St. 473. V Ljubljani, petek dne 23. junija 1911. Leto II. DNEVNIK : Posamezna številka 6 vinarjev : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 30'—. : Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN : Posamezna številka 6 vinarjev : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulid 9. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se M vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : i ■ —------------ ■. Poslanci in stranke. .Splošna zmota je mnenje, da odločuje v parlamentih in v politi-škem uspehu samo število poslanskih mandatov. Ravno toliko če ne več, je odvisno od osebne zmožnosti in vestnosti, od stvarne pripravljenosti, previdnosti in od politiškega takta, od splošne socijalne izobrazbe in od nravnega naziranja posameznih poslancev . . - Pametna volilna agi-tadja bi torej morala pravočasno poskrbeti za to, da bi pridobila zmožne sile, zlasti pa za potrebni naraščaj narodnih zastopnikov.* Ant. Randa bivši pravosodni minister. Pri zadnjem volilnem boju se je zgoraj navedeni stavek zelo malo upošteval, da reči se mora, da se je proti njemu zelo mnogo grešilo. Besede znanega češkega strokovnjaka — pravnika in bivšega ministra pa so zelo važne, zato smo jih navedli in — dasi je že po volitvah — je vendar vredno premišljati o njih. Posebno umestno se nam zdi to zato, ker se klerikalci na široka usta bahajo, da ljubljanski poslanec ne bo ničesar dosegel, ker ne bo imel močnega kluba za seboj. Že takoj prve volitve so bile usodne za nekatere kandidate, o katerih izrednih zmožnostih se ne da dvomiti. Tako je n. pr. v Kraljevem Gradcu propadel proti Mladočehu dr. Franti profesor Drtina, ki je bil v zadnjem parlamentu eden najbolj delavnih mož in je posebno odločilno posegal v vprašanje v šolskih zadevah v Avstriji. Pri kulturni debati v parlamentu in na neštetih shodih, posebno pa v delu za povzdigo šolstva je pokazal neutrudljivi prof. Drtina vse zmožnosti dobrega ljudskega zastopnika in vendar je propadel, ker je kandidiral na program napredne stranke in ne kot mladočeh. Istotako je propadel vodja čeških socijalnih demokratov dr. Soukup, ki je bil med najboljšimi zagovorniki delavskih koristi. Tako je propadel na Moravskem minister Žaček, ki se mu ne more odrekati delavnosti in sicer zato, ker je kandidiral na konservativni program. Propadel je proti socijalno demokratičnemu kandidatu, ki je navaden čevljarski pomočnik. Tako je propadel pri nas dr. Ploj proti Brenčiču, ker je kandidiral na napredni kmečki program. Zmožnosti in delavnosti dr. Ploju ni mogel nihče odrekati (Le »Slove-nec“ se je v posebni izdaji povspel na nesramnosti, ki jim svetovra žur-nalistika, nima primere !) Tak navaden Brenčič, zato ker je klerikalec, zmaga nad senatnim predsednikom, ki je mnogo dobrega storil za okraj in vo-lilce in bi brez dvoma tudi v bodoče desetkrat več dosegel kakor Brenčič in cel klerikalni slovenski klub. Tako stranke zmagujejo nad osebami, oziroma take osebe v stranki zmagujejo nad osebami drugih strank. Politična strast postane popolnoma slepa, vidi samo strankarja ne vidi človeka. Disciplina v strankah ima svojo dobro stran. Pripomore do velikih uspehov; lahko pa tudi škoduje, ker uniči lahko delavno in zmožno moč, ki morda slučajno ni v stranki. Stranka brez discipline je seveda kakor vojska brez reda in taka stranka propade. Naši klerikalci so navadili svoje ljudi discipline: ako ne gredo volit jim prete s časnimi in večnimi kaznimi. In če jim pošljejo za kandidata metlo ali Brenčiča — klerikalni volil-ci volijo. — Napredna stranka je svoje ljudi razvadila s tem, da je v vsakem okraju po več kandidatov in tako bi vsak kraj imel najrajše svojega kandidata. To ni dobro. Res se s tem zmanjša število klerikalnih glasov, toda treba je ljudi navaditi, da volijo stranko, ne osebo. To pa se doseže s tem, da ima stranka primerne kandidate in da ima organizacijo, ki izvede boj. Kdor hoče upati v zmago bodočnost’, ne sme pozabiti na te važne stvari. Češka napredna stranka je izdala geslo: pošljimo v parlament fz dobrih najboljše. Volilni boj se za ta klic ni brigal in je uničil nekaj najboljših parlamentarcev, namesto katerih so prišli novi nezmožni ljudje. Češki strankarski kartel, ki je izdal geslo »volite stranko, da bo enotni češki klub silnejši", je dobil več odmeva in je zmagal. Vsled zmage strank nad osebami se bodo nekatere stranke pomnožile in pokrepčane vrnile v državni zbor. To se je zgodilo tudi pri nas. Napredne kandidature na Slovenskem so bile letos zelo srečno izbrane in v mnogem so napredni kandidati presegali klerikalne metle ala Brenčič itd. In vendar so klerikalni kandidati zmagali, ker je zmagala stranka, Zato bodi poslej naše geslo: preti stranki je treba postaviti stranko. Dokler ne bo slovenske napredne kmečke stranke, toliko časa ne bodo zmagovali napredni kandidati, vkljub temu, da uživajo pri ljudstvu zaupanje in da dobe veliko število glasov. Mi popolnoma priznavamo, da ima Randa prav 1 Oseba enega poslanca lahko doseže pogosto več, kamor cel klub, toda ne smemo pozabiti, da pri glasovanju vsi glasovi enako veljajo in da pri važnih kulturnih in narodnih vprašanjih odločuje večina. Tako pogosto pri volitvah slab kandidat zmaguje nad boljšim in pri glasovanju pogosto nazadnjaške stranke preglasujejo napredne, slabo zmaguje nad dobrim. Koliko premore en sam poslanec, se je videlo lansko leto, ko je en sam Masaryk vodil oni veliki boj proti Aehrenthalu, in kako malo zmore včasih cela stranka vidimo n. pr. pri slovenski klerikalni stranki. Zato je treba skrbeti za naraščaj narodnih zastopnikov pa tudi za naraščaj narodnih volilcev, ki bodo iz prepričanja volili iz dobrih najboljše, da bomo imeli na Dunaju dobre po- slance pa tudi dobro stranko, ki bo v čast in korist slovenskemu narodu. O sedanji stranki, ki nas predstavlja na Dunaju, se to ne more reči. Srečni smo, da imamo proti nji vsaj nekaj dobrih posameznih poslancev, ako nimamo stranke. Boj za moč, to je geslo dobe. Pri tem boju osebnost ni manj važna, kakor skupnost in skupnost ne manj od osebe. Zmaga leži v silnih osebnostih in v veliki zavedni skupnosti. V tem bo zmagovala tudi slovenska napredna ideja. Ožje volitve. (Iz Trsta) Kakor bo gotovo že znano vsem cenj. čitateljem „Jutra“, je zmagal v I. okraju Valentin Pittoni (socijalist), v II. okraju dr. Edvard Gasser (liberalec) in v IV. okraju Ivan Oliva (so-cijalist). Pripomnjeno bodi k Izvolitvi Pittonija in Olive, da so tržaški Slovenci oddali v I. in IV. okraju glasove socijalistom. Vidi se, da so italijanski liberalci napeli vse svoje moči, da bi zmagali v 1. okraju. Bili so si takorekoč že zmage gotovi. Popoldne ob 3. uri se je peljal mimo sv. Ja-kobške cerkve italijanski liberalni kandidat g. Menesini in zaklical tam stoječim socijalistom: starornestna sodrga ! Seveda je bil takoj ogenj v strehi. Socijalisti so udrli nenadoma za njegovim vozom, ga ustavili, ter hoteli izdreti kolesa. Da ni segla takoj vmes policija z žandarmerijo, bili bi gotovo pretepli Menesinija do krvi. Po vseh ulicah, izvzemši 111. okraj, je bilo jako živahno vrvenje, vse je pričakovalo z napetostjo izida volitev. V mestu samem je prišlo popoldne do malih spopadov med kamoro in soc. demokrati. Tako n. pr. so popoldne pretepli in prerahljali kosti socijalisti nekemu italijanskem liberalcu, ki je imel seboj