Sres bo v nekaj mesecih zaključil zboro-Vanle- Kongresmani se pripravljajo za volitve ^ngton, 8. • f e b r u a r j a. ^ začel hiteti s svojim Sani ' P°tem so se posamezni ffled nad.pet tednov prepirali *boj in naredili ničesar. di) . 110 se kongresmanom mu-feto-a °dpotu.iejo domov, kajti 80 kongresne volitve. iwfl ^ članov poslanske Dte(jZlCe kongresa, bo moralo ljimiVOlivce in 64 senatorjev z aodbo ^°livci bodo izrekli ob-se( jj ?lede njih dela. Pričakuje kongres zaključil svo-Jiaj(ar r°vanje v sredini maja, l^ni]86 ^do.tudi industrije od- Hn« datj *u«£resu so se začeli zavelo^' aa če ne bodo hiteli z de-ostati vse poletje v n^0nu. kar bi marsikate-I ltef s^rekrižal0 njegove načrte, ne bi mogel udeležiti pri- marne kampanje. Ako kongres zaključi zborovanje v maju, tedaj se ne bo sestal do januarja prihodnjega leta in bo imel najdaljše počitnice od leta 1931 sem. Depresija je zadnja leta pcvzročevala, da je je bil kongres skoro neprestano na delu. Industrije in business komaj pričakuje, da gre kongres domov, ker se jim potem ne bo treba bati novih postav, ki navadno vedno prinesejo s seboj nove davke. Industrija bo dobila dober oddih in računa se, da se bodo tudi časi izboljšali. Dvoje važnih predlogov čaka še v kongresu rešitve. Prvi je glede pomoči ameriškim farmarjem, drugi je pa predlog glede delavskih plač in delovnih ur. Predsednik Roosevelt nima na programu kaj druzega. Wa armada dobila ^or radi discipline Vili nogab 8- februarja. Vrho-c^ |eJjnik japonske armade v jify Kitajski je naročil svo-l'o p. neralom, da v bodoče strogo na disciplino v armadi, io jj f^eri se zadnje čase čuje-pritožbe, tako da je Ma armada že precej tr-Hf^ u^edu. Povelje in ukor generala Matsui je ne-Primere v zgodovini ja-o^ * armade. Japonci so se skoro brez vsake dis-j 1X)tem. ko so zasedli Nan-^Škg1.80 m°rale francoske, an-ameriške oblasti zapo-a. Protestirati v Tokiu, 'ti So°'!'mi japonskimi častniki, Hfreijj^i ukor od vrhovnega J^On'i!^a Je ne^i sorodnik Ske&a cesarja. Ker Višje kazni Ni v Se Vedno bolj pogosto pri-Hlic ^evelandu, da razni nebo^1 dementi m e č 1 j e j o Sltjjj tekom raznih industrij-je mestna zbornica \l6jnila kazen za enak zločin. V ;J ^ bil najvišja kazen 60 hej'1?0ra in $100 globe. Zana-Slobe ° najnižja kazen $500.00 6 mesecev zapora, v po-1&ta t ®lučaju pa zapor za tri 1° sPo2 000-00 &lobe za one> ki botnboani krivim> da s0 za^na". .MiJ^žaj v Euclidu ^altgj, J1 s°dnik mesta Euclid, Si 2 Uber> ki se je najbolj Na 5 lzvc>litev sedanjega žu-^ Je resigniral iz svo- N Sij^ lovori se, da bo žu-Hj^ 8 lrnenoval Zubra za po-Si, J ^rektorja javne var-s Zuber in bivši žu- Vn E*e nista mogla zastopiti. H 2ub ly ni dovolil, da bi sod-2at0 i r urad°val v mestni hi- v kwastanil svoj soclnij'ski ^ eti svojega stanovanja. S^H Wub Slov. doma N renskega kluba Slov. >iea r °lmes Ave. je: pred-k>niea0Se/Iani^ek, pod-* Frances Kromar, StranCSS Martinak> 712 seH6Vol Magajničarka Mary >sl. ' ^fsnikarica Frances lce Grošel, Angela Pu-fnV Slovan" jo 83 No. 33, Wed., Feb. 9, 1938 Delavske plače in cene potrebščin Ves problem današnjega življenja se vrti okoli delavskih plač in okoli cen, ki jih plačujemo za vsakdanje: potrebščine ali ugodnosti. Problem je tako star kot je star naš svet, le od časa do časa plane z večjo silo na dan. Vprašanje pred nami je: koliko naj dobi delavec ali uslužbenec za svoje delo in koliko naj se mu računa za blago, ki ga potrebuje. In o tem vprašanju razpravlja zlasti ameriški kongres vse od novembra meseca, ko ga je predsednik Roosevelt sklical k izrednemu zasedanju. Vladni zastopniki in visoki uradniki zadnje čase trdijo, da so visoke cene vsakdanjim potrebščinam odgovorne za business depresijo. Na drugi strani je pa predsednik Roosevelt poslal ameriški industriji in businessu svarilo naj nikar ne znižuje delavskih plač. Znižati se pa morajo cene blagu, materialu. Za vzgled je navedel stavbinsko industrijo. Amerika nujno potrebuje najmanj 3,000,000 novih, hiš in poslopij. Tekom zadnjih pet let se je zgradilo v Ameriki komaj SOO,OCO novih hiš, stare propadajo. Toda cene gradbenemu materialu so tako visoke, da sleherni dvakrat premisli, pred-no bo začel graditi. Najprvo se je oglasil predsednik jeklarske korporacije Mr. Fairless. Rekel je, da jeklo, ki tvori najbolj potrebni material pri gradnji, se more znižati v ceni le, ako se znižajo delavske plače. Njemu je odgovoril predsednik Roosevelt pretekli teden. Rekel je, da je absolutno nasproten znižanju delavskih plač, ki ima vselej za posledico depresijo, in depresija nastane, ker ljudje ne kupujejo v obilni meri potrebščin in raznih udobnosti. Ako se hočemo iznebiti depresije, moramo povišati nakupovalno moč naroda. Tega pa absolutno ne moremo storiti z zniževanjem delavskih plač. Takoj potem se je Roosevelt dotaknil cen vsakdanjih potrebščin in raznega materiala. Rekel je: masna produkcija industrije je odvisna od količine proizvodov glede dobička. Toda edini način, da se javnost napoti, da kupuje potrebščine in material je, tako visoka proizvodnja blaga, da sq cene morajo1 znižati. Toda znižanje cen materiala absolutno ne sme priti iz znižanja delavskih plač. Industrija ubija gos, ki vali zlata jajca, kadar znižuje delavske plače. Kadarkoli se znižajo plače, tedaj se zniža nakupovalna moc naroda. Ta izjava predsednika je bila povod in začetek splošne debate. Dognalo se je, da imamo dvoje ekonomskih nazi ranj. Toda sleherno teh naziranj ima en in isti skupni cilj: veči produkcije in več dela. Toda razlika je v sredstvih, kako naj se doseže višja produkcija, nižje cene blagu. Ali 2 zniževanjem, delavskih plač, ali pa z zvišanjem plač, ki povzroča večjo nakupovalno moč. Deglatisti, ali oni, ki zagovarjajo znižanje delavskih plač, trdijo, da so plače en del proizvajalnih stroškov. Ob enem trdijo, da kadar se zmanjšajo drugi stroški proizvaja nja, da ostanejo plače po starem, ali pa se le polagoma spreminjajo. Pri tem pa pristavljajo, da se plače absolutno morajo znižati zaeno z drugimi stroški proizvodnje, kajti sicer zgine dobiček in nihče brez dobička ne bo hotel proizvajati. Znižanje delavskih plač, trdijo ti ljudje, pomeni znižanje stroškov proizvodnje in padanje cen potrebščinam, in če padejo cene materialu, se kupuje več, se proizvaja več, je več delavcev zaposlenih, skratka, prosperiteta pride. Na drugi strani so pa redeflatisti, ki imajo baš nasprotno mnenje. Predsednik Roosevelt pripada k tej skupini. Oni so prepričani, da se morajo delavske plače zvišati raje kot znižati, da na ta način dobijo delavci več denarja, da