilo leta 1929. Vzemimo dve letnici, 1940 in 1954. Od prve do druge je samo 14 let. A izdatki tako daleč presegajo vse dohodke, da lahko vsak čas pride to, kar imenujemo depresijo. Da ne bomo zgubljali preveč časa z besedami, bomo prešli na številke, katere si dobro zapomnite, ker vam bo to prav prišlo. Vzeli bomo za vzgled našo Kalifornijo. To pa zato, ker imamo prvič v javnosti številke, ki res pomenijo nekaj. Ni pa Kalifornija izjema, pač pa vzorec, kako gre pri nas in pri vas.
Leta 1940 je prišlo v Kaliforniji na vsako osebo obeh spolov in vsake starosti $47.88. Leta 1954 pa je bilo $113.13 takse na vsako osebo. To je bilo od posameznih držav, če hočemo djati vse skupaj, tedaj najdemo zanimive številke. Leta 1954 je bilo skupnih taks ali davkov $641.77 na vsako osebo, moškega ali žensko, starega ali mladega. Ceste, koliko skupnih davkov je bilo samo 14 let prej? $138.14 na osebo.
Dolar je bil vreden leta 1940 po današnji veljavi $1.67. Z drugimi besedami, kar plačate danes z enim dolarjem, to je bilo leta
1940 samo 60 centov. Ko bi začeli dohodki pokrivati stroške, bi se še dalo živeti nekako. Amerika je zmiraj veljala za deželo, koder se da poceni živeti. Ampak to je bilo enkrat. Danes gotovo ni več.
Če bi me kdo vprašal, kam dev-Ijejo naše države vse te milijar-ske vsote, bi rekel kar naravnost:—za vojni materijal in za vojaštvo. To ste dve točki. Imamo pa še tretjo, ki je pravtako važna. Naše države so do danes "posodile" Angliji kakih 36 milijard, Franciji kakih 35 milijard, Italiji ravno toliko. Nekaj drob-tin je šlo tudi na druge kraje. Tako je dobila Jugoslavija okoli šest sto milijonov, medtem, ko je dobila Italija nad 35 milijard. Da bo razlika še bolj očividna, je treba pribiti, da se je Italija borila proti Združenim državam, Jugoslavija pa je bila na strani zaveznikov. To velja, da si zapomnite. Zakaj zavezniki so plačali Jugoslavijo dokaj beraško, sovražno Italijo pa so zavezniki nagradili ne samo s 35 milijardami, pač pa vrh vsega tega še s-Trstom. Če bi imeli Angleži in Američani kaj oči, bi se ne bili vtaknili v tržaško vprašanje. Če so take in podobne stvari podlaga anglo-saške demokracije, potem ni nič čudnega, če svet išče danes nekaj boljšega in bolj pravičnega, kakor je poglavje iz zgodovine zadnjih dveh svetoviiih vojsk.
Mi torej plačujemo našo vojsko, vse vojaške naprave in sredstva kot prva in največja točka. Njihova centrala je v znanem pentagonu, od koder se itak ne sliši druzega kakor:—še in še. To ni nič čudnega, ker imamo take svetovne prijatelje, kakor je Italija in v zadnjem času—Nemčija. Postavili smo jo na lastne noge, danes nam pa jemlje vsa naročila na svetovnem trgu. A vse to je šele začetek. Države, ki niso bile po zadnji svetovni vojni dosti prizadete, so se kmalu okrepčale z ameriškimi milijardami. Druga za drugo danes rine na svetovni trg in pobira vse, kar nosi kak dobiček. Vsem gre dobro — vsem pjravim, razven — Ameriki sami. Mi izgubljamo povsod, kljub temu, da zakladamo vse.
Zanimivo je eno. Pred tremi leti smo mi poslali v svet toliko pridelkov, kolikor se jih pridela na 53 milijonih akrih. Vse to nam je dosti pomagalo, da ni bilo še večjih davkov. A danes po treh letih je ta pridelek padel na 30 milijonov akrov. To se pravi naši farmerji ne smejo več obdelati toliko zemlje, kakor poprej. Svet si je toliko opomogel, da ne naroča več toliko potrebnih živil, kakor pred leti. Premislite. Od 51 milijonov akrov, smo prišli v treh letih na trideset milijonov. In kaj je še, kar izvažamo iz Amerike? Vso potrebno ali nepotrebno vojno mašinarijo in sicer vsem, ki se priglase za njo. To se pravi, da gradimo okoli sebe nekak moderen babilonski stolp. Naši Samueli se bodo mešali z nemškimi Hanzelni, laškimi po-lentarji in angldškimi "buli" ter skupno ustvarili zid, ki bo krepko držal napram vsem "sovražnikom"—če ne bo dež.
