PegtuTna pla&mi v
MartinorsiU
Cena 1 Din
Leto V. (XII.). štev. 176	Maribor,	.četrtek	6.	avgusta	1931
praznikov vsak dan ob 16. uri |
»IPIKA«
Izhaja razun nedelje in
Reiun pri poitnem črte. »v. v Ljubljnl It. 11.409	I	I
Velja mssečno, prsjemim v upravi ali po poStl 10 Din, doatavljen na dom pa 12 Din I wr*an-	vjprava	J	Oglate	sprejema	tudi	»glasni
| Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglati po tarifu oddil*k .Jutru" v Ljubljani, PreSarnova ullct *t.4
Položaj v Avstriji
Veliki dogodki, ki so se vršili zadnje ^se na zapadu in v Nemčiji so odvrnili Pozornost svetovne javnosti od raamerv avstrijski republiki, ki je dala s krizo Credit-Anstaita prvi signal za akcijo V svrho omejitve splošne gospodarske kri-^8 v Evropi z odložitvijo reparacijskih Plačil. Po odobritvi zakona o pomoči Credit-Anstaltu je šel avstrijski narodni svet na počitnice, dočim so pričeli izvršni organi izvajati zakone, ki so bili spre jeti tik pred odgoditvijo narodnega sveta. Med temi zakoni je posebno zadel Avstrijce zakon o davku na prejemke vseh stalno nameščenih, dalje zakoni o okrnjenju preieunkov državnih nameščencev in o povišanju uvoznih carin na razna živila in vsakdanje potrebščine. Pri vsem tem pa niha kot Damoklejev meč nad glavami avstrijskega ljudstva vprašanje, ali bodo vsi ti novi davki in dajatve zalegli za kritje še vedno naraščajočega primanjkljaja y državnem proračunu.
To skrb še pomnožuje nedavna izjava jeznega kancelarja, da bo najbrže treba poseči še po novih odredbah in povijanjih državnih prejemkov, ki so v zadkih mesecih nazadovali za 10%, če se “oče ohraniti ravnotežje v državnem Proračunu. Kako se bodo razvijali pri 'em politični dogodki pri naših sosedih v leseni, zavisi v veliki meri od sociialistič j*6 opozicije. Vsekakor pa je gotovo, da "0 ta najodločnejše nastopila proti vsa-^fnu poskusu okrnjenja socijalne zakonodaje, v kateri vidijo meščanski in se-Jaški zastopniki v narodnem svetu glav-n’ vzrok sedanje latentne avstrijske finančne krize.
Mnogo pozornosti je vzbudilo v svetovni javnosti dejstvo, da je ostalo avstrijsko finančno gospodarstvo kljub ozki Povezanosti z Berlinom fn Budimpešto Dri zadnji krizi neprizadeto irt da 'Hi pojila avstrijska vlada po sličnih ukrepih, *akor nemška in madžarska. Glayno za-'Ugo za to ima zvezni kancelar dr. Eri-^er> ki je užival v najtežjih trenutkih jtovolj zaupanja v inozemstvu, da je dobil kredite, s katerimi se je prebil predle tedne, ki bi lahko zapustil! še vse siabokejše sledove v avstrijskem gospostvu, kakor ga bodo v Nemčiji in n& adžarskem. Kljub vsem naporom pan-rtnanskih krogov pa se ni posrečilo ®Pt-ečiti vpliv nemške finančne iti gozdarske khize na razpoloženje avstrij-keSa ljudstva z ozirom na akcijo za pri-iCptev k Nemčiji. Zadnji dogodki v °ftih J'l S0 nema'° okrepili zopet stališče slfju Avstrijcev in inozemskih avstrij
(Ji, Prijateljev, ki stalno propoveduieio, IieJ.e Avstrija zmožna samostojnega '/*V-Ne#i*..in ^a bi v Primeru združitve z tiKra,a vs® b°lj drugorazredno
*	... io d«nes. K temu je pripoji taV °dredba nemške vlade o uved tiov za Potovanje nemških državlja-^(larip«1*0^Tstvo, s kdtero je bil hudo 'ii (j:"!!,Jskl Pr°met v Avstrin. Prijate-iali, L,”e v„.Avstriji so se trdno nade-*e odrprii-, Uzlva'a Avstriia pri izvainniu e posebne ugodnosti in da bo
Dr. BrUhing in dr. Curtius odpotovala v Rim
OBA NEMŠKA DRŽAVNIKA UPATA, DA SE BODO POGAJANJA Z MUSSOLINIJEM KONČALA Z USPEHOM.
BERLIN, 6. avgusta. Državni kancelar dr. Briining in zunanji minister dr. Curtius sta snoči ob 22. uri odpotovala iz Berlina v Rim. Pred svojim odhodom je dal državni kancelar na anhaltskem kolodvoru zbranim novinarjem sledečo izjavo:
»Jaz in zunanji minister dr. Curtius sva izredno zadovoljna, da se nama enkrat nudi prilika, da stopiva osebno v stike z načelnikom italijanske vlade, Mussolinijem. V Nemčiji smo popolnoma prepri-
čani o tem, da je vse odredbe, ki jih je izdala letos italijanska vlada, prevevala želja in dolžnost po sodelovanju pri obnovi jan ju Evrope. Sta to dva cilja, na katerih uresničenju ste Nemčija in Italija enako interesirani. V Rim odhajava z nado, da bodo naši razgovori z italijanskimi državniki potekli harmonično in prijateljsko in da se bo posrečilo približati rešitvi vse še viseče težne probleme, tako da moremo pričakovati najlepših uspehov.
Smrt dr. Danila Majarona
LJUBLJANA, 6. avgusta. Davi je umrl tu na posledicah srčne oslabelosti v starosti 72 let znani odvetnik dr. Danilo Majaron. Pokojnik je bil 25 let predsednik odvetniške zbornice, 12 let je bil poslanec bivšega kranjskega deželnega zbora, nekaj časa tudi urednik »Slovenskega Naroda« in je užival kot jurist velik ugled. V priznanje za njegove zasluge za ustanovitev ljubljanske univerze ga je profesorski zbor imenoval za Častnega doktorja. Pokojnik je bil vrh tega tudi Častni doktor univerze v Pragi. Pogreb se bo vršil v soboto.
Truplo lanka Lesničarja že v Celju
CELJE, 6. avgusta. Truplo z zemskimi ostanki tragične smrti preminulega za-drugarja Janka Lesničarja je bilo davi pripeljano v Cel e in postavljeno v poslopju Zvezne tiskarne na mrtvaški oder. Pogreb se‘ bo vršil v petek, ob 5. popoldne na okoliško pokopališče*
Minister Balbo padel v nemilost
RIM, 6. .avgusta.' Kakor poroča »Libe-fa Stampa«, je italijanski minister za letalstvo Italo Balbo, padel pri Mussoliniju v nemilost. Spremlja ga za vsakim njegovim korakom politična policija. Razlogi, zakai je Baibo izgubil zaupanje, katero je užival dosedaj, pa še niso znani.