ga lahko potrošijo, nakar dobi industrija več naročil in se splošni položaj izboljša. Razlika v teh mišljenjih ni samo akademska. Vzemimo povprečnega jeklarskega delavca. Maja meseca lanskega leta je delal! povprečno 38 ur na teden in je zaslužil skupaj z nadurnim delom nekako 86 centov na uro. To je nekako $33.00 na teden. Toda prišla je depresija. Manj dela je bilo, nobene čezurne plače. Delavec dela približno le 27 ur na teden, dočim se, je plača znižala na 81 centov na uro. Ta delavec zgubi $11.00 tedenskega zaslužka. Delavec želi, da pride na staro stališče in zaslužek. Ako dobi on manj plače, ali bo v tem slučaju kompanija znižala £ene materialu in logično temu ali bo kompanija dobila več naročil? Ali; pa naj se samo znijžajo cene materialu, plače ostanejo, ali bo šla kompanija radi tega v bankrot? Delavec tega ne ve. Niti ekonomisti, niti državniki. Debata se bo torej nadaljevala. BESEDA IZ NARODA "Kurentova nevesta" Preteklo nedeljo smo jo videli na Svetovidskem odru. Ne vem, ali se je gledalcem kaj smilila ali ne, ko jo je navihani Kurent tako za nos potegnil, meni skoro se je. Toda čisto prav se ji je godilo, kaj pa je bila tako izbirčna! Preje je ona snubce v sramoto spravljala, potem je pa njo zadelo isto. Tako je v tej igri prav lep, zdrav nauk: Kakor ti z drugimi, tako drugi s teboj ! Nič se ne moreš potem pritožit! Vsekakor pa so imeli gledalci dosti, dosti zabave pri tej predstavi. Smeha je bilo nič koliko, toliko, kakor težko kdaj pri kaki drugi igri, skoro da se je kar naprej držal skozi celo igro. Je res v njej toliko zabavnih in smešnih domislic, da skoro ne poznam igre, v kateri bi jih bilo toliko. Škoda samo, da je kdaj katera zletela preko glav, bodisi zaradi obilnega smeha v dvorani, bodisi ker je bila premalo poudarjena, in ni imela tistega učinka, kakor bi ga lahko imela. Prihodnjo nedeljo bomo pazili, da bodo čim bolj vse prišle do veljave. Da, prihodnjo nedeljo 13. feb. zvečer ponovimo "Kuren-tovo nevesto." Točno ob 8. bo začetek, prav kakor zadnjič, konča pa se predstava ob 10. uri, torej še ni prepozno za počitek, dosti časa pa je še za domačo zabavo, kdor hoče ostati pri njej. Vstopnice so že na razpolago, kakor zadnjič, v "Novak's Confectionery," rezervirani sedeži (prvih deset vrst) po 40c, hadaljni sedeži (od 11. vrste dalje) pa po 30c. Pojdite si jih čim preje kupit, da si zagotovite čim boljši prostor in boste tako imeli čim več užitka od predstave. Velika napaka je bila pri zadnji predstavi, ker ni bilo zadosti poskrbljeno za zračenje, kar se je tem bolj občutilo, ker je bila dvorana »prenapolnjena. Kar je le v danih razmerah mogoče, bomo poskrbeli prihodnjič, da se tudi v tem oziru izboljša. Seveda popolnega modernega prezračevalnega sistema ne bo, ker je to j ako draga stvar i n se ne izplača instalirati ga v to dvorano. Kar pa bo v danih razmerah le mogoče, bomo storili, da se odpomore temu zlu, malo pa potrpimo, dokler se ne uresniči velika želja in potreba, da pridemo do lastnega farnega doma, kar je nujna: podlaga za razvoj katoliških organizacij. Mislim pa, da bi bilo tudi s tem precej pomagano, da posetniki predstav oddajo svoje suknje v garderobo (checking room), kar bo precej zmanjšalo vročino v dvorani. Zato bo prihodnjič "checking" zastonj. S tem upamo, da bomo pr»cej ustregli našim prijateljem, ki zahajajo k predstavam Sveto-vidskega odra. Torej preskrbite si čim preje vstopnice za "Kurentovo nevesto" v "Novak's Confectionery" in na veselo svidenje v nedeljo 13. februarja! Rev. Matt. Jager. -o--- Cvetov Valentine ples in zabava »--m 9-«—•-»<><■<» U Baumbich orkester, katerega slišite na radio postaji WGAR vsako nedeljo popoldne tekom Dr. Mally-ovega slovenskega programa. Mnogo zabave in zanimanja bo gotovo povzročilo "Zdravljenje počenih src." Vršila se bo šaljiva pošta in pošiljalo se bode "Valentine" in razmetavalo "Confetti" kar vedno vzbudi mnogo zabave. Od 10 do 11 ure se vrši "Ura valčkov," namreč godba bo svi-rala same krasne, sentimentalne valčke. Tekom te ure bo po dvorani, ki bo že itak na poseben način okinčana, sijala plava svetloba in bo gotovo napravila to uro še krasnejšo. Ples se bo nadaljeval do 1 ure. Pripravljalni odbor se trudi, da ustreže vsem v kolikor le mogoče in to z godbo, zabavo, prigrizkom in pijačo. In zato se bo v spodnjih prostorih točilo nekaj posebnega, to bo "Cvet sweetheart special" pijačica, ki se bo gotovo vsem prilegala. Le pridite sami pokusiti. Brezdvomno je, da se bodo stari in mladi zabavali v svoje zadovoljstvo in to je želja pevcev in pevk. Zavedajoč se pa slabih delavskih razmer, bo vstopnina samo 25c. To je prva prireditev "Cveta" v letošnjem delu, zato pevci in pevke prav prijazno vabijo vse prijatelje, ljubitelje slovenske pesmi, da posetijo to zabavo, kajti to je prvič, da se vrši zabava in ples v tej obliki. Torej pridite, da si ozdravite srce, razpošljete prijateljem šaljive dopisnice in "valentine," da se naple-šete krasnih valčkov in polk po najlepših melodijah, da pokusite "Cvetov Sweetheart Special" ter da se razveselite med prijatelji in veselo prepevate v družbi "Cvetarjev." Pevski pozdrav! Ančka Traven. -o- "Kurentova nevesta" V nedeljo večer je svetovidski oder zopet pokazal svojo zmožnost v predpustni burki "Kurentova nevesta." Burka je sijajno izpadla in občinstvo se je silno zabavalo. Igralci so izvršili svoje vloge prav dobro. Občinstvo je prav z zanimanjem sledilo raznim prizorom, posebno pa, kako je odklanjala županova Viktorija snubače. Kurent je bil vesel, da mu je šlo vse tako po sreči in vsa neomožena dekleta so dobila slamnatega moža, vsi moški pa, ki so se mu priporočili, so se oženili. Ta burka se zopet ponovi v nedeljo 13. februarja na svetovidskem odru in je vredna, da jo vsakdo poseti. Nasmejali se boste do solz. A. G. -o- Potovanje v Arizono in nazaj Euclid, O.—Zadnji dopis sem pisala o potovanju v Arizono. Danes hočem pa na željo več prijateljic popisati življenje in splošne razmere v Phoenix, Arizona, ter o potovanju domov. Mesto Phoenix in okolica se imenuje "dolina sonca" (Valley of the Sun). In to je, kar privede nešteto tujcev vsako zime tjekaj iskat zdravja. Zrak je tako čudovito mil, da ako je le upanje na ozdravljenje, človek tam ozdravi. Seve, za hujše in zastarane bolezni se pa ne gode čudeži. Tako, na primer, kdor je jetičen, tam ne bo ozdravel samo od zraka. Toda o tem ne bom delala sodbe jaz, ker zdravniki dobro vedo, komu je priporočati, da gre v Arizono. Zato je najboljše posvetovati se z zdravnikom v vsakem slučaju. Jaz sem odpotovala tje na priporočilo več zdravnikov radi moje hčerke Lucinke. Rečem Kaj pravile! Japonski mornariški minister je rekel, da želi Japonska živeti z Zed. državami za vse večne čase v miru. O, kajpada, kakopak! Za lisico je bilo tudi grozdje previsoko. * » » V časopisih beremo, da sta se v državi Tennessee sprla dva zakone- .1. To je sicer nekaj vsakdanjega. Ampak ta dva sta šla in prežagala hišo n?