V naši Ameriki smo čudni ljudje. Pravijo, da je demokratično, če govore vsi, ali vsaj večina izmed njih. Vprašanje v javnosti je, ali bo kmalu tretja svetovna vojna ali ne. Razpravljajo o tem vprašanju—ne tisti, ki so zmožni in dovolj izobraženi, da vedo, kaj pravijo. Vse govori in vsak "gazohn stejšen" ima svoj glas. Iz vsega tega pride—mesto pametnega zaključka, tak ričet, kakor je vprp,šanje avtomobilskih nesreč. Poglejte, na leto pobijejo avtomobili nad štirideset tisoč ljudij samo v naših dr-
žavah. Drugih stotisoč je pa pokvarjenih za vse življenje. O tistih, ki so bili v nesreči in so ozdraveline govorim. Vprašanje je zdaj tako;—ali smo pripravljeni, da plačamo avtomobilski luksus s takimi žrtvami ali ne. Pravite, da se ne da pomagati. Seveda se da. Avtomobil ni tako važen, da bi ne mogli živeti brez njega. Po mojem mnenju spada v luksus, pa če še tako utemeljuješ njegovo korist. Kar pobija svet, je ogromna razpasnost ž njimi. Ne delavci, ampak kapitalisti so tisti, ki so spravili plače na tako višino, da postaja nevarna za nas vse. In vse zato, ker je rabljen avtomobil rabil nadalj-nega kupca. Novo blago se zrine tje, koder je denar. Ogromni milijoni rabljenih kar pa čaka tiste, ki so deležni teh povišanj. Danes ni vprašanje kaj boš dal sebi, svoji družini, svojim otrokom. Taka vprašanja so že rešena. Avtomobil—če nov ne, P& star, če dober ne, pa slab. Pojdite po mestih in izkušajte prešteti vse stare avtomobile, kar jih je na prodaj. Tje gre delavski zaslužek. Včasih so gradili domove se pravi, danes jih se. Pa ne za potrebo, ampak za podjetja, ki premorejo kapital. Berem v časopisju, da so samo lansko leto zazidale zavarovalne družbe toliko v domove, da znaša skupna vsota—devetnajst milijard dolarjev. Torej, če je kdo kupil kak dom, ga ni za denar. Veste, prišlo je tako daleč z na.-šim "free enterpreizom," da prihraniš v Kaliforniji denar, ako kupiš dom, mesto da bi ga rental. Kakšne kompanije zahtevajo nekaj dolarjev pri nakupu, druge pa kar prodajo. Toliko na mesec, recimo $65—pa bo pokrilo vse. Ako hočeš vzeti tisto hiso v rent, te bo pa veljalo od $85 naprej. Navadno se računa, da človek prihrani—ako kupi posestvo, okoli štiridest dolarjev na mesec. To je vse zato, ker domo-veg^radi kapital in sicer ne zato, da bi imeli ljudje svojo streho, pač pa zato, ker je to dober investment za kapitalistične zavarovalnice. Zato so tudi prenare-dili proces domov tak, da je ceneje kupiti jih, kakor rentati.
Pri avtomobilih ni treba jam-rati nad žrtvami. Zakaj če ne mislimo ničesar ukreniti v ti zadevi, je tudi odveč vsako jamra-nje. Mi se hvalimo, kako dobra je naša demokracija. Vprašam vas, kdo pa je kriv, da je toliko avtomobilov na cestah? In da se jih toliko izdeluje od leta do leta • Naš "free enterprise" ne pomeni nič druzega, kakor to, da vsak spravi vse, kar je mogoče. Tako izkuša vsaka kompanija vse, kar je mogoče dobiti na trgu. Ce bi imeli načrtno kontrolo, bi lahko uredili vse. Zakaj brez tega ne pojde, pa če se še tako oteplje-mo. Še porodne kontrole bodo med nami in sicer v doglednem času.
Mi smo torej v 14 letih podvojili vse, kar je med nami. To se pravi, da gremo z velikansko hitrostjo proti točki, koder bo ko-lizija. In potem bo sploh vse padlo kar imamo in premoremo. Ljudje bi se morali zavedati tega, da tako ne gre, kakor do zdaj. Ne pozabite nikdar, da znaša ves dolg naših dižav nad 585 milijard, to je, če vzamemo ves dolg, kar ga je.
Veste, mi postajamo hlapci velikanskih podjetij, ki nas za-sužnujcjo, pa če hočemo ali ne. Vse to se godi čisto potihoma, da se ljudje niti ne zavedajo, kaj se godi. Večkrat govori kdo o dobrih časih, o nekakih dobrotah, ki jih prejemamo od tistih, ki samo kolektajo med nami. Ampak za te dobrote plačujemo strašno ceno. In to pojde samo do gotove meje. Dolžnost vsakega človeka jo, da misli malo na to. Če bi se danes vsi prebudili, bi ne bilo nič prekmalu, čas bi bil, da pridemo iz nekega alkoholnega stanja v treznostć katera edina nas more rešiti.

ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
NOVI RAZVOJNI POJAVI V INDIJSKEM GOSPODARSTVU
NEW DELHI, decembra
Na dnevnem redu zimskega zasedanja indijskega parlamenta so zakonski osnutki, ki obe-^jo znatne spremembe v razvoju indijske družbe: zakon o zakonski zvezi in ločitvi, zakon o mladoletnikih, zakon o kaznova-iiju izpadov proti pripadnikom ^izje kaste, zakon o spremembi • ustave, ki govori o odškod-^ui za nacionalizirane dobrine, vzdušja pa niso elektrizirale de-ate o teh osnutkih, čeprav bi sami zadostovali, da bi sprožili nervoznost mnogih ljudi. Indijski parlament, bolje rečeno del parlamenta, je zaskrbljen spričo pojavov v gospodarskem raz-težnje po zaostritvi ^ahsča nasproti tistemu, kar je ehru imenoval "privatnolast-juski del" gospodarstva, čeprav Udi zdaj poudarjajo, da je "pri-a nemu kapitalu zagotovljeno IV jen je in določena vloga v i^^ijskega gospodar-
Nasa pot je jasno določena," J® rekel nedavno Nehru. "Mi te-^inio za socialistično družbo in, čeprav je privatni iniciativi za-jamcena vloga v indijskem go-Podarstvu, je privatna lastnina industriji stvar minulosti in nima moralnih temeljev v mo-
S"' " Malo prej, na let-v" taferend Kongresa, je go-potrebi, da se okrepi dmbeni sektor" in da mora in-
gospodarstvo upostaviti
ruzbeno kontrolo v proizvodnji.