Komunistična vohunska centrala na Dunaju
DUNAJ, 6. avgusta. Dunajska poilicija je izsledila široko razpredeno komunistično vohunsko centralo, katere delo-v&fre ie bilo v tesni zvezi % varnostnimi
ukrepi avstrijskih zveznih železnic za slučaj morebitnega prevrata. Komunisti so imeli svoje zaupnike na najrazličnejših mestih in sicer celo na takih, da so jim prišli v roke važni rezervatni,- akti, na podiagi katerih so potem izdelali svoje načrte..iKolikor je dognano, voditeljev cele akcije ni mogoče aretirati, -ker se nahajajo v inozemstvu.
Bodoča ameriška brodovna politika
WASHINGTON, 6. avgusta. Ameriški mora;1 $i minister je pravkar objavil smern^e za bodočo ameriško brodovno politiko, v katerih naglasa, da mora biti ameriška mornarica tako močna, da bo omogoči1 a naglo in široko fronto za napade, ako pride do vojne. Zedinjene države imajo namen zgraditi brodovje, ki ne bo čisto nič zaostajalo za brodovji dru gili držav, ne da bi pri tem kršile pogodbe, sklenjene v Londonu in Washing-tonu. Za gradnjo novih bojnih ladij je določenih letno 60 milijonov dolarjev. Bro-dovni program do 1. ,1945 zahteva 840 do 1000 milijonov dolarjev. V 1. 1945 bo dosegla ameriška bojna mornarica svojo največjo moč in enakost z Veliko Britanijo.
povsem trgovski značaj in so dovoljeni samo za čas, dokler ni izvršena kupčija, za katero so bili dovoljeni. Skupna vsota teh kreditov presega 300 milijonov dolarjev.	.
Madžarske državne finance
BUDIMPEŠTA, 6. avgusta. V palači ministrskega predsedništva in finančnega ministrstva so se vršila včeraj ves dan posvetovanja odličnih gospodarstvenikov, ki so se bavili z vprašanjem, kako naj se priskoči državnim fnancam na pomoč. Pri tej priliki se je razmotrivalo tudi o vprašanju velike transakcije v obliko dobave blagovnih kreditov, kakor so to Amerikanci predlagali nemški vladi. —
Ameriški bančniki in kratkoročni kredit Nemčiji
NEV/ YORK, 6. avgusta. Tu se je vršila »razna seja ameriških bančnikov, ki so dovolili Nemčiji . razne kratkoročne kredite. Razpravljali so o predlogu nemške vlade, da se podal'šajo brez izjeme vsi tuji krediti za šest mesecev, ne 2*le-de na njihov značaj. S tem predlogom pa ameriški bančniki ne soglašajo, ker zastopajo stališče, da je treba deliti nemške kratkoročne kredite v več kategorij. Predvsem menijo, da morajo Nemci brez odloga plačati akceptne kredite, ki imajo
Več milijonov ljudi brez strehe
ŠANGAJ, 6. avgusta. Položaj v mestu Hankau, kjer je prišlo radi porušenja nasipa do velikanske poplave, se je sedaj še poslabšal. Po ulicah in hišah voda še vedno narašča in je dosegla na raznih krajih mesta že 3—5 metrov. V elektrarni stoji voda 2 metra visoko in je nevarnost, da bodo morali obrat vsak hip u-staviti. Število smrtnih žrtev poplavne katastrofe še vedno ni natančno znana, gre pa v stotine. Med prebivalstvom vlada velika beda. Vsled slabih zdravstvenih razmer se je bati, da se pojavijo epidemične bolezni. Tudi po ostalem Kitajskem so napravile poplave ogromno škodo in je na milijone ljudi brez strehe. Riževa žetev je v številnih pokrajinah popolnoma uničena.
Velik požar v Carigradu
j CARIGRAD, 6. avgusta. V Peri, evrop skem delu mesta, je nastal velik požar, ki je uničil skoro ves ta evropski četrt. Do trenutka je pogorelo že 150 hiš. Kljub skupnim naporom gasilcev, policije, vojaštva in civilnega prebivalstva se nikakor ni posrečilo zajeziti ognjeno morje.
morda izbila iz nje zase celo kake posebne koristi. Spričo nepopustljivosti Berlina pa je sedaj razočaranje teh krogov tem večje.
Iz Nemčije prihajajo kljub skupnemu nastopu z Dunajem v Haagu pri razpravi
o	avstrljsko-nemški carinski uniji zadnje čase same neprijetnosti za Avstrijce. Med nMmi je posebno neprijetno za Avstrijce povišanie diskonta Narodne banke kot posledica nemške finančne krize. Večina avstrijskih občin je najela pri Narodni b&nki večje kratkoročne kredite, za katere morajo sedaj "'nčevati izdatno povišanje obresti, kar pomenja novo težko obremenitev že itak preobremenjenih občinskih proračunov. Kolika je ta zadolžitev, pniča nedavna statistika Na-
rodne banke, da uživa prj njej kratkoročne kredite od 4386 avstrijskih občin ravno 2104, 71 velikih občin ša kar 69. Skupna višina teh kreditov presega 120 milijonov Šilingov. Vprašanje občinskih kreditov bo sploh postalo kmalu, najkas-nejše pa tekom jeseni, eno najbolj aktualnih in spornih vprašanj avstrijske notranje politike. Za njegovo rešitev imajo razne stranke različne načrte; Največ zagovornikov ima načrt, da bi prevzel te kredite Dunajski hipotekarni kreditni zavod in jih spremenil v dolgoročna in nizko obrestovana posojila. Proti njemu so pa zastopniki poljedelskega prebivalstva, ki se boje, da bi bile s tem oškodovani deže!ni hipotekarni zavodi, ki podpirajo predvsem Kmečko prebivalstvo y se-
Ofok iz jekla
PARIZ, 6. avgusta. Ker jt igralnica v* Monte Carlu radi sedanje težke gospodarske krize izgubila na privlačnosti, je iznašla kneževina novo privlačnost. Mon te Carlo ima že nekaj dni umeten otok ,n na njem gledališče pod milim nebom. Otok je približno 100 m od obale in so uporabili za njegovo izgradnjo 18.000 kg Jekla. Ogromen žerjav je dvigal jeklene mase in jih postavljal na skalovje, ki tvori solidno podlago. Ta umetni otok bo igral v bodoče vloge pravljičnega otoka.
fromiirafife *e CMP
dan i težki krizi s hipotekarnimi posojili, ker ne bi mogli več plasirati toliko za-dolžnih pisem, kakor danes. Baš radi tega odpora so zagrozili dunajski socijali-stičnii občinski svetniki, da bodo odložili svoje funkcije, če bo vlada upoštevala samo zahteve podeželskih krogov ter pre prečila načrt o konvertiranju kratkoročnih občinskih kreditov v dolgoročna posojila. Glede na težak položaj, v katerem se nahaia danes avstrijsko gospodarstvo, je skoraj gotovo, da bo poskušala doseči dr. Endereva vlada sporazum na kompromisni podlagi, ki bo upošteval po mo* Ročnosti zahteve in ugovore tako podeželskega ljudstva, kakor prezadolženih občin.
