tmHU a daily «XMpt guadajr« and HeUdflU«. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE Nj PODPORNE JEÖNOTE Uradniški In upremMIH preaterii MIT s. Uwadals Ava. Off le« of Publications MHJkatk LawndaU Ave ..................... .tbakzzol MatÄ J® 96.00 at ^¿^fiÜttS: CHICAfo 1LU POfrPKLJKK, 14. SEPT. (SKIT. 14), 1936. SaUarlptloa ft.OQ Toarty 6TKV.—NUMBBR 181 ■nfC*<>Unc* ** m>ilin* >t fecial rate of poataff« provided far 1108. Act «f Oct I, It 17, Mtkorlsod on Jun« U. ltlt. elavstvo Anglije ae je izreklo proti intervenciji Qtrine je prepričal zagovornike intervencije v Španiji» da bi to izzvalo splosno vojno v Evropi Kongres je z ogromno večino odbil "enotno fronto" s komunisti. Boj v Franciji za intervencijo te nadaljuje, Blum je sklical konferenco delodajalcev in delavskih voditeljev za ponedeljek Progresivci se iz- voditeljev delavskih organi- « n - (j in francoskih industrij za rekli 1& KOOSeVelta »eptembra. Konferenca je aperaten poskus, da preneha-, demonstrativne stavke radi-alnei?a delavstva, ki zahteva in- encijo Francije v Španiji j fašistom, obenem pa na-lijnje priboljške zase. London, 12. sept. — Kongres davskih strokovnih unij je bil fi ¡zaključen v Plymoutbu. zaključni seji so prišle na mi red tri resolucije za "e-o fronto" oziroma skupne itope s komunisti. Vse tri religije so bile korenito poko-, potem ko je delavski vodja alter Citrine neusmiljeno ofti-komunistično taktiko po deželah, zlasti pa v Angliji. Undon, 12. aept. — Kongres ivskih in strokovnih unij je tvojem zborovanju zaključil, bo podpiral politiko neinter-ije v španski civilni vojni, zaključek je bil sprejet po oru VValterja Citrina, vodi-ilja angleškega delavstva, v katerem je delegate posvaril, bi lahko vsaka druga akcija mli resne komplikacije in lorda novo vojno v Evropi. "Prosim m, da tal^vjuj^ niti in rabite možgane," Je , vr Boj za pravico glasovnice v Floridi Socialisti sli pred vrhovno sodišče Čikaska konferenca liberalnih voditeljev Chicago, 12. sept. — Okrog 160 voditeljev liberalnega ali. progresivnega elementa v vseh krajih Združenih držav se je zbralo včeraj v tukajšnjem hotelu Morriso-nu in soglasno sprejelo resolucijo, ki določa, da progresivci podpirajo predsednika Roosevelta v tej volilni kampanji. Obenem resolucija obsoja vsako razdvajanje progresivnih glasov v tem kritičnem času in kdor to dela, hote ali nehote pomaga reakciji. Ta sunek velja predvsem Lem-kejevi "tretji" stranki, katera apelira na liberalne elemente za glasove. Na konferenci sta bila brata, senator in governer La Follette, senator Benson in governer Petersen iz Minnesote, župan La Guardia iz New Yorka, senator Black iz Alabame, več kongres-nikov in med njimi tudi Maverick iz Texaaa, senator Schwel- »I Citrine. "Presojajte sltu- ajo v luči zadnjih dogodkov, boste uvideli, kaj je najbolj-u nase tovariše v Španiji in uvet. Se vedno vztrajam na kkiču, da ne bomo ničesar do-■ « protesti proti Hitlerju MusHoliniju. Čeprav vem, da »pošiljata orožje in munici-ipanslcim rebelem, sem uver-da bi nastale resne medna-p komplikacije, iz katerih * lahko razvil nov požar v r'opi, če bi mi podpirali ma-¡■ko vlado z orožjem in mu-tajo" D»lje je Citrine rekel, da je prepričan, da edino oborože-■ila lahko ustavi pošiljanje r'«ja in municije iz fašističnih P» »Pinakim rebelem. Svoj > zaključil z izjavo, da politika neintervencije, kakor .««Prna, še najboljša v seda-1 »ituaciji. Citrine je s svojim govorom Pnčal Er nas ta Bevina, taj-14 unije transportnih delav-kl je prej zahteval inter-v španski civilni vojni, J* njegovo stališče pravilno. • * tola resolucija glede ne-™*ncije v španski civilni JB1 na glasovanje, je bi-Wejeta i ogromno večino. ^ 12. sept. — Organizaci-- * ran«,v. ki jma 4,000,000 ;«; naznanila, da bo pod-V* Hlumov% vlado in njeno K", "vmešavanja v špan- Ul'no vojno. Zavzela je na-,UHtt§ kgkor ZveM S avskih unij, ki je Blumovo vlado, naj pre-/a izvoz orožja in 'n priskoči na pomoč kl vl*di, ki pobija faši-r,,volto. P» stavke še ved-Stavka kovinar- t ]>"^ji, ki ao šfi v boj za ^ £ Plače, ne je raztegnila , del Francije. V lx>ri-,r puhnila suvka pristati v Clarmont-' l"« nameščenci v ve-" ""'»nah. > momor. D ruti na m stanovala v West Alliau. kjer?*o našli njegovo truplo a prSßeaanim vratom v kleti, njen#trupk> s razbito glavo pa v sapnici. Za njima je ostal1 edliE JM-letni sin Frank. Oba a ta bila doma it Ljubna na dtajefliam in v A-meriki sta bila olf SO let. Ba-čun je bil mi«* B» poklicu, je pa več let vodil Mtilno. Vsrok je bil hud drujAki prepir — Pred neka/ dnevi&o našli rojaka Jos. Blatiča o|tšenega v nekem skladišču leti. Bil je samec, star 48 let ifc doma is Rečice v Savinjski dolini. Bil je leto dni bret dala In to ga je menda pognalo v unrt. Nekje v Illinoiau zapušča liatro.—V bolniški postelji se juha ja jo Joe Zalar, Angela Fc In Jos. Er£ul. R konvencij Cleveland — v sredo in četi med poročili gl. Goste« JSKJ i venčne seje so potekle »mikov J8- rick iz Texasa, senator Schwel- Rri »^«»J» ^ un SÄÄi «a« — . .. .. . \r m4am °a mora diu > •»drid »U 'fral. lili Dobri novi uspehi strojniške unije Vse nove pogodbe določajo viije plače Washington. — Mednarodna unija strojnikov prejems jako ugodna poročila iz raznih krajev o splošnem napredku organizacije in izboljševanju plač ter de lovnih pogojev. Vsa poročila krepko odgovarjajo na znani argument podjetnikov napram delavcem, češ, "kaj vam bo koristila unija?1' Prošli teden je prišlo najbolj ugodno poročilo iz Clevelanda, kjer so avtni mehaniki z novo pogodbo pri Gregg Cartage kom paniji dobili precej velike ugodnosti : pet dolarjev zvišanja plače na teden. Minimalna plača znaša S35 za 44 ur dela, kar je $14 več kakor so delavci prejemali pri tej družbi pred 18 meseci za 66-urnl tednik. Pri Marquette Manufacturing Co. v Minneapolisu nova pogod ba predvideva veliko izboljšanje delovnih razmer in pet centov zvišanje plače na uro. prav tako tudi pri Auto Engine Works 8t. Paulu, kjer so strojniki dobili tudi 39-urni tednik. Pr Standard Brands Co. v Peeka-villu, N. Y.f je bila minimalna plača zvišana na $1.10 na uro za strojnike, pet centov več ko prej V pondeljek. 14. aept., ae prične v Milwaukeeju konvencija unije Mednarodni predaednik Wharton bo imel precej močno opozicijo radi svojega boja proti industrij akemu unionitmu. V njem ni nobenih določb, na kakšen način je mogoče organizirati novo stranko ali priti manjšinski stranki na glasovnico. Take določbe so bile v zakonu, toda ao bile pri kedeksira-nju ali uvrščenju v zakonik enostavno črtane "po pomoti." Socialistična stranka namerava iti s to zadevo pred zvezno vrhovno sodišče, ako sedanji proces pred vrhovnim državnim sodiščem ne izpade ugodno. Vprašanje je velike važnoati tudi za vso deželo, ker v alučaju, da Florida lahko uveljavi ta zakon, ga bodo sigurifo kopirale dominantne kapitalistične stranke tudi v drugih državah. Od tega do Hitlerjevega zakona je aamo en korak: direktna prepoved vseh političnih strank razen dominantne. -----------------------' Izgredi v Paleetini zahtevali 340 irtev Jeruzalem, 12. aept,—Uradne številke, ki ao bile pravkar objavljene, kažejo jasno sliko o razdejanju, ki ao ga povzročili izgredi med Arabci in Židi f9 zadnjih dvajaetih tednih. V tem čaau je bilo 340 ljudi ubitih, med temi 34 angleških vojakov, 81 Židov in 225 Arabcev, ranjenih pa 1060. Materialna škoda, ki Je bila povzročena v zvezi z izgredi, se ceni $13,750.000. KJ in priporočili f delegatov. V četrtek predpo ja odobrila celo nih poedravov, ni predsedniku . njegovi ieni, ohl nerju, komisar) vanje v Ohiu In velandakemu tu Lauschetu. V s v SND vršil ban legatom. V Četrtek popoldne je konvencija KS0tl* delati na pravilih. Ime ne, sprejeta je pa napre je konvenci sto brzojav-bili posla-veltu in ti gover-sa zava rönne aot i, cle-u in sodniku t večer se je v počaat de- ška" osta-a tečka, ki nol Magnat RANDiSovjetikavUdaiva-španske vladne se noče P0B0-" Nwnčii° Čete napadajo TATI S STAVKARJI Zahteva absolutno dominacijo nad delavci in—časopisjem Moskovsko časopisje se norčuje iz nacijske-ga cirkusa M08KVA, 11 8 BIT.—Hov jet-niti tlak nadaljuje vitrioltčno nor-_______čevanle Is nacijskega kongreaa v KONFERENCA SE IZ. I Nußberg«. to^P»*.