in	pomembne izjave
budile so pozornost. Sledilo ki q "Strežnih komentarjev,
iavm f	prepričevali
daiwciondwkam мк-konkretno letalski promet)
cijsko T L-	organiza-
Privatnn ^ ^^PGŠen icakof. pod k %	i" "da so ime-
be in n	zelo veliko izgu-
i„] odo." Neki veleindustri-gt	letni skupščini Indu-
aryske dkrnke kjmrU. -ai
ri o	pogostejši govo-
socializmu zmedo v industri-
kaniTT pogum privatnemu a u in zavirajo gospodarski
^^oj dežele." Na splošno reče
no pa to vprašanje ni bilo videti resno.
Te dni pa je javnost zvedela za namen vlade, da bo odklonila predlog industrijskega koncer-na Birla o zgraditvi dveh je-klarn na podlagi "mešanega fi-nansiranja." Stroški za zgraditev jeklarn bi znašali po predlogu Birle 1,100,000,00 rupij in razdelili bi jih takole: 65% kapitala iz tujine (Amerika ali Velike Britanija), 20% bi ga priskrbel koncem Birla, 15% pa bi prispevala država, katere dolžnost bi bila tudi jamčiti za tuje investicije. Po sedanjih informacijah "vlada ni zainteresirana do takšnega podjetja." Minister za industrijo in trgovino Krišna-mačari, ki se je tudi sam zavzemal za uresničitev tega predloga, hoče odstopiti v znak protesta proti "novi gospodarski politiki vlade."
Sklep vlade (čeprav ga še niso uradno sporočili in čeprav menda ni dokončen), ki ga spravljajo v zvezo s prejšnjimi izjavami ministrskega predsednika Nehruja, je sprožil tisto, kar imenujejo tukajšnji opazovali "nekoliko nervozno" vzdušje. Dogodki so pokazali, da ima Birla močno podporo ne le v Kongresu, marveč tudi v vladi. Treba je takoj poudariti, da ne gre za radikalno spremembo sedanjega gospodarskega sistema. Politika vlade ostane slej ko prej na temeljih "mešanega" gospodarstva privatnega in državnega kapitala. Kmalu pa bodo začeli pripravljati drugi petletni plan, v katerem bodo baje prednost prenesli s kmetijstva na srednjo in težko industrijo. Državni sektor, še zmeraj šibak v primerjavi s privatnim, stoji pred izbiro: prevzeti v okviru novega plana ključne položaje vi proizvodnji ali pa jih prepustiti privatnemu kapitalu.
V New Delhiju pravijo, da ni izključeno, da je Nehrujev načrt o umiku iz vlade in Kongresa, njegovo čedalje pogostejše ponavljanje, da gre Indija v socializem, kriza v zvezi z odstopom ministra za finance Dešmu-ka, odstop ministra za industrijo in trgovino Krišnamačarija, zahteva, naj bi z revizijo čl. 31
ustave dokončno določitev o odškodnini za nacionalizirano industrijo prepustili skupščini, ne pa sodiščem kakor doslej, ter stališče indijske vlade nasproti predlogu Birle, da je vse to v organski zvezi in da so to znaki preokreta v notranji politiki Indije.
V takšnih razmerah je parlament te dni sklenil, da bi namesto tradicionalnih zunanjepolitičnih debat zimsko zasedanje letos zaključil z debato o "gospodarski politiki vlade."
Vladislav Bruner —"Ljudska Pravica"
ZANIMIVOSTI
Pariške ženske so sodelovale v Komuni (leta 1871). V tem či-su so ustanovile "Zvezo žensk za obrambo Pariza in za pomoč ranjencev." Zvezo so vodile delavke in mnogo je pripomogla k obrambi Komune s tem, da je skrbela za ranjence. Ko pa so versajske čete v maju 1871 ogrožale Komuno, so nekatere pogumne ženske upostavile ženski bataljon pod poveljstvom hrabre učiteljice Louise Mitchell. Ženski bataljon je sodeloval v bojih za obrambo Pariza.
Pesem "Zora puca, biče dana" je napisal veliki pesnik ilirskega gibanja Petar Preradovič. To je bila prva pesem, ki jo je Preradovič objavil v narodnem jeziku, in sicer "Zora dalmatinska" v Zadru 1. 1884. Preradovič se je rodil 19. marca 1872 v Farafeldu v Avstriji. Bil je oficir v Italiji in Dalmaciji. Med osemletnim študiranjem v Vojni akademiji se je jel ukvarjati s poezijo. Pisal je v nemškem jeziku. Leta 1840 se je navdušil za ilirsko gibanje in takrat je nastala njegova prva pesem v materinem jsziku "Poslanica Spiri Dimitro-viču."