Mariborski V P C F R N I K .Infra
mm Tirrrrr~nTnTm
Npuice iz Slatme Ročenceu
Te dni je bila tu komisijonalna razprava radi modernizacije banovinske ceste v območju zdravilišča Slatine Radencev. Komisija, katere so se izven domačega župana g. Zemljiča ter zdraviliščnega ravnatelja g. Janžeka udeležili tudi načelnik srezkega cestnega odbora g. Fric Zemljič ter gg,, inž. Fišer in dr. Kovačič kot zastopnika kr. banske uprave, je tekom dopoldneva na licu mesta ugotovila vse potrebno. Proračun za asfaltiranje cestnega predela med novo šolo na eni in gostilno Jurkovič na drugi strani bi znašal prilično 400.000 Din. Banska u-prava bi krila polovico, po 100.000 Din pa bi morali prispevati občina in zdravilišče. Občinski odbor bo v svoji prihodnji seji o tem razpravljal. Ker pa je občina sedaj itak znatno obremenjena z zgradbo nove šole, je verjetno, da bo to vprašanje za nekaj Časa odgodeno.
Preganjati smo začeli že tudi za zdravilišče zelo neprijetne in gostom nadležne komarje. Med glavnimi legli komarjev je globok močviren jarek med glavno cesto in železnico. Del tega jarka so sedaj že kanalizirali in nasuli. Upamo, da bo delo čim hitreje napredovalo — v interesu zdravilišča in njegove povzdige. Vprašanje s tem seveda še davno ne bo rešeno, saj so glavna legla komarjev v ; resnici močvirja ob Muri, ki leže skoro ,tik za zdraviliščem proti murski strani. Misliti bo treba na to, da se ta močvirja s primerno drenažo in kanalizacijo odstranijo.
Odbor nove »Zadružne elektrarne«, ki ima nalogo, da elektrizicira tudi hiše in ceste izven zdraviliškega rajona, je pridno na delu in je imel te dni že zopet daljšo sejo, v kateri je razpravljal o na-daljni akciji.
V	zdravilišču samem je bil promet ne-; koliko manjši. Za avgust pa pričakujemo večje število gostov. Zdravniška služba je letos zlasti tudi v pogledu nadzorovanja v kopališču in drugih zdravilnih napravah dobro organizirana in je asistent g. zdravnika dobro na svojem mestu 1
Od nas se je poslovil in je odpotoval s svojo rodbino na svoje novo službeno ; mesto v Jesenicah naš dolgoletni načelnik ^železniške postaje g. Žumer, ki si je tu is svojo uslužnostjo in vestnostjo prido-jjbif splošne simpatije občinstva, ki smo ga !pa spoštovali in vzljubili tudi kot velike-jga prijatelja cvetlic. Nele da je peronski 'del kolodvora simbolično dal zarasti z vinsko trto, je bilo za časa njegovega službovanja tukaj postajno poslopje kakor obraščeno s samimi cvetlicami, za katero vsako je vedno podrobno vedel, kako uspeva, kje stoji in česa ji je še treba. Ob slovesu je velik del svojega cvetličnega bogastva razdelil med svoje prijatelje. Naj mu bo tudi na njegovem novem mestu v njegovi rojstni Gorenjski usoda mila!
Novi šef postaje g. Fabijan iz Gornje Lendave je že nastopil svoje mesto in upamo, da se bomo tudi z njim prav dobro razumeli. Dobro došel v naši sredini!
Naš krajni šolski odbor je v svoji zadnji seji določil podroben progratm za slavnosti povodom blagoslovitve in otvo ritve nove šole dne 16. avgusta.
Vidite, tudi tu se neprestano gibljemo v dogodkih!	V.	S.
Pogreb Janka Lesničarja,
tragične smrti preminulega zadružnega ravnatelja in zaslužnega slovenskega novinarja, ki je postal v nedeljo žrtev zločinskega atentata v Zemunu, bo jutri, v petek popoldne iz Celja, kamor prepeljejo njegove zemske ostanke iz Beograda. —
200 milijonov za narodno zdravstvo
v	Savski banovini.
Uprava Savske banovine posveča posebno skrb za izboljšanje zdravstvenih in socijalnih prilik med prebivalstvom banovine. Izdelan je bil obsežen načrt za postopno graditev velikega števila novih bolnic, zdravilišč in okrevališč. Kredite za izvedbo tega programa bo dala Savska banovinska hranilnica. Skupno bo potrošenih z izvedbo programa nad 200 milijonov dinarjev, ki bodo dobro naloženi. Ob tej priliki bi želeli, da pristopi tudi uprava Dravske banovine čim preje k razpravljanju o vprašanju povečanja mariborske bo’nice, ki je za sedanje potrebe mnogo pretesna. -*
Realna gimnazija v Mariboru
sprejema prošnje za sprejemni izpit za I. razred do 26. avgusta. Priložiti je treba krstni list in šolsko izpričevalo. — Sprejemni izpit se prične 27. avgusta ob S. uri. Vršil se bo po pravilniku, ki so ga objavili ljubi anski dnevniki. Popravni izpiti se pričnejo 24. avgusta ob 8. uri. Vpisovanje v I. do VIII. razred bo od 1. do 5. septembra. —
Zaklopne znamke.
Zaklopne znamke v lični obliki je ravnokar izdala uprava ljubljanskega velesejma v propagandne namene za svojo letošnjo prireditev »Ljublana v jeseni«, kr bo od 29. avgusta do 9. septembra. Vinjete so na razpolago v slovenskem, hr-vatskem, srbskem, nemškem in francoskem besedilu. Podjetja itd. naj jih izvolijo zahtevati od urada velesejma v Ljubljani, ki jih bo takoj brezplačno dostavil.
Podružnica sadjarskega In vrtnarskega društva v Ljutomeru
priredi 15. t. m. sadni obhod po svojem okrožju. Odhod takoj po 8. maši. Zbirališče Miklošičev trg pred hišo predsednika Zacherla. Obiskali bomo v prvi vrsti sa-donosnike naših zavednih članov in prija teljev sadjarstva na Sp. Kamenščaku, v Radomerju, Radomerščaku, Cubru, Gre-zovščaku, Slamnjaku, Podgradju, Nunski grabi, Presiki, v Stročji vasi, Pristavi, Babince in Noršince pa obiščemo pozneje. Na obhodu bodemo določevali razne neznane sorte, ugotovili razne pomanjkljivosti glede sajenja in negovanja dreves sploh. Strokovno vodstvo prevzame kmetijski referent g. Žnidarič.. Kdor se hoče udeležiti tega poučnega obhoda, naj to javi do 10. avgusta predsedniku. — Udeležite se te ekskurzije v obilnem številu! Na veselo svidenje 15. avgusta! — Streljačka družina v Mariboru opozarja svoje članstvo, da odpade v nedeljo dne 9. t. m. streljanje radi slavnosti v Hotinji vasi. —
Ogenj v Poljčanah.