več volilnih legitimacij, in hotel ž njimi slepariti pri volilni komisiji. Komori je res utripalo srce, kajli »Piccolo" je prinašal že ves teden pozive na svoje pristaše, naj gredo vsi vzajemno volit proti »slo-vensko-socijalni demokratični zvezi“, kakor jo »Piccolo" imenuje. Tako je prešel popoldan brez posebnih dogodkov. Zvečer. Ob 9. uri zvečer so se jeli zbirati Slovenci pred Narodnim domom. Policija in žendarmerija sta zastražili vse vhode in prehode od Narodnega doma, do Volti di Chiozza. Kmalu nato je bilo slišati strašno žvižganje Slovencev, ki so prihajali od Narodnega doma proti Volti di Chiozza. Dasiravno so bili vsi prehodi močno zastraženi, so jih Slovenci s klici »Živijo Rybar“, in z žvižganjem proti komori prodrli in pevajoči svojo himno »Hej Slovani", obrnili proti »Pic-colu". Kakor bi bilo vse izumrlo je bilo na trgu Goldoni. Z oken so opazovali ljudje več tisoč Slovencev bro-ječo množico, ki je pozdravila »Piccolo" z ogljušljivim žvižganjem. Nato /&■ % Ov) Čukarska. (Čukom na čast Čuki so junaki, tralala, zavber korenjaki, hopsasa. Škornje podkovane, tralala, hlače zad preklane, hopsasa. Kaplan jim komandira, tralala, nad njimi se zadira, hopsasa. Fajmošter jim ploska, tralala, da boli ga roka, hopsasa. Po zraku sove plešejo, „ tralala, Čuke občudujejo, hopsasa. Predno telovadijo, tralala, cvička se navlečejo, hopsasa. Po rokah eden hodi, tralala, to res ni kar si bodi, hopsasa. zložil Bav-bav.) Drug pa krogle vzdiga, tralala, zraven grozno riga, hopsasa. Eden tam na glav’ stoji, tralala, prot’ nebu gor’ noge moli. hopsasa. Drug pa spet zdihuje, tralala, kaplan ga navdušuje, hopsasa. Na štango eden zlezel je, tralala, pa dol na zemljo padel je, hopsasa. Zlomil si je rebra, tralala, iz nosa kri je tekla, hopsasa. Pošljejo po mežnarja, tralala, da na nos mu flajštra da, hopsasa. Predno ta priteče, v tralala, Čuku kri odteče, | hopsasa. so Slovenci pevajoči »Hej Slovani" in z navdušenimi „Živijo“*klici odkoraka’i po Corsu. Vsi prehodi z drugih ulic so bili zastraženi, in ob strani Slovencev je ponosno korakala policija, da bi zabranila kakršnekoli izgrede od slovenske strani. Vse trgovine, kavarne, gostilne, sploh vse je bilo zaprto. Ko je bila ura tričetrt na 10. so šli Slovenci mimo borznega trga proti magistratu, in zopet prodrli policijo, ki jih sprva ni pustila naprej. Zapeli so »Lepo našo domovino", nakar je prišlo do malega spopada med par Italijani, ki jih je policija branila. Pred magistratom je govoril nek Hrvat slovenski in hrvatski, nakar so Slovenci skupno odkorakali po ulici »Ponterosso" čez »rdeči most" in po ulici »Poste" proti hiši, kjer stanuje dr. Rybar. Tu so priredili Rybaru živahne ovacije, potem odkorakali proti Narodnem domu mimo ulice Stazione. Pričakovalo se je, da bode govoril izvoljen slovenski poslanec dr. Rybar. Ker pa ga ni bilo, so Slovenci odšli proti Volti di Chiozza in potem na Acquedotto. Korajžno so tedaj odšli z »Živijo"-klici in pevajoči »Lepo našo domovino" in »Hej Slovani" proti italijanskim moretom. Bilo jih ni teh okolu 100. Ko je prišel skupen narod do ulice Carducci, kjer je ulica S. Franc, d’ Assici, je prišlo ponovno do malega spopada. Tedaj je naenkrat bilo slišati močan pok . . . Policija je prišla seveda skupaj, in začela poditi Italijane proti Acqedottu, Slovence pa je zadržala. Ti so bili zastraženi okolu in okolu od žendarmerije. Zvedelo se je, da je nek Italijan vrgel pod svojim pokrivalom petardo.--------------- Ranjen ni bil nihče. Ljudstvo je začelo zbegano bežati na vse strani, izhoda pa ni dobilo nikjer, kajti bilo je obdano kakor od verige od policije, ki ga je pozneje potisnila do Narodnega doma. Aretiranih je bilo več »morettov". Obdana od policije je kričala LISTEK. MJCHEt. ZfcVACO: Most vzdihljajev. Roman iz itarlb Benetek. — Ivan de Medičis, sami po svoji volji ste postali moj sovražnik; jaz sem prišel k vam pošteno in z zaupanjem. Podal sem vam dokaz o svojem poštenju in zaupanju, vi pa ste me smatrali za svojega sovražnika. Dal sem vam na izbero: zločin ali pravičnost. Izbrali ste si zločin. Nato sem vas obsodil. Ivan de Medičis, isto bo zadelo vse prijatelje mojih neprijateljev. — Kaj pa boš storil s svojimi neprijatelji samimi. Rolandovo lice je izpreletel strašen smehljaj. — Oh, je dejal, njim ne namerjam pripraviti tako nagle Shirti ... Nastopil je trenotek turobnega molčanja. Roland je povzel: Ivan de Medičis, podrl sem vas brez sovraštva. Podrl sem vas, da odpravim zapreko. In zato vam ponavljam vprašanje: ali morem storiti kaj za vas? Prisegam vam, da zvesto izvršim, karkoli zahtevale od mene ... Veliki Vrag je pogledal Rolanda s kalnimi očmi, v katerih so plavale že megle smrtnega boja. Zarežal se je v divjem smehu, skrčil pesti, zavil oči; obležal je nepremično, ves trd in raven . . . Roland je globoko zavzdihnil. Nc da bi sc ozrl, je odšel, spustil se v trdnjavski jarek in izginil. Toda Veliki Vrag še ni bil mrtev. Dvajsetorica governolskih vojakov je z višine obzidja gledala nagli prizor, ki smo ga pravkar popisali. Zlezli so dol in se približali ranjencu; eden izmed njih je Poznal Ivana de Medičis. Nemudoma so improvizirali nosilke. , Četrt ure kasneje so vivati odmevali po Governolu in zvonovi so zvonili veselo pesem odrešenja. »n nosilke, na katerih je ležal umirajoči Ivan de Medičis, so se pomikale po ulicah ob splošnem trušču neusmiljene radosti. Tako je prišel Veliki Vrag v governolsko tidnjavo. XVIII. Aretlnovo pismo. Bilo je v Benetkah, v doževski paladi, v tistem zasebnem doževskem salonu, ki ga je Ticijan malo poprej okrasil s čudo-lepimi freskami. Bembo in Foskari sta sedela sama in se razgo-varjala z zamolklim glasom. Zimsko jutro je gledalo skozi okno. Velik ogenj je gorel v visokem kaminu; od časa do časa je prišel sluga in vrgel novo naročje goriva nanj. Za hip sta sobesednika premolknila. Foskari se je v svojem visokem in prostornem naslanjaču zmrzljivo stiskal h kaminu. Nasprotno pa se je zdelo, da se Bembo kar duši od vročine. To se je godilo nekaj dni po raznovrstnih dogodkih, ki smo jih očrtali v prejšnjih poglavjih. — Dvanajst dni je že minilo, je izpregovoril dož, nadaljajoč nedvomoo že prej začeti razgovor, a Petra Aretina še vedno ni nazaj. — Redno vsak dan se oglasim pri njem, je odgovoril kardinal, toda nobenih novic še ni, kje je in kdaj se vrne. — Ivan de Medičis se nahaja v tem trenotku nedaleč od Mantove; naš odposlanec bi se moral že vrniti. — Res je; toda slišal sem praviti, da je sneg po ravnini hudo zapadel; mogoče je, da so ceste preslabe za naglo pot. Sledilo je dolgo molčanje. Dož se je temno ozrl v ogenj, ki je prasketal v kaminu. — Bembo, je izpregovoril nenadoma, poglej tole žerjavico I Ali ni podobna trdnjavi z mogočnimi stolpi? . . . Kakor nasipi- bastije, verižni mostovi in same take strašne reči; vse skupaj tvori nezmagljivo trdnjavo . . . Glej, in vse se ruši zdaj! . . . Ostalo je le še podrto mesto, razvaline in razrušeno zidovje . . . Kaj se je zgodilo? Kateri skrivnostni napor je izpodkopal ponosno moč stolpov, ki so se že pred par trenotki dvigali v zrak? . . . Pravcat nič je zadoščal, da so se podrli . . . — Prepodite si te zle slike, svetlost, je dejal Bembo. No- bena nevarnost ne preti vaši oblasti. Doža je streslo: — Ah, torej si tudi ti zagledal v tem ognju predpodobo nenadnega razpada najmočnejših