** Paul Joeeph Goebbela, Hitlerjev NAVSEHFRONTAH Smrtni spopad obnov-1 jan v San Seba* stianu JALOVILA Buffaks N. Y. — Poakual ta poravnanje stavke pri Reming-ton-Rand kompaniji so zopet padli v vodo, ko je po dvodnevni konferenci predsednik druftbe Rand Jr. kratkomalo zavrgel vse predloge ta iaravnavo spora. Odklonil j« tudi predlog, da se vsa sporna vprašanja, katerih ne morejo rešiti zastopniki obeh strank, predlož^ v rešitev arbitraži. Stavka traja pri tej družbi te več mesecev. Ratširjena je na sedem tovarn v treh drŽavah. Družba Je potrošila že atottJoe£ ke, da bi jo tdrobila, toda nima uspeha kljub vsemu policijskemu in privatnemu terorju. Dejstvo, da je drufba odklonila tudi arbitražo, je dokaz, da je njeno stališče šibko, da se jI vnaprej sanja, da nima nobene prilike, da bi jo pri tem iiodprlo kakšno nepristransko razsodišče. UnIJski načrt sa poravnavo stavke je uključeval načrt ta kolektivno pogajanje, uposlitev vaeh stavkarjev bret diskriminacij in itvolitev odbort obeh strank ta iaravnavo diferenc v tekočem boju. In čeprav ao te zahteve smerne, niso družbi ni u-dniki marali nič sHša minister propagande, je "dovršen Up degenerlranca. kl je ušel sterilizaciji le saradl svojih posebnih saslug ta nacl je". 1 Jet dostavlja, da Goebbelaov govor, v katerem je peoval boljše v Ike In o-enačil sovjetsko vlado sa "tldov. ako diktaturo**. nI bil le slišen v Moskvi, temveč tudi smrdel je — kakšen je torej moral biti am rad na Bavarskem. NIIKMBBRG, NKMClJA, 11. OVIEDO V PLA. MENU MADRID, 1.1. aept.—ljudske čete ao ae danea umaknile Is Kan Sebaatiana. Nadaljnja obramba tega okretnega mesta je bila ne* mogoča, odkar je sadel Irun pred enim ledno*. Vlada dalje poro-ča o zmagah v prelazu SSStosler-r! v guadarramaklh gorah. Madrid, IS. sept. — Apsnaka vlada poroča o podvojenih napa eept. - Naeljakl govorniki, med dih »s iašlatlčne p^tojanke na temi tudi Hltlsr. so alnočl na tu-' ^uh. Nadalje vlada It- t Javlja, da so vsa poročila 6 prihajajočem premirju in kompromisih s fašiati neresnična ln ne- Ruške čete »e epu- etile na tla s padali Minak, Rusija, 12. aept. — Zunanji opazovalci ao atrmeli, ko ae je armada 1200 vojakov apuatila na tla s padali z bojnih letal v zvezi z vojaškimi manev-rl ki ae vršijo v tej okolici. Vojaki so bili opremljeni a niesmi in municijo, ko ao ae «puščali na zemljo, kjer ao se rszvcstili v bojno vrato in oku-pirsli "sovrsžnlški" teritorij. Homer odrekel ek§- I tradicijo Bennetta vsak dklegat naj-manj eno leto član jednole. Vsi gl. odborniki morajo biti zavarovani v smrtninakem in bolniškem skladu. Urednik glasila Nove Dobe je še nadalje gl. odbornik. Sprejeta je bila resolucija sa osvoboditev Toma Moo-neyja v Californiji in za pomilostitev propadlega bankirja Leonarda filobodnika iz Elyja, ki je član JSKJ in ae nahaja v zaporu. Na četrtkovi predpol-danski seji je gl. predsednik Bartel naznanil, da je prišlo v Cleveland nekaj članov iz Minnesota, ki niso delegati, grozijo pa, da bodo pretepli gl. tajnika Zbašnika. O tem se je vršils burns debata in ogorčeno protestiranje. V soboto popoldne se je dala delegacija alikati in nato je obiskala objezerako rsz-stavo v Cteveisndu. Mllwsuške vesti Milwaukee. — Pred nekaj dnevi sta bils civilno poročene Jos, Hrovatin in Nellie Perko. Poroka je bila ns domu neveste pri Fr. »Perkotu, nakar sta ae novoporočenca odpeljala v Pennaylvanijo, kjer bosta obis-kala starega očeta in mater v Libraryju in druge sorodnike o-koli Plttsburghs, nato pa poj-deta v Washington, D. C., "in Nisgara Falls, Mimogrede obiščeta tudi strica v Detroitu. O-bilo sreče I — Ns obisku iz lr-wlna, Pa., se nshsja Mary Bohinc, «estra Frsnks Perkots, tajnika društva 16 HNPJ. s sinom Frsnkom in njegovo leno ter hčerjo Mero Bohinc. Nov grob v Ohiu Gleticoe, O.—Dne 2. t. m. Je umrl v ok rs J nem zavodu za o-nemogle John Polanc, star 72 let in doma od Škofje Loke na sv roi»" irorenjekest. Bil je Slan drušCva M HNPJ in v Ntarem kraju zapušča ženo, aina in hčer. je Sama Bennetta. zamomkega najemninakega farmarja, ki je v zadnji stavki na bombažnih plantažah ube/tal iz Arkanaaaa pred terori-ti Prijet je bil v Springfield. III. — Governer Chicago. Oblasti v Arkanaaau Homer je končno odrekel državi ao gs hotele dobiti v roke, češ, ArkaiiMt* pravico do ekstrsdici-'ds Jt grozil »»ekemu |dsntažniku. slišati o njih. enostavno nega pogajanja pa naj se odloži — na poznejši čaa, ko bi družba lahko delavce prisilita v ktMnpa nijako unijo. Z drugo beaedo zahteva družba abaolutno dominacijo nad delavci. S to aroganco je nastopila tudi napram časopianim poroče-valcem. Na vse nsčlne si Je prizadevala, da bi javnost čisto nič ne izvedela o tej konferenci. Re-porterjem in lastnikom listov Je enostsvno zagrozila, da ne bo več oglašala v nobenem listu, ki prinese poročilo o konferenci. Buffa-lo Times, Scripp»-Howardov liat, se te grožnje vaeeno ni ustrsšil. V to stavko Je zapletenih več poklicnih unij. Delavci prejems« jo podporo iz stavkovnega fonda Ameriške delavake federacije, iz katerega Je v tej atavki potrošila že nad $150,000. V ta fond prlapevajo največ federalne u* nije. I^ajšnjem kongresu nacl Jake Stranke napovedali vojno na Šlv-I jen je In amrt "Judovskemu bolj. Aevtamu** ne aamo v Nemčiji, temveč po vaem svetu. Val arij* akt narodi so bili poevanl, naj se pridružijo nacljakl "križarski vojni" toper bolJAevIsem, kl Is-v|ra It Udov «Iva ., . Moskva, 12, sept. — Sovjetski krogi so isjsvill, da ne nsmera-vajo od|K>klicati svojega poslanika iz Berlina, zaeno pa so |kh svarill nacije, da bodo oni no-aili |>oaledice, če bodo»šli predaleč v avojl protlboljševiški kampanji. Berlinu so dsli vedeti, da pozorno motrijo potek konvenei-je nacijske stranke v Nurmber-gu, kjer govorniki podžigajo gonjo proti komunistom is Udom. M potujoči kus, ki Jo dodal pratnlm želod* cem nemškega prebivalstva prazno denarnico. "Konvencija nacijske stranke ae je nearečno pričela, kajti Nemčiji ns v prihodnjosti obeta* jo k lakota, brutalni terorizem in vojna," piše Pravda. "Nacij-aki voditelji ne morejo prikriti teh dejatev, zato bruhajo fraze. V Nemčiji je pomanjkanje mesa, masla in drugih življenjaklh potrebščin — stvari, ksterih ni mo- j goče akriti v koneentraclJakih taboriščih." Nuremberg, Nemčija, 12. sept. — Nscijaka Nemčija je pričela a kampanjo, da združi vae iieMJ-l ševiške države v ofenzivi proti Židom in komunistom, Dr. Paul Joaeph Goebbela, eden najboljših nacijakih govornikov, Je na konvenciji nacijske atranke inseval države "pod orožje, da se zatre boljševiška ln židovska navar*, n.riozapedno od Madri* da. V okolici tejra mesta se vrše vn»če bitke tf več dni. Nsaiisni> lo tudi naglasa, da ae Je več re* bel«»v pridružilo ljudski armadi in generali1 so uveljavili drastič* ne ukrep«, da ustavijo dezerta* elje., Vladno topništvo še vedno ob* strel j u Je trdnjavo Alcazar v To* U»du. ki Je v rokah reb«dev. Dalje proti Jugu mo granate raz«le« jale elektrarno, kl Je zaiatrala Granado z električnim tokom. Mest«> je sedaj v Utrni. Wa»hinirt«»n, D. C. — Štiri a-meritke laijne ladje, ki so sode* lovale pri « vakuactji ameriških državljanov, si» ae nmaknlle iz šfienskiii pristanišč v nevtralne luke. je naznanil državni tajnik llull. Mornariški «le|»artment Je «airedii uouk (a* («»svetovanju a Hull«»ni. da »e tako izogne kom* plikacijam llull Je pojasnil, da «(dpokltr bojnih ladij ne p«»menl prek»ma dipiomatičnih veai t ma draisko vlado Konzularni in drugi uradniki bodo ostali na svojih ,(>al)» sa t, strani.) ... »¿¿iAíáitÉ PROSVETA the enlightenment «UBILO IN LASTNINA »U»V«MI« NABODNB POUrOBNK JBDNOTB M if Mi NiMiIhi m IAtuU— Irt««. il»w« CWwi»l »M m Uto. MM M M» 91 M rn Mrt M«; » ta cu.ro |TAS m Mta tataw N« •• tatoj m " M M. «uWtrOM rMi for u- UalM* «Uta» CBI «•S f>»i umestno, če se skliče sestanek v aoboto večer 29. avg. in me povabi, da govorim v korist društva in jedno-te, čemur sem se ns željo druAt-vs in po odobritvi upravnega odseka odzval. Odpeljsl sem se z vlakom Ssn-ta Fe železnice v četrtek večer dne 27. avgusta iz Chicaga proti Coloradu. V Kansas Cttyju sem moral čakati na drugi vlak od 11. dopoldne do 2. popoldne. Ob tej priliki sem obiskal mojega prijatelja Kristan Petriča, a katerim ae niava