V noči od nedelje na ponedeljek je razburila speče prebivalstvo gasilna tromba in plat zvona, poživljajoč na pomoč. Požar je tokrat izbruhnil pri posestniku Štrausu v Gor. Poljčanah. Začelo je goreti nekako ob pol dveh ponoči gospodarsko poslopje in so zgoreli do tal: go-vejski hlevi, še novi svinjaki, lepa preša, klet s sodi, vsa krma, voz pšenice itd. Živina se pase sedaj žalostno okrog pogorišča in bi bila čez noč brez strehe, da je niso vzeli v zaščito dobri sosedje. — Ožgano in uničeno ie tudi krog in krog poslopja stoječe sadje in vinski nasadi. Seveda so prihiteli reševati domačini, kot gasilci, vendar so mogli obvarovati le zraven stoječo stanovanjsko hišo, ker ni bilo vode in je visoki plamen razširjal tako vročino, da sploh ni bilo mogoče blizu. Zavarovan je bil nesrečni pogo-relec za vse skupaj komaj za 20.000 Din.
Z nožem v hrbet...
V Mostečnem pri Makolah se je mk nulo nedeljo radi zle šmarnice zopet pripetil žalosten dogodek. Fantje, razgreti radi prezavžite pijače, so se stepli in je med tepežem eden dobil smrtno nevarno rano z nožem v hrbet. Ker se slični dogodki dogajajo tudi drugod, bi bil res skrajni čas, da se ta strupena pijača za-brani prodajati zlasti v javnih lokalih.
Roko sl le zlomila.
Šestletna Anica Kobalej iz Hošnice, je padla v torek popoldne, ko se je igrala z otroci na škednju tako nesrečno z njega, da si je zlomila desno roko. Prvo pomoč ji je nudil poljčanski zdravnik dr. Hronovsky.—
Popravi.
V poročilu »Sokolski praznik v Zrečah« v 174 štev. se mora pravilno glasiti, da je na vse navzoče za domače društvo govoril br. Vidmar in ne br. 'Vmter, kot smo pomotoma poročali. —
Razne nezgode.
17-letnemu tkalcu Franju Ribiču je včeraj stroj odrezal sredinec leve roke. Moral je v bolnico. — V Zgornji Poljska-
vi	je prišel 96-letni Makso Velcer z levo roko v slamoreznico in utrpel težke poškodbe. — V Račjem je padel s kolesa 19-!etni trgovski pomočnik Joško Kapel. Pri padcu si je poškodoval obraz tako zelo, da so ga morali prepeljati v bolnico.
Maline s Klopnega vrha na Pohorju so danes prodajali na trgu P» 4 Din liter. Takoj je bilo na razpolago nrecej hvaležnih kupcev, ki niso nič — »glihali*.
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih,
živčnih bolečinah v kolkih usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdan'em izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« grenčica se dobiva pri vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Vino, ki ni vino.
Pišejo nam: Nedavno je roka pravice prijela mesarje, tačas pa bi bilo zelo u-rnestno, da bi pristojna oblast dala preizkušati vina po gostilnah v mestu in o-kolici. Smo takorekoč sredi vinogradov, in je pristnega, dobrega vina dandanes na ponudbo pri producentih od 2—5 Din; kljub temu pa imamo tako v mestu Mariboru kakor v bližnji okolici gostilne, kjer nam kvarijo zdravje s ciknjenkni in ponare;enimi vini po ceni od 10—14 Din. Marsikdo se bo čudil, da je to pri obilici vina, ki je še v kleteh pri vinogradnikih, sploh mogoče, pa je istina! Smatramo to enostavno za brezvestnost in kaznivo de;anje dotičnih, ki so krivi tega prestopka. Ni nobeno čudo, da zahajajo ljudje trumoma v vinotoče, kjer dobe naravna in dobra vina po razmeroma nizki ceni. Občinstvo se pritožuje tudi zaradii tega, da se ne znižajo cene mesnim jedilom sedaj, ko so mesarji že znatno popustili.
Na cesti sta obležala.
Včeraj sta bila okoli polnoči aretirana in prepeljana v zapore dva mladeniča, ki sta se ga tako nasrkala, da sta obležala na ulici. Prvi je bil 31 letni M. Franc, ki ga je pobral stražnik pred nekim lokalom v Stolni ulici, drugi po 201etni S. Franc, hla pec iz Sv. Florjana pri Šmartnem. Prišel je včeraj brez potnega lista preko meje in se iz veselja napil, da je zopet v domovini. —
Vlom v stanovanje.
Neznan zlikovec se je priplazil preko ograje hiše Št. 10 v Tomšičevi ulici na dvorišče, od kier je splezal skozi okno v pritlično stanovanje carinika Laziča Va-zilija. Odnesel je več parov čevljev in nekaj živil v skupni vrednosti okoli 500 dinarjev. —
Nehvaležnost Je plačilo sveta.
Sinoči okrog 21. ure se je pri veleposestniku in vinotržcu J. Rothu v Spod. Radvanju oglasil 281etni brezposelni ključavničar Jakob Purger, rodom iz Gradca, a pristojen v Lokarce, srez Maribor, levi breg. — Gospodarju je izročil svoje dokumente, nakar mu je ta nakazal prenočišče v seniku zraven domačega hlapca, 70-letnega Štefana Kaca, ki je Pa °il slučamo odsoten. Purger si je takoj o-gledal nakazano mu ležišče, zaprl vsa vrata in začel s — »preiskavo«. Pod blazino starega hlapca Štefana Kaca je bilo 4.600.— dinarjev — prihrankov. ^ Brez dolgega premišljevanja si je prilastil plen in pri prvem oknu izginil v — črno noč. Medtem se je pa vrnil Štefan Kac domov in na svoJe veliko začudenje opazil velik n'ved na svojem ležišču, kar je takoj prijavil svojemu gospodarju s pristavkom, da pogreša tudi svoje prihranke. Sum je takoj padel na Jakoba Purgerja, čegar dokumenti so ostali v rokah g. Rotha. Aviziranl studenški orožniki so vse storili, da izsledijo tatu. Iz Zoharieve gostilne na Tržaški cesti je zasledovani tat izginil trenutek pred prihodom orožnika. Vse orožniške stanice, kakor tudi mestna policija so obveščene o dogodku. —
Nezgoda kmetice pri — molžnji.
V	mariborsko splošno bolnico so pripeljali 54-letno posestnico Ivano Zupani-čevo iz Slovenje vasi pri Ptuju z zlomljeno desno ključnico. Med molžnjo jo je nepričakovano brcnila krava s tako silo, da je obležala nezavestna. Njeno stanje je zelo resno.
Nezgoda posestnika na Pobrežju.