< dvoje in jo imata zdaj vsak pol. Mi ne pravimo k temu nič drugega, kot da bi radi videli tisto žago, s katero so to hišo prežagali. V soboto večer, dne 12. februarja, priredi pevski zbor "Cvet" takozvano "Valentine ples" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave., ki bo vsekakor nekaj popolnoma novega za "Ju-trovsko" naselbino. Zabava in ples se prične ob 7:r.O uri zvečer in shiral bode pa, da so bile težave priti tje. Postava države Arizone dovoljuje vsakomur, da pride in si jo ogleda. So pa težave radi stanovanj. V hotelih so sobe zelo drage, najceneje $2.50 dnevno. Enako so tudi precej drage sobe v privatnih hišah in so še take sobe, da se morejo komaj imenovati soba. Za sobo pa štejejo vse, kamor morejo postaviti kako stvar, ki naj bi bila postelja. Seve, to je samo v zimskem času, ko prihajajo turisti tje. V poletnem času, kakor so mi pripovedovali, ko vlada tam strašna vročina, pa vse beži v druge kraje, kjer je hladneje. Zato so pa tam tudi zelo redke kake večje družinske hiše. Največji del mesta obstoji iz takozvanih "auto courts." To je nekaka potniška kolonija. To je namreč po dvajset, štirideset in tudi preko petdeset malih hišic skupaj (če jih sploh morem nazivati hišice, ker so bolj podobne drvarnicam dasi še precej udobne), nekake kabine. Tudi midve s hčerko sva ves čas živeli v eni takih kabin, od katere sem plačevala $6.50 na teden. Kar se pa tiče živeža in hrane, je pa skoro tako kot v Cleve-landu. Nekatere stvari so celo ceneje. Sadje in sočivje je jako poceni in tega tam največ pojedo, ker se to povečini prideluje doma. Največ pa menda pridelajo glavne solate, ki jo izvažajo v silnih množinah. Na 18. in 19. decembra so obhajali vsakoletni praznik, imenovan Lettuce Festival, torej praznik glavnate solate. Z delom so pa težave, ker ni tovaren. Kar je pa drugih del, je pa pač tako, da mora imeti človek priporočila. Ljudje so zelo nezaupljivi napram tujcem. Sicer so pa jako prijazni. V zadnjem dopisu sem poročala, da v Phoenixu ni Slovencev. Potem sem se pa prepričala, da so. Po naključju sem se sestala z nekim hrvatskim rojakom, ki mi je povedal, da je tam nekaj naših ljudi. Dal mi je tudi naslov od Mrs. G. N. Kasun, ki je pristna Kranjica, kakor je rekel on. Tako sva šli z Lucinko na božični večer iskat to Slovenko. Prišedši na njen naslov, sva na-šii tam zbrano veliko družbo in tudi vso družino doma. In kar po slovensko sem se predstavila hišni gospodinji, kar jo je silno razveselilo. Takoj so nama od-kazaii prostor pri omizju. Bili so namreč še pri kosilu, čeprav je bila že tretja ura popoldne. Miza se je kar šibila samih dobrot, med temi tudi pristna kranjska potica, pa hrvatski sarmo. Soprog Mrs. Kasun je Hrvat, s katerim se jako lepo razumeta. Na 16. januarja letos sta obhajala 17-letnico poroke. Na tem mestu jima tudi jaz čestitam in želim še dvakrat toliko let in še ve-č. Hrvatski rojaki zelo upoštevajo Mrs.- Kasun. Saj je pa tudi prav ljubezniva gospa. Upam, da vam jo bom imela priliko predstaviti enkrat v poletju, ko pride na obisk v Cleveland. Njej se imam zahvaliti, da sem si ogledala mesto Phoenix in tudi nekaj okolice bolj od blizu. Kar žarela je prijaznosti in takoj drugi dan naju je prišla obiskat in obljubila, da nama je na razpolago, kadar imavi čas, da nama bo razkazala razne zanimivosti. Domenile smo se, da pojdemo zadnji dan leta 1937 okrog. In res, drugi dan zgodaj naju je odpeljala najprej na edino katoliško pokopališče St. Francis. Tam je pokopanih tudi nekaj Slovencev. Vedela je za vsak grob. Pokazala nama je tudi najlepši nagrobni spomenik na pokopališču, kjer počiva družina Dalmatinca Zlatnik, ki so pa spremenili svoje ime na Gold. Lucinka je vzela sliko od tega lepega spomenika. Potem naju je peljala k Ai*i- zona Canal Plant. Tu sesajo vodo, s katero potem namakajo vse nasade v tej okolici. To na-domestuje dež, ki ga pade tukaj jako malo. Potem smo se peljale v bližnje mestece Scots-dale, kjer so nasadi palm in oljčnih dreves. Krasen kraj za premožnejše turiste. Potem nas je Mrs. Kasun zapeljala na dom Mr. Katicha. Ta ima kakih dvajset akrov oranžnih nasadov. Ker so bile oranže ravno zrele, smo jih kar z drevja trgale in jedle, kolikor smo mogle. In tudi en poln zaboj smo jih nabrale za domov. Še sedaj jih imam en par na vejici. Vzele smo tam več slik, ki so zelo lepe. Trgale smo tam tudi dišeče vijolice in vrtnice. Pomislite, na 31. decembra. V Clevelandu ste pa furneze kurili. Mr. Katicha ni bilo takrat doma. Delal je na svojem drugem ozemlju, kjer ima 40 akrov s sladkim krompirjem posajenega. Doma je bil pa Mr. Tomich, ki je tam uslužben. Vse posestvo obdelujeta kar sama. Mr. Tomich nam je skuhal dobre kave in tudi nekaj rakije nam je dal. Ker vodita vse gospodarstvo kar sama, sem ju krstila za Katrco in Tomažka. Tako dobro poživljene smo nadaljevale z našo vožnjo. Ogledale smo si najlepši prostor v Phoenix, Biltmore hotel. Tam je najcenejša hoba $24 na dan. No, kar naj bo, tak prostor si mi ogledamo samo od zunaj. Potem smo se peljale k radio postaji KOY, ki je na zunaj samo navadna hiša, notri je pa postavljena precej močna radio postaja. Potem smo si ogledale tudi Country Club, kamor hodijo premožni ljudje preganjat dolg čas. Obiskale smo tudi St. Francis misijon, kjer je že pol leta nastavljen č. g. Fabrius, ki je rodom Hrvat. On ni prav nič vedel o Slovencih. Mislil je, da so Slavonci in Slovenci vseeno. No, razložila sem mu vse podrobno. Potem smo se pa odpeljale na dom Mrs. Kasun, kjer sva z Lucinko tudi prenočile. Na novoletni dan smo šli pa vsi k sv. maši. Potem je bila pa zopet velika pojedina. Zbrana je bila zopet lepa družba hrvatskih rojakov. Najbolj zabaven je bil pa Mr. Kasun, ki zna imenitno zabavati. Govori in bere pa tud. jako dobro slovensko, da smo se prav dobro razumeli. Nekaj njegovih kratkoča&nih sem si zapomnila in jih bom ob priliki povedala. Vse prepozno sem se seznanila s temi prijaznimi ljudmi, ker sem imela že vse pripravljeno za odhod domov. Prigovarjali so mi, naj potovanje obložim, pa nisem mogla iz več razlogov. Tudi zdravnik je rekel, da je za hčerko najboljše, ako gre nazaj v Ohio, ker je bila