V Ljubljani, torek 5. julija 1921 ^ina plačana v gotovini Za Ameriko celo /do psi leta tetri leta m mcsec pošiljaj« .kazalci. Za inozemstvo: celo leto K 180' pol leta. , . „ 240' četrt let« „ j20' la mesec . _ 40 Oglasi se zaratanajo po porabljenem prostora in sicer 1 m m visok ter 55 mm Urok prostor enkrat 2 K za veikrat popast. Izhaja vsak dan zjutraj Posamezna številka velja 1-60 K Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1, Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu - štev. 8. Telefon štev. 44. 1 ' 1 Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgo* vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. ............ Prestolonaslednik in sprejetje ustave. Beograd, 4. julija. (Izv.) V političnih krogih se zatrjuje, da je preši olonaslednik Aleksander radi tega zopet odpotoval v inozemstvo, ker ne soglaša z vladno večino, ki je sprejela ustavo proti volji ogromne večine Hrvatov in Slovencev, da bi ne vzbudilo sum. da se on strinja s takim postopanjem. Iz istega razloga se je tudi že prej odpeljal v, inozemstvo, da bi mu ne bilo treba prisostvovati sprejetju ustave, odkoder pa se je moral vsled bolezni očeta kralja Petra vrniti, kar se je zgodilo ravno v času, ko je bila debata o ustavi končana. Doznamo tudi, da je bil dr. Trumbič večkrat povabljen k regentu, kateri se je Z njim razgovarjal o politični situaciji. Nova odkritja o bombnem atentatu. Beograd, 3. julija. Preiskava o atentatu na prestolonaslednika re-src-ta Aleksandra je prinesla nova ritja. Na podlagi izjave atentatorja Stejiča je bil prepeljan v Beograd Lazo Csaki, ki 'je priznal, da je bil določen sodelovati pri atentatu na presjoipnaslcdnika ter da je kasneje dobil nalog, naj ne gre v Beograd in naj ostane doma. Ta ukaz je dobil od začasnega terorističnega odbora v Novem Sadu. Izpovedal je. da sta poslanca Kovačevič in napadalec Stejič tvorila zvezo med terorističnim odborom in izvr-ševalnim odborom beograjske komunistične centrale. Za ta posel so uporabljali več kurirjev, med njimi tudi žensko. Csaki je bil določen, da nabavi in razdeli orožje. Atentata se ni udeležil, ker se je tega ustrašil. On je ostalih 32 bomb. ki jih je imel skrite na dvorišču novosadske bolnice, kasneje zakopal v bližini Novega Sada. Oblastva so toraj odredila. da sc te bombe poiščejo, ki so se včeraj zjutraj tudi res našle. Razen teh bomb se je našlo tudi nekaj diugega orožja. Csaki je pripovedoval o zgodovini atentata, v kolikor mu je bilo znano. Zanimiva je naslednja epizoda: Atentator Stejič je prišel nekega večera v beograjsko skupščino js temi bombami v žepu in jih je naiperaval vreči v dvorano. Da bi svoj napad mogel izvesti nemoteno. so sc dogovorili, da se za trenotek prekine električni tok, da bi bila dvorana v temi. Na ta način bi se namera mogla najlažje izvršiti. Napadalec bi nemoteno vrgel bombe v smeri, ki bi si jo izbral. Načrt se je natančno pripravil. V skupščini je naenkrat nastala tema. To je bilo za interpelacije o gospodarstvu na Topčiderskem Brdu. Toda Stejič bomb ni vrgel, ker je baš takrat govoril komunistični poslanec Nedič in je svojo namero opustil, ker ni hotel spravljati v nevarnost enega voditeljev komunistične stranke. Csaki je tudi označil mesto, kjer je bila takrat prerezana električna žica. Včeraj so ugotovili na licu mesta, da je bila električna žica prerezana na onem mestu, ki ga je označil Csaki. Komunistični poslanci zanikajo vsako krivdo. Včeraj ob dveh popoldne se je začelo zaslišavanje aretiranih komunističnih poslancev. Prvi je bil zaslišan poslanec lrilip Filipovič, zv. Pa Čopič. Filipovič se je branil s svojim dosedanjim delovanjem, kjer ie veduo kazal miroljubnost in strp-liivost. Oba poslanca sta zanikala yse. Cesar so ju dolžili. Danes dop. je bil zališfui tretji prijeti poslanec, J ovačevič, ki tudi vse taji. Popoldne so prijete poslance konfrontirall z atentatorjem Stojičem, ki jih je v zvezi 2 dijakom Nikoličem največ obremenil. Napadalec Stejič je ponovil vse svoje prejšnje obtožbe, katere pa so poslanci samo zanikali. Zatem so Csakija konfrontirali s poslancema Čopičem in Kovačevičem. Csaki obtožuje samo ta dva poslanca In izjavlja glede Filipoviča, da ga ne pozna. Tudi ta priča potrjuje vse prejšnje poizvedbe. Aretirani poslanci so odločno zanikali njegove trditve. Zdi se, da je njihovo vedenje danes manj samozavestno kakor včeraj. n Hribar, kralfev namestnik v Ljubljani? Novi minister saobračaja Jovanovič. Beograd, 4. julija. (bv.) slnoa se je pršila seja ministrskega sveta, na kateri se je pretresalo o ostavkah poedmih ministrov, in si-ccr ministra Jankoviča, dr Spahe in dr. Karamelnnedoviča. Govorilo se je tudi o nameravani ostavki ministrov Trifkoviča, Hadjiča in Koste Knmantidija. Odločilo se je. da se sprejme ostavka ministra Jankoviča. katerega bo zamenil minister Jovanovič. Nato se je razpravljalo o preosnovi pokrajinskih vlad, katerim na čelo sc postavijo kraljevski namestniki. Nadalje se je sprejela ostavka bana dr. Tomljenoviča. Kar se tiče kraljevega namestnika za Ljubljano, se imenuje kot najresnejši kandidat naš poslanik v Pragi, minister Ivan Hribar. Beograd, 4. julija. Na snočnji seji ministrskega sveta se je sprejela ostavka ministra saobračaia dr. Ve-lizara Jankoviča. Danes je bil podpisan ukaz. s katerim sc imenuje za ministra saobračaja Joca Jovanovič. Prva sefa zakonodajnega odseka. Beograd 3. julija. Prejšnji ustavili odsek, ki se je sedaj pretvoril v zakonodajni odsek, je imel danes ob enajstih svoj prvi sestanek, ki je 1 rajal samo petnajst minut. Ugotovilo se je, da se je^ ustavni odsek .pretvoril v zakonodajnega. Prečitala s® ie ostavka poslanca dr. Momčila Nmčiča na mesto predsednika tega odseka. Ker mora vlada po določbah ZA REGULACIJO, uradniških PLAC v češkoslovaški. Pra.!?n, 4. Julija. (Izv.) V parlamentu fe Jo Oglasila deputacija zveze javnih nameščencev, ki je Intervenirala pri svojih poslancih, dosežejo reguiaciio In zaIfOJ»sfo> določitev p;a£_ ustave predložiti odseku tekom enega meseca vse naredbe v pretres, ie bila na dnevnem redu današnje seje samo določitev prihodnje seje. Sklenilo se je, da se prihodnja seja zakonodajnega odseka skliče za 1. avgusl. Na tej seji bo tudi volitev novega predsednika zakonodajnega odseka. KONFERENCA V PORTOROSE PRELOŽENA. Rim, 4. jul. Večina držav, k) Sc bodo udeležile konFerence v Portorose, Se pritrdilo predlogu angine vlade, da naj se konferenca v Portorose vrši šele koncem1 poletja. Dan začetka konference se bo objavil REGENT ALEKSANDER ODPOTOVAL V PARIZ. Beograd, 4. julija. Z današnjim orijent - ekspresom je regent Aleksander v spremstvu princezinje Jelene in knezov Arzena in Pavla odpotoval v Pariz. Zagreb. 4. julija. (Izv.) Prestolonaslednik Aleksander je prispel v društvu princa Pavla in Arzena ter princezinje Jelene v Zagreb. Na kolodvoru so ga pričakovali zastopniki političnih oblasti, policije in žan-darmerijg. Prestolonaslednik Aleksander je bil povsod, kjer se je pokazal med občinstvom, burno pozdravljen. ZA REŠITEV ALBANSKEGA VPRAŠANJA. Pariz. 4. julija. Senator E. Con-stant objavlja v »Matinu« odprto pismo, v katerem zahteva, naj zveza narodov ne prepusti rešitve albanskega. vprašanja posameznim vladam in naj sama prevzme to misijo. Skader. 4. julija. Albanska vlada v Tirani je 1. t. m. podala ostavko. KONEC KLUBA MUSLIMANOV IZ JU2NE SRBIJE. Beograd, 3. Jul Predsodr i kluba muslimanov Yl Južne Srblle Kurbegovič je podal ostavko kot predsednik kluba, ker ie klub prenehal obstajati. Od 12 članov tega kluba Jih je osem, k| so prej pripadali radikalnemu klubu, sklenilo, da se vrnejo v radikalni klub. Glede ostalih štirih poslancev se Se ne ve, Vak« stališče bodo zavzeli v zakonodajni skupščini. Za enkrat Izgloda, da bodo ostali neodvisni, da pa bodo podpirali demokratski klub. ČEŠKI LISTI O NAŠI INTERVENCIJI NA DUNAJU. Dunaj, 4. julija. (Izv.) Intervencija belgrajske vlade pri avstrijski glede dovolitve in ščitenja iredentističnih in boljševiških komitejev na Dunaju je po mnenju čeških listov popolnoma upravičeno. »Češke Slovo« konstatira, da je Dunaj še vedno središče ne samo protičeške, ampak tudi protijugoslovanske propagande. ki jo avstrijska vlada podpira. Energična intervencija in eventualne represalije so ne samo upravičene, marveč tudi nujno potrebne. PAŠIC NE PRIDE NA BLED. Beogra, 4. julija. (Izv.) Ministrski predsednik Pašlč odpotuje prihodnje dni na letovišče v Inozemstvo. Tudi večina Poslancev je odpotovala, le nekaj demokratov In radikalcev Je ostalo še tu. IZGREDI RADI STAVKE BANČNIH URADNIKOV NA ČEŠKEM. Praga, 