Včeraj dopoldne je padel na Pobrežki cesti, hoteč se izogniti nekemu vozilu, 65-letni posestnik Ivan Silak, tako nesrečno, da si je zlomil desno roko in so ga morali takoj odpremiti v splošno bolnico. —
Prijave za enoletni trgovski tečaj Slov, trg. društva v Mariboru
se sprejemajo dnevno od 10.—11. ure Zrinjskega trg 1 (drž. trgovska akademija). Spre emaio se tudi pismene nriia-ve. Zahtevajte brezplačno prospekte od
i	ravnateljstva tečaja. — '
Vse igralce državne razredne loterije v upravi »Jutra« in »Večernika«, Maribor, Aleksandrova cesta 13, naprošamo, da zamenjajo srečke najkasne!e do 10 m., ker bo žrebanje že 11. avgusta.
Društveno potovanje na Jadran in Bosno.
O	priliki proslave »Sinjske Alke« priredi Jug. Turing-Klub gornje potovanje v času od 15. do 23. avgusta. L. 1715. so prebivalci Sinja (pri Spltiu) junaško premagali turško vojsko in v proslavo te zmage se vrše še sedaj vsako leto igre, ki jih izvajajo »Junaki Alkari« s streljanjem in metanjem kopja v diru skozi ta* kozvano »Alko«. Viteške igre »Alkarov* so deležne splošne priljubljenosti in zanimanja. — Društveno potovanje se ho vršilo pod strokovnim vodstvom po programu v sledeča mesta: Skupno odpoto-vanje iz Zagreba dne 15. tega meseca v Split, Šibenik (500 letnica katedrale), Dubrovnik, Sarajevo, in to deloma z železnico, deloma s parnikom. V posameznih mestih krajši izleti in ogled vseh znamenitosti. Podroben program se dobi v pisarni društva Putnik, Aleksandrova c. 35., istotam tudi vse potrebne informacije. Celokupni izdatki za vse potovanje (Maribor in nazaj) s prehrano in vožnjo po železnici in parniku, so prera-čunjeni na cca 1.550.— Din. —
Prastaro čloueško okostje
Angleški listi poročajo o nenavadni najdbi v Avstraliji, ki bi mogla izzvati velik prevrat v dosedanjem znanstvenem naziranju o početku človeka. Prof. Collifl Mackenzie, rektor avstralskega anatomskega zavoda, je preiskal lobanjo, najdeno v notranjosti Avstralije ter pri tem ugotovil, da gre za lobanjo ženske, kije živela približno pred milijon leti. P o mišljenju avstralskega medicinskega dru štva, ki se strinja s Collinovim, je to lobanja neke 30 let stare ženske. Čelne kosti na glavi so nenavadno potisnjene nazaj, tako da je ostalo le malo prostora za možgane. Lobanja je sploh nenavadno majhna. Prof. Collin je mnenja, da Izvira ta lobanja od človeškega plemena, ki še ni moglo hoditi pokonci.
Z motornim kolesom na lužni tečaj
Po nameri kapetana Wilkinsa, da pf°" dre na Severni tečaj s podmornico »Nautilus«, se je pojavil na Norveškem mož, ki ima še bolj fantastičen načrt za Pot na Južni tečaj. Ta junak je norveški tečajni raziskovalec Trrugve Gran, ki misli uporabiti za pot na zaledeneli Južni tečaj — motorno kolo. Gran je izboren planinec ter posebno spreten plezalec P° ledenikih. Izvršil je že celo vrsto P°' skusnih voženj z motornim kolesom v Grenlandiji ter trdno veruje, da se mfl bo načrt poseta Južnega tečaja z motornim kolesom posrečil.
Pola Negri se zopet ženi
Po triletni odsotnosti se je filmska zvezdnica Pola Negri sedaj zopet vrnil3 v filmsko mesto Hollywood ter najela v nekem hotelu 13 sob. Pola Negri se namerava v Hollywoodu zopet udejstvovati ter je izjavila, da se počuti, silno osamljeno, tako da včasih misli, da je naivečj3 samotarka na svetu. Nekemu, novinarja je izjavila tudi, da se namerava zopm poročiti. Zadnje razočaranje ji nikakor ni toliko zagrenilo življenja, da ne bi ve® mislila na ljubezen. Prišla je le do pr®' pričanja, da so Amerikanci najbolj M** alnl zakonski možje. Ime svojega bodočega Izvoljenca je seveda Pola Než*| zamolčala ter je samo pripomnila, da ‘ to neki gospod, ki Igra v ameriškem “ nančnem svetu zelo veliko vlogo.
Društuo dijaških ulomiIcel,
V	poljskem mestu Kielce je bilo izV* šenih nešteto večjih In manjših vlom® ' Vsi so bili Izvršeni zelo pretkano ter bila policija u ver jena, da ima PoS,a*e stvarnimi svedrovci, ki so dovršili * vse univerze po znanih poljskih kazn
nicah. Zato ni bila malo presenečena.
Ko dijašk«
so odkrila šolska oblastva tajno m,a društvo gimnazijskih dijakov, ki so se ^ ganizirati za skupno Izvajanje tatv« vlomov. Duša organizacije pa sta dva visokošolca in neki toženi©*
V M ari'o or jr, one o. VITI. 1931.
marlborss> V E C P R N I K Jutra
Stran 3.
Neobjavljeni članek nemškega
novinarja
zanimiva prorokovanja o svetovni vojni in njenih dogodkih.
Dr. Artur Bernstein, politični sotrudnik berlinskega dnevnika »Morgenpost« je ■objavil 30. julija 1914 članek, v katerem je na prav fantastičen način prorokoval dogodke svetovne vo:ne in njegove posledice. Ker je letos preteklo že 17 let, odkar je bil ta članek napisan, čeprav ni bii objavljen, gotovo ne bo odveč, ako si malo ogledamo to prorokovanje. Po kratkem psihološkem uvodu o Nemčiji ugotavlja dr. Bernstein sledeče:
Trozveza ne obstoji več. Italija v vojni nikakor ne bo na naši strani, ako pa se je bo udeležila, potem bo gotovo na strani Velike Britanije. Anglija ne bo dovolim, da bi nemške čete prodirale skozi Belgijo, kakor določa to že od 1. 1907 splošno znani strategični načrt. Tudi Anglija ne bo ostala nevtralna, temveč bo stopila takoj na stran Francije ali pa vsaj v trenutku, ako bi bila Francija v nevar-flosti. Ako pa stopi Anglija v vojno proti Uaim, potem bomo imeli proti sebi sploh ves anglosaški svet, v prvi vrsti Zedinjene države, morda pa tudi ves svet.