MESTO NA EKVATORJU
Quito je posebno mesto na svetu, ki se nahaja točno na ekvatorju. Na prvi jesenski in prvi spomladanski dan se sonce giblje točno po zamišljeni črti, ki deli severno in južno hemisfero. Takrat stoji sonce popolnoma vertikalno nad mestom, tako da v njemu ni niti najmanjše sence.


A'scsa^ilcan sorvi^sa essJi...
Bikes were fun, remember? And staying alive is better fun for youngsters. So watch your speed and save that life. A couple of seconds' slov/down to give those bikes, a wide berth Won't hurt you. Needn't irrit&te you either. Try to remember ...
...the (kHij v'cu save tney be your
An officiol public icr/tco rressogo prepared by The Advr..fijing Council in ccnpetation vilh the National Sofcty Council.
JESENICAH MAXJKA MOSTOV ČEZ SAVO
Jesenice deli Sava na dva dela, ki med seboj skoraj nimata zveze. Na levem savskem bregu se kovinarsko mesto naglo širi, modernizira, olepšuje. Precej drugače pa je na desnem bregu, kjer so pridne delavske roke zgradile izrazito delavsko naselje Podmežaklja. Preko Save drži na tem dolgem sektorju od Hrušice do Most le en most in več lesenih mostičkov in majavih brvi, ki so bolj nevarne kakor pa priporočljive za promet z vozovi in za pešce.
Za promet s težkimi vozili je sposoben in uporabljiv le tako imenovani Hermanov most. Vozniki z živo vprego, motorji in avtomobili pa ga le neradi uporabljajo, ker stoji sredi ozkih in nevarnih ovinkov med hišami. Skrajno zahodni Žvagnov most komaj služi osebnemu prometu, podrl in sesedel se bo pri prvi večji obremenitvi ali narasli Savi. Tik ob stanovanjskih blokih Gradisa so vse do sedaj ljudje hodili čez majavo leseno brv, ki je sedaj porušena. Sredi železarne držita preko Save dva lesena mostova, ki pa služita samo železarskemu kolektivu. Pod železarno je še nekaj lesenih brvi, katere pa narasla Sava redno dvakrat ali večkrat na leto odnese.
Levi in desni brez Jesenic je torej zvezan 1^ % enim malo uporabljivim mostom.
Na Jesenicah so začeli letos graditi in urejevati centralno pokopališče na dobravskem polju za ves teritorij industrijskega mesta. Ljudje se upravičeno sprašujejo, kako bodo vozili ali nosili pokojnike na to pokopališče brez mostov. Jesenice, kakor tudi Javomik in Koroška Bela bi potrebovali dobro prometno zvezo z desnim bregom Save ter dalje do Dobrave in preko Poljan z Bledom in Bohinjem, da bi se izognili dolgemu in odročnemu ovinku preko Lesc.
LOMO Jesenice bi bilo priporočljivo, da šimprej iz razpoložljivih sredstev začne graditi most preko Save, ki bi bil podaljšek ceste, ki drži iz središča mesta—izpred hotela Pošta mimo Gradisovih naselij v naselje Podmežaklja. To bi bila najbolj priporočljiva in lahko izvedjiva zveza levega brega z desnim. Most bi povezoval središče Jesenic z novimi športnimi objekti, streliščem in naseljem Podmežaklja, od tu bi lahko uredili zvezo s cesto, ki drži na Dobravo ali preko Poljan v Gorje in Bled.
Ta most je za Jesenice potreben. Zaradi varnosti pa bi bilo priporočljivo temeljito popraviti jvse lesene in majave mostove in brvi.
Na Jesenicah je veliko perečih problemov, s katerimi se bavi LOMO, navedeni pa prav gotovo zahteva nujne rešitve. U. Ž.
Išče se stanovanje
za dvojico srednjih let. Nič otrok. Išče se dve, tri ali štiri ne-opremljene sobe v Collinwoodu ali Euciidu. Kdor ima za oddati naj sporoči med 8. uro zjutraj in 3. uro popoldne.
LI 1-5669
AMERIŠKA Ш EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi З2У2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer; če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10 11 točk razlike.)
n
Približna metrična dolžina po ameriški meri:
1 centimeter — 0.35Ј37 inča.
1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje.
1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje.
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16;
44 je 18 in 46 je 20.
*
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
Društveni koledar
JANUARJA — 1955 15, januarja, sobota—Plesna veselica društva Glas dev. delavcev št. 9 S.D. Z. v S. N. D., St. Clair Ave.
22. januarja, sobota — Veselica društva Ložka dolina v S.N.D.
FEBRUARJA 5. februarja, sobota—Plesna veselica društva France Prešeren št. 17 S. D. Z. v S. N. D., St. Clair Ave.
MARCA
20. marca, nedelja—Spomladanski koncert zbora Jadran v S.D.D.,. Waterloo Rd.
27. marca, nedelja—Spomladanski koncert Zarje v S.N.D., St. Clair Ave.
APRILA
3. aprila, 1955, nedelja — Spo-mladansld koncert Mladinskega S.D.D., Waterloo Rd.
MAJA
1. maja, nedelja — Letni koncert zbora "Triglav" s scenič-nim prizorom "Deseti brat va-suje pri predicah" v Sachsen-heim dvorani, 7001 Denison Ave. Domača zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
JULUA
10. juUja, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
OPREMLJENO SOBO
pri vdovi se odda v najem zaposlenemu dekletu, ki ceni dober dom. Si lahko kuha. V Collinwoodu. Za naslov se pozive v uradu tega lista.