3. julija. Kakor javljajo listi, je bilo tudi v nekaterih mestih na deželi mnogo aktov nasilja proti delavoljtiim bančnim uradnikom. Tako je prišlo v Moravski Ostrovi do izgredov stavkujočih bančnih uradnikov. S pomočjo delavcev se jim je navzlic odporu policije posrečilo vdreti v banko in vreči delavoljne bančne uradnike na cesto, kjer so jih pretepli. Popoldne je bilo poklicano vojaštvo. — »Bohemia« doznava, da namerava posredovati minister za socialno politiko, ki hoče jutri stopiti z obema strankama v stik, da omogoči pogajanja. ČEŠKOSLOVAŠKI URADNIKI ZA ODPRAVO CERKVENIH PRAZNIKOV. Praga, 4. julija. (Izv.) Kakor poročajo listi je poslala zveza uradniških društev vladi spomenico, v kateri zahtevajo, naj bo 6. Juli spominski dan smrti Jana Husa državni praznik. Nadalje zahtevajo odpravo vseh cerkvenih praznikov kot nadomestek pa naj se jim podaljšajo dopusti. IN ČREDNOSTI V ČEŠKIH BANKAH. Praga, 4. jul. (Izv.) »Pravo lidu« poroča, da se ie proti nekaterim bančnirn. ravnateljem radi raznih , manipulacij uvedla preiskava. Raui- i tega se pričakuje razpust bančnega j kartela, iz katerega so že sedaj iz- ! stopili nekateri člani. Prelomljena tradicija. Sedaj po sprejetju ustave kraljevine SHS ne bo škodilo malo komentarja, k] gotovo ne bo izšel ob nepravem času. Ustavo torej Imamo. Veselili smo se, ko se Je takoj po polomu črne monarhije postavila na dnevni red kot najvažnejše vprašanje: Jugoslovanska ustava. Danes nas navdajajo drugi občutki. NajhuJše nas boli pa zavest, da ne moremo molčati in pasti vsaj po tistem načelu. Kot termopilski Spartanc), ki Jim je domovina uklesala besede: »Povejte, da smo padli pokoreč se postavam domovine.« Kajti, če Je sploh v zgodovini mogoče takemu načinu zakonodaje dati Ime postava, o tom dvomimo. Vsa zgodovina srbskega naroda ima eno samo sveto tradicijo: bo] brezpravne raje proti tujim pijavkam turškim paSam. To tradicijo Je pretrgala kuka, k| Je dala trinajsto ustavo trpečemu Jugoslovanstvu. ljudje, ki so s| vzeli za nalogo, sedeti na tVnIku ljudstvu In vladati z bičem, so »proturall« glasovanje neznatne večltie konstituante z najkoruptnelšlml sredstvi In najnečuvenejšo eksploatacijo delovnega ljudstva. Saj tl ustavodalnlkl prav gotovo, sami ne dvomijo o tem, da Je njihovo delo muha - enodnevnica. Ampak propadajoča bankokratska sesalna družba hoče kakorkoli 2e pograbiti kar M se pograbiti dalo. Značilno Je za to peščico vampirjev dejstvo, da se }e našlo m od demokrati in radikali ljudi, ki 80 zahtevali, naj se sedanja ustavodajna skupščina spremen) za dobo štirih let v zakonodajno, parlamentarno telo In sicer z motivacijo »dokler se razmere ne konsolidirajo«, to Je: dokler ne bo njihova mošnfa na varnem. Ni dvoma, da se v naši toliko zaže-Benl nam državi pričenja ustavni bo). Kako na) bi človek o tem dvomil, če vidi razmerje nasprotnih sl skupin, jn da bodo v tem boju podlegle stranke, k| njso izbirale nikakih sredstev za dosego svojih osebnih in strankarskih ciljev, Je Jasno. Saj nain že samo dejstvo, da Je glasoval proti ustavi dr. Trumbič, mož, ki )« sklenil vse naše zunanjepolitične pogodbe in ki mora torej naš položaj prav natanko poznati, že to dejstvo samo nam razkriva vso neverjetno koruptnost sedanjega sa- mo lz bankokratsklh Interesov nastalega vladnega aparata. Protlbegovska in protipaševska politika Je tradicija srbskega naroda, smo de« jati. Vsi borci za svobodo so vodili naše srbske brate po tej poti. Kraljevič Marko In Kosovo Je geslo Jugoslovanstva. Vsi mandati, ki smo Jih Jugoslovani poslali v beograjsko ustavotvorno skupščino, so imeli to narodno potno povelje. In kaj je zgodbo? Klika je razsula stotine mililo* nov našega jugoslovanskega denarja zato* da Je prodala junake kraljeviča Marka in potomce krvavega Kosova turškim pašam In begom. Šla ie po vodi agrarna relor« ma, šli so vsi kra$ni programi, kj s0 ver« Jeli vanje Idealisti, klika id spoštovala niti manifesta belega orla regenta ujedinjene- mu Jugoslovanskemu narodu: svet ji le bil samo njen globoki žep. A mrvico Iz tega žepa je privoščila kot prostovljen harafi na račim srbskega zemtjoradnika In hrvaškega ter slovenskega kmeta — turškim spahljam. Tudi naše slovensko ljudstvo Ima t svoji zgodovini Isto bojno tradicijo: proti' kopitom turških konj. Prav naravno i)> torej bilo, da bi bili stali srbskemu kmetif v ustavnem boju ob strani naši slovenski kmetje. Toda dogodilo se Je, da so stopili tl samostojne se nazlvajočl kmetje h koritu bankokratov ter z njimi vred zaba-raatall srbsko seljaško rajo. Zdrzne so človek, če premišlja, kako daleč je pripeljala baš te naše kmete zaslepljena politika, če pomisli, da je s turškimi begi glasovala tista naša kmečka struja, ki Ima v vladi svojega ministrskega zastopnica, moža, prav gotovo osebno poštenega In k| je d3-1 ma lz kraja, kjer še živi v ljudstvu legetH da o turškem kopitu, k| je udarjeno nft kamen pred čudežno podobo na Sllvlcl. Toda ml verujemo v neomainost načel, za katera so je boril Jugoslovanski narod dolga stoletja. Zato Se ne plašimo doba ustavnega boja. V samem Beogradu stoji pred palačo »Uprave fondova« spomenik, ki ga je postavil srbski narod svojemu osvoboditelj* knezu Mihajlu, zmagovalcu nad turškimi pešaml. In v kneza Mihajla duh verujemo! Novi italijanski kabinet. Rim, 4. jul. Uradno se razglaša, da je kralj sprejel demisijo Giolli-ttijevega kabineta in poveril sestavo novega kabineta Bonomiju. Rim, 4. jul. (Uradno.) Novi kabinet je sestavljen takole: predsedni-štvo. notranji posli in interimističrto zunanji posli Bonomi; kolonije Gi-rardini; pravosodje Rodino: finance Soleri; zaklad Nava; vojno Caspa- rotto; mornarica Bergamasco; pro* sveta Corbino; javna dela Micheli; poljedelstvo Maury; industrija in tjgovina Belotti; delo in socialno skrbstvo Beneduce; pošta in brzo-i jav Ciuffrida; osvobojeni kraji Rei* neri. Do prihoda marki ja Della Tor-retto prevzame Bonomi začasno zu* nanje ministrstvo. NOVI AVSTRIJSKI KANCLER IN NJEGOVA ORIjENTACIJA. Dunaj, 4. julija. (Izv.) Praški listi soglašajo v mnenju, da pomenja avstrijski kabinet zveznega kanclerja Schobra nov korak k priključitvi Avstrije k Nemčiji. »Češke Slovo« Piavi, da ima Schober stare in dobre zveze z nacijonalno frakcijo krščanskih socjalistov in z velenemci. Monarhistična in velenemška nesramnost narašča od dne do dne. V nedeljo se je vršil v 13. okraju Dunaja velik obhod krščansko so-cijalnih mladinov in častnikov. V tem sprevodu so nosili zastave z najfastastečnejšhni napisi, kakor: »Hoch Habsburg« in slično. Policija bivšega policijskega ravn. Schobra je ščitila izzivače pred napadi socialdemokratskih delavcev. List ne veruje v uspešno rešitev vladnih kriz v Avstriji. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. Zagreb Devize. Berlin 203—203.50, Italija 736—7.33, London 564—565, New-york 150—151, Pariz »205—1210, Prasa 202.50—203.50, Švica 2515—2525, Dunaj 20.40—20.50, Budimpešta 56.75—57.50. Valute. Dolarji 146. iO—147, avstrijske Krone 22.50—23, Iranc. franki 1190—0, napoieon-dorl 495—497, marke 205—210, leji 228— 226, lire 732—735, levi 0—162, češkoslovaške krone 205—206. Dunaj: Devize. Amsterdam 24550 24650, Zagreb 483.50—487.50, Beograd 1932 do 1952, Berlin 1014.50—1020.50, Budimpešta 276.50—279.50, Bukarešta 1107,50— 1117.5«, London 2760- 2780, Milan 3600-3620, Newyork 742—746, Pariz 5935—5975, Praga 998—1004, Solija 700—710, Varšava 40-42, Curlh 12590—12640. Valute: dolarji 736—740, levi 685—695, marko 1014— 1020, iunti 2740—2760, Iranc. Iranki 5905 -5945, ho|. goldinarji 24450—24550,* lire 3577.50—3597.50, dinarji tisočak] 1918—!93S poljske marke 42—44, leji 1098.75—1108.75, švic. Iranki 12550—12600, češkoslovaške krone 1000—1006, madžarske krone 278 — 281. Curlh: Devize: Berlin 8.10, Holan* dija 195.25, Newyork 593, London 22.17, Pariz 47.60, Milan 29.15, Bruselj 47.40, Kidanj 99, Stockholm 130, Krlstijanija 83 37, Madrid 76,50, Buenos Aires 175, Praga 8.10, Varšava 0.30, Zagreb 395, Budimpešta 2.20, Bukarešta 9, Dunaj 0.95, avstrijske krone 0.79. Zagreb: Efekti: Banka za Primorje 725—770, Jadranska banka 1800—185(1, Jugoslovanska banka 525—530, Ljubljanska kreditna banka 805—825, Praštediona 5100 do 5200, Rliečka bajika 406—130. Ljubljanski župan. Ako bi bili demokrati pametni politiki, bi ne navajali vode na naš mlin. Oni zatrjujejo, da prinese nova ustava mnogo dobrih sadov in da bojazen narodnih socijalistov. da sedaj pride doba policijskega režima, ni opravičena. Na drugi strani pa se pripravljajo na upeljavo železniških legitimacij. brez katerih se nihče ne bo smel voziti — vsaj tako poročajo beograjski časopisi, ker baje preti državi nevarnost od protidržavnih elementov — in na postavitev komisarjev v vseh onih občinah, kjer župan ni demokrat. Taka doba se nam torej obeta sedaj po sprejetju ustave! Po slavnostih Vidov, dne pride doba žalosti in trpljenja. Minister dr. Kukovec je izvolil izdati v »Jutru« nekak komunike, kjer izjavlja, da je dal poslancu Brandneriu pojasnilo. da ne bi mogel priporočati kroni r potrditev župana, ki je izvoljen s pomočjo komunistov. K temu komunikeju nam pošilja tov. Brandper sledeče pojasnilo: Na moje vprašanje, zakaj tov. Pesek še vedno ni potrjen, mi je minister dr. Kukovec odgovoril: »Ali mislite na župana, ki je icvoben s pomočjo komunistov?