gospodstev? — Ne, svetlost, te predpodobe nisem videl, toda zaslutoval sem vašo misel; in vznemirja me, da vas vidim tako mračnega, ko se vam vendar smehlja vsa mogoča sreča na zgmlji. Dož je vstal; počasi je stopil k oknu in z migom povabil Bemba k sebi. Privzdignil je težki brokatni zastor. — Kaj vidiš? ga je vprašal. — Vidim, je odgovoril Bembo, ponosno in veličastno mesto s kupolami, smelimi stolpi, tisočerimi kanali in neštetimi gondolami. Vidim marljivo ljudstvo pod nebom, ki ga preletavajo jate golobov. In pravim si, svetlost, da je vse to vašel Pravim si, da če ste danes poglavar te republike, ste lahko tudi njen neomejeni gospodar, kadarkoli se vam zahoče. Ti oboroženi vojščaki, ki korakajo zdajle v lepem redu po trgu, so straže ki prihajajo zamenlt svoje tovariše — prihajajo zaradi vas: zato, da vas počaste, zato, da zavarujejo vašo moč in vaše življenje. Ti barkaroli, ki s spoštovanjem dvigajo oči do naših oken, si pravijo: Tam gori živi, misli in dela človek, ki je najmogoč* nejši v vsej naši republiki, morda celo v vsej Itajiji. Tisto bro-dovje, ki“tam doli v oddaljenem pristanišču pričakuje zasidrano vaših ukazov, te ladije, ki se pripravljajo, da razpno svoja jadra, poneso slavo vašega imena na vse štiri strani sveta ... To vidim, svetlost! — Ali veš. kaj vidim jaz? je vprašal Foskari. Zasukal je Bembo za četrt obrata in mu s prstom pokazal na mrki kamnati sarkofag, ki je spajal palačo z jetnišnico. — Most vzdihljajev! je zamrmral Bembo in prebledel. Dož se je z istim počasnim korakom vrnil na svoje mesio ob kaminu. — Le redkokdaj grem k temu oknu, je dejal nato, kajti nikdar ne vidim tega, kar si videl ti. Neka neodoljiva sila mi venomer obrača oči proti prokletemu mostu, po katerem je stopalo že toliko dožev tulečih od groze . . . Svetlost . . , _________________________________ (Dalje.) tako, se dani slišalo niti par korakov daleč kaka petdesetina »abasso in ščavi", seveda, za spomenikom Jožeta Zelenca. »Piccolo* prinaša vest, da je bilo najbrž kakih dva tisoč Slovencev; ako se število podvoji, in še več, ne vem, ako bi to zadostovalo. Splošno je bilo gotovo nad 5000 ljudi. Tako je končal v Trstu dan »della vittoria della italianita di Trieste* ... Slovencev ni v Trstu, seveda po mnenju »Piccola*; mi pa čakamo nestrpno dneva, ko odklenka mrtvaški zvonec italijanstvu Trsta, in takrat jim zapečatimo grob — njim amen, nam pa alleluja-------------. DNEVNE VESTI. Dunaj — zadnje mesto v Avstriji. Pri ožjih volitvah na Dunaju, pri katerih je za vedno odklenkalo 22 krščansko - socijalnim kandidatom, je tudi stolno mesto Avstrije pokazalo svoje »nazadnjaštvo. Sobotni »Slovenec* je priobčil obupen članek z naslovom: Kranjzadnje mesto na Krjanjskem. Čudno se nam zdi, da ne prinese »Slovenec* članka z zgoraj stoječim naslovom ravno sedaj, ko je snovi toliko na razpolago, da bi cesarsko mesto Dunaj kar se tiče »na-zadnjaštva* lahko stavil še za eno mesto pred Kranj. Da! Dobro vemo, zakaj je postal poprej tako gostobesedni in zmagoslavni .Slovenec” sedaj naenkrat tako potrt. Naši klerikalci se sedaj solze po onih drobtinicah, katere so padale z vedno bogato obložene krščansko-socijalne mize v naročje kranjskim klerikalnim prvakom. Morda bodo sedaj naši klerikalci vendar sprevideli, kaj je nazadnjaštvo. Svoje bratce so našli edino še na Tirolskem, kamor tudi spadajo. Kranjski meščani so lahko ponosni na svoj uspeh, katerega so dosegli pri volitvah, kajti s tem so najbolje pokazali, da v Kranju klerikalno cvetje nikakor ne bo šlo v klasje. Dosedaj nepremagljivi klerikalni Dunaj pa je 20. junija tudi jasno začrtal pot, po kateri morajo hoditi vsa avstrijska mesta, katera se hočejo klerikalizma. Nova era. Tako nenadnega in nepričakovanega parlamentarnega preobrata Avstrija še ni doživela kmalu, kakor pri sedanjih volitvah. Do malega vsi avstrijski narodi so se otresli klerikalnega jarma in poslali nikdar nenasitne klerikalne molohe v politični penzijon. Strte so glave krščansko socijalne stranke na Dunaju, uničeni češki klerikalci. Sedanje volitve so pokazale, da stoji Avstrija v veliki večini v naprednih taborih in da je bila klerikalna moč samo navidezna. Bienerthova vlada sama je izprevidela, da se ne more več zanašati na klerikalne stranke, vsled česar bo morala tudi spremeniti svoj dosedanji sistem, ako se bo hotela vzdržati še na krmilu. V avstrijskem parlamentu se bo pričela nova doba, kajti v ospredju bodo stali napredni elementi, od katerih bo tudi odvisna usoda parlamenta. Mitniški paznik O. v Trnovem je silno fanatičen klerikalec. Mož je menda čisto pozabil, da je jedel vedno, odkar je pri mestnem magistratu, napreden kruh. Zato se je za pred-stoječe volitve na vse mogoče načine fiehal za klerikalno stranko in zabav-jal čez svoje predstojnike. Ignoriral je tudi zadnjo trnovsko procesijo, češ, da jo vodi liberalec. Zanimiva razprava se vrši danes dopoldne počenši okrog 10. ure v dvorani št. 79. deželnega sodišča. — Razpravljalo se bode o znani aferi iz Jesenic, ko je redar za nekom brez povoda streljal. Pravijo, da pridejo pri tej priliki prav zanimive stvari na dan, kakor se niti v Aziji ne gode. Velik javen ljuski shod se vrši v torek, dne 27. t. m. pri Miškotu v Mostah. Govorili bodo dr. Ravnihar, prof, Reisner in Adolf Ribnikar. Na dnevnem redu bo tudi šolsko vprašanje v Mostah. Gospod minister, svetnik dr. Ivan Žolgar na Dunaju je pristopil kot ustanovnik k »Matici Slovenski”. Razkritje velikih sleparij v Sp. Šiški. Stvar postaja vedno bolj zanimiva. Včeraj se je zglasila pri nas hišna gospodinja ga. Katarina Juvan iz Novega Vodmata št. 117. Povedala je, da ona stanuje v pritličju zase, stranke pa imajo vhod z druge nasprotne strani, tako, da ona kot hišna gospodinja sploh ne vidi strank prihajati oziroma odhajati. Ana Kranjc stanuje s svojim možem v njeni hiši. Mož ji pošteno plačuje stanovanje in je tudi sicer vseskozi pošten človek, ki je imel že izpočetka velik križ s svojo ženo/ Ana Kranjc je bila radi raznih sleparij že večkrat kaznovana. Ko je gospodinja moža kaznovane žene opozorila, naj on skrbi, da se ne bodo dogajali škandali pri hiši, ji je Kranjc odgovoril, naj se ona ne vmešava v njegove razmere, bo že on preskrbel, da mu bo žena parirala. Ko pa so se taki slučaji le ponavljali, je gospodinja celo napram orožniškemu stražmoštru rekla, da se teh škandalov boji, ker trpi ugled hiše, če vedno orožniki stikajo okrog nje in da bo Ani Kranjc stanovanje odpovedala. Orožniški stražmošter pa ji odsvetoval, češ, če mož pošteno plača, ni treba odpovedati stanovanja, ker konečno nekje mora stanovati. Tudi je Ano Kranjc posvarila, naj opusti tako življenje, ko ima tako dobrega moža, sicer ji je dejala, boste prišli še na 3 leta noter. Ana Kranjc pa se ji je porogljivo odrezala. Mene ne more nihče zapreti na 3 leta, jaz sem omožena, mene bo že mož vun jemal. Sploh je Juvan vsak dogodek, o katerem je slučajno izvedela, povedala, tako, da so oblasti zaznale zanj. Gospodinja je tudi glede dogodka pri dr. Mauringu natančno izpovedala, iz česar je razvidno, da je ona (Juvan) popolnoma nedolžna pri tem in le žrtev Ane Kranjc. O tej zanimivi izpovedbi poročamo dalje jutri. Otvoritev omnibuslinije Bohinjska Bistrica-Bohinjsko jezero. Dne 28. junija t. 1. se otvori na progi Bohinjska Bistrica-Bohinjsko jezero omnibus linija, ki