LODI MANDEL,
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 WATERLOO RD.
se želi zahvaliti vsem za naklonjenost skozi vsa ta leta. Zato bo podaril vsakomur, kdor bo prišel v lekarno Mandelnove Multivitamin pilule, dovolj za enotedensko rabo — vredne $1.50, popolna zastonj.
Dobijo jih samo odrasli. Te tal^le-te so jamčene, da bodo vas poživile. So izborne za trudne ljudi — stari ljudje se po užitju teh tablet zopet počutijo kot mladi.
MICHEL'S RESTAURANT
3963 ST. CLAIR AVENUE
RESTAVRACIJA, KJER DOBITE FINE OBEDE VSAKI DAN. Odprto ob 6. zj. do 9. zvečer — zaprto ob nedeljah. Se priporočamo v obisk.
— PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT —

ф у1#*, Road
•; ■■ - ''	'.И'	v. -'v' /
■' 8Toi&	-
Tuesday-^jilda^l'
WORLD'S TINIEST SHIP CROSSES ATLANTIC for TEST VOYAGE of WATERPROOF WATCHES
HIŠE NAPRODAJ
HIŠA ZA ENO DRUŽINO
Na E. 200 St. in Lake Shore Blvd., v fari sv. Križa. Bungalow s 4 sobami, gorkota na plin, garaža in dovoz. Prodaja lastnik sam. Cena $17,900. Pokličite po 5. uri popoldne.
KE 1-1742
ZAMENJA SE HIŠO
Na E. 173 St., blizu transpor-tacije. Za eno družino, 6 sob; vse nanovo dekorirano; 3 spalnice, klet pod vso hišo. Nov fornez na plin. Garaža in dovoz. Cena $12,500.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 E. 185 St KE 1-5030



"-4


тт
The world's smallest ocean-going vessel, a fifty-Inch long float, mg laboratory constructed to test waterproof, shockproof, and cor-rosion proof qualities of watches, was just launched at Pier 84, North River, N. Y. Built by Benrus Watch Co. to test its timepieces, the "F.L. (Floating Laboratory) Benrus" was launched aboard the Ameri-can Export Line's S.S. Independence, its 683-ft. long "mother ship", ,
The "baby submarine", is being christened by 4-year old Eliza* beth Karp, Larchmont, N.Y., granddaughter of S. Ralph Lazrus, President of Benrus, as Capt. of the Independence, John P. McKenna, of North Eastern, Mass. looks on. The tiny underwater ship will be carried to Gibraltar aboard the Independence. On the ship's homeward run, leaving Gibraltar, the Benrus will be towed the 3,240 nautical miles at a speed of 23 knots per hour to Ambrose Light, New York harbor, in the ship's wake, carrying within its structure three automatic watches, identical to similar waterproof self-winding watches on gale generally. The small vessel has a porous shell, the perforations admitting free flow of water.

ENAKOPRAVNOST
TEKOM CASA,
ko se zobozdravnik nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini ^akticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestD z novim. Vam ni treba imeW določenega doKovora.
Dr. J. V. ŽUPNIK
8131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 Njegov naslov je vogal East 62nd Street; vhod samo na East G2nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj, do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
/XixCxCxOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO-OOOOOOCxCXXXxO'T
o o
TISKOVINE I
o
IZDELANE v TISKARNI	|
O
o
Enakopravnosti	|
O
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU |
-Cene so zmerne—naročila hitro zgo+ovoljena-Se priporočamo društvom,
trgovcem, obrtnikom in posameznikom
,ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
O
o o o
&
o o o o o o o
^хСхООООООООООО-ОООООООООООООООООООООООООООООООООООООООС
»
gimmiiirnMiinmniniiiuirniiinMiiimiiiiniiiiiunmDiiiiininntiiiiiiiiniiiniiiiiiiiituniimiiiiiiiniiiiiniiiiiratiimiitiinfiiiiiiinuc';« I	MICHEL ZEVACO	|
I ItAlJEVI HIEZ i
I	ZGODOVINSKI ROMAN	|
oiuiuuiiuiaiiiuuuiiiniiiiimminiimimmnmiiimiiiniiHimiHitJNmuuiNiiiHiinHHinuHUHiiiiaiiMiiiiiiiitiiiiiuiiHiiaMuiMt Š
(Nadaljevanje)
Razjahal je, približal se ljubki prikazni ter jo pozdravil obširno, kakor je bilo njegova navada.
Izprva se je zdelo, da blaznica ne vidi Capestanga. Njene glo-bokosinje oči so željno merile obzorje in njena usta so narmrala besede, ki jih Capestang ni razločil. Tedaj pa je zagledala viteza in se nasmehnila.
"Madame," je izpregovoril Capestang, "ko mi je bila čast, govoriti z vami na tem kraju, ste mi veleli: 22. avgusta, ob solnčnem zahodu . . . Evo me!"
"22. avgusta!" je za jecljala uboga žena. "Kje sem slišala te besede? Kdo jih je izrekel? Karel, moj dragi Karel, mari si ti govoril za tistimi vrati?"
Capestang je poslušal z dušo in telesom. Violetta je premolk-nila. Videlo se je, s kolikšnim trudom izkuša zdramiti svoj malone ugasli spomin.