« Jaz mn pojasnim, da to ni nikak razlog, ker narodni sociialisti niso itneli s komunisti nikakcga pakta, kakor tudi ne z ostalimi strankami, če je kljub temu izvoljen narodni sodialist, je to znamenje, da so bile vse stranke edine v tem, da demokrat ne sine biti ljubljanski župan. Sicer Da — sem mu dejal — ste demokrat* v Zagrebu, Osjeku in še več krajih celo glasovali za komuni stičnega župana. Ker minister dr. Kuko-tvec Dri tej točki ni ničesar opravil je prišel na ustavo, in dejal, da se ne more prepustiti tako važno mesto pristašu stranke, ki se izjavlja za revizijo ustave. Opozoril sem ga. da je legalna borba za zboljšanje ustave ne samo dovoljena, temveč, da je Pašič v svojem govoru ob priliki načelnega glasovanja Izrecno naglasil. da ostane onim poslancem, ki ne soglašajo s sedanjo ustavo, prosta pot legalne borbe proti njej in da jo lahko izpremenijo kadar bodo dobili večino naroda na svojo stran. Nadalje sem opozoril gospoda ministra da bomo imeli, če ima vlada namen potrjevati samo demokratske župane. povsod same komisarje, kar bo povzročilo veliko nezadovoljstvo naroda. Minister Kukovec: »Kako morate biti tako naivni, in od nas pričakovati, da vam oddamo tako važno mesto kakor je ljubljansko županstvo in da s tem okreoimo vašo !n oslabimo našo stranko. Brezpogojno to pač ne bo šlo. vaša stranka bi morala Postopati napram demokratom drugače.« Brandner: »Gospod minister, komisarji vam bodo več škodovali, nego bi vam škodoval nar. socialističen župan. Mi smo bili proti temu. da prevzame aaša stranka taka mesta, osobito še zato. ker nimamo zagotovila, da nas bodo stranke, ki so omogočile izvolitev Peska, podpirale. S tem mestom smo prevzeli težko nalogo, prevzeli smo io pa. da se nam ne bi moglo očitati, da nismo za pozitivno delo.« V tem je prišel sluga klicat ministra na sejo ministrskega sveta. Minister dr. Kukovec dobrovoljno: »O stvari se bomo še razgovarali. Sicer pa stvar ne spada v moio kompetenco. Moje stališče sem vam razložil. Zdravo!« L ozirom na to. da se je minister Pribičevič v soboto dopoldne izjavil napram poslancu tov. Deržiču. da še ni dobil iz Ljubljane predloga za potrditev ljubljanskega župana, do-čim se je predsednik deželne vlade g. Baltič iziavil napram tov. Deržiču v pričo tov. Peska, da je vlogo odposlal že 16. p. m., sta se tov. Der-žič in Brandner podala v soboto po-polune k ministrskemu predsedniku Pašiču, ter ga opozorila, da pade na vlado vsa krivda, ako bo tudi slovensko ljudstvo vspričo razmer, ki jih povzročajo demokrati, zašlo v Radičevski tabor. Pašič ie bil zelo prijazen in je izrazil svoje veselje nad tem. da so narodni sociialisti, čeprav v opoziciji proti sedanji vladi. venar za narodno in državno ! edinstvo. Glede ljubljanskega župa- | na se je izjavil, da dosedai še ni pre- j iei od notranjega ministerstva toza- j devne vloge in ie vsled tega tudi ni mogel predložiti ministrski seji. Obljubil je. da bo rešitev vprašanja ur-gual. Iz zgorujih navedb je razvidno, da demokrati res intrigiraio kakor smo svoj čas poročali v »Jugoslaviji« proti potrditvi župana. Razvidno pa i.e obenem tudi to. da je neres-ničaa vest. ki se ie včeraj širila po Ljubljani, da tov. Pesek ni bil potrjen. Fakt je. da se bo o potrditvi šele sklepalo in da se bo vlada temeljito premislila, predno bi napravila tako neumnost na željo slovenskih demokratov." ki predstavljajo komaj 2% ljudstva. Svetovno časopisje o rapaiiski pogodbi. Rim. dne 26. junija 1921. Pred »Zeleno knjigo« je italijansko ministrstvo za zunanje stvari pod naslovom »11 trattato di Rapallo nei vommenti della stampa« izdalo zbirko izjav glavnih časopisov vsega sveta o rapaiiski pogodbi. V tej zbirki je zastopano ne samo vse evropsko časopisje, izvzemši rusko, gkško in norveško, ampak tudi aine-rikansko in egiptovsko. Najštevilnejši so seveda izvlečki iz laških časopisov. Značilno za prešo ievanje rap*Uske pogodbe je. da skoraiysl, izvzemši le. nacionalistično glasilo »lidea nazionale«, proslavljajo rapallsko pogodbo kot veliko laško zmago. Celo fašistovsko glasilo »II Popolo ditalia« je dne 13. novembra 1920 izjavilo, da smatra sporazum glede vzhodne meje in glede Reke dobrim in da ne soglaša z rimskimi nacijonalisti (ki so zahtevali tndl Dalmacijo) v dalmatinskem vprašanju. »Mesaggero« od 16. novembra lanskega leta odkritosrčno priznava, da se je doseglo uspehe, »ki bi bili pred petimi leti prekosili tudi najsmelejšo fantazijo sanjalpev In najsvetlejše nade domoljubov«. Tržaški listi »Piccolo« in »Era Nuova«, ki danes toliko kričita radi Reke. sta takoj po sklenitvi rapall-ske pogodbe isto tudi glede rešitve reškega vprašanja najbolj navdušeno pozdravljala. Nekateri listi so sicer obžalovali, da ni dobila Italija več dalmatinskega ozemlja: no. razven nekaterih vojnoraornariških glasov, ne pripisujejo temu vprašanju velike važnosti. Mnogoštevilni so tudi glasovi jugoslovanskega (tako imenovanega tudi v tej službeni laški zbirki In ne SHS!) tiska. Na prvem mestu so objavljeni članki dalmatinskih listov, ki vsi ojstro napadajo rapallsko pogodbo in kličejo po maščevanju. Splitski »Život« izrecno konstatira. da je lahkota, s katero so naši delegati sprejeli laški diktat, z ozirom na prej dana navodila, iznenadila celo beograjske ministre. Splitska »Nova doba« od 18. novembra obžaluje posebno usodo slovanskega naroda. Naš narod, ki ga je rapallska pogodba najstrašneje zadela, ki ga je ta pogodba razkosala, kakor ni bil še nikdar v celi žalostni preteklosti, je zastopan v zbirki le po treh izrezkih Iz »Slovenca«, »Edinosti« in »Slov. Naroda«. In to je dobro, kajti sicer bi svet izvadei. kako klaverno vlogo je tistikrat igral velik del slovenskega tiska. Prve dni so sicer vsi slovenski listi kričali, da te pogodbe ne prizna slovenski narod nikdar; no že malo dni zatem, ko so Primorci zahtevali, naj v znak protesta vsai slovenski miHistri pogodbe ne podpišejo, so vsi slovenski vladni Usti dokazovali, kako potrebno je, da jo ravno slovenski ministri podpišejo. Ti ministri so bili namreč postavljeni pred alternativo, aU podpisati ali odstooiti. In. ako-ravno ie še na ljubljanskem protestnem shodu zastopnik demokratske stranke emfatično zaklical, da te pogodbe ne prizna in ne podpiše noben Slovenec, so gg. slovenski ministri bili mnenja, da. ako je bil Henriku IV. Pariz vreden eno mašo. je niim ministrski fotelj več vreden nego podpis na pogodbi, ki izroča 500.000 Slovencev in Hrvatov na milost in nemilost Italijanom in od-rezuje Slovence od morja. Mrjjigo odločnejši so nastopali hrvašKi listi. V zbirki so zastopani z lepim številom člankov. Bolj di-plomatično se izražajo srbski časopisi. Skoraj vsi izražajo svoje zadovoljstvo. da je dosežen vendar enkrat sporazum in da bo sedai konec prepirom z Italijo. Kako so bili vendar naivni! Danes, več nego pol leta po rapaHski pogodbi so razmere na Ri'ki hujše rjego tistikrat In del Dalmacije je šc vedno v laških rokah!). I.e »Trgovski Glasnik« obsoja strogo naše državnike, o katerih pravi, da »so odgovorni za poraz in da se ne bodo mogli opravičiti niti pred narodom, niti pred svetom, niti pred zgodovino.« »Nihče ne more tiditi. da zamore tak sporazum služiti kot podlaga za zvezo in za vojaško kouyencao z Italiio.