Japonska ne bo napadla Rusije, temveč Prej nas. Skandinavske države (naši nemški bratje) nam bodo prodale vse, kar ne bomo potrebovali, sicer pa nam ne bodo sovražne. Avstro-Ogrska bo v vojnem pogledu komaj zadostovala za boj s Srbijo in Rumunijo. V gospodarskem pogledu pa jo lahko sovražniki sestradajo že v 3—5 letih. Nam ne more dati prav nič. Revolucija v Rusiji bo izbruhnila le tedaj, ako Ruska podleže v vojni. Vse dotlej, dokler se bo z uspehom borila proti Nemčiji, na kako revolucijo ni niti misliti. Naši veleposlaniki so prav dobro poučeni, kakšen je položaj v Rusiji. To mora vedeti tudi državni kance-
lar Bethmann-Holhveg. Niti misliti se ne sme, da bi mogel dovoliti, da se Nemčija zaplete v tri- do petletno vojno in vrh tega reši vsake odgovornosti in krivde za izbruh svetovne vojne. Ali bomo v tej najstrašnejši voini, kar jih pomni človeštvo in kar jih je kdaj videl svet, zmagali — to pa*je veliko vprašanje. Toda, tudi če zmagamo, ne bomo nič dobili, ker bo Avstro-Ogrska proti temu, da bi se Nemčija povečala. Edini zmagovalec v tej vojni more biti Anglija. Nemčija se bo borila za nekaj, kar ne bo dosegla. Milijon mrtvih, dva milijona invalidov in 50 milijard dolga — le to bo bilanca Nemčije iz te »vesele« vojne. In prav nič več.
Naravnost čudno je, da se je vse, kar :'c bilo v tem članku napisano tik pred izbruhom svetovne vojne, tudi dejanski uresničilo. Ves svet je bil proti Nemčiji; Italija in Amerika na strani antante in vojna je trajala »tri do pet let«. Le v eni stvari se je pomoti! dr. Bernstein, a tu je ravno tragično. Mislil je, da bo imela Nemčija samo milijon mrtvih, v resnici pa jih je izgubila najmanj dvakrat toliko.
Ako bi bil ta senzacijonalni članek objavljen že tedaj (izšel je šele sedaj v listu »Weltbiihne«) in ako bi ga dali teden dni pred pričetkom svetovne vojne pre-čitati slehernemu prebivalcu Nemčije in njenih zaveznic — bogve kakšen uspeh bi imel? Zanimivo je, da je nemški novinar govoril že tedaj o mogočnosti ruske revolucije, kakor da je Nemčija že računala ž njo. Zanimivo je dalje, kako malo je cenil vojaško moč Avstro-Ogrske in da je omenjal tudi že reparacije, ki so prav sedaj tako aktualne in bi se jih Nemčija tako rada otresla.
(Tlec) Eskimi
Danski znanstvenik Peter Freuchen.ki je živel nad 20 let med Eskimi, je nedavno napisal zanimivo knjigo o življenju teh sinov leda in snega. V eskimovske razmere se je tako uživel, da je celo poročil neko Eskimko in imel z njo deco.
Po mnenju Freuchena so zelo omejeni po mi onih ljudi, ki menijo, da so Eskimi ■nemirnejši in zaostalejši po razumu, kakor so drugi ljudje. V mnogem celo prekašajo povprečne Evropejce, posebno v Pogledu fizičnih sposobnosti, saj morajo Često mesece dolgo živeti v mrazu 40 do SO stopinj pod ničlo. Resnica je, da se ne kopljejo in umivajo, pri tem pa so v bistvu snažnejši, kakor marsikateri Evropejec, ki se sleherni dan koplje. Raz-bojništva in tatvine so med Eskimi le redki slučaji. V nasprotju pa je nenavadno razvit čut gostoljubnosti in usmiljenja v slučaju potrebe. Žene naravno niso enakopravne z možmi, vendar pa je njihovo življenje daleko boljše, kakor pri marsikaterem evropskem narodu. Žene morajo skrbeti za otroke in kuhinjo ter Suvati plamen na ognjišču, kar je često zelo težka naloga. Drv ni in mnogokrat mora'o žene kopati globoko v sneg in led, da nabero nekaj korenin, s katerimi zalagajo ognjišče, da ne ugasne.
Ljubosumnosti Eskimi ne poznajo. Na obalah polarnih krajev je daleko več žena kc/t hvož. Spričo tega ni čudno, če ima skoro rieherni Eskimo po dve ali še več Seng, zaradi česar imasta tam po dva moža eno ženo, za katero skupino skrbita.
Največji sovražnik Eskima ni mraz, “ego glad, predvsem pomanjkanja tolste “msne hrane. Cesto se zgodi, da umro “d, lakote celi rodovi do poslednjega mo-|a- Pri tem pa še ni padlo nobenemu Eskimu v glavo, da bi izvršil samomor.
Osel.
»Ako bi imel tu posodo z vodo In dru-s pivom,« je predaval nasprotnik al-r)hola, »ter bi postavi! potem obe poso-J nred osla, za katero pijačo bi se odlo-Cl1 osel?«
*p°tovo za vodo!« je nekdo vzkliknil. alk^vTaiV imate*« ie odgovoril nasprotnik 2akv j vidite pravi nagon živali.
»KerSei(.ne xotakne fnje piva?« ki ie itam, . 0Se!-* »a je poučil nekdo, ie vellk nrhatelj žlahtne kapljice,
Nesrečni Rmanulahov avtomobil
Nedavno je bil objavljen stečaj nem škega evangelijskega društva zaradi poneverb in malverzacij ljudi, ki so vodili ta zavod. Med aretiranimi voditelji zavoda se nahaja tudi generalni ravnatelj Jeppel. Obtožnica mu očita, da je kupil s kreditom, ki si ga je sam dovolil na račun družbe ne samo vilo, temveč tudi avtomobil, s katerim se je vozil Amanu-lah za časa svojega obiska v Nemčiji. Avtomobil je bil izdelan nalašč zanj ter ga je mislil odpeljati s seboj v Afganistan. Ker pa ni imel dovolj denarnih sredstev je vozilo tovarna zadržala in dočakala revolucije v Afganistanu, pri kateri je Amanulah izgubil prestol. Ostal ji je v skladišču dragoceni avtomobil, katerega je prodala za veliko vsoto nesrečnemu Jeppelu, ki bo sedaj sede! namesto v avtomobilu za švedskimi zavesami. Zanimivo je, da sedi v isti jetniš-nici tudi neki Barella, ki je bil upravnik tovarne, katera je zdelala po naročilu Amanulaha večje množine orožja. Po revoluciji je Barella orožje prodal in de nar poneveril. Velike neprilike je imela tudi Junkersova tovarna letal, ki je naivečjimi težavami prodala prometna in vojaška letala, ki jih je naročil pri njej ubežni kralj Amanulah.
Patentno zaščitena ci/etlica
V	patentnem uradu Zedinjenih držav so pravkar izdelali prvi patent, ki dovoljuje neki rastlini zaščitno pravico. Patent je bil podeljen Henriku Rosenbergu iz New Brunswicka v državi New Jersey za neko od njega vzgojeno vedno cvetočo rožo. V patentnem pismu je prišteta k vrsti plezalk, zahteva po patentu pa se ozira na novost in svoievrstnost rastline, ki obstoja v tem, da je bilo že ponovno dokazano, da ta cvetlica cveti celo leto.
Naitnla]ša pisateljica.
Založnik Gyldendasch je izdal pred kratkim knjigo dvanajstletne deklice, ki ■e nedvomno najmlajša pisateljica na svetu Deklica se piše Lis Andersen, njeno delo pa ima naslov »Moji potni doživljaji«. Seveda gre za mlado Američanko danskega pokolenia. Tprej zopet pov amc riški rekord, kajti Amerika sploh ne mo re živeti brez rekordov.
