Dežnik in sončnik nekdaj in sedaj K.aj razltčna 5o mnenja o noši dež-nika. Glavno vprašanje je: ali jc mo-?ato atf nem&žato, nositi dežnik? Zanirnivu jL>, s teiiii vitlika /uMi.do-vati zgodovino dcžnika. odnosno sonč-nika. Kultura človeštva ima koreniko v vroeih deželah Orijenta. Ko so stari Gcrmani še hocHli v medvedjih kožah, ki jim dež ni mogel skodovati, so no-sili oTijcntalski narodi, Kitajci, Asirci, Effipčanj žc dragoceno obltko. ln ta raamežcna kultura je tudi iznašlft sonč-nik, ki naj bi varoval čioveka pred pripckajočim soncem, ter dcžnik, ki naj bi seitil oblcko, da je ne premocijo vcckrat ccle dnevc trajajoči naiivi. Dc>-stojanstvenikcnn je n«si! sončnik, od-nosno dežnfk vedno služabnik. Tako je postal znak ali simbol moči in dosto-janstva. Bil je tudi iz najdrajiocenejše svile z ziatimi resami in v vcč »nad-stropjih«. Štiri »nadstropja« je smel nositi samo cesar. Mož nizketiu stanu sploh ni smel nositi dežnika. Stari Gr-ki so bili potem prvi, ki se jim je zdel dežnik, odnosno sončnik nekaj nemo-Jateua. Grki so bih utrjenj zopcr soti-ce in dež ter so prepuščali soncnik in dežnik ženam in tu je šele dobil iepŠo obliko. Toda Še zmerom ga je nosil služabnik in fia držaj svoji gospodarici nad filavo. Kultura jc potovala proti severu. Prišla je v Rim. kjer jc ustanovila svo-je središČc. Kimljanom, ki so bili za-radi svojega udobneija živlionja lepo rcjeni in so se na soncu zclo potili, se jc zdelo dokaj praktičnn, varovati se pred iioncem in dežjem. Krščanska cer-kev. ki je hotela svoja dragoccna ob-lačila in svoje relikvije pri procesijah \arovati pred nenadnimi nalivi, je ptcv-/cla dežnik kot sestavino liturgične^a ornata. Ti dežniki so bili često tako veliki, da so jih morali nositi po 3—4 krcpki možje. V nasiednjih stoletjih čujemo malo o sančnikih in dežnrkih. Sele moda ro-kokoja se jc spet spomnila te prak-ticne i/.najdbc tcr je skrbcla predvsem za to, da bi bil dežnik lažji in prjkup-Ij-ivejši. Oijrodja niso več delali \z le-sa, tcmveč iz ribjc kosti. Toda za da-mo v krinolini jc capljal še zmerom zamorČek z dcžnikorn odnosno sc>nČ-nikom. Pa tudi mož ni odklanjal dež-nlka. V Spaniji je nasil celo častnik v uniformi sončtiik. Tega si mi spjoh nc moremo misliti. Šcle okrog 1. 1/50. so zaceli jasno ločiti sončmk in dež-uik. Dcžnik so nosili zlasti v Anfiliji. Iznujdljivi Parižan je prišel na dobro misel, da bi rnogcl s svojimi dežniki 203 pod pazduho dobro kupčevati po uli- nositi samo bogataši. zmcrom boij iz- cah, kadar je kazalo na dež. V Parizu L;ublja in nosijo ga še prav posebno se je kinalu pri damah pojavil sonč- ubožni in kmetski Ijudje, ki morajo nik. katercga streha se je dala obra- daleč hoditi oeš.