"Da," je povzela blaznica. "Karel govori! In zdaj — čujte! — drug glas, ki pravi; 'Vojvoda Angoulemski, čas dejanja je prišel'!"
"Vojvoda Angoulemski-"
"Karel odgovarja! Pravi jim . . . kaj pravi? ... 22. avgusta ... da, slišala sem to besedo . . . hiša na bregu reke . . . moj dvorec ..."
"Angoulemski d v o r e c ! " je dehnil vitez, ves zasopel od razburjenja.
"In potem . . . besede, katerih se moraš dotekniti s prstom . . . oh, spominjam se! ... 'Je char-me . . . charme . . . tout'!"
"Je charme tout!" ("Jaz očara jem vse!" — Deviza Marije Touchetove, ljubice kralja Karla IX.; otrok te ljubezni je bil Karel, vojvoda Angoulemski) se je zablisnilo v vitezovi glavi. "Slo-
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
BODY FENDER AND TUNE UP SHOP — Best offer. See to appreciate.
ARmitage 6-6706 between 3-5 p. m.
BUSINESS EQUIPMENT
COMPLETE SHOE REPAIR EQUIPMENT—Landis K. Stitcher — American Finisher, etc.
Whiting 3565
DOMESTIC HELP
GENERAL HOUSEWORK — In pleasant home; plain cooking; 5VŽ days; own room and bath.
Glencoe 492
FEMALE HELP WANTED
COMPETENT WOMAN — MEAT COOK — Hospital or Hotel experience.
MOhawk 4-1700
REAL ESTATE
2VŽ STORY FRAME BUILDING— By owner. Asphalt siding, plus grocery store and drive-in garage; vacant lot adjoining. Automatic hot water oil heat. Price $17,500.
Everglade 4-8360 2656 No. Hamlin Ave.
veče geslo Marije Touchetove, ki je vrezano v bron na vratih An-goulemskega dvorca! Ah, zdaj lešim očeta, kakor sem rešil hčer!"
Blazna dama pa je stopila k vitezu in ga prijela za roko.
"Ugajate mi," je rekla smehljaje. "Ali hočete, da vam povem srečo ? Pokažite mi roko . . . Jo j, kaj vidim! Nevarnosti, kri in sovražnike krokinkrog vas! Bežite, sinko moj, bežite! Varujte se. Zajašite konja ter bežite čez hribe in doline, dokler ne leži milj med vami in vašimi zalezovalo!"
Izpustila je vitezovo dlan ter zbežala proti hiši. Na pragu se je obrnila, iztegnila roke in ponovila ;
"Bežite! že jutri bo prepozno!"
To rekši je izginila. Capestang se je komaj osvetil. Nato je za-jahal Bliska ter se v kalopu vrnil v Pariz. Črna noč je bila, ko je dospel v gostilno mojstra Lurea-uja. Zamudil se je le toliko, da je pognal konja v hlev, potem pa je odšel v največji naglici, spremljan po Cogolinu, ki se je bil oborožil z dvema bodaloma in pištolo.
Ko je prišel do Angoulemskega dvorca, je bila ura enajst. Cogo-lin se je postavil kot mrtva straža na vogal nabrežja. Dvorčevo pročelje je bilo tiho, temno in žalostno. Capestang je pristopil k vratom; njih težko trkalo je predstavljalo leva, ki je držal v zobeh ploščo s poluzarjevlim napisom: "Je charme tout." Namesto, da bi vzdignil trkalo, je začel vitez po vrsti pritiskati na besede, ki so tvorile geslo Gizeline babice.
Z "Je" se je trudil zaman; komaj pa je pritisnil palec na
"charme," je začutil, kako se vdaja br'on in škripljejo vzmeti v skritem mehanizmu. Vrata so se odprla in Capestang je planil čez prag.
Še tisti hip se mu je storilo čudno; nehote je položil roko na rapir ter ga napol izdrl iz nožnice. Vrata so se zaprla za njim sama od sebe, in slutnja ga je navdala, kakor da jih živ ne prestopi več. Kroginkrog je bila gosta tema in globoko, turobno molčanje.
Le pomalem so se mu privadile oči ter je razločil v dalji bledo svetlobo. Napotil se je proti nji. Dospel je v nekakšno rotundo, kjer je stala na stolu svetilka in brlela s šibkim plamenčkom. Tik zraven stola so se začenjale stopnice, ki so se vile nekam navzdol. Brez obotavljanja je krenil vitez po njih.
"Prisostvoval bom komediji, kakršno sem videl že pri 'Tatinski sraki'," si je obetal spotoma. "Zarota se plete; Angouleme, Guise Conde, vsi hočejo biti kralji, in Ludvika ХП1., siromačka, je treba kajpak odstaviti! Rad ga imam, ubogega kraljica, ker je sam, zapuščen in obdan od sovražnikov kakor jaz! In še zato, ker je izrekel onidan, tam na Meudonski cesti, tako prisrčno besedo: 'Gospod vitez de Capestang je moj prijatelj!' Corbac-que, to niso mačje solze."
V prostorni kleti, kamor je bil dospel med tem samogovorom, se je že slišalo mrmranje človeških glasov. Klet je imela podobo pra-vokotnika; na nasprotnem koncu so bile druge stopnice, na desni vrata, na levi troje vrat, izmed katerih so bila srednja zaprta.