Skrivnosti človeka z magično palico
Abbč Bouly je znan kot eden najbolj slovitih ljudi z magično palico, ki dela naravnost čudežna odkritja. Našel je s svojo magično palico ne samo nahajališča raznih rud temveč se je uveljavi! ž njo tudi v bakteriologiji. S svojimi nadravni-mi sposobnostmi je mogel medsebojno razlikovati tudi posamezne bakterije. Abbč Bouly poizkuša tudi, da pojasni svoje magične sposobnosti. Po njegovem naziranju povzroča solnčna svetloba v vsaki materiji, posebno v. kovinah, posebne žarke, ki jih poten, čuti človek z magično palico. Zato svetuje svojim tovarišem, da se obrnejo vedno s hrbtom proti solncu, kadar iščejo kovine in rude. Abbč je prepričan, da obstoje med dvema enakovrstnima materijama gotova rezonanca. Kadar n. pr. išče on s svojo palico v zemlji baker, potem si vedno natakne na prst bakren prstan. Od vlage bakra v zemlji prihajajo potem gotovi va lovi, ki jih potem prstan čuti radi svoje enakovrstnosti. Med prstanom in bakrom nastane tako zveza, ki znatno olajšava najdbo te kovine. Pri vsaki kovini obstoji gotovo število žarkov. Baker n. pr. ima dva, aluminij samo enega, radij pa šest.
Abbč Bouly zatrjiuje, da more podzemske izvirke in razne mineralije počutiti že iz daljave več sto metrov in mu palica služi samo še za to, da natančno označi kraj, kje je dotični izvirek. Eden najbolj zanimivih poizkusov z magično palico je poizkus z grobovi. Abbč je namreč mnenja, da prihajajo iz grobov gotovi žarki, po katerih more spoznati, ali leži v grobu moški ali ženska. Njegovo naziranje so si osvojili tudi že znanstveni krogi in je bil Abbč zato že ponovno odlikovan z visokimi odlikovanji.
Stavka pri svatbeni pojedini
Omizje svatbenih gostov, ki se je odločilo, da se ne bo niti dotaknilo prineše-nih številnih jedil in preživelo dan in noč v molku, ne meneč se za slavnostno razpoloženje ostalih, to je bila nenavadna slika, ki se je nudila nedavno na neki svatbeni slavnosti v indijski vasi Erna-kulam pri Kalkuti. In pri tej priliki se je pokazalo, kako močen je in kako daleč že sega pasivni odpor Gandijevih pristašev. Gostje so bili odločni nasprotniki poroke, ker so bili mnenja, da bi se ženin, ki je imel že dve ženi, čisto lahko odpovedal tretji. Toda mladi ženin se ni niti zmenil za številne opomine in prigovarjanje, da naj se nikar v tretjič ne oženi. Kljub zgražanju javnosti je vzel tretjo ženo in je priredil nato veliko svatbeno pojedino. Na njegovo silno začudenje pa povabljeni svati niso hoteli ves dan ničesar zavžiti in tudi izpregovoriti nobene besede. Ko se je stemnilo, so zapustili brez slovesa gostoljubno hišo, kar pa odločnega mladega ženina ni prav nič motilo, da ne bi potem sam naprej proslavljal veselega dogodka v družbi vseh treh svojih žen.
Spalni In jedilni vozovi
Kdo ne pozna bleščečih se napisov na spalnih in jedilnih vozovih, iz katerih gle dajo često potniki, katere zavidajo ostali zemljani, ki se vozijo v vročini ali mrazu v tretjem razredu osebnih, ali mešanih vlakov. Večina teh voz je last Francoske družbe spalnih in jedilnih vozov, ki krožijo po vseh važnejših progah Evrope. Družba je finančno zelo močna ter ima nad 600 potovalnih plsaren, 12.000 na stavljencev vseh vrst od direktorjev pa do ženic, ki pometajo spalne in jedilne vozove. Nameščeni se rekrutirajo lz vseh narodov, po katerih progah vozijo družbinl vozovi. Kolik je promet v teh vozeh, se vidi Iz letne bilance, ki pravi, da mora družba Izločiti Iz prometa vsa ko leto 200.000 kosov kozarcev, steklenic ln porcelanastega orodja, ki jc tako okrušeno, da ne more služiti več svojemu namenu. Večino tega posodja podari družba vsako leto raznim dobrodelnim korporacijam, ki so ga zelo vesele. Poleg tega je treba sleherno leto nabaviti kakih 13.000 kosov raznega perila, od največjih rjuh pa do najmanjših brisač. Družba ie namreč na stališču, da mora biti vse perilo brezhibno in niti najmanj zašito in zakrpano.
Šport
Male športne vesti.
Španski nogometaši bodo gostovali v srednji Evropi in sicer nastopijo 23. avgusta v Budimpešti, 26. v Pragi, dve tekmi odigrajo v Italiji, štiri v Nemčiji in eventuelno tudi v Beogradu ali Zagrebu. Španci zahtevajo za vsako tekmo 100.000 Din!
Leo Sexton, član New York A. C. je postavil v metanju kroglje s 16.51 m nov svetovni rekord. Stari rekord, ki ga je držal Nemec Hirschfeld, je znašal 16.04 m.
lSIetni prvak Norveške v desetoboju Strand je s 7209 točkami postavil nov svetovni rekord.
Plavalno prvenstvo Avstrije, ki se je vršilo v Linzu je končalo s sledečimi rezultati: 200 m prosto Keltscher v času 2:30.6 (pri nas je plaval junior Wilfan 2:18.51); 100 m hrbtno: Koller 1:16.4 (Wilfan pa 1:14.8); 100 m prosto: Keltscher 1:04.4; 200 m prsno: Stein 2:58.8; 100 m hrbtno dame: Bratman 1:37 (naša juniorska Wimmer 1:29.2); 100 m prosto: L8wy 1:16 to je nov avstrijski rekord (pri nas .ie plavala Lampretova 1:15); štafeta 3X100 m mešano: Hakoah 4:26.7 (juniori Viktorije 4:29.8).
Danes je jugoslovenska lahkoatletska reprezentanca odpotovala v Pordubice na Masarykove igre. Naša reprezentanca je sestavljena iz gg. dr. Narančiča, Kollarja, Tučana, Buratoviča in Korčeta.
Prvi nemški venec na grobu Neznanega junaka v Parizu
Po odhodu državnega kancelarja dr. Briininga in zunanjega ministra dr. Cur-tissa, ki pomenja velik korak k zbližanjo med Francijo in Nemčijo, je dospela v francosko prestolioo močna delegacija nemškega pacifističnega društva. Vodil jo je eden izmed berlinskih županov, dr. Ostrovski, ki se je podal s tovariši na grob Neznanega junaka pod »Slavolokom zmage«, kjer so položili kot prvi Nemci krasen venec. Na vencu je bil trak v nemških državnih barvah z napisom: »Neznanemu junaku svetovne vojne! Živela Franclja! Živela Nemčija! Za večni mir!«
60 milijonov dinarjev za popravilo zob
Znani nemško-ameriški dolarski milijo>-nar Julij Rosenfeld je obvestil berlinsko občino, da poklanja milijon dolarjev za zgraditev velike, moderne klinike za zdravljenje zob. V tej kliniki, ki bo najmodernejše opremljena, bodo zdravili zobe samo otrokom od tretjega do 16. leta.