videla okrog 40 let. Prišedši s postaje v Kansas City ju, sem vprašal za nasvet, kako bi prišel tja. Ali kaj mislite — nihče ni vedel za dotično ulico katero smo potem vseeno na-šli, ko me je taksi vozil nekaj časa po mestu. Pri Petričevih so bili samo otroci doma, katerim aem pojasnil, kdo sem in kaj želim. "Oče dela v klavnici, mama je pa šla v vas k prijateljici", so mi povedali. Nato sem šel k SlobodnHcovim. Ona je blagajni-ca društva št. 408 SNPJ in stanuje v bližini. Včasih ae uatavi v Chicagu in nas obišče. Prijazno so me sprejeli. Povedal sem jim svojo misijo, ko je prišel za menoj k Slobodnikovim Petričev sin in pravi: "Mama je prišla domov in je rekla, da želi govoriti z vami, po očeta pa bomo šli v klavnico, naj pride domov na južno in se bo obenem srečal osebno a prijateljem po 40 letih". . Tako se je tudi zgodik). Slo-bodnik je poskrbel, da me bo sin br. Žagarja točno odpeljal na postajo, predno jo vlak odkuri, medtem pa je prišel Petrič. Veselo sva se pozdravila, se na kratko pogovorila o jftarain kraju, o znancih in sorodnikih, in že je bil čas odhoda. poslovil sem se od prijaznih rojakov, Petrič je šel na delo, jaz pa na postajo. Iskrena zahvala Slobodnikovim za sprejem, Zagarjevim za vožnjo z avtomobilom in rojaku K. Pe-triču In družini za prijazno kramljanje. Kdo ve, če se bomo Ae kdaj videli. Hvala vam vsem! Točno clb dveh popoldne sem se odpeljal s postaje Union naprej proti Coloradu. Lokomotiva je drvela in pihala po kansaškem pol j u. Oziral sem se in gledal skozi okno ter z žalostjo opuzo-val kako strašansko škodo je napravila suša in oblaki kobilic, ki ho takorekoč skoraj vse uničile. Od koruze štrle le suhe pulice brez listja In brez klasja. Nobenega zelenja nikjer, celo drevje, kjer ga je kaj, je deloma ali skoro vse posušeno. Tako je ob železniški progi skosi vso državo Kansas. Edino zelenje so tisoči in tisoči skrov nizkega zelenja z o-strlm, široko epičastim listjem, kake tri čevlje visokim. Tu |w tam o|mziš vmes sad. Po dolgem 'Atudiranju" sem ugotovil, da je to, prijatelji moji, "«Irk" ali me-tličar, metlar. Ali kukor je izgledalo, ne bo dosti metel iz njega. Vse je zastarelo, pritlikavo, zastalo v rasti vsled prevelike suše. Sprevodnik ml je povedal, da je to kraj velike induatrije za izdelovanje metel in krtač ali ščetk. smo šli k Franku Pogorelcu, melje druftaf «HPJ in potem kjer sem se sestal s njegovo dru- program Ko smo dospeli tja, so žino. Mrs. Pogorele j« prijazna fte bili zbrani r precejšnjem šte ženska. Prenočil sem pri Pogo-retčevih. Po mestu me je vodil Boltezar k našim sobratom. TJ-sta vili smo pri društvenem tajniku br. Pečniku in pri br. Hočevarju. Pokazali so mi zad?už-no prodsjalno, kjer smo se nekoliko pogovorili z br. Mikličem in drugimi. Tako se je približal večer. Br. Boltezar, M je imel večerni sestanek v oskrbi, ja u-rejal vse potrebno in za zabavo po končanem govoru ter Upal na precejšnjo udeležbo. Dejal je, da so tiskali tri sto letakov in bo gotovo udeležba po vol j na. Prišla je 8. ura zvečer in odpravili smo se v dvorano na sestanek. Na naše začudenje je bilo tam por tucatov ljudi. blažili smo se, da je še zgodaj In da te pridejo. Medtem smo se seznanjali z navzočimi in naenkrat je prišla ura devet, treba je bilo začeti s programom. Medtem se ja nabralo okrog 70 ljudi. Br. Boltezar je odprl sestanek in pojasnil, zakaj gre, nakar me je predstavil. Govoril sem dobre pol ure in po končanem govoru je bil že na svojem mestu harmonikar Pe-ček, ki je Igral polke in valčke. Nekaj parov je plesalo in jas med njimi. Okrog polnoči smo se razili. Odkritosrčno povedano, pričakoval sem večje udeležbe, a sem se moral zadovoljiti z raznimi izgovori, da nekateri delajo, da so drugi brezbrižni itd., kar sem vzel na znanje ift se prepričal, da je vse to resnica, le žal, še preveč. Potrebovali bi malo več sloge in zaupanja med seboj. Lepa hvala vsem za družabnost in postrežbo! V nedeljo 30. avgusta zjutraj smo ustali in po zajtrku smo se odpravili s Pogorelčevo družino (mlajši sin, mrs. Pogorelec, hči Mollie, Boltezar in jaz), zasedli Zemlja je rjava. Le tu pa tam « vidi mala akupina živine In armar s plugom, ki je preora-/al za ozimino, drugače pa vae esnično le žalosten pogled. Medtem se je stemnilo in am<> NK-asi zadremali. Prebudili smo ie ob petih zjutraj ia smo bili v državi Colorado. Ko sem si nalo izmil oči in pogledal skozi >kna po pol ju, sem takoj opazil, da je tu vse bolj zeleno, bolj prijazno. Seveda le tu pa Um, ker največ sem videl le prerijo, divji la>belj in pa od burje in zime vsi «krivljeni borovci, zelo malo oli nič drugega. Sprevodnik nam je povedal, da ima vlak skoro dve url zamud*, ker so imeli smolo z osmi, ki so ae parkrat užgale. Zagotovil nas je, da bomo pridobili najmanj pol ure, predno bomo dospeli v Pueblo. Tako smo res prispeli v Pueblo ob 7:80 namesto ob 6.30. Vzel sem pritljago in šel na postajo v čakalnico. Gledal sem, če me morda kdo čaka, da fne sprejme, kajti to je bil moj prvi t*bisk v državi Colorado, četudi sem obšel v svoji mladosti brez^ mala ves zapad in bil leta 1907 še celo v Alaski. Tako sem taval sem in tja na postaji, ko nek nlad moški vpraša, če sem Jaz vir. Phillips iz Bostona, katerega pričakuje, pa ga osebno ne ;)ozna. Povedal sem mu, da je •noje ime Philip, prihajam pa iz Chicaga. Oprostil se je in šel svo-io pot. Parkrat sem pa opazil, tla me zelo resno ogleduje mo-lak, precej močne postave, s ka-IK) na glavi, golorok, v plavi srajci. Parkrat se mi je približal. On ni mene obgovoril, jaz sem pa mislil, da je morda uposlen na postaji, pa tudi nisem njega obgovoril. Tako je poteklo skoro pol ure, v trebuhu so^se pa poja- ¡^JJTEdtoS!, fcTja vila znamenja, da bo treba kaj ^^ na gmo jo mj ^ založiti. Oddal sem toHbico na postaji in šel v restavracijo k zajtrku. Nato sem šel počasi po glavnih ulicah Puebla in si ogledoval mesto. Naposled sem prispel na dom sobrata Franka Boltezarja Okrog devetih. Mrs. Boltezar j^bila iz-nenudena: "Kako pa lo» da ste sami priAIf. Ali vas niso čakali nn postaji? Mi smo imeli pripravljen zajtrk za vas in BolteAr vos je šel na postajo počakat/ a ker je imel vlak zamudo, je dd-šel na delo, br. Pogorelcu pa je nnročil, da vas on počaka. Ali ga ni bilo?" Dejal sem, da morda je bil tam, a ker ga ne poznamjn on ne mene, ni čuda, ako sva se zgrešila. Povedal sem, da jeliodil okrog mene precej močan človek s kapo in v plavi srajci. "Ja, ja — to je bil Pogorele, brat Charlesa Pogorelca v Chicagu." Oprostila se je in poklicala po telefonu Pogorelca in mu pove-dala, da sem prišel, naj hitro pride tja tudi on s svojim avtom. Ko je prišel, je dobil malo "lekcijo", nakar sva se odpravila ven, da mi je razkazal najprej po mestu, potem me je peljal v mestni park, kjer so napravili nekaj krasnega. Ko bo skončano, bodo imeli tudi lep zoološki park. Vse je le|H> urejeno, lr samega le|>ega kamenja v različnih barvah. U-roetni hribi In brlogi, vodopadi itd. Vse to je napravila W.P:A. ali takozvanu armada brezposelnih delavcev. Je res nekaj krasnega in vredno, da si človek o-gleda. H kosilu smo šli k Boltezar-jevim, kjer smo se dobro okrepčali. Boltezar je prišel z dela in si odpihali proti Walsenburgu, ki je oddaljen okrog 52 milj za-padno od Puebla. Okrog enajste (to vem, da je bilo ie precej pred poldnem) smo se že znašli v Walsenburgu. Najprej smo se ustavili v delavnici br. Geo. Sti-gliča, društvenega tajnika, kjer smo se predstavili in on nas je prijazno sprejel ter takoj peljal na svoj dom. (On Ima popravlja In ic o čevljev in je precej za-pofffoi.) Ne njegovem domu smo se spoznali s soprogo in, hčerkami. fitigličevi so resnično zelo prijazni ljudje. Servirai! so o-kusno kosilo. Medtem ko smo kramljali in se pogovarjati, sta prišla oba Tomšiča, Edward in Frank, ki pa nista brata. Takoj po pozdravih je bila prva stvar kritika br. Boltezarju: "Zakaj ste nam vzeli br. God i no in ga zadržali v Pueblu? On je naš in za nas je prišel sem!" Povedala sta, da so nameravali iti v Pueblo na postajo in me takorekoč "kidnapat" in me privesti direktno v Walsenburg, kar se pa vseeno n4 zgodilo. Porabil sem ves moj diplomatičen vpliv, da sem potolaži) duhove v glavnem s tem, da sem jim povedal, če