že okrevala.. Torej nisem imela nobenega vzroka ostati še nadalje tam. Iz Phoenixa sva se odpeljali na 3. januarja. Domov grede sva se ustavili v Kansas City, Kas. Lucinka je želela obiskati svojo nekdanjo učiteljico, č. sestro M. Sabino. Ugodila sem njeni želji. Tolike prijaznosti pa nisem zaslužila, kot nama jo je izkala č. sestra Sabina. Preskrbela nama je prenočišče pri slovenski družini Gergick, poleg tega sva pa dobili še vso hrano pri čč. sestrah brezplačno. Bog vam povrni! V Kansas Cityu je do 120 slovenskih družin v fari sv. Družine, katere ustanovitelj je bil pokojni g. župnik Perše. Sedaj tam župnikuje č. g. Gnidica. Mimogrede smo se ž njim samo pozdravili, ker je bil g. župnik zelo zaposlen, ker je bil ravno praznik sv. Treh Kraljev in je blagoslavljal hiše. Povedal nama je, da so prišli njegovi starši iz Ribnice, on pa govori čisto gorenjsko narečje. Razložil se nam je, da je to vsled tega* ga poučuje v slovenščinic' stra Sabina. M. Sabina ima tj® go zaslug za to faro in ljuwe*' visoko cenijo. .j župna cerkev sv. Druži«®] zelo velika v primeri s štev ^ družin, ki jo vzdržujejo. tega imajo pa tudi svojo dv<> no, farno šolo in prijazen" za čč. sestre. Tako, da meJ bilo skoro sram, ko mi je e, č. sestra rekla, da ne bi hot.( iti' v Euclid, kjer sestre ni^ niti svojega doma. No, pa UP ■■ da ne bo več dolgo, ko jim' j to napravimo. Nekoliko dalje je tudi W hrvatska župna cerkev sv. neza in šola. Poleg tega P8, izvrstno urejena sirotišnica?! oskrbo in last čč. sester & J monta. Naravnost presen^ J sem bila, da imajo kaj tak«! ko je tako malo slovenskih"! žin. V primeri z veliko slo;C| sko naselbino v Cleveland11'! imeli tukaj lahko še kaj najboljšega, pa bi ne bilo to slovenskih sirot izgubljeni«1, sestra Sabina mi je izročila^, več pozdravov za znanke v I clidu. 1 Nato sva nadaljevali v° j proti Chicagu. Ker je bila i*aVj prilika, sva se ustavili tudi v J lietu, kjer sva obiskali č. J provincialo M. Cordulo. TUJ je bil zopet jako prijazen jem in postrežba. Le škod®> je mraz pritisnil, da ni bil° , ogledati si kaj več. V času pa mora biti tukaj zel01' jazno. č. sestra Cordula, k'1 zna tudi mojega očeta, na^, vse razkazala in tudi lepo1 ne prašičke. Tudi kolin sva ( deležni pri kosilu. Prav is^ hvala č. s. Corduli za prija2'1 in postrežbo. | še isti večer sva se odpelJ^ Chicago, kjer nama je Pre J bela prenočišče Mrs. Jeric. tero se nisva videli že l" J Nameravali sva ostati tam "i preko ne delje, toda nesreč«9 ma je pritisnila tako nioČ'1"] ker je zdravnik priporočaj se Lucinka pazi pri sprem® , zraka, sva se takoj po maS'gj peljali proti Clevelandu- ^ Chicago ni tako daleč in b° J goče še prilika nanesla, da j obiskala prijazne Lem0]1 griče. „ y Tako, zdaj bom pa koflc i Skušala sem opisati^to m°.'e p tovanje v Arizono in vtke'^ sem jih spotoma dobila. ^ | da nisem bila predolga ^ uredniku ne bo treba rabi" .jj rij. S pozdravom in novole voščilom, Iva Terška'1, -o--ji —V Cezarjih pri K0P1' ^ umri v 75. letu domačin j • <0 Vatovec. Njegovi sinovi » j okusili ali ječo, kot obs°-'[J posebnega tribunala v ^ ali prognanstvo. J —28. oktobra lanske£f |t« je umrl v Trstu, komaj i j star, univerzitetni profes01^ Ferdinand Trost, rodom iz ^ daj slovenske družine. nik je bil kot znanstve'1' Trstu zelo spoštovan, na 11,1 .jr zi je učil blagoz'nanstvo. * g|f jakih je bil zelo priljubU6^ venskim dijakom je naklonjen, saj je sam stl p nekaj časa na univerzi / grebu. -------- —---- Če verjamete al'Pv ==------^f«/ Bratec in sestrica se i^j travniku, ko naenkrat PrI ^ t1'' lika štorklja in se spusti ^ vr nedaleč od njiju. Fantek^ / like ptice močno prest1 strica ga tolaži, rekoč: d "Nič se ne boj Storey štorklja moškim nič nec ' A / "Ti, tvoja ušesa so f* / dan daljša," podraži ,,, j jega prijatelja. . i<0; j "Aha, iz mojih ušes gjJ> pameti bi se dal napi"aV jen osel." KRIŽEM PO JUTROVEM Pa ■«mik«K uvlrmlku K. Mar« pozdravil je in se priklonil attor človek, ki je vljuden, ki Pozna vrednost lastne oseb-T'-> trasah . r' si tisti effendi, ki želi g0I°riti z menoj?" Da- Oprosti, da te nadle-,®m! Sedi, prosim!" . ov°li. da stojim. Malo ča-^imam." Jflon°rebiti te bom dalje za~ ie , ' nego misliš. Si zapos- ■ imaš goste?" «pImam gostov." J? jih pričakuješ?" je odgovoril kratko. |..18em mogel razbrati iz nje- |J be&ed, ali je že prispel Larek s svojimi ljudmi. lj Prosim! Noga me bo- morem stati in sram bi stal* ' če bi sedel, ti pa bi ** 1 je. , ^an sem opazoval njegov ]fai, Ničesar nisem opazil, 2„i . mi vzbudilo sum. Ka- in „ J)e J samozavestnega, ponos-^ Skipetarja, ki ga je tuj ^ Povabil in ki bi rad zve- VvmU' dru£a Pa nič- 0 hi~ toj^1®*. zahrbtnonti, neodkri- oK»' ni bilo sledu v njegovem ^u. P i- „ azal sem na kopčo. tole?" sem vprašal. 3V°' odgovoril. \ie k°Val sem tak od£°vor-na' c Sem bil, ni me poznal in vprašanje mi vkljub tM; ,()ni smel priznati, da je "P ,rat" jei>, °8le.) si gumb natančne- jj i Č0 al°marno je pogledal kop-"G rad; Umb ie' druga nič! Si me "B^l83 dal P°klicati?" Vftlila!" sem naravnost odgo- V- . Zlvino tržim, z gumbi pa odgovoril hladno. ,,, korirano in v naj bolj- 139 ;iU-J Addison Rd., 4 sobe, s879°Iej' sPred<*j 54f> Ansel Road, 4 sobe If' St., 8 sob, hiša C;2ase I E• 81 St., 3 sobe in "•"•door bed, zadej, ft*0ojej ri l01 j Ave., 4 sobe. 1 5« 70th St., 4 sobe, 8llP7°dai> 3 sobe zadej Aetna Rd., 3 sobe, zgori) aiV ^ 7 S°b th< WP?Šajte Pri 1 American Mortgage „ Loan Co. Tel31 St. Clair Ave-•• HEnderson 6063 "K Žutemu." "Ga boš našel?" Zanimivo je bilo, da pri Zu-tovem imenu niti trenil ni. Tudi začudil se ni, kot da bi ga ne poznal. S svojim vprašanjem je celo priznal, da ve za njega. Napol sem igro že dobil. "Upam," sem odgovoril. "Hm—! Težko bo!" "Ne bo težko. Vsaj meni ne." "Zakaj ne?" "Ker mi boš ti povedal, kje ga najdem." "Jaz—? Kdo pa misliš, da sem?" "Človek," sem dejal s poudarkom, "ki ve, kaj pomeni tale kopča, in ki tudi ve, kaj mora storiti, ako mu jo poka-ž<4n." "Effendi, točno vem, kaj moram storiti! In to bom tudi storil. Tvoja kopča je kopča poveljnika, pa ne velja več. Tisti znak smo odpravili, nepoklicani ljudje so kopčo izrabljali v našo škodo. Druga znamenja smo upeljali." Priznal se je za Žutovega zaupnika —. Obenem pa je tudi mene potisnil ob steno. Kaka znamenja so vpeljali — ? Nisem mu smel pokazati svoje zadrege. Malomarno sem dejal: "Katerega?" Za hip, se mi je zdelo, da je šinila rahla posmehljivost po njegovem trdem obrazu. Pa prav tako hladno kakor jaz je povedal: "Saj sam razumeš, da nisem jaz tisti, ki bi ti moral povedati, kako znamenje