bo vozila vsak dan trikrat na jezero s sledečimi postajami : Bistrica-Hotel sv. Janez- Hotel sv. Duh in končna postaja hotel Zlatorog. Ravno mimo teh postaj in po isti progi se bode vračal omnibus tudi trikrat nazaj v Bistrico. — Vožne cene so za eno osebo in za eno vožnjo iz Bistrice do sv. Janeza 60 vinarjev — iz Bistrice do sv. Duha 70 vin. — in iz Bistrice do Zlatoroga 1 K. To zares potrebno komunikacijsko linijo je ustanovila deželna zveza za tujski promet na Kranjskem, ki jo bode tudi subvencionirala. Tujski promet v Bohinju, posebno promet izletnikov bode gotovo živahnejši, ker je ravno pasantom dana priliko, se pripeljati za jako nizko ceno na krasno Bohinjsko jezero. Tudi posamezni Bohinjski kraji in hoteli bodo po tej omnibusliniji intenzivnejše zvezani med seboj in gotovo je, da se družabno življenje letoviščarjev oživi. V Bohinju so se za letošnjo sezijo tujske naprave popravile, posebno nasadi letoviškega parka in kopališča »Danica*. Tudi ob jezeru se je skrbelo, da imajo tujci zabavo in razvedrilo. Za ljubljanske izletnike je ta nova zveza jako prikladna, ker je zvezana z vlaki, ki prihajajo iz Jesenic ob pol 9. zjutraj, ob pol 11. dopoldne in ob pol 4. popoldne. Zveza slovenskih umetnikov. Te dni se je v Ljubljani sestavil odbor, ki naj izvrši vse predpriprave za ustanovitev »Zveze slovenskih umetnikov*. Osnovna misel je ta, da naj bi »Zveza* združevala izvršujoče umetnike vpodobljalce, glasbenike in literate z namenom, da varuje njihove stanovske interese. Za načelnike posameznih odsekov so bili izvoljeni: gosp. akad. slikar Ivan Vavpotič, za načelnika odseka vpodobljajočih umetnikov; pesnik in pisatelj g. Oton Zupančič, za načelnika literarnega ; kapelnik g. Vaclav Talich, za načel-nisa glasbenega odseka. Pripravljalni odbor, obstoječ iz gg. Izidor Cankar, Rudolf Jakhel. Franc Kobal, Etbin Kristan, Anton Svetek, Vaclav Talich, Ivan Vavpotič in Franc Vesel. Pripravljalni odbor bo sestavil pravila, da se „Zveza“ čimprej oživotvori. Telovadno društvo »Sokol- v Ljubljani ima danes zvečer ob 8. uri v restavracijskih prostorih »Narodnega doma* izredni občni zbor. Dnevni red: Volitev predsedstva »Slovenske Sokolske Zveze*. K obilni udeležbi vabi odbor. Slavnemu Bav-bavu v Ljubljani. V včerajšnji notici pod naslovom »Kresna veselica Ljubljanskega Sokola v Švicariji* ste gotovo Vi provzročili nekaj neresnic. Sklicuje se na § 19. tiskovnega zakona zahtevam, da objavite v »Jutru* na istem mestu in z istimi črkami sledeči: Popravek. 1. Ni res, da se vrši kresna veselica Ljubljanskega Sokola v nedeljo, dne 25. t. m.; res pa je, da se ista vrši jutri zvečer, t. j. sobota, dne 24. t. m. 2. Ni res, da veselica obeta postati prijetno zbirališče vsega zavednega in narodno čutečega občinstva; res pa je, da bo ta zagotovo prijetno zbirališče vsega zavednega in narodno čutečega občinstva. V Ljubljani, dan pred kresno veselico 1911. S spoštovanjem Vsekarjeprav. Dostavek Bav-bava. Jaz sem jo mislil prestaviti na nedeljo, ker v soboto zvečer nimam časa, da bi jo obiskal, ko imam zdaj toliko opravila. Ker pa hočete v soboto zvečer na vsak način, bom pa druge posle odložil in Vas obiskal. Spored kresne veselice, ki jo priredi ljubljanski Sokol v soboto, 24. t. m. v ovicariji: 1. godba »Slovenske Filharmonije* samo izbrane koncertne točke; 2. nastop telovadcev z gorečimi kiji, 3. marmonati kipi, 4. umetalni ogenj, 5. ples ter prosta zabava po veseličnem prostoru. Vstopnina 60 vin. za osebo; otroci v spremstvu starišev plačajo po 20 vin. Veliki semenj v Šiški, . ki se zadnjič vsled slabega vremena ni vršil, se vrši v četrtek (praznik)dne 29. t. m. z vsem prvotnim obširnim sporedom, in sicer v vseh prostorih Zajčevega hotela, »Bellevne* v Šiški, t. j. na vrtu, v gozdu, v kleti, na verandi in drugih gostilniških prostorih. Tudi aviatika lord Inemeesa iz Londona se je posrečilo zopet pridobiti. Ker so se mu naši kraji jako prikupili, pripluje s svojim zrakoplovom na krmilo naravnost iz Gorice čez Rožnik na semenj, kjer se spusti na tla, od tod pa se zopet pred očmi gledalcev dvigne 2000 m visoko v zrak, obkroži v velikem poletu Šiško in se s pretresujočo naglico tzv. »smrtna groza* spusti naravnost med sejmarje. »Društvo pisarniških oficijantov in pomočnikov za Kranjsko ima v nedeljo, dne 2.. julija t. 1. ob 3. popoldne v velikem salonu hotela »Ili- rija* svoj redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom : Pozdrav predsednika. — Poročilo tajnika. — Poročilo blagajnika. — Poročilo računskih preglednikov. — Poročilo društvenega predsednika o zadnji načel-niški konferenci. — Volitev. — Slučajnosti. — Z ozirom na izredno važnost tega občnega zbora se pričakuje polnoštevilne udeležbe od strani ljubljanskih, kot zunanjih članov. Spet so se vrezali učenjaški gospodje pri »Slovencu* in hočejo kovati kapital iz pomote, ki smo jo le storili v naglici. Razlika je velika: gospodje pri »Slovencu* rabijo za češka krajevna imena dosledno in zmerom nemška, mi pa smo enkrat v naglici pomotoma za Bodenbach napisali Liberec, ki se nemško imenuje Reichenberg ne pa Reichenau, kakor misli »Slovenec*, ki se je torej, hoteč dajati lekcijo, spet sam vrezal. Gospodje pri »Slovencu*, še enkrat vam svetujemo, študirajte malo več krajevni repertorij in ne pišite namesto znanih in udomačenih čeških krajevnih imen — nemških imen. Kresni večer na šišenskem razgledu. Danes večer bo v restavraciji in kavarni gostilne »Razgled* (Belle-vue) nad Sp. Šiško tak kresen večer, kakoršnega doslej še ni nobeno oko videlo in nobeno uho slišalo. Ne da bi se kaj kurilo, ter ne glede na vreme, bo ves Tivoli v ognu in še marsikaj drugega zraven. Pa tudi balon najnovejšega sistema bodo izpustili v zrak. Na vsak način bo treba ta kresen večer na šišenskem razgledu si prav od blizo ogledati. Za Ciril - Metodov obrambni sklad so se nadalje priglasili; Posojilnica za Stari trg, Lož in sosedstvo (plačala 200 K); »Omizje Dolga vas* v Ljubljani v gostilni pri Bončarju (plačalo 200 K), dr. Milan Korun, odvetniški kandidat v Sežani; Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju (IV. kamen — plačala 16 K). — Primanjkuje tedaj še 91 kamnov! Najdene pletenine. Pred Narodnim domom je v sredo večer neki dijak našel v papirju zavite pletenine. Dobe se v uredništvu podružnice »Jutra* v Sp. Šiški. Promenadni koncert »Slovenske Filharmonije* se vrši ob ugodnem vremenu danes od pol 7. do pol 8. zvečer v »Tivoli*, Po promenadnem koncertu igra »Filharmonija* v hotelu »Tivoli*. V sramotnem stebru. Ko je šel angleški lord, nadsod-nik Camden (umrl leta 1831) nekega dne s svojim prijateljem lordom Dacre skozi neko angleško vas, sta prišla mimo »sramotnega stebra* ter se začela pomenkovati o tem, koliko bolečin pretrpi oni, na kazen v steber obsojeni. »Ne verjamem, da bi pri tej kazni obsojenec čutil tudi kakšne telesne bolečine,* je rekel lord Camden. »Sramotna kazen je res, toda če gledalci obsojenca ne kamenjajo, o fizičnih bolečinah ne more biti govora.* »No, prepričajte se vendar sami,* je odgovoril lord. »Saj tudi hočem! je izjavil Camden in se vsedel takoj na zemljo, z nogami oddaljen 15 palcev od sedeža, med tem, ko mu je pritrdil prijatelj trd les okoli gležnjev. »Tako, Dacre,* je rekel, »sedaj pa privijte in me pustite deset minut samega.