gre lovec na lov in se mu nudi prilika ubiti dva zajca z enim strelom, je seveda na dobičku. Isto, sem rekel, velja za ta slučaj, da sem z enim obiskom ustregel o-bema naselbinama, in duhovi so se pomirili. Ob pol dveh popoldne smo odšli v veliko plesno dvorano tik ob koncu mesta, katera atoji pod starim, velikim košatim drev- vila fazni zastopniki vseh društev Ia južnega Colofada in Nove Mehike. Seznanjali so me z ajiftu in ae pozdravljali. Medtem je imel br. Ed Tomšič smolo radi stolov, katere ao mu izrecno obljubili, a jfh ni bilo Ae nikjer. Tako je letal od Poncija do Pilata, da je dobil dovolj atolov in klopi za sejo in sa goste, ki so prihajali vedno v večjem številu. Naposled, četudi malo pozno, se fen je posrečilo, da je dob« dovoli stolov in tako je br. Ed foftilič okrog 2:80 popoldne o-tvoril federacijsko sejo, katera sa je tftita V lepem reda. Razpravljalo se je toliko o društvenih, jednetinih in sploinih zadevah vse lepo, doklfer ni pftfld do točke, kje naj bo prihodnja seja federacije. Najprej sa ja določilo t veliko veČino za bodoče zborovanje mesto Raton, Nova Mehika, a se je kmalu zatem vnda debata, v kateri so se prinesli aa dan tehtni dokazi, da mesto Raton v zimski sezoni ni prikladno, da je zelo težka pot tja v hudi zimi in velikih zametih. Nakar so prejšnji predlog porušili in sprejeli skoro soglaano predlog, da se vrši prihodnja seja v Pueblu. Kmalu po četrti uri se je seja končala in imeli smo 16 minut odmora. Med odmorom in prej se je zbralo nad dve sto ljudi v dvorani, poleg društvenih zastopnikov, in vsa stvar je izgledala precej prijazno za pričetek programa. Br. Bd Tomšič je nato pozval navzoče, naj zasedejo stole in se približajo v ospredje kar se je v par minutah zgodilo Nato je pojasnil pomen slavno-sti, nato pa je rojak Germ iz Pu eb)a zaigral par komadov spremljanjem na glasovi r mladega dekleta ter zapel par pesmi, zakar je Žel aplavz od občinstva v znak zadovoljstva. *Za tem je Tomšič predstavil mestnega, župana, kateri je laskavo pohvalil navzoče in rekel, da nam izroča mestne ključe v našo zabavo in veselje. Nato je še parkrat pel in igral Germ, na kar je pozdravil občinstvo br Stiglič. Zopet je igral John Germ, nakar sem bil predstav Ijen jaz in sem, ako se ne motim govoril kako uro in pol. Slučaj no sem se dobro počutil In sem bil kot nalašč dobro pripravljen Tu pa tam sem med govorom povedal par Šaljivih in zdelo se m je, da je občinstvo splošno zadovoljno. Četudi je bilo precej vroče v dvorani, je vladal splošen red in mir. (Prepričan sem, da je bila ta slavnost uspešna mo ralno in tudi finančno, tako za federacijo, za društva in za SN PJ. Za menoj je v angleškem je ziku govoril br. John Klančar is Puebla, ki je tudi apeliral na starše, naj vpišejo svoje otroke in mladino sploh v SNPJ, in si cer v angleško , poslujoča dru štva.John Germ je zapel par domačih pesmi in zaigral par komadov na harmoniko. Nato se je br. Ed Tomšič zahvalil navzo čim ln naznanil konec progra ma in da se prične domač« bava in ples. N«vooči so obkoli li baro In jedilnico, kjer smo se okrepčali. Germ je potem še igral nekaj časa za ples. Ko se je zmračilo, je priše Shusterjev orkester, ki je izvrst no igral angleške i h slov. komade. Povedali so mi, da so bil vsi muzikantje sami naši mlad Bunkl delavci v tekMilni tovarni « «klad sa obranbo španake republike -------- ------------ jem. Tam se je pričel« točno ob ... . .. a,Atf4kfM.i ^ se marsikaj pogovorili. Potem j dveh popoldne redna seja fede- , £ In T J u . u , t p|egj|£U M je n«br«lo toliko lju- di, d« je izgled«lo k«kor bi bile serdine v Ikatlji, In prav nič ne bom pretir«v«l, «ko rečem, d« je bilo najmanj kakih 890 ljudi n« plesišču. Vprašal aem, ako so vseh narodnosti, pa so mi povedali, da ao to sami naši Sloven ci oziroma Jugoslovani iz r«s-nih bližnjih ift do 160 milj od-daljeaih mest in n*aeibin. Poae bno mi je oatala v spominu mra. Knafele is Dan ver j«, ker je bil« izredno vesel«, ae je z«b«v«l« in s svojim humorjem je poms-gala spraviti marsikoga v smeh, še posebno ko smo se sbrali o-krog Germ«. Mi smo peli, on pa igral naše sUrokrajske domače pesmi. Zdravega veselja In užitka Je bilo dovolj z« vse, Nobe-neg« pretepa ne zabavljanj« ni bilo. Resnično vesela družba, kot pravi bratje in sestre. (Koaac jutri) Moakvl poaltišajo govornika, ki jtk potiva, naj priaperajo Možganska kap Ut^ÏrvT v* moi»anihnakit<în0 ^ J «¿dbe ^rrVr'hlïîïn^3 kos mdšgan. Poaledice ao odvije od ^Vj krhkosti žHj«, z drugimi besedami : zarad J apnjenja krvnih stanic, ki mu pra^mo J arterioskleroza, poči ali ae pa raztmT.w J krvna stanica. Možganska kap^«i , , 1 pa zadene kap zaradi čezmernega uživali Mftki in kajenj«, včasih tud/zrad »tfta ali sastropljenje • svincem. i je pr«v raznolika. Včasih nastani. J vipra, sdaj zaradi premočnega pritiska kri n* življenjsko važna možganska središč» I imajo dihanje in delovanje srca v obU i Manjše krvavitve so sicer tudi hude veniJ ftfso življenjsko nevarne. nd1 Molgahsk« kap je nenadfia, saj že jm« J ve. Včasih zadene človeka brez znanilJ včasih p« čuti človek že prej močan glavotj ali pa g« daje že dalje časa medlost in naimJ nost k omedlevici. H Znaki kapi so kakopak zaradi lege pofeJ krvne stanice in aaradi obsega krvavitve rj Učni. Pri močnih krvavitvah se pojavi splJ n« nezavest, pri msnjših mimoidoča omedli vic«, včasih samo medlost in glavobol. j Med omedlevico se še ne da določiti, kak J ga obsega je kap. Šela, če ostane bolnik j Življenju in se zave is omedlevice, se dado 3 ločiti poškodbe. Odvisne so seveda od le] poškodovane stanice in od obsežnosti krvavi tve. Kap si izbere po navadi določena mej vsled tega trpe od kapi zadeti skoraj zmerol podobno škodo. j Tipična je enostranska ohromelost. KrvaJ tev na levi strani možgan povzroča zaradi kil žanja motoričnih (gibalnih) smeri ohromelo! n« desni strani telesa, medtem ko deluje le« stran telesa normslno, zakaj nasprotna pij možganov, torej desna, je ¿stala nepoikodl vana. V vrsto enostranske ohromelosti, zlad med lažje primere, spada' tudi ohromelost II ni h živcev, saj ne ohromi zmerom samo telo t| tej strani, temveč tudi lice, usta in nosnici Zgodi se tudi, da poškoduje kap jezični živJ zato se pojavijo prav pogosto tudi govorili motnje. Govorilno središče tiči navadno d levlčnikih na desni strani možgan, pri de« čarjih na levi strani. Skoraj enake poškodbe zadenejo človeki, I ga oplazi kap, posledica drugačnih vzroka Včasih se napravijo — zlasti pri bolnikih d srcu — v žilju strjenine, ki jih dolgo časa êl vek niti ne zazna Kljub temu so pa zelo ra (varne, ker jih krvni obtok včasih potisne drobcene možganske celice, ki se zaradi ted zamaše. i£)eli možgan z zamašenimi celic«! seveda ne dobivajo več potrebne hrane in oj mrejo. Ker ne deluje več, nastopijo ohij m it ve. | Od kapi zadeti se včasih čez mesec ali êl dv« popolnoma pozdravijo. V primerih, da i izginejo poškodbe v enem letu, ne izginejo tuj po navadi kasneje. Le včasih nastopijo zdi i p« zdaj manjša izboljšanja. I Ljudje, ki jih je kdaj že zadela kap inj ohromeli, se lahko nadejajo, da se bo kap pl novila, zakaj njihove krvne stanice so mil vredne in neodporne. Po navadi se lahko bd Aik ogne ponovitve, če živi vzdržno in mird Ogiba naj se slehernega telesnega in duifl nega napora, je naj preprosto in ne previ alkohola in tobaka se pa naj popolnoma U reče. ^ _ Ameriška bolezen Newyorški zdravnik za živčne bolezni William H. Miller, ki izvršuje že četrt stoj j« svojo prakso po šolah, pravi, da boleha M riška mladina ta novo živčno boleznijo, HI on imenuje "dementi« americana". Ta bolezen je posledica današnjega nega življenj* v Zedinjenih državah, dostnega ftadiorstva po starših, prekroka« noči, nedostajanjs telesnega gitanjs, m Vtgoje in prenapenjsnjs živcev. Polodrasu i troc! si upajo danes ob vsaki uri povsod, n« dina išče užitkov, se mehkuži itd. I ta, da rod hitro propada. Med 86 loimn ai • m>tFl_ - Predstavljajmo si: prvini je zadal človek nalogo, s Mjprimitivnejšimi pripomo-■olirati eno edino mikrobo is neprestano se premikajočih bitij, ki merijo tisočin-ttilimetra. Rešil je Spallanza-o nalogo tako enostavno, da ihko označimo za genijalno. ! hplje, polne mikrobov, je drugo, ki ni vsebovala kali, »j« napravil od ene do druge na katerega je osre-mikroskop. Prvo živalco, ude v jarek, zavleče z iglo v jico brez kali in vse ostalo oibriše « ščetko. Čudo je u-">:*na edina živalca samotno kapljici. Po pičle četrt u-* prične živalca v sredini o-Mler ne razpade v dva de-' dvoje živih bitij, ki sta pr-R«rot,j fisto slišni. r *> bili mikrobom že tako kni "ledi, ni nihče pomislil, «-»oiría biti ta majcena bi-P*zročitelj ogromnega umi-š,.