* Tudi »Politika« ostro kritizira rapallsko pogodbo in jo označuje kot začetek spora za osi obojen je zasedenih našiii ozemelj. »Radničke Novine« pa so tudi pri tej priložnosti pokazale, da jih je strankarska strast popolnoma zaslepila. Dočim se laško soc. glasilo »Avanti« veseli uspeha laške diplomacije, ne vidi srbsko soc. dem. glasilo v rapaiiski pogodbi nič druzega nego poraz jugoslov. buržoazije m šovinizma in odpravlja vso stvar s tisočkrat premlevanimi frazami o proletarijatu. kapitalizmu, socijalni revoluciji in sličnimi »šlagerji«. V Jugoslaviji vidi samo buržoazijo. dočim označuje vseh 500.000 žrtvovanih Jugoslovanov za «delavce«!! Amerikanske, angleške in francoske novine pozdravljajo sporazum v interesu evropejskega miru. Le malokateri ljst se upa na rahlo opozoriti na krivice, ki so se nam zgodile. Nasprotno pa avstriske novine naglasajo veliko laško zmago. Tum fcolgarski listi pišejo o jugoslovanskem janazu in^ ne smatrajo sporazuma trajnim. Češki listi se.zvijajo ne morejo oči.to odobriti nam storjenih krivic a se tudi nočejo zameriti laškim »prijateljem«. Od vs.eh ostalih časopisnih glasov naj navedem še eno holandsko in eno belgijsko izjavo. »Het Vader-land« od 13. novembra piše: »Vsled predsedniških volitev v Ameriki je bil edini branitelj, ki so ga Jugoslovani imeli v zboru političnih Bogov, stavljen »pod špirit« in jtigoslovcnski delegati so bili v Sv. Marjeti opominjani od Tete Marijane in od Strica Bulla, naj ne hujskajo in naj ne grizejo, temveč naj mirno sprejmejo delitev avstrijske hruške, kakor jo hoče Italija, kajti sicer bi se Angleška in Francija spomnili mnogih obljub storjenih Italiji, ko se je ta v vojni postavila na njujio stran. Jugoslovanski delegati so se obnašali. kakor se spodobi in treba reči, Italijani jih niso prav do kosti odrli.« Bruseljska »Libre Belgique« od 17. novembra pa pravi: Srbija, žejna miru. na predvečer volitev, ne zna-joč več, kaj naj po V/ilsonovem padcu pričakuje od Amerike, morda tudi orepiašena vsled poraza na Koroškem, je v obilni meri plačala stroške rapallske pogodbe. Vojvoda Putnik je med svojo smrtjo rekel, da bodo Srbi devet let po sklenjeni pogodbi imeli z Italijo novo vojno.« List upa. da se to prorokOvanje ne izpolni. Chi vivra, vedra. Beležke. Kaj zahteva takt? »Pondeljek« p/avi, da bi se poslanca Deržič in Brandner. ako bi imela le nekaj takta kot opozicijo-nalca ne udeležila večerje pri regentu. Ako ie tako. potem tudi mso poznali takta opozicijonalec doktor Trumbič in 28 opozicijonalnih zem-Ijoradniških poslancev z Avramovi-čem in Jovanovičem na čelu. s katerima se je regent izrecno dolgo razgovarjal. Kopstatiramo. da se je regentovemu povabilu odzvala cela opozicija, ki je ostala v konstituanti do končnega sprejetja ustave In prisostvovala regentovi prisegi. PosL Brandner in Deržič sta se torej odzvala regentovemu vabilu, ker to zahteva navaden takt in ker tak korak ni v nasprotju s programom na-rodno-socijalistične stranke, ki se le izjavila za monarhistično obliko države in državno in narodno jedin-stvo. Antidržavnih elementov regent ne vabi na posete. Vetno dobro, kako bi demokrati pisali o narodnih socijalistih, ako bi bila odklonila regentovo povabilo. Ker se to ni zgodilo. razumemo jezo državotvorcev okoli« Jutra«. »Sram me ie, da sem Slovenec«. V Beogradu nas je bilo vedno sram. kadar je kak srbski list citiral ljubljansko centralistično glasilo »Pondeljek«. V Beogradu ie vladalo dobro mnenje o slovenski žurnali-stiki. dokler niso začeli soditi slovensko žurnalistiko po »Pondeljku«. Neki višji slovenski uradnik, čeprav demokrat, se je nekoč vspričo gnjus-ne pisave »Pondeljka« izjavil: »Sram me je, da sem Slovenec!« Tako lepo še nihče ni karakteriziral »Pondeljka«. Tudi demokrati Izdalo »proglas« na narod. Demokratski klub jc na svoji sinočnji seji sklenil, da izda svojim volilcem proglas, v katerem obrazloži vse svoje dosedanje delovanje. (Ali se morda boie obsodbe?) Za samoupravo ljudstva in nedeljivo Slovenijo. Govor poslanca Brandneria v konstituanti 22. junija 1921. (Dalje.) Gospodje! Mi torej zahtevamo samoupravo v pravem pomenu besede. Ker mora državna uprava služiti gospodarskim, socijalrtim in kulturnim težnjam naroda, zato mora biti močno decentralizirana. (Poslance Drofenik: »Vi se strinjate s Koroščevim ustavnim načrtom?«) Ne strinjam se s Koroščevim ustavnim načrtom, ampak vem. da je med Koroščevo avtonomijo in med Vašim centralizmom še ena pot, srednja pot. ki je najboljša. Če bi vladne stranke sprejele to pot. pot resnične, ne iluzorne samouprave, bi imela vlada v skupščini veliko večino. (Poslanec Drofenik: »Ali ste pi odložili svoj tozadevni ustavni načrt?«) Kako naj bi ga predložili, če ste nam to onemogočili? Kaj moremo mi zato, če male skupine po Vašem poslovniku nič ne pomenijo in če nismo imeli niti svoiega zastopnika v ustavnem odboru? Vem Pa dobro, da nimamo od administracije same — in četudi je najboljšega sistema — ničesar pričakovati, ako niso uradniki na svojem mestu. Treba nam ie novih, boljših ljudi. Zato mi je žal. da ni v ustavi nikjer govora o tenu kakšno mora biti nradništvo in kakšno uradništvo nam je vzgojiti. Vi mislite. da zadošča, ako so uradniki »patriotje«, to sc pravi: radikalci in demokratje. Prograr* narodnih so-cijalistov se glasi v tem cziru: »Najvažnejši del državnega aparata je uradništvo. Vlada je uprava; večji del uprave pa je v rokah strokovnega uradništva. Jasno je. da moramo posvečati veliko pozornost uradništvu. Iz birokracije je treba odstraniti sramotno lakajstvo in delati z vsemi silami na to. da se sjužbeuo razmerje v uradih butnanl-zira in delo poduševnl z upeljavo in strogim izvajanjem principa osebne odgovornosti naoram javnosti tn prizadetim posameznikom, kakor je odgovoren zasebni uradnik, zdravnik. inženir itd.« Sedaj pridem k glavni točki, ki govori o velikosti oblasti. Gosood poročevalec Demetrovič je slabo motiviral upravičenost maksimuma 700.000 prebivalcev pri teh oblastih. Pri 13 milijonih prebivalcev bi potemtakem imeli 19 oblasti, ako ostane pri številu 700.000. Gotovo pa bodo upeljane tudi manjše oblasti. ker je ustavni odbor zavrnil predlo? socijalnih demokratov, ki so zahtevali, da nai štejejo te oblasti najmanj 500.000 prebivalcev. Torej bomo Imeli tudi manjše oblasti nego 700.000. Vsega skupaj bo torej 25 do 30 oblasti. Sedaj pa nastane vprašanje: I. ali imamo dovolj dobrega in izvežbanega uradništva, ki ga tako potrebujemo in ki pozna posle v NERODNOSTI NA NAŠIH CARINARNICAH. Rak rana naše državne uprave je pretirani ionnalizem in birokratizem na naših carinarnicah, ki močno ovirata trgovino, prizadeva našim trgovcem mnogokrat ogromno škode ter v zadnji vrsti podražuje kon-zumentom nabavne cene blaga. A to ne bi bilo še najlmjše na stvari! Kar je hujše in o čemur se pošteni tigovci opravičeno pritožujejo je to, da se nahajajo njed carinskim osob-jem uradniki, ki ne izvršujejo svojih uradnih poslov drugače, kakor cta se jih posebc nagradi za to. O goro-stasnem slučaju, ki gotovo ni osamljen poroča »Jugoslovenski Lloyd« v štev. od 28. pr. tn.: Nekemu Ljuborinu Gjorgjeviču tz , Starega Rečeja je namreč došlo 60 kilogramov svile na carinarnico v Novi Sad. Ko je hotel 24. junija po-: šiljatev prevzeti, mu ie delal maga-I ciner razne neprilike in je bil pri-] plavljen izročiti blago, le v slučaju, j ako mu izplača Gjorgievič 1000 dinarjev. Gjorgjevič je naznanil stvar poiicjii. ki ga je napotila naj da ma-gacinerju zaznamovan bankovec, ki ga je policija kmalu za tem našla pri magacinerju ter istega radi zlorabe zaprla. A najlepše pride sedaj. Policija je ključe magacina poslala upravitelju carinarne Simi Simiču istočasno z obrazloženjem stvari. Ker ta ni mogel razumeti vso opravičeno intervencijo policije, se je podal ka-. petan policiie GiaJkov sam na cari- teh oblastih? Kajti te oblasti pre* vzamejo vendar posle pokrajinskiH vlad. Drugo še važnejše vprašanj« pa je financielno vprašanje: koliko bodo te oblasti stale in kakšna ogromna fmancielna bremena bodo nalagale ljudstvu? Gospodje! Velik nonsens (nesmb sel) je tudi to, kar stoji v členu 95, Tu določite najprej: »Podela na oblasti vrši se zakonom prema pri« rodnim, socialnim i ekonomskim prilikama.« Takoj za tem pa pride stavek: »Jedna oblast može irnati najviše 700.000 Stanovnika.« Drugi stavek popolnoma nasprotuje prvemu. Vprašam Vas: kje je tukaj logika? Ako naj se oblasti prikrojijo po prirodnih, socijalnih in kulturnih razmerah pokrajin, potem ne smete staviti za mejo številke 700.000. To protislovje ste pa kronali z določbo, da niti več oblasti skupaj, ako se združijo v eno oblast, ne more šteti več nego 700.000 prebivalcev. To je res vrhunec nelogičnosti. Gospodje! Ako se vprašamo, zakaj ste določili maksimalno mejo od 700.000 prebivalcev in ne okrogle številke enega milijona, dobimo za odgovor: radi Slovenije, ker bi sicer Slovenija tvorila eno oblast. (Dr. M. Ivanič ironično: »To bi bila velika nesreča!