imamo sedaj. Ti sam se moraš izkazati z njim!" Poskusil sem. "Besede so?" "Da, Prva beseda pomeni 'kraj. Kje boš našel Žutega?" Spomnil sem se na svoj pogovor z Deselimovim bratom v Ismilanu. Rekel mi je, naj obi-ščem mesarja Curaka in naj poprašam za kočo v soteski. Ali je tisto mislil—? Spet sem posklsil. "Našel ga bom v Dere kuli-bi." In spet sem zadel. Zadovoljen je dejal: "Dobro! Cujem, da si eden naših. Ampak oni drugi znak —? Ga tudi poznaš?" Zal ga nisem poznal. Niti od daleč nisem slutil, kako bi bilo tisto drugo znamenje. Beseda je bila, tako j,e rekel—. Tedaj sem se spomnil na melniška sela, ki sta pri Iba-reku v Dabili govorila geslu, in na strumiškega brodarja, ki mi je pravil, da mora povedati besede "Bir sirdaš", kdor hoče, da mu Mubarek zaupa. Bir sirdaš pomeni "zaupnik". Ali je veljalo tisto geslo tudi v Zbigancih —•? Ali je bilo splošno veljavno geslo za vse člane —? Iznova sem poskusil: __ "Seveda poznam tisto geslo, ker sem bir sirdaš." Zadovoljno je pokimal, mi ponudil roko in prijazno povedal: "Jako dobro! Vidim, da si naš! Zaupam ti, dobrodošel si mi! Ali te smem povabiti na svoj dom? Moj gost boš." "Hvala! Sam razumeš, da jc bolje, ako ostanem tukaj." "Pameten, previden človek si! To me veseli in še rajši ti zaupam. Kako sporočilo prinašaš?" "Povedati ga smem le Žutemu osebno." "A tako —? Zadeva je strogo zaupan —. Mm ! Kaj naj storim?" 1 Zamišljen je stopal po sobi. (Dalje prihodnjič) Za kulturni vrt 1 kc! Cel Norwood si obletel in obral, a k meni se pa nisi prav nič oglasil. V Ameriški Domovini sem brala, kako si hodil po Norwoodu, k meni pa ne!" Tu sem se pa hitel opravičevati, pa sem dejal: "Oh, oprostite, je bilo na več krajih zaprto, ker ni bilo ljudi doma." Pa ni držalo. Precej se odreže in pravi: "Jaz sem zmerom doma!" "Potem, no, potem pa kljuke nisem našel prave ali pa vrat," se hitim izgovarjati in končno vprašam, kaj naj se zdaj napravi? "Tu imaš pet dolarjev za pokoro, ker nisi prišel. No, ali kaj zameriš zato?" "Oh, in še kako! Stokrat hvala za tako zamero! Ko bi me še kakih 50 takih na ta način oštelo, pa bi jaz zapisal: rojaki, naš gortnar je plačan, no in če je ta, je plačan vrt. Ali razumete?" Tukaj le imaš $1.00 za kulturni vrt, ampak veš samo zato ga dam, ker si Grila tako fejst spucov. Ampak imena ne piši. Saj velja, kajti drugače bi ti dolarja ne dobil za vrt, da nisi Grila okrtačil. Velja! Tudi Mrs. Mary Stu-šek, 1245 Giddings Road, je rekla, da še primakne $1.00. Enako tudi Joseph Strekal, 3419 E. 102 St. je primaknil $1.00. Nekdo, ki je že prej dal $5.00, je dal še $1.00, ampak imena ne v list dati. Mr. Joseph Tekauc, 1246 Norwood Rd. je dal $1.00.' Tudi Mrs. Mana Benda, 16723 Waterloo Rd. je dala $1.00. Zopet druga neimenovana oseba $1.00. Mrs. J o ha 11 a Pust, 15703 School Ave. je pa izročila $5 od društva Device Marije Vne-bovzete, št. 103 JSKJ., katero je ponovno nakazalo označeno društvo. K temu je pa še primaknila Mrs. Pust sama $2.00. Ona je že prej večkrat dala in tudi nabirala, kjšr je blaga j-ničarka okrožja za vrt. Mr. j Martin Rakar, pevovodja od-1 ličnega pevskega društva Ili-' Zadnjič sem rekel, da imam še in še za poročati o naših dobrih darovalcih za kulturni vrt. In tako je! Naj povem, da so na glavni seji KSKJ. brali pismo, ki je vsebovalo nekaj takega, da bi še kaj dali za kulturni vrt. Glavni uradniki, ki so bili na zasedanju, so bili pa tako ginjeiti, da so rekli še $25.00 damo. In prav prec se je Lojze Zeleznikar vsedel ter napisal ček za $25, ter ga podpisal kot glavni blagajnik Kranjsko - Slovenske Katoliške Jednote ter ga poslal s priloženim pismom, da je to prispevek za vrt od strani KSKJ., da bo prej plačano. Takoj sem mu odpisal, da Bog živi njega in ves glavni odbor KSKJ. ter vse članstvo, katero zastopajo. Kranj sko-Slovenska Katoliška Jednota je dala že prej $25.00. Torej skupno $50.00. To je največji dar od strani slovenskih organizacij. Tam pri KSKJ. se sicer nič ne trkajo na prša, kako kulturni da so, pač pa vrše svoje dolžnosti, da članstvo dobi vse, za kar je zavarovano in pa da ostanejo katoličani. Nič ne zatrjujejo, pravim, da so kakšni "prosvetni matičarji" itd., ampak so veliko bolj zavedni kot tisti, ki vedno pridigajo takozvanc "rdečo zavednost." Torej Bog plačaj za tak velikodušen dai KSKJ. pa mnogo članstva. Zdajle se bova pa malo skregala, je dejala Mrs. Margaret Škufca na 1109 Norwood Rd., ko se je zadnjič ustavila pri meni. Ze mi je nekam j tesno postalo pri srcu, pa sem j v naglici hitel spraševati vest,: kaj da bi utegnilo biti naro- i be? Kar pričakoval sem, daj bo pričelo deževati name kaj; takega kot: seme buzakljun-, sko, kanalja, nepridiprav, itd. Res je pričela. Sicer precej drugače. Takole: "Tako, ta- rija, mi je naznanil naj gremr k Mr. Louis Ižancu, ki upravlja posel finančnega ministra pri Iliriji, da dobim $5.00, katero je odobrilo društvo na našo prošnjo. No, in Mr. Ižanc je kar takoj dal $5.00. I, kajpada, seveda, je zatrjeval Mr. Dominik Kraše-vec, lastnik Twilight dvorane na 6025 St. Clair Ave., kjer ima tudi prav izborno urejene prostore nekdanje Grdinove dvorane. Pa mi je kar takoj še odštel $3.00 z dostavkom, da za vrt pa že še, prav rad še kaj primakne. Dominika naj se pa spomnijo rojaki, kadar žele kako res prvovrstno postrežbo, tako v pijači, hrani in pa lepi dvorani. I, pa mu daj še $2.00, da bo ravno $5.00, je dejal oni dan Mr. Anton Novak svoji boljši polovici in tako so dali še $2. Novakovi žive na 451 E. 156 St. Nek rojak je pa dal $1 s pripombo, da se ga ne da v list. Mr. Frank Jarm na 45l E. 156 St. je tudi rekel svoji boljši polovici, da naj se še primakne $1.00, da bo skupno $3.00. Tam je pa na stanovanju brat Mr. Jarma, Alojzij Jarem, ki je dal pa $1.00. Naš se je tudi že dostikrat menil, da se mora dati za vrt, je dejala Mrs. Omerza na 15500 Daniel Ave., ter dala $2.00, ki naj se zapiše na ime Mr. in Mrs. John in Mary O-merza ter je pripomnila, da jih zelo veseli, ko stvar tako napreduje. Neimenovana oseba je dala $1.00. John Pe-trinčič na 1250 E. 58 St., je tudi dejal: "Seve, za vrt pa dam prav rad $2.00" ter je z vso zadovoljnostjo ugotovil zanimanje za vrt. Jože Jemc, 6123 St. Clair Ave., je pa od samega veselja, da je bil v tovarni prefed-ran za nočnega čuvaja, ali kakor bi rekel policaja, kjer bo sedaj imel "stihen žab," pa je dal $1.00. Ja, je rekla Mrs. Johana Keržič, 1189 Addison ČISTO NOVI DODGE truki PRIHRANITE $144 Ti truki so kompletni, pripravljeni za vožnjo. To ni samo vabilo, da bi se vas dobilo sem. So res vredni in jih je samo še 18. Kolikor jih hoče en kupec. Naročila se sprejmejo tudi po pošti od kupcev (izven mesta. OPREMA je vključena v ceni. Bumpsrji spredai in zadej. Varnostno steklo, shock absorbers spredaj in zadej. Leibing governor. Oprema za hranitev kuriva. Orodje. Vse vključeno kompletno $498. 