* Lord Dacre je ubogal in se odstranil v namenu, se čez deset minut gotovo zopet vrniti. Smola pa je bila, da je bil nekoliko pozabljiv gospod MAH USTEK. Na oazi slovenske umetnosti. V nedeljo dopoldne, ko so gnnale po ljubljanskih ulicah salve infante-rijskih pušk in so bobneli z Gradu tako barbarski brutalno artiljerijski topovi, sem se zatekel tudi jaz v svetišče, poklonit se najsilnejši, najkrasnejši emanaciji duha boga-človeka: umetnosti. Našel sem slučajno svobodno yro, ko sem mogel biti sam, nemoten, nerazdeljen in čisto zatopljen v misterij umetnosti; izbral sem si slučajno čas, ko so bile ulice polne, a Jakopičev paviljon tako idealno prazen, da si praznejšega ni možno misliti. Bil sem z ženo: dvoje oči iste glave, dvoje čustev istega srca, iste resonance. In tako želim tudi drugim, da bi šli tja le sami, četudi z ženo ali s prijateljem popolne harmonije. Samo ne v velikih tropah, v katerih vlada vedno neharmonija! Zalo pa tolpe tudi nikdar nimajo čistega užitka. Saj je resnica, da je človek po svoji naravi opozicijonalec in oster kritik; toda opozicija trope se vselej hitro izpremeni v tetnno sovražnost, kritika mase je zmerom krivična in zabavljanje tolp vedno surovo. Če pa je človek sam, ne zapada sugestiji mase, nego uživa mirno in estetsko, v celoti in pod vtisom splošnosti. Izkušnje imamo, da je Horacijev »profanum vulgus* krvoločna bestija, ki hodi rjoveč po svetu in le išče, kje bi koga raztrgala in požrla. Greš po ulici v veliki družbi znancev in prijateljev, pa srečaš žensko. Tebi se zdi višek človeške lepote: zdrava je, sveža, prožna, vitka, a vendarle pikantno okrogla, krasne oči ima, bujne lase in fino polt. Komaj pa si izrekel svoje zadovoljstvo, se že oglasi A: »Ampak malo prekratek život ima! — B: »Pa ziblje se!“ in C: »No, starikava je že in baje svojemu možu ni preveč zvesta!" — in D: »Obleko pa ima gotovo na puf, zakaj šele pretekli teden so jo rubili!* Itd. Tvoj ideal je v petih minutah razcefran in povaljan v blato in prah, da bi se zjokal za njim ... Pa sedim s prijatelji v loži pri operi; na odru poje pevka-utnet-nica. Ves sem poln umetniške iluzije in srečen ob čistem užitku. Pa se oglasi A: »Ali ima res z nekim natakarjem že dva nezakonska otroka?* B: »Lepa babnica — greha vredna!* in C: »Njen mož je baje v blaznici, ne?* in D: »Prokleto stara opera tole! Ali nisi našel nič bolj pametnega ?* — Itd. Moj čisti užitek se je že izpre-menil v silno nevoljo, ki je pa ne smem niti pokazati, ker sem dostojen človek In tako se mi godi v estetiki vselej in povsod v družbi prijateljev, sredi mase. Čudno, da išče tolpa povsod in vselej le madežev, hib, grehov, napak! Pri najlepši sliki bo videla le slab okvir, pri najgenijal-nejšem kipu nedovršeno izražene nohte! Ob najlepšem umotvoru ti gre masa govorit o umetnikovih dolgeh, sredi najpoetičnejše narave ti razpravljajo o umetnih gnojilih! Zato v bližigi in v stiku umetnosti nisem demokrat ter se ji bližam vedno le sam s svojo ženo, ki nima — kakor jaz — o fosfatih in o neplačanih menicah nobenega pojma. In zato svetujem tudi vsakomur: ne hodite nikdar nikamor med tolpo, zlasti pa ne uživat umetnost! Tolpa zna vse: politizirati (to je baje najlažje in najslabše), demonstrirati, ministrirati, piti, peti, plesati, zabavati se in hruliti, potiti se in vse, kar hočete. Toda resnično umetnost resnično uživati, toda »profanus vulgus* — tega masa ni znala nikjer in nikoli. Ni znala, ker ni mogla! Zakaj priznajmo: umetnost ni bila in ne bo demokratična, nego je in bo zelo eksluzivno aristokratična! To, nad čemer se pri umotvoru katerekoli stroke navdušuje ljudstvo, ni bistvo umetnosti, nego je le njena materija, njena forma, njen efekt. Večkrat pa vplivajo tudi sugestija reklame in strankarski snobizem princi-pijalna opozicijonalost in malikovalstvo brez razumevanja in brez kriterija. Pa zakaj pišem o vsem tem ? Ker sva vse to mislila in govorila v Jakopičevi razstavi jaz in moja žena iz enih ust in iz ene duše. V njej ni bilo nobenih prijateljev in znancev, nobenih kritikov in estetikov, razen blagajničarke pri vratih sploh ni bilo nikogar, dasi je bila nedelja ter bi normalen človek v normalnih mestih pričakoval na umetniški razstavi prave gnječe! Kje so li bili pristaši stranke X, stranke Y, stranke Z? Ker je ta razstava umetniška, nima nobenega strankarskega značaja, zato pa seveda tudi nobenega strankarskega zanimanja! — Tu ni najti niti rodoljubnih »Hej Slovani* in ,Naprej"-slik, uiti cerkvenih in drugih takih svetih podobic, niti protiburžoazijskih in prole-tarijskih barvastih pridig: skratka, politično je ta Jakopičeva razstava zelo neplodna. Ker pa je v Slovencih politika danes vse, je pač čisto naravno, da se ne zanima za umetniško razstavo niti stranka X, niti Y, niti Z, zakaj slikarji in kiparji so za politiko brez pomena. Mene, ki nisem politik, pa je to celo veselilo. Ta radost je bila ego-istna. Človek je namreč vesel, ako najde v vsej Kranjski vsaj majhno in ko se je medpotoma zatopil v sanjarije, je popolnoma pozabil na drevo in svojega prijatelja. Med tem je trpel sodni predsednik peklenske muke — udje so ga boleli, noge so mu otekle, v prstih je čutil neznosno skelenje, mišice so se mu skrajno napele in strašen glavobol ga je mučil. Prosil je mimoprišedšega kmeta, naj ga oprosti, toda mož je odgovoril na njegovo prošnjo s porogijivim nasmehom. Poklical je nekega zdravnika, ki je prišel po poti, in mu zatrjeval, da ni zločinec, ampak lord oamden, višji sodnik kriminalnega sodišča. Toda zdravnik se ni zmenil za to izjavo, ampak odšel naprej ter mrmral predse : »Mož je neumen ali pa pijan! — Sedaj se domišlja, ko so ga najbrže radi pijanosti vtaknili v &teber, da je lord nadsodnik!* Mimo je prišla žena nekega najemnika, in ko ga je začula klicati, da umre od žeje, mu je podarila jabolko. Bila je edina, ki je imela ž njim usmiljenje. Vsakdo, ki ga je videl, je bil mnenja, da je kazen zaslužil. Nesrečni nadsodnik je seveda zelo obžaloval nepremišljeno pejanje. Končno je bil osvobojen, toda še več let po tem se je spominjal bolečin, katere je pretrpel, Nekega dne je bil navzoč obravnavi, ko je imel sodni dvor razsoditi v odškodninski tožbi nekega moža, ki je bil po nedolžnem obsojen v sramotni steber, in ki je zahteval od države visoko odškodnino. Tožitelj je opisoval bolečine in trpljenje, katere je prestal v času nezaslužene kazni, toda sodnik se mu je smejal. Sedaj se je obrnil lord Camden k njemu in ga vprašal: »Ali ste že bili katerikrat v sramotnem stebru?* »Ne, milord,* je odgovoril sodnik začudeno. »No, potem se ni treba smejati,* je odgovoril nadsodnik, »jaz sem izkusil, kaj se to pravi. — Mož ima prav!* Sedišče je nato tožitelju prisodilo zahtevano odškodnino. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Klub slovanskih naprednih poslancev. Dunaj, 22. junija. V slovanskih naprednih poslanskih krogih se lan-sira ideja, da bi se ustanovil v novem parlamentu klub slovanskih naprednih poslancev. Idejo je sprožil znani prof. dr. Masaryk. V klub bi stopili vsi češki in češko-moravski napredni poslanci, 3 poljski naprednjaki in napredni Jugoslovani. Blenerth v avdijenci. Dunaj, 22. junija. Danes je sprejel cesar ministrskega predsednika barona Bienertha v posebni avdijenci. Bienerth je predložil cesarju demisijo WeiBkirchnerja. Cesar se še ni odločil, vendar je prepustil začasno vodstvo trgovinskega ministrstva poljskemu ministru krajanu Zaleskemu. Jutri položi svojo demisijo tudi žel. minister Glombinski, ker je bila njegova vse-poljska stranka pri volitvah popolnoma poražena. Krščanski socijalci v opoziciji. Dunaj, 22. junija. Vest, da nameravajo stopiti krščanski socijalci v opozicijo, je popolnoma neresnična. Demisija MHovanovlča- Belgrad, 22. junija. Vsa poročila o predstoječi demisiji srbskega zunanjega ministra Milovanoviča so popolnoma izmišljena. Milovanovič nastopi le kratek dopust. oazico, kjer ne sliši kandidatskih govorov, kjer ne vidi kandidatskih plakatov — kjer mu ne dajo agitačnih dopisov. Človek je v Jakopičevem paviljonu pred agitacijo in politiko varnejši kot v Aljaževem stolpu na Triglavu. Skratka, Jakopičev paviljon so edina neutralna, politično neoskrunjena tla na vsem Slovenskem, zato pa ima človek na njih prav posebno razkošen občutek svobode in neodvisnosti, ki se ne da poplačati z nobeno vstopnino. Občutiš se na zelem oazi umetnosti, a to je pač najnenavadnejši občutek na Slovenskem, zato bi plačal človek rad tudi d voj n vstopnino! Bilo bi še vedno le K »’ * No, niti za 60 v ni blizu bratov vencev niti sester Slovenk, ker se kažejo z novimi bluzami in z ” „n;u klobuki na Mestnem trgu °k.,f -j-kih infanterijskih pušk in artiljenjsk t0P°Ni jih blizu, a jaz - he ^ “ se tega celo veselim, da m J v ženirajo. Ne motijo in ne žalijo me hipu, ko se klanjam Manom biv g prijatelja Ivana Groharja ter idealizmu prijatelja Rikardb piča. Klanjam pa se rad le mea štirimi očmi. . Spomladanska razstava! A sreu brstenja, klitja, bujnega zeMa, de tečega cvetja m zmagovitega som — ,foč smrti! Med šibkimi,a pogumno Veliki kravali v bolgarskem velikem sobranju. Sofija, 22. junija. Pri današnji otvoritveni seji bolgarskegs velikega sobranja je prišlo do velikih kravalov. Med čitanjem kraljevskega govora je vodja kmečke stranke na ves glas zaklical: .Mi ne potrebujemo takega kralja, ki je v najvažnejših trenotkih odsoten iz Bolgarskega." Kralj Ferdinand se je tega tako ustrašil, da je prenehal čitati govor in ves preplašen gledal na opozicijonalne poslance Novi člani gosposke zbornice. Dunaj, 22. junija. V dobro informiranih političnih krogih se zatrjuje, da bo cesar vse odličnejše poslance, ki so propadli pri sedanjih volitvah, imenoval za člane gosposke zbornice. Med drugimi Wei6kirchnerja, Pattayja, Lichtensteina, Chiarija in Slovenca dr. Ploja. Poslanec Lovvenstein odložil mandat. Dunaj, 22. junija. Poljski poslanec L5wenstein ki je bil izvoljen v Dro-hobiču je odložil svoj mandat. K temu so ga prisilili poljski demokrati iu sicer radi dogodkov v Drohobiču. Vendar pa bo zopet pri novih volitvah zopet kandidiral. Kronanje angleškega kralja. London, 22. junija. Danes se je ob velikanski udeležbi množice vršilo kronanje angleškega kralja Jurija V. Prisotni so bili vsi zastopniki evropskih dvorov. Razne vesti. * Dvor marokanskega sultana Mulaj Hafida. Celemu dvoru marokanskega sultana načeluje takozvani Hajib, ki ima na razpolago cele roje služabnikov in služabnic. Notranja uprava dvora se deli v štiri oddelke. Kopalnica, oddelek za čaj, spalnica in oddelek velikašev, običajno sultanovih sorodnikov, ki nosijo menjaje se vsak dan sultanu molitveno preprogo in mu morajo pri molitvi v mošeji in zunaj po vseh pravilih njihove vere to preprogo razgrinjati. V kopalnici je 50 izbranih sužnjev črncev, ki se lahko imenujejo zaupni strežaji. Tudi v oddelku za čaj služijo črni sužnji, toda izključno le mladi lepi dečki. Ti pripravljajo za gospodarja čaj, donašajo pa tudi samo vodo in jo čistijo in destilirajo. Tudi to mesto je jako zaupno. V spalnici služijo sicer prošti ljudje, toda vsi ti imajo nekako rodbinsko pravico do spalnične službe na sultanovem dvoru. Ta pravica pa jim ne odpira le vstopa k častni službi, marveč jih naravnost primora. Najimenitnejši pa so kot že omenjeno oni imetniki, ki spremljajo sultana z molitveno preprogo. Praga sultanovega harema v Fezu ne sme razun sultana in evnuhov nihče prestopiti. Da, celo v obližji gradiča je prepovedano hoditi. Z lepotičami je sultan vrlo dobro založen. Nakupi in pridobi si jih veliko sam. Največ pa jih dobi v dar. Velikaši njegovi podaniki in sosedje tekmujejo med seboj kdo bo več deklet poklonil sultanu v dar. Na razpolago pa mu niso samo domače lepotice. Ima tudi krasne Evropejke, da menjaje nadomeščajo hitro uvele cvetke domačega ozemlja. Sultanov harem ima tudi svojo vojaško stražo, ki je sestavljena iz najmočnejših, najboljših in najbolj divjih vojakov. Teh se boje prebivalci bolj kot živega vraga, posebno huda pa jim prede o mraku, Po dnevni pereči vročini se odločijo običajno sultanove krasotice za večerni sprehod. Posade jih na krasno in bogato opremljene mule, in jih vozijo po mestu. Spremljajo jih seveda vedno že omenjeni stražniki. Gorje onemu, ki se tej ženski dvorni kavalkadi ni dosti daleč umaknil, ali pravočasno ubežal. Brezobzirno pobijejo vsakega in imajo pravico tudi bežečega ujeti in ga na mestu ustreliti. * Kipi iz — sira. Prav priporočljiv predlog stavljajo nekateri ameriški kemiki. Kakor je dokazano, je kasein, bistveni del sira, razbeljen in nato kemično nekoliko pretvorjen, izvan-redno pripraven v plastične svrhe in se da obdelovati kakor slonova kost. Vsled tega naj se ga uporablja za ornamente, reliefe, statuete in če mogoče tudi za kipe. Strjeni kasein ima pa še to dobro lastnost, da se da prav lepo barvati, in sicer takrat ko se strjuje. Če se bo industrija poprijela te ideje, tedaj bomo kmalu imeli spomenike svojih pesnikov, pisateljev in drugih mož namesto iz marmorja, iz sira in v naravnih barvah. * Iz šole. Da se najdejo v nalogah pogosto zelo duhovite refleksije, izkuša dan na dan posebno učitelj. V naslednjem nekoliko stavkov, ki so se našli nedavno v raznih nalogah: Tako piše neki učenec. »Ovce nas razveseljujejo tudi po svoji smrti z zvonkim glasom svojih čreves." — »Prej so umirali ljudje v visoki starosti, ker zdravniška veda še ni bila zelo razvita." — »Njegova žalost nad smrtjo svoje žene je bila tako velika, da je moral sploh iti v Italijo, da zaceli rane, ki mu jih je zadala njegova žena." — »Če odpremo literarno zgodovino, nam pade takoj v oči Prešeren." — »Morski volk se odlikuje posebno po svoji nepriročni velikosti." — »Opice imenujemo štiriroke živali, ker tudi z nogami lahko kaj vzamejo v roke." * Ločitev cerkve od države na Portugalskem. Provizorična vlada portugalska je glasom nekega poročila v glavnih potezah objavila načrt o ločitvi cerkve od države. Glavne poteze zakona o ločitvi cerkve od države so sledeče: Od dneva razglaše-nja zakona o ločitvi je vsem veroiz-povedanjem v Portugalski in njenih kolonijah zagotovljena popolna svoboda. Katoliška veroizpoved neha biti državna veroizpoved. Vse cerkve bo v bodoče vzdrževalo občestvo vernikov, vendar bo denarno gospodarstvo podvrženo državni kontroli. — Vlada jamči vsem duhovnikom, ki bodo 1. julija v službi, plačo, ki so jo dobivali doslej, vendar naj posebne komisije določijo prihodnje plače duhovnikom. — Cerkve in druga poslopja za bogočastje se imajo izročiti duhovščini brez vsake odškodnine, tudi bodo mogli nadaljevati svoje delovanje vsi portugalski in inozemski duhovniki, ki sedaj izvršujejo verske funkcije. Nasprotno bo za duhovnike, ki v bodoče nastopijo službo, potrebno dovoljenje portugalske