«) prav pravi g. dr. Ivanič: vladna večina misli, da bi bila to za državo velika nesreča. Gospodje! Jaz se tembolj čudim Vam, ki ste glasovali za to. da se država nazivlje SHS. da ste sedaj za delitev Slovenije. Kajti po Vaši logiki bi morali imeti v naši državi tri oblasti: srbsko, hrvaško in slovensko. ker ste Vi za SHS. To bi bilo po Vaši logiki, če bi hoteli biti konsekventni. Toda Vi ste separatisti samo na zunaj, proti inozemstvu; v državi pa hočete biti veliki centralisti, kakršnih nimamo več v nobeni moderni državi. Gospodje! Naj Vam povem naše sališče glede delitve Slovenije. Ml stojimo na stališču, da moramo biti proti historičnim mejam. Radi tega moramo biti proti razdelitvi Slovenije na Kranjsko in Štajersko. (Tako je!) V Avstriji smo imeli historične meje: Kranjsko. Koroško. Štajersko itd. To so avstrijske krono-vine. Vsled te razdelitve na krono-vine. so postali ljudje lokalni patrioti*: Štajerci, Kranjci itd. Kajti Avstrija ni znala razdvojiti samo .Srbov. Hrvatov in Slovencev, ampak je šla dalje: Gojila je tudi lokalni patriotizem. Tako smo imeli v Avstriji ljudi, ki niso bili Slovenci, ampak Kranjci. Štajerci in Korošci. To smo najbolj videli pri koroškem plebiscitu. kjer so Nemci najhuje agitirali z geslom: »Kflrnten den Karnt-nern!« Mnogi Slovenci na Koroškem so bili samo Korošci. Nekateri niti ne znqjo nemški, a so vendar Korošci in niso Slovenci. Tako je bilo tudi na Štajerskem in Kranjskem. Mnogi naši ljudje niso bili Slovenci, ampak samo Kranjci in Štajerci. inarno, da stvar razjasni. Tam je bil opsovan na najgorši način ter kon-. čno vržen na cesto. Neki carinski uradniki in straže so celo namerili revolverje na policijskega kapetana, ki se le komaj umaknil pred njihovemu besu. Državno pravdništvo se je le slučajno začelo zanimati za ta slučaj. V štev. od 1.1. in. pa poroča »Jugoslovenski Lloyd«, da prihajajo pritožbe od strani trgovskih krogov, iz katerih se ima povod sklepati, da je izsiljevanje in podkupovanje na carinarnah običajna stvar. Od robe, ki jo dobivajo trgovci iz carinarnih magacinov, manjka skoraj redno en del in trgovec najde mnogokrat, namesto Naga opeko, zemljo in podobno. V interesu resnice piše »Jugoslovenski Lloyd« je, da se vsak tak konkreten slučaj naznani pristojni oblasti, potrebno bi tudi bilo. da se tudi trgovci odvadijo dajanju Prostovoljne podkupnine, ki mora nazadnje plačati konzument. Novosadski listi pišejo, da je carinama kriva, da se poštni paketi kasno dostavljajo. Kakor v Novem Sadu. zdi še. da poslijiejo carinarne tudi drugod. Zadnji čas je. da napravi glavna uprava carinarnic v Beogradu enkrat red tet da poduči podrejene organe, kako jim je vršiti njihovo dolžnost. To zahteva ne le interes trgovcev in konzumentov, ampak tudi interes in ugled države. Na naših trgovcih pa ie, da vsako zlorabo Drl-iaviio višikn ohlastem. (Dalje prih.) Gospodarstvo. Dnevne vesti. — Trinajsta ustava. Kraljevina Srbija je imela doslej že 12 ustav; sedai sprejeta usta.va kraljevine SHS. je torej trinajsta. Pri lias se je v prcjšnjili desetletjili bil le narodnostni in med liberalci in klerikalci načelni (?) boj; za državniško politiko se nismo huioko brieali. za to so skl beli že drugi, Srbi. ki sq imeli lastno državo, so dosti bolj verzirani politiki in njihove politične borbe so bile piedvsem borbe za ustavo. Sedanja ustava je že trinajsta. Trinajst pa je baje nesrečno število. Nekateri praviio, da zaraditeea ni baš sreča za jugoslovanski narod in se bo morala kmalu nadomestit z novo. boljšo. Štirinajsto. — Pomota. V sobotni številki smo vslcd slabe telefonske zveze pomotoma navedli ime tov. Deržiča. Proti izločitvi komunističnih po-slauccv se ni izjavil tov. Deržič, temveč dr. Momčilo Ivanič. — Da, ra Sokole — drugače se ne menim. Posestnikova žena K. na Igu ‘e tožita dva soseda rad] težkih očitani tatvine koz in raznih psovk. Prišlo je do pora vn are in 500 K za dobrodelne namene. Tožuica pa je zahtevala preklic pred cerkvijo Ut oa da se določi globa 500 K ne za dobrodelne namene, češ, da je s tem premalo določeno, kant gre denar, marveč za Sokola na Igu, nakar sta morala obtoženca tudi pristati. — Koroški deželni zbor je sklican /a danes k prvi seji — DoSgovl N. Avstrije. V prvi seji avstrijskega narodnega sveta je povedal predsednik dr. Weisskirchner, da ima republik* 170 milijard K dolga, * za kar ie treba na obrestih in amortizacijah letnih 4620 milijonov. — Poziv zobotehnlkotn! Društvo za-tiotelinikov prosi gospode kolege iz cele Slovenije, brez ozira na narodnost in brez oz-ira na to, ali so včlanjeni ali ne, da pošljejo svoje natančne naslove na iačasnega predsednika: Drago Kos, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27' Ker je zadeva za vsaKega kolega velike važnosti, se prosi naslov takoj poslati. Odbor. k — Poslušen umor soproge. Dne 26. m. m, je napadel prodajalec lecta in slaščičar Jožef Meden v Tavžljah, obč. Št. Vid nad Girknico svojo 25letno ženo Ano s samokresom in io smrtnonevarno ranil. Mož jc neznano kam pobegnil. — Kongres Saveza srednJeškolskih djaka se vrši letos od 11.—14. julija v Beograd«, Vsi delegati imajo v Beogradu prosto hrano in stanovanje. To jo že 3. kongre9 srednješolskih dijakov; prvi se je vršil v Celiu, drugi pa v Varaždina. — Visoke občinske doklado Z naredijo deželne vlade (Uradni list 74) se je dovolilo celi vrsti občin bivše Kranjske In Štajerske pobirati čez 100% doklade na neposredne davke. Rekord je vsekakor dosegla občina Št. Lenart nad Laškem, ki sme pobirati 780%. Za njo pride občina Bojano pri Brežicah s 550%. V bivši Kranjski Ima nalvišje doklade občina Mozelj s 500%, za njo pride Zagorje ob Savi 440%, nato Oslica 400%. Po 300% je dovoljeno občinam: Dol. Podgora, Žiri, Rašica, Velika vas, 320% občini Krtina, 327% občini Loški potok, 338% občini Stari log, 380% občini Trava. Na bivšem Štajerskem una-jo čez 300% še sledeče občine: Zgor. Hoče (435%), Globoko (402%), Kostrivnica !n Dolcna (po 400%), Zreče (390%), Sv. Rok (370%), Pišece (350%), Slatina (350%, Na-dde (346%), Trbovlje (320%), Brezje (318%), Kapele (302%). Vlom v Matenju. Pri posestniku ’v. Kramar v Maten'u je vlomil neznan tat In odnesel 300 dolarjev, 3000 K, zlato uro z verižic«. 2 por. prstana in nekaj srebrnega ainerikanskega denarja. Skupna škoda znaša okoli 60.000 K. — Vetika tatvina pri Cirknlcl. Koncem m. m. sta vlomila dva mlada neznana storilca okoli 1. ure ponoči v trgovino z mešanim hlagom Ivan Mekinda v Topolu Pri Begun iah. Odnesla sta okoli 150 m raznega blaga, več svilnatih rut, robcev, več metrov raznega blaga za perilo, čevljev, tobaka, sladkor in okoli 300 K drobiža. škoda ukradenega blaga znaša 38 tisoč liro«. — Poskusen vlom v Tomačevem. Posestnikova žena Ana Samotorčan v Toma-čevo« Jc doživela 22. m. m., ko se je vrnila ob 17. pop. domov, jako neprijetno razočaranje. Presenetila je namreč v stanovanj« neznanca, ki je jcniaj \z omare perilo in ga zlagal v zavoj. Prestrašena sta oba stal« nekaj trenutkov kot začarana, nato pa je stopil neznanec proti vratom in vprašal ženo, če ima že hišo zavarovano, češ, da je zavarovalni zastopnik neke ljubljanske zavarovaltlice. Toda še predno mu je žena odgovorila, je smukml skozi vrata in Izginil za vogalom hiše. V Istem htp« Pa je skočila iz nasprotnega kozolca okoli 301etna neznana ženska in pobegnila s tatom. V omari je bilo veliko perila in okoli 800 K denarja. _ Deška In dcknjka meščanska šofa v TržIČM zaključi šol. leto 12. t. m. Sprejemanje novih učencev isti dan dopoldne in 14. septembra. Zunanji učenci se lahko priglase pismeno. Meščanska J o’a priredi v soboto 9. t. m. ob 8. zvečer v telovadnici »Sokol, doma« IV. šolarsko akademijo na korist revnim učencem, v nedeljo 10. t. m. pa razstavo deških in ženskih ročnih de! v telovadnici meščanske šole. — Za Jugoslovansko Matico je nabral v Velenju v proslavo sprejetja ustave kre-tenik Ivan Majcen pod vodstvom postajnega načelnika Legata svoto 288 kron. — Tatvina na železnici. Med vožnjo Zidanimost - Rateče je ukradel kleparskemu mojstru L. Miljadinoviču iz Beograda železniški žepar ročni kovček, v katerem je bilo več obleke In perila in denarnica s/ 1500 franki. Skupna škoda znaša 16 tisoč kron. — Sumljiv vojaški ubežnik. Od neb> račke čete drav. div. oblasti v Ljubljani je pobegnil bivši narednik F. Ivan Kompar? iz Dol. Poljan v Postojnskem okraju, ki se je vrnil pred kratkim iz ruskega ujetništva in se javil pri omenjeni četi v nadaljno službovanje. Ostal pa je pri četi samo dva dni In nato neznano kam pobegnil. — Ukradena kobila in voz. Posestniku Josipu Žlvič v Prisezah je ukradel neznan tat iz nezaklenjenega hleva kobilo vredno 6000 K. Peljal je kobilo v isti noči k posestniku Janezu Slopšeku v Dedajovas, kjer jo je vpregel v mal voziček z lestvami in se je neznano