Izza teh vrat so prihajali glasovi. Capestang je krenil proti njim, hoteč potrkati. Baš tisti hip pa je rekel nekdo znotraj:
"Nihče ne pozna skrivnosti hišnih vrat, zato lehko govorimo brez strahu. V popolno pomirjen je njegove knežje svetlosti pa bo vendar dobro, Cinq-Mars, ako se postavite v klet na stražo, za vsak slučaj."
"Že grem, svetlost," je odgovoril markizov glas.
A tudi pi vi glas se je zdel pu stolovcu znan! Prebledel je in skočil nehote za stranska vrata, ki so bila samo priprta. Bil je baš zadnji čas: Cinq-Mars se je pojavil tisti hip ter odšel na stražo vrhu stopnic, po katerih je bil dospel vitez v to nepovratno past.
"Vse v redu, svetlost!" je za-klical markiz.
"Prav!" je odgovoril glas, ki je tako vznemirjal Capestanga.
"Ta glas!" je zamrmral s čedalje večjo tesnobo. "Oh, to je glas moža s krinko, ki me je naskočil ob Meudonski cesti! On govori tu kakor gospodar — potemtakem ne more biti nihče drug nego vojvoda Angoulemski! On je tisti, ki me dolži ropa in grabe-ža ter me hoče ubiti! Oče nje, ki jo ljubim! In jaz sem tu, ker ga hočem rešiti . . . Oh, vedeti moram, magari če me stane glavo!"
Ves zmeden od razburjenja te grenke minute se je vrnil v pravokotno klet in obstal, kakor da je treščilo vanj. Vrata zarotniške sobe so ostala priprta in skozi špranjo je zagledal vitez moža, ki ga je psoval v Meudonskem gozdu; spoznal ga je po obleki! Z obleke je vrgel oči na obraz: da, bil je vojvoda Angoulemski, nedvomno, saj je pomnil njegove črte izza skrivnostnega zborovanja pri 'Tatinski sraki!' Že je hotel vstopiti, vzlic vojvodove-mu gnevu, samo da ga ne bi obdolžili prisluškovanja. Tedaj pa je mahoma odrevenel; lasje so se mu naježili, znoj groze se mu je udri po čelu . . .
"Gospoda!" je bil izpregovoril Angouleme. "Mi, kar nas je tukaj zbranih, smo pooblaščeni vodje podjetja. Novica, ki jo imam za vas, je usodna; že jutri moramo biti pripravljeni na vse. Nocoj, gospoda, prav to nocojšnjo noč, bo francoski kralj zastrupljen!"
Nocoj bo francoski kralj zastrupljen . . .
Kakor grom so udarile te besede v Capestangovo uho. Strahovit krik je planil iz njegovih prsi. Temu vzkriku je sledil splo-

The Lafornias paid for half of their home through Payroll Savings — and have over $6,000 besides
40UC/IA/tX) WtNG fOR
you/smf^
Josephinc and Thomas Lafornia ofNiagara Falls, New York, saved $2,500 for their home down payment. Now thtfy'fc saving to buy a bakery when Tom retires. You can do as well...on the Payroll Savings Plan.
All you need do is decide to do it—after that you're in, and you not only savt money, you ечгп money, too! Yes, if you sign up to save just one $18.75 U. S. Savings Bond a month on the Plan, in 9 years ■nd 8 months you'll have $2,437! And in ) years and 8 months you'll have $5,920!
It's »0 e»y—ond you'll be glad you did ill
all you need to do; Just goto youl ...1; 3 p.iy office and sign up. Y$m
say how much you want to save—it can be just a few dollars every payday, or it can be as much as you want. You're the boss on that. Then the money will be automatically saved for you—before ever you draw your pay.
Then,as soon as enough money is accumulated, a U. S. Series E Bond is purchased in yout name. The Bond is delivered to you. And right away the Bond starts earning mart money for you. Every Series E Bond pays you interest averaging 3% per ЈШ when held to maturity.
Why doat you give Uncle Sam a chance to hdpyou from now on? Sign up toJ iy where you work. Or join the Bond-A-Month Plan where you bank.
Tk0 V. s. Go99tnmšw$ 4ф99 «d# for Шг
sdvertisimg, Tbš Tršstmj D0fiđrimš«$ ilumks, for tb$ir peiriotis don4$iiom, tk* Adv0r$iiimg Council đnd
enakopravnost
SAI//A/S	TU A A/ VOU
(A/iTU U.S. S'AU/A/er eOA/CS- 0Л/ TM£ PAVRJOLL	f l'.V
šen hiup v prostoru, kjer je govoril vojvoda Angoulemski. Vrata so odletela in osem mož je planilo v klet, rohneč:
"Izdajstvo! Izdajstvo!"
"Capestang!" je za vpil vojvoda Angoulemski, spoznavši viteza. "Ah, podlež! Ropar deklet in ropar skrivnosti! Topot si mrtev!"
"Capestang!" je kriknil odza-daj Cinq-Mars. "Ubijte ga! Po njem, gospoda!"
Teh osem mož je predstavljalo najizbranejši cvet francoskega plemstva. Ob vsaki drugi priliki bi se bili sramovali naskočiti posameznika v tolikem številu. Ta človek pa je bil slišal strašno skrivnost. Z eno samo besedo jih je mogel spraviti na morišče. Bil je vohun!