vlade. — Vsa verskim svrham služeča lastnina privatnih oseb, so li tu- ali inozemci, se ima spoštovati. — Inozemski seminari zamorejo obstojati še naprej, vendar ne smejo njihovi člani, kakor doslej, nositi na ulicah duhovske obleke. — Vlada ne bo ovirala ženitve katoliškim duhovnikom. V slučaju smrti duhovnika naj dobi njegova vdova in otroci penzijo. * Berollnska šola tatov. Bero-linska kriminalna policija je zasledila šolo za tatove. Profesor je bil že večkrat kaznovani trgovec Artur Serig, ki je stanoval v neki kleti. Iz prisilnih zavodov pobegle je prvi čas skrival. kviško stremečimi stebli med krepkimi, košatimi debli, polnimi zdravja in volje, in med grčavimi, neupogljivimi, od viharjev in starosti razoranimi, a vedno nove veje poganjajočimi čoki leži na tleh mlado, silno drevo. Ivan Grohar je mrtev, a življenje gre dalje in okoli njegove mrtvaške maske se stneje pomlad. Tu so zopet nekatere njegove najboljše, najznačilnejše slike iz dobe njegovega najvišjega razvoja, 'n tu so njegovi poslednji umotvori, nedovršeni. Smrt mu je izvila list j* ktnetiško žuljave roke, še predno je P°gla izvršiti poslednje poteze. A ko-l*o življenja, plastike in bujne luči je ■ v njegovem »Vzorniku", koliko .• aj*°te diha iz »Pastirja" s tolpo ovac, L?°liko sile in akcije v veliki skici *.. n delu"! Morda bi bile baš te tri "ke vrhunec Groharjeve umetnosti, ki ® l.e toli krepko pojavila v njegovem ^bejalcu«. Smrt je hotela drugače. hari ■ n* zbra' Jak°P'č vseh Gro-nn/pv'h dovršenih slik od njegovih čudo • s,nrbl R°iaki bi bili ob-čudovV* 'mPonujočo plodovitost in GrnhJ1 . razv°j pokojnega umetnika. ,1 ar J? iskal vedno novih potov, alu inPribliža čiin bolj svojemu idc-z lir • na^'n njegovega slikanja se je trn,,«1 ',z?reminjal brez prestanka. Nje-m ne slike, njegov »Naš Peter* ialeo« -esen“ “ »Kozolček" - »Seja !n . končno »Voznik* govore Derimo*!3 ^ Grohar mislil, iskal, eks-vse , in se l,cil brcz odmora segel vi©6' Got,ovo je. da še ni do-'ne, za katero je hrepenel in da mu je bil končni cilj še nekaj let oddaljen. Bližal se je jeseni, a doživel je ni več. Italija, solnce, zdravje in potem novo delo so bile njegove zadnje želje, a izpolnile se mu niso več. Aprilski viharji so ga vrgli v jamo, odkoder ni povratka. A življenje gre dalje, in okoli Groharjeve mrtvaške maske se smeje, klije in cvete pomlad. Gerbič Hugon, Jakhel Rudolf, Černe A., mladi Srečko Magolič, Sirk Albert, Vasiljevič Ivo in Žabota Ivan so stopili v široko vrzel, ki je ostala za Groharjem. Za padlega moža junaka sedmero mladih kadetov! Ali ni to veselo? Da, pomlad dela čudeže . . . Presenetil me je Jakhel. Njegova portreta in krajine so vele-zanimivi umotvori in kažejo, da mož temeljito študira. In hvala bogu, zna tudi risati! Mladi Magolič dela čast svojemu učitelju. Fant je kar črez noč postal resen slikar. Vraga, torej imamo tudi med Slovenci »čudežne otroke" ? Kdor more po dveletnem študiju (poleg službenih poslov!) naslikati delo »V jutranji megli", je pač izreden talent. Saj je res, da je še vse nekako premehko, sladko, žensko, a z leti pride tudi energija in sila. Sirkov »Naš stari nono" je prav čedna risba. Vasiljevič je danes še zagonetka. A Ivan Žabota, ki ga že poznamo po dr. Vi-dičevi skupini, je izvrsten žanrist, dovršen risar, pa humora in občutja ima mnogo. »Zlata Praha" je objavila že nekaj njegovih izbornih risb. Mož obeta še sijajen razvoj, in radi bi ga videli večkrat v Ljubljani. Vsak je moral plačati za hrano in stanovanje tri marke na dan. Nato jih je jemal s seboj na trg, kjer jih je učil krasti ženskam denarnice, za kar so mu morali plačevati odstotke. Ko so bili dovolj poučeni, jih je pustil samostojno delati. Tudi vlamljati jih je naučil. * Kaj so bili očetje slavnih mož? Rimskega pesnika Vergila oče je bil sluga in mnogo let suženj, Shakespearjev oče je bil trgovec z lesom, Lutherjev kmet in drvar, Kolumbov tkalec, Faradayev kovač, ravno-tako Demosthenov. * Koliko je prebivalcev na Angleškem? Zadnje ljudsko štetje je pokazalo, da je na Angleškem 36,075.963 ljudi, skoro za 4 milijone več nego leta 1901. London sam šteje 7,252.963 prebivalcev ; leta 1901 jih je bilo samo 6,371.402. Listnica uredništva. G. J. M v L. Primorsko. Stvar smo na kratko omenili, ker ni bilo mogoče priobčiti v celoti. — Trst. Drage volje! Lastnik in glavni urednik Milnn Plut. Odgovorni urednik dr. Ivan Lah. Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Maii oglasi. Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 0. uri zvečer. Zanesljivega raznnšalcu sprejme takoj L. Schvventner, knjigotržec, Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. 195/3—1 Kres na Drenikovem vrhu gori v petek zvečer dne 23. t. m. ob pol 9. uri. V slučaju neugodnega vremena gori v soboto. Cenjeno občinstvo se vljudno vabi. 204/1—1 Gospodična, tujka, išče meblovano sobo s posebnim vhodom, neodvisno, prosta uporaba sobe brez nadziranja pogoj. Ponudbe pod .Tudi izven mesta* na Prvo anončno pisarno v Ljubljani. 57/3—1 Panama klobuki so postali cenejši od K 4 — naprej. Slamniki radi minule sezije pod polovično ceno. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5. 359/8—1 Izurjena šivilja v perilu posebno v moških srajcah, želi šivati za trgovce izgotovljene obleke. Ponudbe pod .št. 1000* poštno ležeče, Ilir. Bistrica. 205 Natakarja veščega slovenskega, nemškega in italijanskega jezika priporoča g. Flux. 206 Pritlična hiša z vrtom se ceno proda. Prijazna, mirna lega. Rožna dolina, cesta V. št. 126. 358/3—1 Krasna mebluvana soba v sredini mesta s posebnim vhodom se takoj odda. Naslov pove Prva anončna pisarna. 360/3—1 Kdor išče ali oddaja kako službo, kdor hoče kaj kupiti ali prodati, doseže to najložje, ako inserira v Malih oglasih r Jutra“. Za besedo se plača samo 5 vinarjev. ........, ■'■'I—-——' — ■ .. Proda se časopisni papir za zavijanje. Poizve se v upravništvu »Jutra*. Svetovno mojstrstvo v urarski industriji iznajdeno. Prevzetje edine prodaje me je postavilo na stališče, da za 2-90 K nudim elegantno 14 kar Doublc zlato švicarsko uro. Ista ima 36 urno dobro idočc kolesje s sidrom. Nagradna znamka je električnim potom s pravim zlatom prevlečena. Gre precizno 4 leta, za kar tudi jamčim. 1 kom. 2 90 K 3 komadi 7-50 K. Ker se neugajajočc premenja, ali se lahko nazaj dobi, je naročilo popolnoma brez rizikc. Pošiljam samo po povzetju. ST. KESSLER, svetov razpošiljalnica Krakov, Avstrija štev. 132. Trgovina že več let obstoječa, dobro obiskana, poleg farne cerkve, se radi družinskih razmer Naročajte in kupujte „JUTR0“! Izvod samo po 6 vinarjev. •# >7 m 7: Wf Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela J. ZAMLJEN čevljarski mojster V LJUBLJANI Sodnijska ulica št. 3-- Dobe se tudi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske io telov. čevlje. Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem naznanja, da se vrši im dne 8. julija 1911 opoldne ob 12. uri v deželnem dvorcu v Ljubljani, soba št. 78 s sledečim dnevnim redom: Volitev In konstituiranje odbora. V Ljubljani, dne 22. junija 1911. Načelništvo. AfcišktiiithtikitidibkiitikM Danes in vsak dan v park-hotelu Tivoli po dva koncerta Slovenske Filharmonije. Začetek ob 'h 4. popoldne In ob V28. zvečer. — Vstop prost. • UlIIUII v« Vabilo na XIII. redni občni zbor ki bo v vrtnem salonu restavracije pri „LEVU“, Marije Terezije cesta št. 16, dne 28. junija 1911 zvečer ob pol 8. uri. D n e v n i red: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Gospodarstveno poročilo za leto 1910. 