kam odpeljal. Voziček je bi! vreden 2000 K. Ljubljana. = Poroča se nam. da je neki ravnatelj nabiralkc ob priliki cvetličnega dneva Sokola I. v svojem uradu prav pošteno nahrulil. Ko ga je neka odlična narodna delavka — nubiralka prosila če sme prodajati cvetje po mas. uradih je to odločno orepovedal in jo napotil na dež. vlado. kjer ji baie lahko dovolijo kot višja instanca. Pripomnimo, da nabiranja. tako v civilnih in vojaških uradih, ni nihče zabranjeval, samo mestni magistrat je bil izjema l — LJubavna noč v Sp. Gamelinifa. Bilo je zjutraj ob 6. — lepo jutro — v preteklem mesecu. Dekla J. nese mleko. Dobi jo prva znanka in Ji pravi: No sedaj se boš pa omožila. — Ne jaz, ker na maram starega 40 let. Prihiti druga in pravi: No, ne tajt sa) sl hnela snočl fanta, videle smo vaju tam za podom in poznamo ga. — ln dostavi tretja: Da ali je bilo lepo — bil ie samo 30 let star. Nastalo je čebljanje, vpitje, kreg, smeh in prerekanje in padlo ks še več zabeljenih Izrazov, kakršnih ne bi pričakovali od naših deklet. Ker pa so pri tem le preveč poveličevale razborite nagajive lepoto bajne ljubavno noči se ie oglasil znani 301etni osumljenec m Ural ostrojezične pred sodišče, kjer se ie zopet ponovil jutranji prizor o lepi noči. Poslednja je bila ta, da sta bfll obsojeni d ek'eri M. K. na 300 K globe, F. B. pa na en teden zapora, da si zapomnita, da se ljubav-nih noči drugih ne sme v jutru na tak način grditi in obsojati. Danes v torek v operi »Zenidfea« (Zagreb). — V hotelu Tivoli se vrši koncertni večer s sodelovanjem prvih opernih pevcev. Sodelujejo: Gdč. Sestrička (Zagreb), g. Mezgec (Maribor), g. Camcrotta (Zagreb), g. Šimenc (Maribor), g. Romanow-sky (Ljubljana), g. Pavič (Zagreb), moška zbora iz Zagreba in Ljubljane, gledališki orkester. Klasične plese proizvajajo gosp. Vlček, gdč. VVlstokova in Vavpotičeva. Naše občinstvo se naproša, da polnoštevilno poseti ta večer. Vstop prost. — Sokolska Ljubljana. Cisti dobiček od prodajanja cvetlic v soboto popoMne ln nedeljo dopoldne za zgradbo sokolskega doma Sokola I. na Trgu Tabor, znaša 150.000 K. S tem je Ljubljana znova sijajno dokumentirala svoj pravi, sokolski značaj. — Veselica Zveze Jug. železničarjev, ki se je vršila včeraj popoldne v hotelu Bellevue, je zelo lepo uspela. Sviraia :.e polnoštevilna godba ZJŽ in pridno so se vrtili mladi pari. Pri domači, neprisiljeni zabavi je sodeloval tudi železničarski pevski zbor — Gasilska vaja prostovoljnega gasilnega ln reševalnega društva v Ljubljani se je vršila v nedeljo popoldne ob veliki udeležbi v najlepšem redu. Dva topovska strela iz Grada sta naznanila požar na seme-nlškem poslopju. Oasllcl so pridrvili takoj na lice mesta ht uredili vse potrebno za gašenje In rešitev oseb. Splezadi so po lestvah v drugo nadstropje In pritrdili drsalno platno, po katerem so se spuščali! z velikim veseljem otroci na tla. Po vaji se je vršila ob veliki udeležbi izvrstno usipe-la veselica v Hribarjevem gaju. — Prijatelji cvetic. Neznani ponočnjaki so vlomili na vrt posestnika Franca Oblaka na Tržaški cesti. Polomili so ograjo, vdrli na cvetlične grede In odnesli precej cvetlic. — Nočm razgrajači, štirje mladi razposajene!, so hoteli odstraniti in vreči v Ljubljanico napisno desko Fani Gfltzi, na Sv. Jakoba nabrežju št. 1. Poskušali so svoio moč tudi nad železnimi drogovi jb Ljubljanici ln Jih zvijali Ko se le orihližil stražnik so razgrajači pobega®. — Stranka, ki je v četrtek 30. prejela v Oblačiinici za Slovenijo (Stritarjeva ulica) pomotoma paket z vsebino 7 metrov popelina, 2 in pol metra ševijota, 2 in pol metra klota in 1 in pol metra etamina, se pozivlje, da istega takoj vrne, oziroma zamenja z njenim pravim v imenovani trgovini — Tedensko plačo v znesku čez 200 kron je izgubil 2. t. m. reven deček od Kongresnega trga do Sv. Petra cerkve. Pošten najditelj se iskreno naproša oddati isto pri Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. Maribor. Tako je prav. Stanovanjska komisija Je zasegla dele prevelikih stanovanj pri raznih Nemcih kakor: Scherbaumu, dr. Krausu, Wiflatzilu, dr. AJbingerju, Tsche-bullu itd., od katerih so zadnji celo ino-zetnci oziroma imajo svojja posestva v okolici mesta. Čas je že bil, da konča ona obzirnost, ki je doslej prizanašala tej gospodi. Nepravilno postopanje hišnih posestnikov. Od raznih strani se pritožujejo stranke, da so jim hišni gospodarji že po-četkorn tega meseca zaračunali stanarino na podlagi novih določb ter Jim kratkomalo dvignili isto na štirikratno svoto. Ker je to postopanje popolnoma nezakonito in ta splošna praksa ne odgovarja smislu nove odredbe, daje postopanje hišnih gospodarjev vzrok za mnoga nezadovoljstva. Velika nesreča. Ko so se včeraj (v nedeljo) vračali mariborski železničarski Izletniki iz Čakovca v Maribor, je pri nekem sunku ključavničar južne železnice France Fras tako nesrečno prnetei v okno, da je zdrobil šipo in zadobil več p> 5odb na roki in glavi. V Mariboru je bil obvezan, na kar so ga z rešilnim vozom prepeljali v javno boflnlco. Narodna godba v Maribora. Kapelnik \Vanouš jc ustanovil v Mariboru narodno godbo, pri kateri sodelujejo le domač!, narodni godbeniki. Godba bo mogla nastopati pri vseh prireditvah ln jb je treba vsem društvom toplo priporočati. Nogometna tekma. Pri včerajšnji nogometni tekmi med SSK Maribor in Celjskim Atletik Clubom je »Maribor* podlegel v razmerju 1 : 2. Krivdo na porazu nosi velika sprememba v sestavi moštva. »Maribor« je s tem potisnjen na tretje mesto v prvenstvu Slovenije. Cehe. soh! z lavorjevitni venci, poklonile so se razne zastave in društva slavljencema, nakar se je številno ndeležništvo razšlo z globokim uverjeniem, da je prisostvovalo sicer skromni, a kulturno najlepši slavnosti. Sokolstvo. Zaprisega celjskega župana dr. Hra- šovca se bo vršila na prvi seji mestnega občinskega sveta, tekom tega tedna v sre do ali četrtek. Proslava izvolitve prvega slov. župana v Celju se bo na dan zaobljube Izvršila v Celju na zelo slovesen način. Grol Begouen v Celju. Dne 1. t. m. je prispel grof Begouen z avtomobilom v Celje v spremstvu dr. Zolgerja in mariborskega okrajnega glavarja Lajnšiča. Pozdrava ga je celjski okr. glavar. Popoldne se je preko Šoštanja, Velenja in Slov. Bistrico vrnil v Maribor. Umrl je nadgeometer in major v pok. g. Vinko Prešeren v starosti 65 let. Nesreča. V greznico mestnega o skrbništva na Kralj Petrovi cesti v Celju je padel 61etni sin mestnega uslužbenca Krajnca Janko Krajnc in utonil. Dasiravno Je bila pomoč hitro na mestu, je bB deček vendar že mrtev, ko so ga potegnili 'z gnojnice. Požar. V St. JurJu ob južni železnici je minulo soboto dopoldne velik ogenj uni-60 Planšteinerjeva gospodarska poslopja. Požarne brambe so prihitele od raznih strani. Tud! celjska je odhitela na kraj požara s svojo parno brizgalno. Po težkem naporu se je posrečilo udušoti ogenj ln preprečiti, da se Isti ni raizširil še na druga poslopja. ODKRITJE VEROVŠKOVEGA IN BORŠTNIKOVEGA SPOMENIKA. Pretekla nedelja bo ostala vsem ljubiteljem gled. umetnosti in naše kulture v dragem spominu. Udruženju gledaliških igralcev SHS se je posrečilo izvesti že davno zasnovano idejo postaviti ustavite-Ijlma naše pristne narodne drame skromne, našim sedanjim ntočem primerne spomenike. V vestibulu opernega gledališča na desni stoji soha Antona Verovška, na lovi pa Ignacija Borštnika. Slovesno odkritje se je izvršilo v nedeljo ob pol 12. tiri na nad vse nepričakovano lep in slovesen način. Pred glediščem so se zbraill zastopniki vseh ljubljanskih kulturnih oi-ganizacij. Zastopani so bili vlada, lin. min. razna poverjeništva, šolske oblasti, mestni svet ljubljanski in ostala kulturna društva. Med častnimi člani je bil tudi gen. kon-tul čSR dr. Beneš. Slavnost je otvoril predsednik udruženja slov. igralcev g. Danilo Cerar s kratkim toda toplim, pretresljivim in ginljlvim nagovorom med katerim se je posolzilo marsikako oko ob spominu naših starih bojevnikov, prijateljev in znancev. Orisal je v kratkem njihov boj in delo in Jima zaklical končno: Večen Jima bodi spomin! Večna slava! Int. gled. g. prof. Juvančič je prevzel v kratkem nagovoru spomenika v varsto pevci »Pevske zveze* so zapeli krasno molitev. Jenkovo, dve mladenki sta ovenčati Sokol v Borovnici priredi 10. t. m. veliko vrtno veselico združeno z Javno telovadbo ob priliki desetletnice svojega obstoja s sodelovanjem polnoštevilnega pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Spored: Telovadba, petje, srečolov, šaljiva pošta, javna dražba, ples in otvoritev »Pelda« notranjskega Vintgarja. Vlak odhaja