1 NOV 1 937 1% TON STAKE 159" W. B. PRIHRANITE $150 NOV 1937 DODGE COMMERCIAL EXPRESS 6 cilindrov, 116" wheel base. Pri-ročen, trden, zanesljiv; delan blizu pri tleh. da. »e ložje naklada. Najfinejše Dodge pritikline v izdelavi Dolžina ogrodja 72"; Širina 4 7->/3". 1 NOV 1937 1 'i TON CHASSIS AND CAB 133" W. B. PRIHRANITE $150 COMMERCIAL EXPRESS PICKUPS $498 Dostavljen polno opremljen, še ni bil na cesti, ne lastovan Razprodaja se prične v sredo 9. feb. ob 8:30 zj. dokler niso razprodani se prodajajo samo pri CANNING & HARMON INC. 14401 Euclid Ave. GLenville 3720 LOUIS PIKE, slovenski zastojpik, 16015 Midland Ave., Tel. PO 1)080 Rd., da bom pa lahko tudi jaz sedela v senci kulturnega vrta, bom pa dala $2.00 in v tem se pa že premisli pa piavi, e, naj" bo pa kar $3.00. Sicer v današnjih razmerah ni lahko, ampak za vrt pa že, no. Me prav veseli tak lep napredek! In kdo se je oglasil še? Sam g. Anton Šubelj iz New Yor-ka ter poslal še $2.00 za kulturni vrt. In kdo ne pozna Toneta, tega opernega pevca, ki ima zasluge, da je v Ame- j riki organiziral mladinske pevske zbore, ki so v ponos narodu. V pismu piše: "Veš, redno prebiram Ameriško Domovino in pa s kakim zanimanjem jaz sledim tvojemu poročilu o prispevkih za vrt. Zelo me veseli tak napredek tan v Clevelandu ter želim mnogo napredka!" Tako vidite, ljudje, naša stvar napreduje in napreduje. Zanimanje za vrt je šh-om A-merike. Prav lepa hvala vsem darovalcem, društvom in posameznikom. Vsem, prav vsem! Proti koncu gre in kdor hoče, da bo lahko rekel, da -je pomagal graditi kulturni vrt, naj se kar čimprej e priglasi s kakim prispevkom, ki jih še potrebujemo in upamo, da bomo dosegli, kot sem vam povedal, predno bo zelen. Ce ne še prej?,? Prav nič mi ne bo treba fcesed jemati nazaj, č-ste zapisali na koledar, kakor sem re"kel zadnjič.. Rojaki, proti koncu gre! In maja meseca bo velikanski likof. Zapomnite si, strašansko velik likof. Pravega likofa pa ni, če ni plačano, ker pa bo, res likof. Torej še malo. pa smo na vrhu. Hura!!! Jože Grdina. Unijsko delo je slabo, trdijo Fordovi inšpektorji Washington, 8. februarja. Pred vladnim delavskim odborom so včeraj pričali nadzorniki del v Fordovi tovarni v St. Louisu. Izjavili so, da so izdelki delavcev, odkar so delavci pristopili v unijo, se zelo poslabšali. V mnogih slučajih je treba blago zavreči. Poleg tega unij-ski voditelji neprestano grozijo nadzornikom, da pristopijo v unijo in grozijo celo, da bodo napadeni, ako ne postanejo člani unije. Vladni delavski odbor se bo tozadevno prepričal, koliko je resnice na tem. Ogromna mam ledu, ki se j d nabrala pri temeljih mostu čez Nmgarske slapove. V sled dlnega pritiska ledu, se je ta slavni most zrušil. Nekaj delavcev, ki so hoteli odstraniti led, se je v zadnjem trenutku rešilo. Velika zrakoplovna nesreča v Rusiji Moskva, 8. februarja. Ogromni ruski zrakoplov V-6, ki je bil na poskusni vožnji med Moskvo in Murmansk, je eksplodiral. Pri tem je bila posadka 13 mož ubita, dva sta bila ranjena in dva sta ostala nepoškodovana. Med zrakoplovcPso bili sami prostovoljci, ki so se ponudil, da odplovejo proti severnem tečaju, kjer se nekje na ogromni ledeni plošči nahaja skupina štirih ruskih znanstvenikov. Zrakoplov je eksplodiral, ko je zadel v neko goro v bližini Kana-lakše v Belem morju. --o- Tujezemci v Španiji na najbolj nevarnih mestih Peipignan, 8. februarja. Več kanadskih prostovoljcev pri španski vladni armadi se je včeraj pritožilo, da rabi madridska vlada tujezemce na najbolj nevarnih mestih, kjer je prilika za smrt največja, čete domačinov so vedno bolj v zaledju. mmi vest! MALI 011L A SI Vladne španske čete so dobile bele uniforme in smučke, d« bodo lahko opravljali dužbo v zasneženih gorah. Letošnja zima je bila nenavadno huda v Španiji. Kitajsko srebro je na var nem v Londonu San Francisco, 8. februarja. Kitajski vladi se je posrečilo spraviti na varno svojo blagajno, v kateri se je nahajalo za $300,-000,000 mehikanskih in za $90,-000,000 ameriških srebrnih dolarjev. Denar je srečno dospel v London. Japonci so mogli doslej zapleniti samo $50,000,000, kar so dobili v severnih provincah, večinoma v Peipingu in Tsi-entsinu. Srebro so naj prvo ko-centrirali v Šangaju, ga prepeljali pozneje v Hong kong in nato v London. Na Kitajskem je ostalo le malo srebrnega denarja. Srebro je podlaga kitajske denarne valute. -o--— Windsor vojvodinja v blagoslovljenem stanju Paris, 8. februarja. Vojvoda in vojvodinja Windsor sta se nastanila v neki privatni palači v Versaillesu. Kot poroča nekatero pariško časopisja je baje vojvodinja v blagoslovi j en jem stanju, in se je umaknila v zatišje, da pričakuje družinski dogodek. Delo dobi mož star od 40 do 55 let. Delo je na farmi. Vpraša se na 5901 Whittier Ave. Pečeni hiše v Euclidu Na E. 212. cesti, blizu Recher Ave., hiša za dve družini, 5 velikih sob za vsako družino, v dobrem stanju. Rent $52.00 na mesec. Hitremu kupcu za samo $4,-200. Nekaj plačate takoj. Vaš let kot prvo plačilo. 21771 Westport Ave., blizu E. 222. ceste. Nova hiša za eno družino, jako moderna gradnja. Nizka cena, hiša, lot in garaža, $5,450. Nekaj malega takoj, drugo po $38.50 na mesec. Oglejte si jo danes. Apartment hiša, zidana, 6 stanovanj, blizu St. Clair in E. 105th St. Dohodki $180.00 na mesec. Hiter kupec dobi to za $11,500. Nekaj malega takoj, drugo na lahka odplačila. Prina-I ša 25 odstotkov. A. A. Kaltsh & Co. 676 E. 185th St. Tel. KEnmore 2725-W. KEnmore 1115. I (Feb. 3. 4. 5. 