|, francoski u- « ^ Pasteur je prišel z ■^ttavanji Ko je pustil Koch eno nevarnih kapljic v reagenčni posodi, bacili v dveh dneh niao pokazali več enaka življenja. Kako naj bi se s paše, kjer so dobro uspevale, vrnile živali nekega dne nenadno bolne domov? Nekoč je pustil Koch tako kapljico stati na toplem in opazil po štiriindvajsetih urah v notranjosti bakterijskih niti blesteče se bisere, ki so se po enem mesecu, ko Jih Je zmočil, spremenili spet v bacile vraničnega prisada. Bacili so torej postali v mrtvem telesu trosi, ki so pri topli temperaturi ohranili življenje in se ob ugedni priliki spet spremenili v bakterije. Po tem odkritju se je Koch iele upal s svojimi dognanji pred javnost. V naslednjih letih je iznašel Koch zanesljivo metodo za barvanje in fotografiranje mikrob in za gojenje kultur. Po teh metodah je šel na delo, da poišče povzročitelja tuberkuloze iz skritih kotičkov. Predolgo bhbilo popisovati, kako mu je uspelo vzgojiti kulture tega najmanjšega vseh moHlcev. Kakor pri bacilih vrahičnega prisada, Je tudi pri povzročitelju tuberkuloze dognal, da se more spremeniti v trosa. Ni mu zadoščalo, da je inficiral živali s tuberkuli, ki jih je vzgo-jil sam, temveč je spustil te nevarne morilce nad zdrave živali. Z mehom je spihal tisoče tu-berkulov skozi tento cevko v o-grado, kjer so se nahajali morski prašički na prostem. Vse te živalce so podlegle posledicam. Kako lahko bi bila zadela Kocha ista usoda! (Konec prihodnjič.) Place lezejo kviiku New York.—Povprečne tedenske plače tovarniškega delavstva v državi New York so bile meseca junija |24.29, poroča državni delavski department. Leta 1934 so bile istega meseca 120.71, leta 1932 pa $16.16, kar pomeni, da so se v štirih letih dvignile za približno eno tretjino. PI08V1TA Thomas oštel Roose-veltove podpornike Delavski voditelji ne bi smeli agitirati za Roosevelta New York.—(FP)—Norman Thomas, predsednMki kandidat socialistične stranke, je na shodu bičal Delavsko nadstrankar-sko ligo, ki so jo ustanovili voditelji delavskih unij in katera v sedanji volilni kampanji agi-tira za ponovno izvolitev Roosevelt« za predsednika Združenih držav. O Ameriški delavski stranki, newyorŠki organizaciji, ki se je pridružila Ligi, je Thomas dejal, da je možnoat, da bo živela in se učila ter razvila v pristno delavsko stranko. "Nihče ne želi tega bolj ko jaz in pripravljen sem pospešiti njen razvoj," je rekel Thomas. "Sedaj jo moram le kritizirati, ker ni ničesar drugega kakor Inatrument pri lovu na glasov* za Roosevelta in governerja Lehmana. Izven New Yorka nimajo Berry in njegovi tovariši ničesar pokazati. Določenega programa ne propagirajo, kdjtl njihovo glavno geslo je: 'Podpirajmo Roosevelta, da ne pride Landon v Belo hišo'." "Landon je reakcijonar, ne fašist, kajti intereai, ki ga podpirajo, hočejo Coolldga, ne Hitlerja. Ne glede kdo bo izvoljen, bo delavstvo dobilo le tisto, kar bo izvojevalo s svojo organizirano silo." Po Thomasovem mnenju je razkol v vrstah organiziranega delavatva bolj važno vprašanje kakor izvolitev Roosevelta ali Landona. Izrekel je upanje, da se bodo rane v Ameriški delavski federaciji, ki jih je povzročil razkol, zacelile, toda končno bo zmagal Odbor as industrijsko organizacijo in reakcija, ki kon- trolira ADF, bo morala kapitulirati. Na istem shodu je James Casey, bivši urednik komunističnega glasila Daily Worker, naznanil, da se je pridružil socialistični stranki, i ■... «i«"" Governer Earle proti razbijanju-stavk Demokratje lovijo de« lavske glasove Pittsburgh, Ps. — (FP) — Governer George H. Earle je slovesno obljubil, da ne bo državna milica razbijala stavk in on ne bo odklanjal podpore stavkar-jem, dokler bo governer Penn-sylvanlje. Člani Lewisovega odbora, ki vodijo organizatorično kampanjo med jeklarskimi in železarskimi delavci, smatrajo go-vernerjevo izjavo za značilno. Zagotovilo, da državna milica ne bo razbijala stavk, je governer dal, ko je nastopil na velikem delavskem shodu v Pitta-burghu, katerega se je udeležilo nad 150,000 ljudi, delavci ii Pittsburgha in okolice. Ta shod, za katerega se je vršila silna reklama. je bil dokaz o ostri tekmi med republikanci in demokrati. Slednji hočejo pokazati, da nudijo vsaj nekaj delavcem, da jih pridobijo na svojo stran. Njihove glaaove potrebujejo, kajti presedniške volitve so na pragu. "Slovesno obljubljam, da državna milica ne bo razbijala stavk," je rekel governer. "Milica ne predstavlja kompanljske-ga policijskega sistemu in ne bo služIla komimnljam. Relifne avtoritete ne IkkIo igrale vlogo stavkokazov in podpirale bodo vsakega, ki potrebuje podpore. Orožje, ki so ga včasl rabili, da so s stradanjem prisilili stavkar-je na kapitulacijo, je odvzeto." Governer je dalje rekel, "da edino poraat kupne sile in skrajšanje delovnika lahko zagotovi Kavčukarski delavci spet zmagali Delavci praznovali zmago z veliko parado Cumberland. Md. — (UNS) — Delavci v tukajšnji tovarni Kelly-Springfield Co. so praznovali svojo veliko zmago i devet blokov dolgo parado po mestu. V stavki so bili devet dni. Zmago so jim pomagali praznovati tudi drugi delavci, najbolj pa rudarji, ki so pomagali tudi piketirati. Ves čas stavke je bila tovarna te družbe, ki je podružnica Goodyear Tire & Rubber kompa-nlje, popolnoma zaprta. V tovarni dela 1700 delavcev. Družba je priznala unijo, pravico kolektivnega pogajanja, uposlitev vseh delavcev brez diskriminacije in zvišanje mezd v teku 60 dni. S kavčukarsko unijo je aktivno sodeloval Odbor za industrijsko organizacijo, ki je dal uniji več organizatorjev. Atavkarjl so na svoji strani imeli 100'X tudi centralno unijo In vae krajevne unije, kar je bilo razvidno tudi v velikem pohodu v proslavo zmage. Governer Nice ni hotel družbi ugoditi s milico. l*wi-au kot predsedniku Odbora za industrijsko organizacijo se je krajevna unija zahvalila aa od-borovo pomoč v tej stavki In pri pogajanjih za kolektivno pogodbo. __ ________ Predsednik jeklar- je v bo iel v pokoj Pittsburgh.—Mike Tlghe, 78-letni predsednik jeklarske unije večjo produkcijo In konča eko nomsko tlačanstvo. Močne de lavake unije in delavska zakonodaja ao jM>trebne v interesu ameriškega ljudstva." Amalgamated Association of Iron, Steel A Tin Workers, je naznanil, da ae bo z novim leten, ko i>oteče njegov termin, umaknil v privatno življenje. Nika-teri pravijo, da je svojo kandidaturo umaknil, ker je po prvih poročilih iaprevidel, da ga bo porazil njegov nasprotnik J. Miller. V uniji so zdaj v teku splošne volitve uradnikov. Tighe je delavski vodja stare šole In jako konservativen. Med drugimi je bila suspendirana ll Ameriške delavske federacije tudi jeklarska unija. Delavstvo Anglije se je iareklo proti inter* venciji (Nadaljevanje s I. atrauU «prejela resolucijo, da bo v sedanjem konfliktu v Španiji podpirala madridsko vlado, ki pobija fašistično revolto. Resolucija nsglaša, da Italija In Nem-Mja nudita pomoč fašističnim rebelem, ki hočejo uničiti demokracijo v Španiji in vspoatsvltl fašistično diktaturo. Poslala Je pozdrav branilcem španske republike in poziv, naj vztrajajo v svoji borbi proti sovražnikom demokracije. Španske vladne čete napadajo na vseh frontah (Nadaljevanje s 1. strani.) pozicijah, lahko ps saprejo svoje urade in ae umaknejo na verno, če bi jim pretila nevarnoat. Hull je namignil, da bodo ameriške bojne ladje odpoklicane, Is HO. svguata, ko je neko vojaško letalo vrglo šeat bomb v bližino ameriškega rušilce Kane. liorobe ao ekaplodirale v bližini rušilca, a niao napravile nobene škode. Državni department js potem protestiral pri madridski vladi in rebelnih generalih in ti so izjasnili, da niso odgovorni za napad, bi se gotovo izjalovila, da ni Pa steur pri enem teh poskusov u-porabljal 14 dni staro snov hrbteničnega mozga. Proti pričakovanju poskusna žival ni poginila. Isti postopek je Paateur ponovil še trinajstkrat in je pri vsakem poskusu vzel za en dan mlajšo substanco. Končno je u-spelo poskusnega psa imunizira-ti, da mu ni škodovala niti najbolj smrtonosna količina. Neki že. skoro smrti zapadli otrok je bil prvi človek, ki ga je Pasteur cepil na ta način. In ozdravel je! Iz vsega sveta so romali na steklini oboleli k Pasteurju; med temi je rešil izmed devetnajstih ruskih kmetov iz Smolenska njih šestnajst. Car je poklonil Pasteurju sto tisoč frankov, s katerimi je ustanovil po sebi imenovani Pasteurjev zavod, ki slavi po vsem svetu. Ta znameniti raziskovalec, ki ga je v najboljših letih zadela kap, je bil od svojega štiridesetega leta dalje hrom, toda še nad trideset let nestrp-5S v " . »nega, najbolj intenzivnega du- pr wu lenega in telesnega del. - do \m'kr™,crík,- poslednjega diha - je posvetil »u kosih kvasa je spo- p|emenitemu „tremljenjiu biti Je Lahka Kaja! Jeteur, da |*>vzročajo vrót-bitja. Liobig, največ-^ eta v kemiji, se mu Je Ji1 v Wl,i za reAitev tega umakniti. Pasteur si ^'¡l nadalje mnogo zaslug Hladkorja, jeniha, ' ^a v Franciji in je re-^ ^¡loprejke v svoji ;n">"*)H.