Iz Ljubljane ob 14.25, iz Borovnice pa ob 21.20 url. Začetek ob 16. popoldan. V slučaju slabega vremena se prireditev preloži. K obilni udeležbi vabi vsa bratska društva kakor tudi vse prijatelje sokolske misli. — Odbor. Telovadno društvo Sok©! v Mojstrani priredi dne 17. t. m. ob 2. popoldne javno telovadbo na prostem. Po telovadbi prosta zabava z raznovrstnim sporedom. Bratska društvt in vsi prijatelji Sokola so vabljeni, da ta dan v obilnem številu poselijo Mcj-stranskega Sokola. Zveza z vlaki ugodna. Dopoldne ob tri četrt na 10. prihod vlaka iz Ljubljane. Vnanji gostje napravijo lahko takoj še izlet k slapu Perlčnik, Odhod vlakov zvečer ob pol 6. in ob en četrt na 9. uro. Spored prvega bohinjskega sokolskega dneva, ki se vrši ob vsakem vremenu v nedeljo 10. t. m. obsega: Ob 8.45 uri: Sprejem in pozdrav gostov na kolodvoru ter skupni odhod do telovadnice. Ob 10. urf: Skušnja pevskih vaj za popoldanski nastop. Ob 12. uri: Kosilo po odkazanih bi-strjškitt gostilnah. Ob 1330 uri: Sprevod Sokolstva izpred telovadnice skozi vas ni telovadišče v gaju »Danica«. Ob 15. uri: Javna telovadba, obsegajoča proste vaje ženskega in moškega šolskega naraščaja, proste vaje obrtnega naraščaja, prosto vaje članov !n članic ter orodno telovadbo članstva. Ob 17. uri: Pričetek ljudske veselice s srečolovom, plesom itd. Okrepčila in prebrano oskrbuje narodno ženstvo % nalašč v to pripravljenih paviljonih. Član-« stvo JSS v kroju in sodelujoči so prosti vstopnine; za vse druge je določena vstop« nina na 2 D. Sedež v telovadišču stana 2 dinarja. Sokolski dom v Središču. Na Vidov, dan se je vršila v Središču sicer skromnat toda tem pomembnejša slavnost. Po maši smo se zbrali na stavbišču, kjer je braf starosta po kratkem nagovoru položil te« meljni kamen našemu domu. Letos praz« nuje naš Sokol lOletnico svojega ODstj>>» ln lepše ne bi mogel proslaviti tega dnevaj kakor da si postavi dom, ki bo vedno ŽU va priča sokolske misli v našem naprednem trgu. Zdravo! Hrastnik. V aprilu t. 1. je prišel v. Hrastnik od vlade poslan komisar gosp. Mam, ki naj bi se natančno informiral o položaju v katerem se nahajaijo rudniški delavci. Gospod komisar je sprejel ;d. mnogih različne pritožbe, a še do danes til prišel odgovor na različne prošnje. V. najbolj obupnem stanju se nahajajo delavci pri zunanjih obratih. Ker je Jasno, Sa delavec s svojo nizko minimalno plačo (35 K dnevno) ne more pošteno preživeti sebe še manj svojo družino. Sicer jim je bilo obljubljeno, da se jim bodo izenačile s plača/mi rudarjev v državnih rudnkMt kakor n. pr. v Velenju ali v Zabukovcih, a mmisterljalna komisija jim je dosedaj pri, znala samo pičlo diferenco. Tako pošto-oanje pa ima še druge slabe posledice. Pri zunanjih obratih Je n. pr. delo vlakovnega osobja velike važnosti, ker mora biti osobje zanesljivo in se mora dalje časa vežbati. Ker se pa noče radi nizke minimalne plače skoro noboden novinec viS vežbati, se Je bati, da bo zmanjkalo izvež-banlh moč!, kar se tud! že opaža. Opozarjamo merodajne činitelje na ta dejstva tor jih prosimo, da čimpreje ugode našim upravičenim zahtevam. it Mali oglasi. Proda se: POHIŠTVO IN GRAMOFON po zelo znižani cen!. Naslov pove uprava lista. 119® OSEBNI FORD - AVTO M/24 HP, zmožen za vožnjo, z novimi obroči Ptuj, Aškerčeva ulica 20. 1198 PES VOLČJE PASME 8 mesecev star. Naslov na upravnlštvo »Jugoslavije«. 1179 TELEFONSKI STENSKI APARAT, skoro nov za 2000 K. Na ogled pri Aloma Company d. z o, z. Ljubljana, Kongresni trg 3. U81 FURNIR 15X100 čevljev prvovrstnega orehovega furnirja. Cena 2.50—3 K čevelj. Poizve se Sv. Petra c. št. 20 pritličje. 1183 GOSTILNA S POSESTVOM NA PRODAJ! Velika nadstropna hiša z gostilniško upravo, velikim gospodarskim posflotfem 14 oralov zelo rodovitne zemlje, mali vinograd, 2 uri od Maribora na državni cest! blizu kolodvora, radi bolezni lastnika se takoj proda. Naslov pove upravnlštvo »Jugoslavije« v Mariboru. 1106 POSESTVO blizo postaje Stara Cerkev obstoječe li hiše, gospodarsko poslopje, živino ln vse h gospodarstvu spadajoče orodje, zaradi odhoda. Pojasnila daje Franc Gode v Koblerjih štev. :8, pošta Stara cerkev pri Kočevju. 1188 LUBASOVA NEMŠKA HARMONIKA štlrivrstna prav dobro ohranjena po ugodni ceni. Naslov v upravi »Jugoslavije«. 1190 POZOR OBCINAI Železna cestna ograja (100 m). Vpraša se: Andrej Černe, stavbno podjetje, Linhartova ulica. ii4l TANKA SVINJSKA ČREVA po 2 K meter iz lastne čistilnice, postada Maribor, prodaja Ivan Zaff, Maribor. 1105 MOTORNO KOLO znamka »Nekarsulm« z 2 cilindri 3 HP, v jako dobrem stanju, zelo ceno. Poizve se pri g. Lah-u Ernestu, Spod. Slška, mehanična delavnica, Celovška c. 13. 1182 I HRASTOV LES: okrogel 1.75, 3, 3.50 m dolžine, 20—30 cm debeline, vsako vagonsko množino ta takojšnjo dobavo. Ponudbe z navedbo cene po m* na Ivan Srebotnjak, Sv, Peter, S»v. dolina. 1154 Službe: KONTORISTINJA popolnoma zmožna slovenske in nemške korespondence ter z večletno prakso, se sprejme. G ošpice, katere so zmožne tudi italijanskega la hrvatskega jezika imajo prednost. Ponudbe na Franc Dolenc, Kranj. 1177. NE02E.NJEN HLAPEC se takoj sprejme, srednje starosti pri Aud, Černe, stavb, podjetje, Linhartova uilca. 1192 GODCU Zveza Jugoslovanskih železničarjev p cm trebuje nekaj dobrih godbenikov, pred« vsem za klarinet, rog, enfonium in ilavto. ReflektanH naj se javijo pismeno ali ust« meno v tajništvu »Zveze jugoslovanski!! železničarjev« v Ljubljani, Gradišče 7, ali pa v Mariboru pri predsedniku podružnic« »Zveze jugoslovanskih železničarjeve. 1193 STROJNIK ZA DIESELOV MOTOR dobro verzirana moč in strojni ključavnic čar obenem se sprejmeta pri velikem podjetju. Prosto stanovanje, luč in kurjava Ponudbe pod »Trajno mesto« na upravo »Jugoslavije«. 1194 NOČNEGA ČUVAJA sprejme tovarna v ljubljanski okolici. V pokojen! železničarji ln orožniki imajo pred« nost. Naslov pove nprava lista. 1155 IŠČEM POSTRE2NICO stanovanje !n hrano v hiši, več se Izve v. upravnlštvu »Jugoslavije«. IŠČEM SLUŽBO kot trgovski potnik ali skladiščnik. Veš« sem več jezikov. Cenjene ponudbe pod »Potnik 10. maj« na upravo lista. 1169 VEČ PLESKARSKIH POMOČNIKOV sa pleskanje železniških mostov prot! do« brt plači sprejme tvrdka Josip Jug, Rimska cesta 16. 1153 Razno: JIRASEK: FILOZOFSKA HISTOR1JA. K 30.—. Sjajni hlstorlčkl I ljubavni romm. Upravo Izašao. Naručite sl odmah kod Ce« škojugoslovenske naklade J. Herejk, Zagreb. 10S0 RUSKA KNJIŽEVNOST. Tražlte ejenike ruskih originalnih knjiga od Češkojugoslovenske nakiide J. Hereik, Zagreb. 1031 ZAMENJA SE SKLADIŠČE v neposredni bližini Vodnikovega in Po« gačarjevega trga za mali lokal. Naslov v upravi. 116SJ MESEČNO SOBO Dam primerno nagrado tistemu, ki priskrbi spalno sobo brez vsakega pohištva. Na-slov pove uprava »Jugoslavije«. 1184 SOLIDEN URADNIK išče meblovano mesečno sobo za takoj. Cenjene ponudbe pod »Soba« na uprava •Jugoslavije«. 118$ HIŠA! STANOVANJEI V Ljubljani ati bližini iščem (even. kupim) enodružinsko hišo ozir. primerno stanovanje v stari aJi novi stavbi. Podrobnosti z označbo termina pod »Člmprej pod doina«. 60 streho« m uoravo Usta. 1185 MIHAEL’ ZEVACO: »Nostradamus". (Dalje.) Kroginkrog se zbira nepregledna množica. Živi hudourniki dero iz vseh ulic naokoli. Strašna skupina se porniče proti grmadi... V sredi stopa čarodejka; njen obraz je miren in hkrati strašan; okoli nje pa se bori Renaud kakor tiger. Toda zdajci pade na na vedeževalko pest velikana v rdeči obleki — pest krvnikova!... Preden se nesrečnica zave. stoji na grmadi, privezana h kolu! Plamenica se zasveti... Donebe-sen krik udari iz prsi dvajsetih tisoč liudi: iz tega kričanja pa sc začuje drug glas, poln strašne, divje žalosti. nečloveški krik obsojenkinega sina: »Mati! Mati! Mati!...« In isti hip se odpre okno v Qroix-martovem dvorcu; pri oknu se pokaže zlatolasa mladenka... Nje oči so prepadene, obraz kakor kamen... Marija je! Croixmartova hči. ki zre na ta grozni prizor, kakor bi gledal angel obupa v brezno pogubljenih! Gleda... posluša... In_ v vsej ogromni zmešnjavi glasov razloči ona le eden glas: Renaudov strašni krik! In njen brezumni pogled se obeša le na dvoje obrazov: ustavlja se na čarovnici, katero je ona izdala; na taložnici, privezani h kolu, sredi plamenov, ki jo ovijajo s svojimi škrlatnimi vrtinci... Ustavlja se na okrvavljenem mladeniču, ki ga ne bi spoznalo nobeno človeško oko. ona pa ga vendar pozna... Renauda! Zaročenca, ki izteza roke proti grmadi! Ljubimca, ki rjove v svojem brezmejnem obupu: »Mati! Mati! Mati!