7.) bilo, da na tako vprašanje biUpripravljen in ni vedel bi odgovoril. Končno pa rec' "Gospo Gerdy je str»» pretresla neka vest v tem sopisu glede neke žensk®; katero se je ona zelo za"11 la. Ta ženska je bila u"101 na." "Ah!" vzklikne Pere T> ret. Dalje prihodnjič "Strašen zločin je pahnil v globoko žalost in prepast prebivalce malega mesta La Jon-ehere. Neka uboga vdova po imenu Lerouge, ki je bila splošno spoštovana pri ljudeh, je bila umorjena v svoji lastni hiši. Policija je seveda takoj začela s prvotno preiskavo, in glasom podatkov, katere smo mogli dobiti, je pravica že za petami za zločinci." "Grom in strela!" vzklikne Pere Tabaret, "ali je mogoče gospa Gerdy?" Ta ideja se je v njem pojavila kot. blisk, toda je švignila mimo tako hitro kot je prišla. Tabaret se zopet vsede v naslonjač in začne mrmrati: "Zadeva iz La Jonchere mi bo še pamet ukradila. Ničesar druzega ne morem misliti kot o umoru vdove Lerouge. Vsepovsod jo vidim okoli sebe." Med tem pa ga je radovednost prignala, da je prečital ves časopis. Ničesar ni mogel najti, kar bi moglo povzročiti tako strašno razburjenje pri gospej Gerdy, razven zgorej citiranih vrstic. "Pa vendar je to izreden slučaj," premišljuje nepoboljšljivi policijski agent. Potem pa opazi, da je časopis spodaj zmečkan in da je en kos odtrgan. In zopet začne ponavljati : "Čudna je ta stvar, neznansko čudna!" V tem trenutku se odprejo j vrata, ki so vodila v sobo gospe Gerdy. Noel se' prikaže v salonu. Brez dvoma je nesreča njegove matere zelo u p 1 i v a 1 a nanj. Bil je silno bled, in njegova sicer tako hladno zunanjost je kazala znake silne ža- toda kmalu nadaljuje: "Res ste se morali zelo prestrašiti." Očividno je bilo, da si je Noel silno prizadeval, da se pokaže mirnega, da posluša starega gospoda in mu odgovarja. Toda Pere Tabaret, ki je bil enako razburjen, ni tega opazil. "In vendar, dragi moj," reče Tabaret," "povej mi, kako se je vse to zgodilo." Mladi mož premišljuje za trenutek, kot bi se sam s seboj posvetoval. Brez dvoma je "Po večerji je prišla gospa kot navadno v salon. Vsedla se je in začela prebirati Neo-lov časopis. In komaj je začela citati, ko je strašno zakrik-nila — ta krik, gospod! Hiteli smo v salon, kjer smo dobili gospo, ko je padla iz naslanjača in ležala na tleh kot mrtva. Gospod Noel jo je dvignil in jo odnesel v spalnico. Hotela sem iti po zdravnika, toda gospod mi je rekel, da ni potrebno; on že ve,'kaj je z materjo." "In kako se sedaj počuti?" "Prišla je zopet k sebi, se reče, jaz mislim tako, kajti gospod Noel mi je zapovedal, da zapustim sobo. Vem le toliko, da gospa neprestano govori sama s seboj, in to precej glasno. Slišala sem jo, ko je rekla: "Ah, gospod, vse se mi zdi tako čudno." "Kaj čudnega?" "To, kar sem slišala govoriti gospo z Neolom." "Aha, ' potepenka," se reži Pere Tabaret, "kaj tudi ti poslušaš pri ključavniških luknjicah?" "Ne, gospod, nikakor ne, pri-sežem vam, toda gospa je tako glasno govorila. Rekla je _i> "Dekle moje," reče Pere Tabaret, "človek nikdar ne sliši dobro pri ključavnici. Mane-ta ti lahko to dokaže." Ubogo dekle je postalo popolnoma zmešano in se je skušalo opravičiti. "Dovollj, dovolj tega!" reče Tabaret. "Vrni se k svojemu delu in ne razburjaj gospoda Noela; jaz lahko čakam nanj v tej sobi." Tabaret pobere Časopis in se vsede v stol v kotu pri dimniku ter postavi svetilko tako, da je padala močna svetloba na časopis. In komaj je minula ena minuta, ko tudi on poskoči s stola in poln groze zakriči. Prve besede, katere je zagledalo njegovo oko, so bile: Zamenjana sinova FRANCOSKI ROMAN PODPIRAJTE SLOVEČ TRGOVCE . NAZNANILO IN ZAHVALA Globcko pctrti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem >n prijateljem, da je preminul naš blagi sin in brat John Perme Zatisnil je svoje blage oči previden s sv. zakramenti za um'" rajoče 22. januarja 1938. Pogreb blagopokojnika se je vršil iz hiše žalosti v cerkev Marije Vnebovzete ter od tam, na sv. Pavla pokopališče, kjer smo izročili njegovo truplo materi zemlji-Pokojni je bil rojen v Clevelandu 1. decembra 1912. Lou Gehrig, bus e ball igralec od newyorskih "Yankees," je nastopil v filmu "Rawhide," ki bo v kratkem dana v javnost. V dolžnost si štejemo, da se tem potom najlepše zahvalim0 vsem onim, ki so položili tako krasne vence h krsti pokojnika in sicer sledečim: Anton Perme, brat in svakinja, Frank Pernic brat in svakinja, krstnemu botru John Znidaršič, John Perko, Joseph Perko, John Mesec, Mr. Frank Perko iz Sylvia, Mr. Frank Dolgan, Mr. in Mrs. Fethely, društvo sv. Jožefa št. 169 KSKX Dalje iskrena hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnika: Mr. Dominik Werh-nyak, A. Kočevar In družina, Mr. Frank Kapel, društvo sv. J°' žefa št. 169 KSKJ., Mrs. Mary Kuhar, Mr. in Mrs. Gatroža, Baylies Ave., Mr. John Mesec, Mr. in Mrs. Jack Skrjanc, Mrs. Dvorak, Miss Jophie Moreno, Frank Hoffart, Mr. in Mrs. Gubane, Jennie Domnikar, John čampa, družina Fr. Glavan, John Grubišič, Paul Krosoc, M. Skufca, Chickasaw, Michael Skufca. E. 143rd St., Joe Skufca, Mrs. G. Plžmoht, Mr. in Mrs. Frank Mesec, Mrs. Rose Klun, Mr. in Mrs. Krist Kalin, Mrs. L. M' Miller, Mrs. Margaret Hvala, Mr. Louis Kapel, Mr. in Mrs. D°l-šak, Laurich družina, Mrs. Krall, Mrs. Ana Perko, Mr. in Mr«-Frank Fink, družina Papesh, E. 82nd St., Mrs. Bennie Rodin. Mrs. Mivšek, Miss Mary Rodin, družina Strniša. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega MGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena {fc O fift in stane samo: 3 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O. Srčna hvala tudi vsem prijateljem, ki so s svojimi avtomobili nudili brezplačno poslugo pri pogrebu in sicer sledečim: Mi-D. Werhnyak, Mr. J. Dolšak, Mr. Frank Perko, Mr. Gatroža. Mr. Joe Hvala, Mr. A. Sulesky, Mr. Wm. Pojersnik, Mr. JacK Krcsac, Mi-. Mike Krall, Mr. Frank Baraga, Mr. in Mrs. A-Trennel, Mr. Jack Skerjanc, Frank Kapel. Hvala tudi vsem, ki so prišli kropit in molit za pokoj nje' gove duše ter onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji zemelJ" ski poti. Hvala društvu sv. Jožefa št. 169 KSKJ. za vse ob časa pogreba. Znana in priljubljena filmska igralka Claudette Colbert se je podala v Švico na' zimski oddih. To so njene prve počitnice v zadnjih osmih letih. NAZNANILO IN ZAHVALA Begu Vsegamogočnemu se je dopadlo, da je vzel v nebeške višave našega nad vse ljubljenega soproga, očeta in brata Zahvalo izrekamo č. g. monsgr. V. Hribarju za opravlje00 zadušnico in ganljiv govor v cerkvi. Hvala pogrebnemu zavodi1 August F. Svetek za vzorno urejen pogreb in vsestransko P°* slugo. John Perko LOUIS OBLAH TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo to vse potrebščine za dom. S612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2878_ ki Je umrl dne 4. decembra in smo ga izročili materi zemlji dne 7. decembra 1937 na Calvary pokopališče Globoko udano hvaležno zahvalo izrekamo čč. gg. duhovnikom zal večkratne podeljene sv. zakramente, za obiske v bolnici, za vse telažilne besede ob času nesreče in bridki ter tugapolni uri pogreba. Najlepša hvala č. g. kanoniku Omanu za tolažilni govor ob rakvi v cerkvi. Hvala društvom in posameznikom za tako obilno darovane sv. maše, katere se bodo služile za mir in pekej prerano umrlemu. Hvala vsem, kateri ste ga tako številno obiskovali v bolnici, ga prišli krepit