žne ga propada. : ***1ovlnl človeAtva so p*; '1'1 *a r.ekomlkro-"'•Jhno („t,,, določeno k „J"! J" l,r,'v*'l i »a ničen ' i^Mem nevid- > - L" . » u JT * m" J* pri pomo-Mri v * n<*"¿. da nevarnimi ; rmkj7< zrftkj| 1,1 "o bili i«prva v i ,ttk°i «fclepal: I« zraka j. ' "!l nevarne v ne bj m(>K,e lejfa h /n«-m t*le„u?" Re- dveh kravah, na vraničnem ;t čudežne npet 'a* k nt*. človeštvu v pomoč. Francoz Louis Pasteur in Nemec Robert Koch, ki sta si bila tako temeljito različna, sta s svojimi izsledki na istem področju vzbudila, pozornost vsega sveta. Prvi strastna umetniška natura, drugi kar poosebljena ohjektivizacija znanstvenika, — oba msrljivs iakalca resnice. Brez vsake tuje pomoči Je dosegel Koch svoja epohalna odkritja. Kot preprost podeželski zdravnik ni imel niti brlzgalnice za vbrizgavanje bacilov poskus- \ nim živalim. Ko Je izdajal recep- ( te proti revmi in ldfavtt zlomljene noge, je bila njegova edina misel: — kako bi mogel desetti-sočinko milimetra dolge bacile vraničnega prisada tako separi rati, da bi se dali posamič opa-zovati?—V neki arečni url je našel pravo pot, ko Je bil priča atrsšne drsme. Opazoval je, fcsko so se bacili vraničnega prisada v bolnem tkivu vidno množili in obolelo mesto docela uničili. Prvi Je torej dognal ne pob i t no. ds izhaja vsaka bolezen od določenega bacila. e e e so volo mirno rospoVolo«i|o I Vi, ki ljubite brremejftii udobiiuel leisajs v poe* leljl s jsko dobro pu vrat jo in premetu dobro kaje , • , se eprijssnite tsueoj s l*hhu Knju . , , lahko kajo bogatega, arelega dela tobaka . , j trnek? Siri k* I Okusili ItiMir ialmren ukua draftjega tobaka . .. vej ti fini »red« ji listi, MmHen« Pridelka, ftpe» anali boste veeelje kajenja s doftirodollu aai/ito grla, ki Jo nudi Ltteky's privatni prue«ie , , , Ift Toaaled." I.ahha knj« ss vaie mirno reepolušenjel l ahkm h*j* «a vaie grlof ★ * ZADNJA NOVICA! * * Ha4 1.300.000 ne*rod podel|enlb v MSwoo^stokesM I NaS I.» rigvmi Igri, «arih Lnehr ioikt "Ummmp»%»km", AM ato a* Aa priám-Mir 4M «a dmktu l^eàlaa - plaiâae««» pliiiarineal. • M i» UmiMl iMtkt Sirih m r l.rilM b « Iraka Neaeaaalla ne mrwAm" «Ii In aeW •ril e«*S«e, firtlttAeM*. -ril». In htmM rajM mAméitm - pauai »■■^■all. mmb I mrér SarlSa "SaMfUtw". la i* la ai briiu l.«**kl«a, 4mm. m u, »k tm* MmcmS« «t» mrk m t ti Uu p**4mm*Ú ÏMtkim - l«fefc« Sa>a an k a k a/a BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA - "fT'S TOASTED" PR08TBT4 KRIŠTOF DIMAC HpUal JACK LONDON. — Is UfMflai prevadol FRANCI MACAJNA Ko sta dospela na vznožje hriba in bila že skoro v Dawson u, so se od vseh strani zače-le pojavljati lučice in od vseh strani je bilo sliAati lop u tan je in cviljenje vrat. Za seboj sta čula ikri pet, kakršnega delajo v mokasine obute človeške noge, kadar gazijo sneg. Cok je zopet začel dajati duška svojemu razpoloženju. "Kdo bi sodil, da bo toliko gospode pri tem nočnem pogrebu. To je pa že od sile." Sla sta mimo človeka, ki je stal ob strani in previdno klical z zamolklim glasom: "Hitro, Karel, hitro!" "Si li videl zavoj na njegovem hrbtu, Dimač? Pokopališče je menda jako daleč, če pogrebci nosijo odeje s seboj." Ko sta dospela do glavne ulice, je le nad sto mot stopalo za njima, in ko sta v medli svetlobi iskala steze, ki je vodila po bregu navzdol proti reki, jih je prihajalo vedno več. Coku je spodrsnilo in zletel je po trideset Čevljev dolgi drči v mehki sneg, ki je bi i spodaj nakopičen. Dimač mu je takoj sledil in neusmiljeno potlačil tovariša v sneg, baš ko se je ta z velikim trudom Izkopal iz ojega. "Ta prostor je moj," je godrnjal v snegu, "jaz sem ga prvi našel." Snel je rokavice in iztepel sneg iz njih. Sledeči hip sta se morala na vso moč potruditi, da se umakneta drugim, ki ao za njima pridrseli po drči. Ko je reka zmrznovala, se je bil napravil na tem mestu leden jez. Pod snegom so semtertja tičale štrleče ledene skrIL Dimač je parkrat prav občutno telebnil, potlej pa potegnil Iz žepa svečo in jo prižgal, kar so drugi pozdravili z veseljem. Ker je v brezve-trnem zraku svetlo gorela, je laže kazal pot. "Vse kaie na to, da je stampeda," je menil Cok. "Ali pa so ti ljudje mesečniki, ki speč tavajo po snegu." "Nič ne de, na čelu procesije sva pa le," je odvrnil Dimač. "Kdo ve? Morda je tista lučca, ki jo vidim tam spredaj, nedolžna kresnica. Tisti drugi dve bosta najbrž tudi kresnici. Poglej jih no! Verjemi mi, da se jih pomika pred nama cela karavana." Reka Yukon je bila na tem mestu dobro miljo široka in do nasprotnega brega je vse migljalo gorečih sveč, ki so se pomikale po vijugasti stezi. Za njima jih je bilo pa de več, prav do vrh brega, ki sta ga že prehodila "CuJ, Dimač, to ni stampeda, to je preseljevanje narodov. Najmanj tisoč mož je pred nama. Zdaj pa poslušaj, kaj ti bo povedal dober prijatelj. Moj nasvet je dober. Kadar me namreč obide kaka slutnja, jo vedno pogodim. Vrniva se, pa leživa na desno uho. "Ce me hočeš dohajati, varčuj malo s sapo. Bo bolje zate," je zlovoljno godrnjal Dimač. "O, moje noge so aicer kratke, ampak znam tako zgibati kolena, da mi sploh ni treba napenjati mišic. Upam si prehiteti kogarsibodi, ki zdajle koraka po tem ledu." Dimač je dobro vedel, da tovariš ne laže, ker je imel že večkrat priliko opazovati, kaj premore, kadar je trelm pošteno stopiti. "Jaz pa ves čas stopam bolj polagoma, ker bi ti rad dal priliko, da se izkažeš," se je norčeval Dimač. "In jaz se spotikam ob tvoje pete," ga je zavrnil Cok. "Ce ne moreš utopiti hitreje, spusti me vsaj naprej, pa M drži mojih peta." Dimač je pospešil korake in kmalu Je dohitel najbližji trop stampedarjev. "Kar naprej, Dimač," ga je IzpodbuJal tovarii. "Prehiti no tiste nepokopane mrtvece. Saj to ni pogreb. Mahaj jo naprej, kakor da bi se kam spešil." Dimač je v tej skupini naštel osem mož in dve ženski. Preden so dospeli do nasprotnega brega, sta prehitela že drugo skupino, ki*je Atela dvajset krepkih mož. Nekaj čevljev pred zapadnim bregom je gaz krenila proti jugu. Zapustila je pri tem hrapavo naplavino in prešla na gladek led. Nad ledom je leižala več čevljev debela snežena sipa. Steza je bila ozka, komaj dva čevlja Airoka. Na obeh straneh bi se bil človek vdrl do kolen ali Ae globlje. Tisti, ki so Ali pred njima, se niso marali umikati, in zato sta Dimač in Cok morala večkrat zagaziti v globoki sneg in se truditi za žive in mrtve, da sta prehitela prednike. Cok je bil neukrotljiv in žolčen. Kadar se je kdo razhudil, češ, zakaj prehitevata, je takoj našel primeren odgovor. "Kam se ti pa tako mudi?" ga je nekdo vpraAal. "Pa tebi?" je dejal Cok. "Včeraj popoldne so od reke Indiane napravili stampedo in vse pobrali. Niti enega deleža ni več prostega." "Ako je stvar taka, ponavljam, kam se ti tako mudi?" "Mudi? Meni? Saj ne grem zlata iskat. Na uradni poti sem. Grem tja gori v Babji potok, kjer bom izvršil ljudsko Atetje." Nekdo drugi ga je pozdravil s temile besedami: "Kam pa ti, možicelj ? Kaj misliš, da si boA ti osvojil zlatonosen delež?" "Jaz?" je odvrnil Cok, "beži