3. Poročilo nadzorstvenega sveta in njegov predlog o absolutoriju za leto 1910. 4. Eventualna prememba pravil. 5. Nadomestne volitve. 6. Eventualni predlogi. V slučaju nesklepčnosti bo nov občni zbor ob pol 9. zvečer v istem prostoru in z istim dnevnim redom, ki pa bo sklepčeu ne glede na število prisotnih zadružnikov. Društveno načelništvo. Podružnica „Jutra“ za Sp. Šiško in okolico (v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon št. 177, sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd. Uradne ure od 8.—12. In od 2.-6. Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je 99 Ilustrovani tednik" ki izhaja vsak petek ter stane četertletno 1 K 1 80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: Ilustrovani Tednik, Ljubljana. Pozor, peki! Izredno ugodna prilika! V Spod. Šiški, na glavni cesti, na najbolj prometnem kraju se odda s 1. avgustom v najem pekarija eventualno se proda tudi hiša, v kateri se nahaja. Razun te pekarije se nahaja v $iški, ki ima okolu 7.000 prebivalcev, samo še ena. Zmožen, trezen mož si na tem prostoru napravi lahko lepo premoženje. Povpraša se v tovarni vozov Peter Keršič v Spod. Šiški. Najboljši pokončevalec mrčesa je brezdvomno F. Scherag-a JANOL pomori podgane, miši, stenice, ščnrke i. t. d. pod garancijo. - Naroča se: Dunaj XV., Fimfhausgasse štev. 5. , J utro’ se prodaja v Trstu po 6 vinarjev •tr maeledjaJUa. toToalca.r33.aJ3.: takoj odda v najem, na račun ali event. proda. Ponudbe pod »C. S,“ na upravništvo »Jutra". Becker nlica Stadion, Trevisan nlica Fontana, Pipail, nlica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Cardncci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, VojašniČni trg, Ilrast. Poštni trg, jffožt, ulica Miramar, jflagolo, ulica Belvedere, Geržina, Rojan, Baunacher, Čampo Mamo, Bruna, SS. Martiri, Ercigoj, nlica Massimiliana, Rončel j, ulica S. Maroo, Cecllimi, nlica deli’ Istra, Bruna, nlica del Rivo, Bubnič, nlica Sette Fontane, Gramaticopulo, ni. Barriera, Spttder, nlica Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg. Benusi, Greta, Kieliel, Rojan, Bajc, ulica Geppa, LuzattO, nlica Acquedotto, Segulill, nlica Industria, Železnik, Sv. Iran, lug. ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere. Priznano pristne oljnate in suhe cene nizke /. J* Y0 točna postrežba PREMERL in JANČAR LJUBLJANA, Dunajska cesta št 20 nasproti Figovca na debelo in na drobno. — Izborne emajlne glazure, LAKI FIRNEŽ in ČOPIČI. — Vse v to stroko spadajoči predmeti. JULIJA ŠTOR — Prešernova ulica štev. 5. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. Elegantna in jako skrbna Izvršitev po vseh cenah. narede največjo škodo v kleteh ___________________________________________in skladiščih. Te se najhitrejše uniči z mojo nanovo od mene iznajdeno uničevalno pasto, ki jo more vsakdo in povsod uporabljati. Cena pasli pol kilograma K 3-—. Izgotavljam tudi najnovejše in od občinstva kot najboljše priznane mehanične pasti za miši in pod gane, ki prekosi vse iznajdbe na tem polju. Vjame se v tako past 15 do 20 miši, ne da bi bilo treba past znova nastavljati. Cena pasti za podgane 8 K, za miši K 3 60 do 5-20. Dobiva se pri iznajditelju in izdelatelju kleparski mojster, Dunaj XYII., ___________________________ . Blumengasse štev. 60. Izgotavlja stenske in namizne akvarije, kopalne kabine za ptiče, ročne-, stenske- vozne in nagrobne svetilke, itd. ..._r==gir L. Poseh „JUTRQ“ se prodaja v Ljubljani po 6 vinarjev T7- ztaeledLaaJlla. to'bei3raaaa.alx: Kuštrin, Breg. Teucute, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg Južni kolodvor, na peron«. Državni kolodvor. Blaž, Dunajska cesta.' Sever, Krakovski nasip. Picliler, Kongresni trg. ČeBark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta Mrzlikar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica. Šenk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišleijeva ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Sušnik, Rimska cesta. Oenlčnlk,[Židovska ulica. Klein Htein, Jurčičev trg. Wisiftk, Gosposka ulica. mm —K- - Sitar, Florjanska ulica., Blaznik, Stari trg. Nagode Mestni trg. Kanc, Sv. Petra£ces*a ! »irvki-vs-i»-i* <«i■ r Treo, Sv. Petra cesta. Kušar,^Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra oesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva^ ulica. Remžgar, Zelena jama Bič, Zaloška cesta. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica Zadel, Karlovška cesta. Likar, Glince. Sterkovič, Dunajska cesta. FR. KS. KASPER Ljnbljana, Vegova ul., v bližini realke. Zaloga raznega pohištva hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih in lesenih rolo, žaluzij in železnih val-čnih zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno v zalogi. Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago. Cter n it Patent ZE2LA-TSOZE3ZZEZEC. Najboljše pokrivanje streli General, zastop: V. Janach & Co.,Trst. C3-la.T7o.ia, zaloga-: T. Kom, Ljubljana. Najboljše odgovori „Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! % Zaradi minule sezije so cene oblek za gospode, dame, dečke in deklice veliko znižane. 25 „Ang!eško skladišče oblek44 O. Bernatovič Ljubljana, Mesto! trg 5. mm Rezervni zaklad Inad pol mijjona Kmetska posojilnica = ljubljanske okolice = • . m. m — viog dvajset milijonov kron regiatrovMM ndraga s neomejeno savezo v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18 obrestuje hranilne vloge po čistili m brez odbitka rentnega davka Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestne od dne vloge do dne dviga. Pogojuje na zemljišča amorti' Eskomptuje trgovske menice. Ustanovljena == leta 1882. = Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000*— ,7 > * - st* ■ *. f • , p /vo * ^ ^ \ /N | i i v. |f : [jr.. fi - » ' *f 'fSh j ' S »I* -i>:ri H k 'i il!'lj^4V 12 i -IV Mi ■- ~'s. *& :•! 15' * 1 ' ■ :hi •• «• ’; : . : — »» ■■1 . • ■s s: i : s: S SS 5 S E- - •: i #• Eskomptuje trgovske menice. sjl iig Ustanovljena = leta 1882. Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*— Dober igralec na harmonike želi službe v^kaki gostilni v mestu ali na deželi. Ponudbe pod »Igralec* na upravništvo „Jutra\ M>~ ■>;. 11 11,1,1111 Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali aJi sijenita, apno živo in ugašeno ==a==s= se dobi pri ALOJZIJU VODNIKU —— kamenarskem mojstru r -= = Ljubljana = Kolodvorska ulica bbbbbbbbbbbbbibbb sa ■ e a is m mmmm m 0 © uBiiBsajiiiiaB Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica š t 8. ...... ■■■— registrovana zadruga z omejenim jamstvom priporoča svojo bogato zalogo uajnovejših tiskovin za šole, krajne Šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časop{ k ILeustrLO založziižtTTO. 2v£vLzl3r:a,lij e. Tolaforueic«. štm-v. ULS. ITa^raoderneiše čx Ultogrrafioa. JajrataJUTilco štev. Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprenosljiva so KINTA kolesa. Najcbširnejše jsnistvo. lluslrovanl ceniki brezplačno. K. € »mernik LJUBLJANA, Dun»jsl,000.000. X 610.000 'h Podružnice v Spijeta Celovcu, Trstu, Sarsjevu tn GortcL SS3SSSS5EBI Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jifc obrestuje od dne vloge Pfl cistlb 4 |> jo