V tem groznem trenotku je prešinila vojvodo Angoulemskega bliskovita misel, da so bili zbliževalni poizkusi Leonore Ga-ligai le past! Zgolj zanka je bilo pismo, ki mu ga je poslal Lorenzo pred dvema urama!
"Concinijev vohun!" je zarjul in prvi zavihtil meč.
j "Smrt mu!" so zavpili tovariši ter navalili vsi hkrati na pustolovca.
Lesket mečev je vrnil vitezu vso prisotnost duha. Planil je vstran; njegov rapir je zažvižgal v svetlem kolobarju, obdaja-je ga s smrtonosno steno. Zdajci pa se je začul suh, srebrn glas, kakor bi odletelo rezilo. Capestang je videl, da drži v roki samo še okršek svojega meča!
Rjovenje zmagoslavja in sovraštva je zaoralo pod kletnimi oboki. Nalik modrasom je šinil osmerni blisk rezil proti vitezo-\dm prsim. In Capestang se je zagrohotal. Prekrižal je lehti, kakor bi hotel izzivati še v svoji smrtni uri, ter zamrmral:
"Pa sem upal najti srečo v Parizu! . . . Zbogom ljubezen!... Zbogom, življenje! .. ."
XVIII.
Večer v Louvru.
Ves čas vožnje v Louvre je držal Concini Rinaldovo stekleni-čico v rokah.
"Osem dni," je šepetal sam pri sebi, "samo še osem dni, in ošabna hči Angoulemskega priz-
na svoj poraz ter sklone glavo! . . . Oh, Lorenzo, ako se to zgodi, te zasujem z zlatom! In zakaj se ne bi zgodilo? Naš Lorenzo se ne moti nikoli!"
Bralci vedo, da stekleničica ni vsebovala čarodejne pijače ljubezni, ampak strup, ki naj bi razkrojil kri ter uničil lepoto Concinijeve oboževanke.
Tako se je maščevala Leonora Galigai!
Maršal d'Ancre je dospel v Louvie baš ob uri, ko je pritlikavec izročil Leonori smrt za Ludvika XIII.
V spremstvu svojih plemičev je krenil po stopnicah, ki so držale v prostore kraljice-matere, Marije Medicejke. Dospel je v veliko galerijo ter jo našel tiho in zapuščeno, razen straže in maloštevilnih, kralju še zvestih dvorjanov. In zdajci je Concini prebledel ter nagrbančil obrvi. Kaj se je neki zgodilo ? Straža ши ne izkazuje vojaških časti! Kapitan Vitry mu obrača hrbet in se mirno razgovarja s Saint-Si-jem!
(Dalje prlliodnJiC)


NAZNANILO IN ZAHVALA
žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl ljubljeni soprog
1954
JOSEPH STEFANČIC
ki je previden s svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 6. decembra 1954.
Pokojni je bil rojen dne 29. marca 1881 v Trnovem pri Ilirski Bistrici na Notranjskem.
Pogreb se je vršil dne 9. decembra 1954 iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo zadušnico je daroval Rev. Louis B. Baznik. Po pogrebni sv. maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku.
Na tem mestu se iskreno zahvalimo Rev. Jos. Vargi, ki je pokojnika previdel s zakramentom sv. Olja. Naj mu dobri Bog za to obilo poplača.
Dalje se iskreno zahvalimo Rev. Louis B. Bazniku za opravljeno sv. mašo zadušnico in druge pogrebne molitve, ki jih je opravil za pokojnika. Bog plačaj!	j' ra;
Iskrena zahvala vsem, ki so poklonili ojb krsti pokojnega toliko lepih vencev ter mu tako lepo izkazali zadnjo čast. Zahvala tudi sosedom iz E. 63 St. in Orton Ct. za skupni krasni venec, ki so ga poklonili pokojnemu.
Enako se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njegove duše.
Dalje hvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile ter mnogim omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba ter spremiti pokojnika na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit, ko je počival na mrtvaškem odru ter molili za mir in pokoj njegove duše. Posebej še onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti pa svete maše ter potem spremili pokojnika na njegovi zadnji poti do njegovega groba.	*
Zahvala društvu Novi dom št. 7 SDZ ter društvu Lunder-Adamič št. 28 SNPJ za vso pomoč, naklonjenost in pogrebce.
iskrena zahvala Mr. Frank Corenšku, ki je hitro šel po duhovnika; prav tako za vso pomoč Simončičevim in črtaličevim za pomoč in naklonjenost.
Zahvala pogrebnemu zavodu F. Zakrajšek in sinovi za lepo vodstvo pogreba ter za vso poslugo, ki so nam jo dali ob tej žalostni uri.
Dalje zahvala za izraze sožalja, bodisi ustmeno ali pismeno, in prav tako za vso pomoč. Končno zahvala prav vsem in Bog povrni.
A Ti, ljubljeni soprog, počivaj v miru v zemlji ameriški in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje domovine; duši Tvoji pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Sprava j sladko vse dokler se ne snidemo skupaj k novemu življenju nad zvezdami.
Vse mine, vse zgine,
le večnost trpi;
a Tebi, preljubi,
naj luč večna gori.
žalujoči ostali:
IVANA ŠTEFANČIČ, soproga JENNIE PATE, FRANCES GREGORC, FRANK URENJAK in JOSEPH LUKEK, pastorki Pokojni zapušča tukaj sestro ANTONIJO PRIMC
Cleveland, Ohio, dne 11. januarja 1955.