no, beži! Vidii, jaz sem na primer prvi našel ta zlatonosni Babji potok. Pa grem baš nazaj, ker se bojim, da mi kak mlečnozobi čičeko ne ukrade mojega delata." Povprečna hitrost, s katero so drugi stam-pedarji stopali po gladkem ledu, je bila tri milje in pol na uro. Dimač in Cok pa sta jih naredila štiri in pol. Tupatam sta tudi malo tekla in zato Ae hitreje prodirala. "Tako bom hitel," ja Dimač podražil Coka, "da si boA noge do kolen obrusil." "Da, in Ae potem ia bom tako zadeval v tvoje mokasine, da se boš kar zbosil. Sicer pa ti pravim, da najina pot ne bo nič prida. Računam takole: Zlatonosni delež v potoku meri petsto čevljev. Recimo, da jih bo deset na miljo. Pred nama je tisoč mož in potok vendar ni sto milj dolg. Nekaj jih bo Um, ki bodo ostali praznih rok in kar po ušesih mi zveni, da bova vprav midva med tistimi nesrečnimi." Preden j« odgovoril, je Dimač napravil par dolgih korakov in prehitel Coka za celih Aest čevljev. "Ako bi varčeval s sapo in se malce podvizal, bi jih gotovo prešla nekaj izmed tistih tisoč," je rekel. "Kdo? Jaf? Ce se mi umakneš, ti precej pokadita j je hitra hoja." Dimač se je smejal in zopet stekel. "Cok, vidim, da sem ta odri do smrti. Odkar sem prvič stopil na obal Dyea, sem preustvaril vsako žilico v svojem telesu. Moje meso je žilavo kot konopec in grenko kot pik klopotače. Ako bi bil mogel zapisati tako stvar o sebi pred par meseci, bi bil samega sebe potrepljal po rami, ampak takrat Ae ni šlo. Treba je bilo to stvar prej doživeti in zdaj, ko jo doživljam, je ni več treba zapisavatl. Zdaj sem pristna, grenka, pekoča korenina. Rad bi videl tistega gorjanca, ki bi se hotel z mano meriti. Zadal bi mu take uganke, da bi jih svoj Živi dan premišljal. Zdaj pa pojdi ti naprej in pokaži, kaj je hitra hoja. Pokaži vso svojo umetnost. Cez pol ure pa, ko boA te do skrajnosti izmučen, stopim zopet jaz na čelo in ti pokažem, kaj je višja umetnost." (Dalj* prihodnji*.) Dornt hI Hlark: Doživljaji pogumnega dečka "Nič preveč . . . Spet se bom moral oblačiti v baržumasto bleko, ivečer v svileno pidtamo, in las mi tudi ne bo dala striči. It H«! bi ju kv videl, mamico in Ano. Ali bi me mar ne m«»gU' vsako nedeljo obiskati?" "Seveda bi t« lahko," je rekel Wall razumevajoče. "Ali grem lahko «|rt k ^»toku?" > '"Sev«da lahko gre*, dečko! T»*ia če te poklicem. pridi takoj." Ix»ryjev jez je |»oatajal čedalje večji in močnejši, in nrknm čudni» oblike je Imel. Na «4»eh straneh ga je zaokrožil, po vrhu Je pa nalof.il prazne naboje, ki ao kakor majhni to|Mivi Atrli*li iz Lla4a. To svojo stavlio je torej imenoval trdnjavo. Trije dnevi ao t«» minili, <«lkar je bil odšel Rd. Ves ta čas nista slišala nol>enr notice. Četrti dan {»opoldne, je pa Walter pritekel iz koče, |m «grabil lairyja za o, vrstnik in mu ukazal naj hitro epleza na drevo* "ln tiho >»odi ko mlaka.' mu |e zaiugal. _ j Iz gnada «o m» znaJtAala konj. • kopita >k človek, oble čen v nekakšno skavtsko obleko h širokim usnjenim pasom okoli trebuha, za njim pa vse polno na-liojev. Urno je skočil s konja, se približal koči in udaril s pestjo na vratih. Walter mu je odprl. Zazdehal in pritegnil se je na pragu, kakor da bi se pravkar zbudil ii najtrdnejšega spanja. "Doiier dan, gospod načelnik," j«» pozdravil Walter. "Kje je Kd?" je vprašal do-šlec. "Nekje v gozdu mora biti. Pogledat je šal, če ae je kaj divjačine ujelo v pasti, ki sta Jih prejšnji teden nastavila." Za trenutek so načelnikov« o-či ob* t a le na Walter ju. Potem sa jf brez besede obrnil in odšel proti lopi, kjer je stal avto. Svetilke so kakor **le|* oči zrle v načelnika. Ilm", je rekel načelnik. "AH ti je kaj tnano o otroku, ki je bil ugrabljen?" "Kje bi naj le jaz to izvedel je nedolžno dejal Walter. "Sai se lahko malo razgled am tod «koli, ali ne?" je vprašal na čelnik. •• % "Samo izvolite, gospod načel nik", je rekel Walter. ( \4try je oftazil, kako je Walter ¿axkrhljeno («ogledal proti njego-|v«mii skrivališču. potem je pa , top I 7* nače-lnikom V kočo. Iodbodel konjs. Zdajci Ja livadi v je planila čet potok in odvihrala ko blisk nazaj v goad. Dolgo po načelnikovem odhodu Je Me Walter dovolil l/>ryju, da Je zlezel it svojega skrivališča. Sla sta v kočo in zagrnila o-kna. Dolgo sta tako nedela in ne itpetaje pogovarjala; ko Je pa b()o vse tako važno in razburljivo! "Ali ste videli, kako se Je konj trašil enoje trdnjave?" Je re kal Lory. Tako Je brcal, da bi bil moj nknraj is nedla padel " Walter ae Je pravkar mašil s kruh i mi in sirom. S polnimi usti Ja razburjeno in nerazločno vpra-&: *"Kaj ai rekel T* ' Konj je zagledal mojo trd jfljavn 7. «koraj nem se na glas las me; al," j* odgovoril Lorjr. "In kako J« začel grebsti a kopiti." "Ali res misliA, da ja Je videl? Zdaj si Jo moram Ae jaz ogledati," Je rekel Walter. Prižgala sta baklo in odšla. Ob svitu bakla je bila Loryjeva trdnjava vidati Ae vse mogočnež ša. Naboji ao se preteče svetlikali. Lory je bil ves srečen, ker je Walter tako občudoval njegov branik. Zdajci se je pa začel Walter na ves glas smejati. "Na svatu se gode včasih res čudne stvari. Morda je v tem rešitev, fant moj. Edu ne bom o tem ničesar povedal — in tudi tebi ni treba! Ce je tako namenjeno, Je namenjeno! Čudno, kako se včaaih kakšna stvar sama razvozla — brez tuje pomoči .. . Ves večar je govoril Walter samo o trdnjavi. "Ali mar res misliš, da je konj začel brcati zaradi tvoje trdnjave?" ga J« spraševat. Lory j a je govorjenje utrudilo, pa je kar zaspal. Kako dolgo je spal, ni vedel. Zbudil ga Ja prepir. Ed s« je vrnil. Walter se je naslanjal ob steno, njemu nasproti je stal Ed. Čeprav je bil Lory še ves krmež-Ijav, je vendar bliskoma spoznal, da Walter gotovo ni bil nikdar hraber vojak. 'To j« laž," je negotovo dejal Walter. "Meni ni nihče dal denarja. Nimam ga in tudi dal ga nisem nikomur! Bog mi je priča, Ed!" "In zakaj si potem hotel pobegniti? Vse si že pripravH, da jo popihaš. Nisi pričakoval, da se vrnem pred jutrom? A? Ogoljufal si me, slepar! Dobil bom denar, pa če ai ga poiščem v tvojem trebuhu! Da veš!" Pes z mačjimi ušesi se je še tesneje privil k Loryju. Ubogemu dečku ni bilo vseh štirlnajat dni, ki jih ja prebil tu, tako strašno pri duši kakor zdaj. Kaj bi bil dal, da bi sedel doma v svoji sobi pri Ani in Tinki. "Nobenemu od vaju ne zaupam več. Najprej bom obračunal s teboj, potem pa s fantom. In ko ga bodo našli tu s teboj, naj sklepajo kar hočejo." Obupano se je Walter zagovarjal: "Ed, poslušaj me! Naj ti povem, kaj se Je zgodilo danes popoldne." & ' j Ed ga ni maral poslušati. Walter je odsekano kriknil... in o-mahnil. Pes je zastriget z ušesi, stegnil vrat in strašno zatulil. Le s težavo ga je Lory potolažil. Vsega tresočega je vzel v naročje. Skozi zastrta okna se je že svi-talo. Ed je stopal po koči in aam s seboj govoril. ONdšel je ven in se umil v korcu vode . . . Sele tedaj si je upal Lory pogledati, kaj se je zgodilo Walterju. V prsih mu je tičal velik nož, in kri je curkoma tekla po tleh. Loryju se je zdelo, da se drži Walter na smeh. Kako rad bi bil planil k njemu, kako rad bi ga bil pobožal in mu pomagal. ■ Ed se je zdajci vrnil v kočo. Začel se je odpravljati. Is obešalnika je vzel puško in jo položil na mizo. Potem se je obrnil k Loryju, ki je še zmerom čepel pod mizo, in mu rekel: "Sem pridi!" Lory je prišel. Ed je zapičil vanj svoje hudobne oči. Bile so majhne in s krvjo podpluta. Zdele ao se sredi debele mastne glave ko pra šičje ... "Prinesi mi kladivo," je znova ukazal. Lory je šal počasi v drugi kot sobe in dvignil klad Wo. Zelo težko je bilo. Bd je sedel na postelji in si obuval škornje. Iz gozda se je te čulo tičje žvrgolenje. Petje in Žuboraeija potočka je omamljalo Lory ja. Zdajci se mu je prikazala Apai oprano obleko je imela in na njont zaponki se Je razločno bleščal napis: "Ljubezen nikdar ne agreši". Zdelo ne mu je. da stoji dobra Ana poleg njega, na praih prekrüanih rok. in mu mimo govori: "Lory, kaj ae obotavljaš? Saj si vendar junak!" Spreletela ga Ja odrešilna misel. — Ana torej ne pusti, da bi ga mod pobil s kladivom. Ana bi ga rajši udarila po debeli betici! Dvignil jo klhdivo In s vso silo treščil Kda po glavi. StorH je. kakor je to ša večkrat videl v filmu. Potem je stopil nasaj in s stisnjenimi »obrni čakal kaj ne bo zgodilo. Rd ae je vedel tako, kakor no ne vedli hudodelci na odru. Glava mu je zjfctngljala sdaj na to adaj na drugo stran. Oči so mu divje izstopile in rekel je prav tiho: "Oh, mister ..Potem se je zvalU na tla. Vse dopoldne sa ni ganil. In ko se Je spet začel zavedati, je te policija obkolila kočo. Lory sam je odpri vrata. Na pragu je uzrl policijskega načelnika, ki je njegov konj včeraj odkril njegovo trdnjavo. "Ko aam včeraj opazil tisto rti v vodi, sem takoj vedel, da je to delo otroka. Hvala Bogu, da smo prišli Še o pravem času. Zdi se, da ata nepridiprava že nameravala oditi, pa sta se sprla .. ." Loryjeva mati se je pripeljala z avtomobilom. Prvi trenutek sina še spoznala ni. Potem pa je padla na kolena, ga objemala i 11 začela ihteti: "Moj mali, mali otrok!" Pritiskala ga je k sebi in mu šepetala: "Povej, vse povoj mamici!" In prav avoji lastni materi ni mogel Lory povedati vsega. Majhen je bil, a je slutil, da bi ga mati ne razumela. Mati bi ne marala slišati od svojega malega zlatega fantka, da je pobil moža a kladivom. To bi bilo strašno! Tak majhen fantek! Vdano se je prepustil njenim Objemom. "So bili zelo surovi s teboj?" je vprašala "Walter ne, stari debeluhar, ta ušivec pač!" je rekel Lory. Diana Doorn se je zdrznila spričo takega neotesanega govorjenja Doma, ko sta bila sama s Ano v kopalnici je svoji varuhinji povedal vse. "Dvignil sem kladivo in mahnil po njegovi glavi». Ti bi bila gotovo tudi tako storila, kaj ne, Ana? Pa nikomur nič ne povej." Ana ga je med pripovedovanjem trdo drgnila po hrbtu. Zdajci se je vzravnala in oči so se ji Široko razprle: Tako lepa se je zdela Loryju tisti trenutek! "Ti si ga?" je pridušno dejala in njene oči so zasijale od ponosa. "Junak si pa bil!" < Wl. Szaniawaki: I£mm Meilil Picturm. Člani IJudake milice za barikado na barcelonski ulici. Kultura zahteva žrtve Gospa Josefina Tuwidajskaja je oni dan godovala. Gostov se je bilo zbralo mnogo, toda razpoloženje ni bilo baš najboljše. Vzrokov je bilo več. Glavni je bil v tem, da je bila pogostitev tako, tako . . . hm, kakor je pač v teh hudih časih. Ze to ni moglo zanesti med goste zateljenega navdušenja. In pa ta zabava—vsak govori samo o svojih kritih in težavah, o dolgovih, o znižanju plač, o padcu dolarja . . . same žalostne reči. Od kod naj se pa vzame zaželje-no praznično razpoloženje? Gostiteljica sama se je dolgo premagovala. Zdaj s to, zdaj z ono prijateljico je navezala pogovor o vzvišenejših stvareh, pa nikakor ni mogla spraviti zabave v pravi tir. — Kdaj ste bili zadnjič v gledališču? Kaj so igrali? — se je obrnila k sosedi na desnici, znani ljubiteljici gledališkega sveta, j — Zadnjič? . . . Počakajte malo . . . moram se spomniti J . . . Ce se ne motim pri "Papirnatem ljubčku" Szaniawskega. — Ali je mogoče? Tako dolgo že niste bili v gledališču? Saj to1 je bilo v lanski sezoni! Ali pa celo v predlanski! — Res je. Ze mogoče. Toda prosim vas, kdo si pa more v teh težkih časih dovoliti zahajanje v gledališče? V letošnji sezoni še nisem bila v gledališču, pa bo kmalu končana. — Tako je, tako, — je pritrdil sivolas gospod na drugem koncu mize. — Ljudje,» kakor smo ml, zdaj nimsjo denarja za gledališče. Saj človek kmalu niti za dobro knjigo in pošten čaanik ne bo imel denarja. — Seveda, kulturne potrebe in zahteve morajo zdaj počaka- f ti. — se je oglasila dama t leve strani gospodinje. — Zato pa tudi kultura propada t literati in igralci vred. — je pripomnil s tragičnim glasom sivolasi gospod. Zs hip je zavladala mučna tiši-na. dokler ne ni oglasila «govorna gospa Teobaldowa, mati dveh za možitev godnih hčera. — Eh. naj še ni tako hudo na svetu, da bi moral človek obupati. Saj se še najdejo ljudje, ki t požrtvovalno in nesebično podpirajo kulturo . . . Jaz moram šteti vsak mesec lepe denarce, toda kaj hočemo! To delam za svoji hčerki! — Bežite no! — Da, da. Moja Paulinka bi brez gledališča nemara umrla. A mlajša, Julinka, zopet kar požira knjige. Strašno, koliko jih prečita vsak mesec Krvav pot potim, toda hčerki imata svoje veselje. — Ali je Julinka vpisana v treh, štirih knjižnicah? — V katera gledališča zahaja Paulinka? To morajo biti veliki izdatki! „— Kaj vam pa pride na misel, drage moje dame! Denarja nimam za take reči. Saj so mi še pokojninico pošteno obrezali. Toda uredila sem to zadevo drugače. Imam dve sobici, ki ju oddajam v podnajem, kakor veste. V eni stanuje igralec, ki mi plačuje borih 80 zlotov, čeprav bi dobila od drugega najmanj sto, toda od njega dobiva Paulinka vsak dan gledališko vstopnico. V drugi sobici pa stanuje nekakšen urednik, revež, PONDEIJF^c. J ki mi že drugi mesec nil niti beliča—najemnino ml čuje sploh po deseukih J pa delajo z njim v uredi tudi tako. No in U nanosi Julinki vsakovrstnih km J se kar utaplja v njih 1 xdaj vidite, koliko me »tj kultura vsak mesec, a 1 znese to na leto! Toda kajl mo—kaj bi ne storila lj mati za svoje hčere? In gospa Teobaldowa se mozaventno ozrla po druž je kimala z glavami v zna znanja. , 1 humor Teorija . I 4 Krojač (pri poskui "Zmerom stremim za tem. moje stranke zadovoljene, sicer sem pa za to tudi pli Stranka: "Teoretično imj prav . . ." • Najboljši dokaz — Povej mi primer, da poštenost najdaljše življen pravi učitelj učencu. — Ce mi oče pri domaa k>gi «MDSga, jo končam v minutah, če pa računam traja vedno nekaj ur. 1 i „ m» o 9*> rtk\ — Kaj pa loviš, prijate — Postrvi. — Ali si že katero ujel? « — de nobene. — Kako pa potem veš, viš postrvi? * Tudi drži Prosimo Vas, da objav jutrišnji številki "Slov. Nil popravek glede na duh smešnico "Najbolj zvesta v obratni smeri: — Ali veš, prijateljica, ri mož je bil najbolj zvest — Seveda vem — Adam v raju takrat še ni bilo Eve nobene ženske. ŽELIM DOBITI DEKLI Slovenko ali Hrvatico za d ča hišna dela in pomagati stilni. Pokličite John—Ki 2896—ali pa pišite "J6hn" Prosveta, 2657 S. Lawi Ave., Chicago, 111. — A< RAM&TE SI MKVMK PMSVETO Pa sklepe ia. rodno ko«veaat)e se lahke aaretl aa Vet Prsavsts k šteje eiaa. dva, tri, »tiri ali pet «aaev Is «m dniilno k «al aaroiaial. ss vse enako, aa Claae all aafiaaa ÜN sa ana Ms* 1 Kar pa ¿laal ie plaJafe pri aaaaaaate «LM aa tednik, m Jla I štele k naročaiaL Torej aadaj al vsreka, refl, da Ja list pradrat m 8. N. P. J. List Proavata Je vala laataiaa la gotove Je e vaatd drafts! 1 kl U rad «tal Ust vsak dam. Cena Hetn Proavata Jat Za Ideal, driava te KaaaSa UM I tednik te. f tednika la. t tednike te. d tednika te...«•*•........ US I tednike? la.............. aH Za Evropo Je. lapetaHe apednjl knpoa, priletne »eeeeeeeeeeeeeei » e e e e o e i Za Cieoro te Chicago Je.., 1 todaik te.............. 8 tednika te............. d tednike te"!"!'...... • tednikov te............ oeeoooeo denarja al Order v te el naročite Preevote, Itet, ki Je Pojasnile:—VsalaJ kakor hitro kateri teh ilaaov preneha hiti Bu l aH ia ae preaall proč od d rutina te ho sahteval moral tisti član Is dotttno draltee, ki Je tako Proeveto, to takej nasnanlti upravnUtva lista, te vaete listo Prosveta. Ako toga m store, tedaj dahni na te vsoto narodaUca. J list aerobna as doplačati aprnvniltfs tm U PEOOVETA. SNPJ, MIT Se. Lawedala Ave. Chisago, H. Pi Helsas pašiljaai naročnino aa Hat Praeeels vsiAe ........... 1) late.........................................CL ftrsINn *..... Naelev •*•••«••••••••••.•......,•.«■>......«•.•..•••••••*•••""" 1«• - __ Usta vito todaik la go prtplftito k meji asrečnin! od slodečlk t) ...........................................ČL dm**e It... .) .....CL dnJtrs M......i J\ A Srafttrs 11...... «.CL droftvs IL...... • ••••••••••.•••••-•••••••.••••••.•a «••. ..... Mooto............................... Driava................... Nov aarečaik......................Star aaračaik............... TISKARNA S.N.P.» SPREJEMA VSA v tiskarski obrt spadajoča deli Tiska vabila aa veaelica in shoda, vizitnice, koledarja, letaka itd. v slovenskem, hrvnUkem^js-češkem, nemškem, angleškem jeziku to VODSTVO TISKARNI APELIRA NA ČLANSTVO TIHKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAR» —- Mikks dsio f1* * Vsa pojasnilo dajo vedotvo tiskarna.—Cona saseme, nausae PWte »e Inforn^eO* na SNPJ PRINTERY W87-M 90. LAWNDALE Af*NT* CHICAGO» SUL -----