« Gospod de Croixmart. ki je stal doslej nepremično sredi svojih ob-orožencev. krikne zdajci povelje. Strelci navalž na Renauda. Marija pritisne roke na senca, jecljaje: »Njegova mati?... Tedaj sem... izdala krvniku ... njegovo... mater?! ...« Gledalci preklinjajo in kažejo vojnikom pesti. Ženske, matere, ki jin trga krik nesrečnega sina drobovje. plakajo in ihtč. Gospod de Croixmart sluti, da se pripravlja nekaj zlega. Zaman se zaletavajo strelci. da bi prišli do Renauda... »Alati! Mati! Mati!« »Primite ga!« rjove Croixmart. »Njegova mati! Ona je njegova mati!« hrope Marija, in tema se ji dela pred očmi. V. Upor. In zdajci se vzdigne na trgu kakor bučeča vihra. Tolpa razdrapanih, besnih ljudi je pridrla, da nihče ne ve odkod. Baš ko hočeio Croix-martovi strelci zvezati Renauda. ki je opešal in se zgrudil na kolena^ ga primejo in odneso ljudje, ki kličejo: »Pogum! Maščevanje za našo dobrotljivo Milost!« »Preklela bodi ovaduhinja!« mrmra Renaud. »Gorje Croixmartovl hčeri!« En žaiek pa mu ni ugasnil v tem groznem trenutku: preden se Renaud onesvesti, zašepečejo njegove ustnice blagoslovljeno ime: »Marija!...« Neso ga proč. Grmada praskeče. Ogromna perjanica dima in plamenov se dviga k nebu; in kroginkrog besni in tuli razburkano morje človeških valov. Marija gleda vse to in ponavlja z brezumnim glasom: »Ta žena... na grmadi... je njegova mati!... Njegova mati!...« Kje je Renaud?... Ne vidi ga več! To>da grmada na trgu ji priča, da ne sanja!... Grmada in baron de Croixmart, njen oče. ki sedi tam doli oholo na svojem konju, z bojnim mečem v desnici, ter kliče povelja na desno in levo ter odbija ljudstvo, da ne bi moglo rešiti žrtve, ki se zvija v plamenih! Ves je podoben živemu kip.u Volje. Z vso svojo močjo in oblastjo hoče vedežcvalki-no smrt! Semkaj, strelci! Tjakaj, ha-Iebardirji! Cvri se. čarovnica! Peci se. da boš vedela, komu si grozila! Naprej, vojniki! Razpodite mi te ro-komavhe!,.. »Po njih! Naprej! Udri! Kolji! Naprej, Dvor Čudežev!« »Trinquemaille in sveti Pankrac! Trlnqtiemaille!« »Strapafar, milo dious! Strapa-fai!« »Corpodibale. ’co dio. Corpodi-»Bouracan, sakramefi. Boura-can!« • Štirje mladi tolovaji netijo napad; razcapana obleka visi ž njih na vse strani, a borč se k;ikor štirje peklenščki tor netijo krvavi ples... Krčevito se oprijemlje Marija police na svojem oknu in gleda; njene oči se ne morejo odtrgati od grmade. In zdajci, mahoma, zaori krik groze in sočutja: kol se je porušil v žerjavico! Ubogo čarodejkino truplo je izginilo... Strašne muke so končane. Mrtva je blaga Rcnaudova mati; nič več ne trpi. V žerjavici leži samo še očrnela kepa brez človeške oblika in tazpada v pepel Z neznosnim naporom se odtrga Marija od okna: v njenih očeh ni sol*, njen obraz je kakor otrpel, »Končano je!« zamrmra tiho sama pr sebi. Da. zanjo je končano vse na svetu. zakaj bistvo njenega žvljenja je ljubezen, med njo in Renatidom pa leži zdaj prokletstvo. leži mrtvo truplo njegove matere... Bežati! NOVO! novoi Sp sol IVAN ALBREHT. Izdala In isloilla Zvezna listama t Ljipi. Cena 18 K broširani knjižici. NOVOl NOVO! Samo ta volja živi še v njej: vse osalo se je pogreznilo kdovekam. Izginiti kamorkoli in umreti, ne da bi videla Renauda!... V kotu sobe kleči ženska in ječi v smrtnem strahu. skrivaie obraz med dlani... »Bertranda, jaz pojdem odtod. Ali hočeš z mano?« »Da, da. To je strašno. Pojdiva, gospodična. Oh, ti kriki! Zdi se mi, da umiram od groze ...« »Vstani. Mudi se,« pravi Marija, šklepetaje z zobmi. »Toda vaš oče! Kaj poreče on?...« »Očeta nimam več. Bertranda. Ali hočeš, da odidem sama?« . »Ne. ne, saj pojdem z vami! O sladki Jezus, kako se koljejo na trgu!« »Ali poideš? se huduje deklica, vsa besna in mrkla od strašnih čuv-stev. ki polnijo njeno dušo. Bertranda je tudi v svoji zbeganosti še previdna ženska. Naglo pograbi vse zlato nakitje. bisere in diagulje. Po skritih stopnicah ostavka ženski profosov dom: in Marija de Croixmart obrne hrbet očetovskemu dvorcu, ne da bi se ozrla nazaj... Na trgu. blizu Croixmartovega dvorca, se brani §e do dvajset strelcev in halebardirjev. Sredi niih stoji gospod Gerfaut, ves bled in mra?an; roka mu je trudna od boja, njegov meč je krvav do ročnika. Še se brani. in nasmeh obupnega ponosa mu prebira ustnice. _ »Nič pardona! Bij[! Kolji!« »Ne vdajmo se! Ž*vei kralj! . »Strapatar. vivad’ou! Cos^rdi-bale!« »Bouracan! Trinquetnaille!« »V ogenj ž njimi! Na vešala! Na pogibel jim!« Strahovit poriv; naval razcapanih bitij; ploha krvi; zverinsko sopenje besne množice... In glej. zdajci se nekai zvrne po tleii: človeško telo, ki udriha po njem na stotine blaznih, besnih, oboroženih rok! Gromovit »Vivat!« zaori naokoli; vihar nečloveškega grohota! Na tleh leži truplo, razsc* kano, razmesarjeno, raztrgano na kosce... In ta glava! Ta bleda; okrvavljena glava, ki jo nosijo okrog na sulici, je, .glava Gerfauta, gospoda Croixmarta, profosa in vrhovnega sodnika! Vedeževalkina prerokba se je izpolnila!... Grčvskt trg se iz* prazni v nekaj minutah; vsa vrata sc zaklepajo, vsa usta molče; mrkla tišina plava nad velikim mestom. Pravici je zadoščeno! VI. Pepel grmade. Prišel je večer. Noč je pomaleur razgrnila svoj črni plašč pq trgu in po ugasli grmadi. Na slilaienein pe-i polu ie brlela svetilka nalik mrtva-, ški leščerbi; okrog pepela pa je Ikh dil človek ter ga, razkopaval z drhtečimi rokami..Bil je bled kakor smrt; zdaj pa zdaj se mu ie utrnila solza in kanila v pepel. Vsak hip se je sklonil ta čudni paberkovalec, po-< bral s pobožnostjo belo koščico !n jo rahlo položil, v hrastovo skrinji-' co; nato si je obrisal čelo z roko in nadaljeval svoje delo. Zdajci pa jo padel iskalec na kolena: našel je bil obsojenkino glavo, ki so se je pla-> meni jedva doteknili, dočim je telo zoglenelo. Rame nočnega delavca so vzdrgetale v krčevitem ihtenju; sklenil je roke in zamrmral: »Mati!...« Ta hip se je pojavila na vogalur Grčvskega trga Marija de Croix< mart in je krenila počasi proti kupu pepela, ki je bil še prednekaj urami plameneča grmada. Bila ie y žalni obleki, črni in beli, po šegi tedanjega časa; ln ta žalna obleka je veljala Rcnaudovi materi... Strašna očetova smrt ji ie bila še neznana. Česa je tedaj iskala Marija de Croixmart, sama ob tej pozni uri? Dospcvši do grmade je vzdignila glavo in ugledala moža... (Dalje prih.) Pošljite naročnino! Pred nakupom naj si vsakdo ogleda veliko zalogo jedilnega orodja, jeklenega in aluminijevega, polne košare, čev-jarskega orodja, rincic in zopon za čevlje, sukanca, gumbov, vezenin in našivkov ter vse druge potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in Redlarje pri tjuUjaia. Si. Petra Največja izbira! Nizke cene! NA VELIKO IN MALO I IZIDOR GOFFO ing. LINA GOFFO, roj. FAKIN poročena Trst Ljubljana 26. junija 1021. Anončni zavod Trgovski potnik vešč slovenščine, srbohrvaščine in nemškega jezika v govoru in pisavi, starejša moč katera je že bil potnik se takoj sprejme. Ponudbe z navedbo plače in spričevali se naj vposlje na M. S AMID A, veletrgoyina Maribor. in uredništvo posluje od dne 6. t. m. v Sodni ulici štev. 5 v prejšnjih prostorih Umetniške propagande, katera se z ozirom na njen razširjen delokrog preseli v lastno poslopje. Njeno zastopstvo za Ljubljano prevzame s tem tvrdka Drago Beselšak & drug Bziava! Ivan Lužnik p. d. Segovc, prekliče vse kar je na binkostni pondeljek v gostilni pri „Ška-biji“ v Staremtrgu razžaljivega govoril napram Ignacu in družini Vertnik p. d. Anže, ker to ni res, kar se je takrat govorilo ter g. Ignacija Vertnik prosi za odpuščanje Ivan Lužnik, posestnik Stari trg p. Slov. gradeč, Štaj. Polnogumijafti ob cei za tovorne avtomobile Pnevmatiko za kolesa in avtomobile Kole a Avtom oblil najceneje. J. Goreč, LJiibljaa. Gosposvetska cesta 14. I ID It • « « sc prToufjiuv zidno opeko po najnižjih cenah pri Katre lu Weiss, opekarnarju, (»rosu pije. ,Triglav’ sfacfno fcavo kavine konserve s sladkorjem kavine konserve brez sladkorja marmelado nudi po najnižji dnevni ceni in v vsaki množini Stanovanfe; Deiiffla Ma ji ig ur tovarna tofsmSi v Smarci p. Kamniftu Kupuje tudi tozadevne surovine. flŠARJl se sprejmejo Ivan Zakotnik mestni tesarski mojster Ljubljana, Dunajska cesta46. Promet tehn. in in4ust pccSjetje dr. z o. i. v Ljubljani, Gradiite 9. Jako poceni zaradi premenjene dispozicije SWT proda 1 električ. motor 17 P. S. 440 Volt, ca 1100 obratov, izdelek Brown - Boweri z reostatem in drugimi pripadki. I električ. motor II P. S., 300 Volt, ca 1200 obra- tov, kompleten. Za oba motorja se prevzame garancija za takojšnjo uporabljivost v črno benro sprejme (samo črez poletje) Krznarstvo A. Rot, UubSIana