in molit za dušo ranjkega. Hvala društvom in posameznikom za darovane vence. Hvala pevskemu društvu Slovenija za zapete žalostinke. Hvala vsem, kateri ste se udeležili pogreba in ga spremili na zadnji poti v večnost. Hvala nosilcem krste, vsem številnim avtomobilistom, ki ste ga spremili k večnemu počitku. Hvala pogrebniku Mr. L. Fer-folia za vzorno vodstvo pogreba. Ti pa, dragi nad vse ljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, ni Te več telesno med nami. Tvoje dobrote, tvoje ljubeče srce, pa vedno misli na tebe. Počivaj mirno v hladnem grobu. Bog ti je sedaj plačnik. Vedno se te spominjamo v molitvi. Prosi pa Boga, da kadar nas pokliče k tebi v večnost, da se zopet vidimo na desni strani v sv. nebesih. ■ Žalujoči ostali: Frances Perko, soproga; Bro. John A., S.M., Bro. Frank J., S.M., Josip, sinovi. Cleveland (Newburg), Ohio, 9. februarja 1938. Posebno hvalo želimo izreči Mrs. Ana Perko, Mr. John Me' sec, Mr. Frank Močilnikar, Mr. in Mrs. Anton Strniša, Mr. in Mrs. Frank Kapel, Mr. in Mrs. A. Kočevar, za vso pomoč tolažbo v teh. težkih urah. Hvala tudi Miss Jennie Pajk, Fra«K Perme, E. 159th St., ter KSKJ za hitro izplačano smrtnino. Počivaj v miru, dragi sin in brat in rahla naj ti bo ame' riška zemlja. Odšel si k Stvarniku po plačilo za vse, kar si &0' brega storil v življenju. Mi se te bomo spominjali v molitvi dokler se ne snidejno enkrat na kraju večnega miru, nad dami. psm Žalujoči ostali REJE NI PRESlČI NARAV NOST IZ DEŽELE Frank in Mary Perme, starši; Anton in Frank, brata; Mary poroč. Kočevar in Berta poroč. Kapel, sestri in več sorodnikov. Vseh velikosti, živi ali osnaženl, pregledani od vlade. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins, izvrsten špeh. Koljeno vsak četrtek, dopeljemo na dom vsak petek. Dobite tudi izvrstno goveje meso in teletino po cenah na debelo, H. F. HEINZ VINE ST. WILLOUGHBY, O. Telephone WicMiffe 110-J-2 Cleveland (Collinwood), Ohio, 9. februarja 1938. 5 letni Dion Anthony, ki ga je posinovila filmska igralka Barbara Stanwyck. V NEDELJ013. FEBRUARJA 1938 v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. Začetek ob treh popoldne. Vstopnina 35c; samo za ples zvečer 25c Program: petje, godba, kratek nagovor, mešetar, lončar "Mož gospodinja," nastop Častne straže z usta) nimi člani. Občinstvo in članstvo bratskih dr«1 je vabljeno, da nas obiščete. Vas vljudno vabi od Društvo Ribnica, št. 12 S. D. Z. slavi SREBRNI JUBILEJ Ne, ne, on je prestar. Pri Bogu — sin — otrok sam! Gotovo bo skušal rešiti svojo mater, junaški fant! On je umoril pričo svojega poroda m sežgal vse dokaze." In ves ta čas je bilo uho Ma-nete prislonjeno ob luknjo za ključ in poslušala je na vso moč; toda le od časa do časa je vjela kako besedo, kako kletvico, ropotanje po mizi. Razumela ni. "Najbrž," je dejala končno, "mu ženske rojijo po glavi." Končno pa ni mogla premagati svoje radovednosti. Ker ni nieesat več slišala, je rahlo odprla vrata, toda stari Tabaret jo je takoj zasačil. ''Mogoče želijo gospod kavo?" jeclja Maneta vsa preplašena. "Da, le prinesi!" odvrne Tabaret. Poskusil je pogoltniti skodelico kave na en sam požirek, toda .se je pri tem tako močno opekel, da se je nenadoma streznil in zopet prišel do realnosti. "Grom in strela!" godrnja Tabaret, "kako je vroča ! Vrag vzemi še moj slučaj. V policijskem uradu imajo prav, ko pravijo, da se za vso stvar preveč zanimam. Toda kdo NAZNANILO Pri nas lahko sedaj dobite IZVRSTNO VINO na drobno ali na debelo in to po jako zmernih cenah. Se vljudno priporočamo rojakom za naročila. JOS. SMOLE ML., 6112 Glass Ave. Bonded Winery 191. (Feb. 5. 9.11.) VLOGE v tej posojilnici O^srx'i.i 7avarovane d0, " $5000 no Federal /V/ o« >Ot,H \ . „ V rir'."'. O Savings & Loan iftilEHIIflMfll Insurance Oorpo-wfTTTTf®' ration,, Washing-ton, D. C. Sprejemamo osebne In društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670 J drugi kot jaz naj reši vso to ^ zapleteno afero? Gevrol, siro- ' mak, je prav gotovo ne bo! 1 Ali naj morda pokličem sodnika Daburona? Ne, še ni prišel čas. In zopet, če sedim tu : sam, postanem še mrzličen, i Pla, pri gospej Gerdy se zgia- 1 sim; nekaj je bolehna že več dni. In malo bom pokramljal z Noelom in me bo precej raz- ' vedrilo." Dvigne se od mize, vzame klobuk in palico. "Ali gredo gospod ven?" vpraša Maneta., "Da." "In kdaj se gospod vrnejo?" "Nič ne vem." Minuto pozneje je Pere Tabaret poznovil pri svoji prijateljici gospej Gerdy. Gospa Gerdy je precej udobno živela. Bila je izvrstna gospodinja in poklic njenega sina je tudi prinašal lepe denarje. Goste je le ' malokdaj sprejemala. Tekom 15. let, odkar je Pere Tabaret zahajal k njej, je samkrat srečal bližnjega župnika, nekega starega profesorja in brata gospe Gerdy, ki so imeli opravek pri njej. Mati in sin sta živela eden za druzega, kar je ljudem jako ugajalo. Spoštovali'in ljubili so Noela radi skrbi in pozornosti, katero je posvečal svoji materi; ■ bil ji je v resnici sinovsko u-dan. Zahajal ni nikamor, samo da je lahko stregel materi. In kar se tiče gospe Gerdy 1 ni videla druzega na svetu kot svojega sina. Da, začela ga je naravnost oboževati. V Noelu je videla združene vse fizične in moralne popolnosti. Ce je on govoril je molčala in poslušala. Njegova beseda je bila povelje, njegov nasvet ukaz usode same. Živeti samo za sina, ugoditi vsem njegovim že- ; ljam, je bil edini cilj njenega življenja. Bila je mati. "Ali morem videti gospo Gerdy," vpraša Pere Tabaret mlado služkinjo, ki je odprla vrata; in ne da bi čakal odgovora, koraka naprej kot bi bil zagotovljen, da njegova navzočnost je prijetna. I Salon je razsvetljevala ena , sama svetilka. Salon sam ni ■ bil v navadnem redu. Mramor-J nata miza, ki je stala vselej v J sredini sobe, je bila premak- 2 njena v kot. Veliki naslonjač ] gospe Gerdy je stal zraven ok- 3 na, in na tleh je ležal močno zguban časopis. Stari detektiv je vse to za-zrl z enim samim pogledom. "Ali se je pripetila kakšna nesreča?" vpraša mlado slu-& žkinjo. > 3 "Ne govorite z menoj, go pod; kako smo se prestrašili! Oh, kakšen strah!" "Kaj se je zgodilo, govori, . hitro!" "Znano vam je, da je gospa a bolehala že nad en mesec dni. o Ves ta čas skoro ničesar ni a zavžila; še danes zjutraj mi je rekla--." "Kaj danes zjutraj! Kaj se '' je zgodilo zvečer?" losti. Bil je videti začuden, ko je uzrl Pera Tabareta. "Moj dragi^ Noel," vzklikne stari gospod. "Bodi miren. Kako j€ materi?" "Gospa Gerdy se počuti tako kot se more pričakovati v enakem slučaju." "Gospa Gerdy!" ponavlja Tabaret z izrazom začudenja,