V	pismu, ki ga je poslal Rosenfeld berlinski občini, utemeljuje ta svoj korak s tem, da vidi v zdravih zobeh prvi pogoj za zdravo telo nemške mladine. Rosenfeld je poznan kot velik dobrotnik ter je odlikovan s celo vrsto redov za svoje človekoljubno delo.
Največji pomol na svetu
V	Bremenu so zelo slovesno otvorffl nedavno zgrajeni novi veliki pomol, k! je pravo gigantsko delo nemške tehnike. Pomol je 372 metrov dolg in 60 metrov širok ter 14 metrov globoko postavljen v morje. Za graditev so potrebovali 325.000 kubičnih metrov kamna in žele-zobetona. Ob tem pomolu bodo lahko pristajali največji parniki sveta s tonažo do 70.000 ton.
Pred kosilom.
»Možek, bodi tako dober in pridi že' kosilu!« -
»Ali je že gotovo?« — »Seveda, čem še vprašuješ, sicer te ne bi ldicala.« -»To je vendar škoro nemogoče, saj š nisem zaduhal, da se je kaj prismodilo.«
PUetela.
»Pomisli samo. Mirin mož Je umrl pre 14 dnevi in vendar obiskuje Mira ž koncerte in gledališče. Ali bi ti dragic tudi kaj takega storila, če bi jaz umrl'
—	»Jaz? Izključeno!. Kvečjemu, če bi do bila od koga kako prosto vstopnioo.«
Vrsta 4232—37.
Otrokom za igranje, skakanje in tekanje so ti čevlji neobhodno potrebni. Izdelani $o iz čvrstega sivega platna, se priležejo po nosi, lahki za nositi in čistiti, a vzdržljivi.
Nosite praktično obutev.
V	TOPLIH DNEH OBUJTE LAHKO, UDOBNO IN ZRAČNO OBUTEV.
DA VAM NOGE NE OTEKAJO IN DA SE VAM NE POTIJO, VAM BO NAJBOLJE SLUŽILA PLATNENA OBUTEV IN LAHKE, ZRAČNE SANDALE. IMAMO BOGATO IZBIRO RAZNIH VZORCEV IN KOM-B1NACIJ. _ ODPOČIJTE VAŠE NOGE V NAŠI UDOBNI POLETNI
OBUTVI!
Vrsta 4542 -0*.
Te smo pripravili za Vaše otroke z gumijastim podplatom in podi petnikom. Dovršeni so in lahki. Posebno lepo pristojajo beli in lahki letni obleki.
Vrsta 2941—00.
Otročke sandale iz mehke kože x gumijastim vzdržljivim pody1a-tom in podpetnikoni. Vašim ljubljenčkom neobhodno potrebni, 'Otroški 39.—, genski 49.—, mošk: 39,- Din,
Vrsta 1145—06.
Lahki, zelo udobni čevlji iz platana v sivi barvi z močnim gumijastim podplatom. So zelo praktični za nošnjo celega dne.
Vrsta 2195 -57. Platneni čeveljčki na zadrgo z nizkim podpetnikom. So iz belega ali rjavega ripsa. So lepi in udobni ter Vas bodo popolnoma zadovoljili.
Vrsta 3335-24.
Udoben, ženski platneni polčevelj z gumijastim podplatom in nizkim podpetnikom. Nosijo se ceii dan za izprehod in za delo.
Vrsta 2947-00.
Udobna in zračna obutev za vro če dneve. Z nizkim podpetnikom in z gumijastim podplatom. So zelo praktični.
M, Zevse«*!
V senci jezuita
tgaOtnmski tarna*.
I7£
»V kleteh. Včeraj ste zarnan poskušali odpreti kletni vrata, zaprla sem jih v trenutku, ko je. gospodična Žileta uganila, da.se nahajam v.., bližini. Že včeraj sem hotela govoriti'z vami, pa si'nisem upala. No, danes ni šlo drugače veS, prvi izined mojih vzrokov pa je ta, da bi bila zaradi vas sicer primprana umreti gladu „..« Te besede ie izrekla z neko mrzlično veselostjo.
' Na{p se je obrnila k Zileti.
»No, gospodična. Kaj me res ne poznate več? Spomnite se hiše v Toulerijah,Ali se spominjate večera, ko so navalili na hišo kraljevi ljudje?... Jaz sem vas skrila iri vas odvedla v uli^o Sen-Deni, vas, viteza De Rag^stana in kneginjo Baatrice.
»Oh, zdaj vas sp.oznam!« je vzkliknila Žileta. »..... Mati... res je! Gospa ni najina sovražnica.. Ona me je r.ešii.a.«
Margentina je stopila k Magdaleni Feronovi, ki so jo naši čitatelji gotovo spoznali. Prijela jo je za roko.
»Bodite blagoslovljeni gospa,« je dejala z ganjenim glasom. »Ne samo, da mi niste sovražnica, marveč draga prijateljica ste mi, ker ste oteli mojega otroka... Oprostite mi, da sem vam pretila pravkar... Bodite dobrodo§i; k>; sedite k »ajinr mizi.«
‘Že je bila .Žileta pripravila stol za damo v črni obleki, ki je sedla tfi vzkliknila veselo:
»Tako! Najtežje je storjeno. Zelo sem se bala, predstaviti ge vam; sama nisem vedela', kako naj sto-EV'i' te, ker sem vas le Berada prestrašila ... Toda treba ie bilo,.. Zmanjkalo mi je bilo živeža, prinesti pa mi ga ni bilo mogoče. To, da ste se nastanili tu, je prekrižalo mftje račune!, .v«
Kakor smo rekli, Magdalena Feronova je govorila veselp, .. toda cela ta veselost je bridko dirnila Žileto, ki se je spominjala, da, je imela ta občutek že v hiši pri Tui:e,rijab.	>	'	'
Toda z rahločutnostjo, ki je globoko genila Magdaleno, sta se takp Margentina kakor Žileta ves čas med večerjo ogibali vsakega vprašanja.
Po večerji je Magdalena, vstala in rekla:
»Pokazati vam hočem najprej svoje stanovanje. Nato jiočem odgovoriti na vprašanja, ki mi jih ne stavite v svoji preveliki vljudnosti, ki pa jih čitam v vajinih pceh...« !V ^	.. 0>
Margentina in Žileta sta sledili dami v črni obleki brez straha.
.Šli sta za njo v klet in ona .jima je pokazala, kje prtbiva.
»Toda, tu je strašno vlažno« je vzkliknila Žileta.
»Precej,« je dejala Magdalena enostavno.
Margentina se je spomnila zdajci, da pokašljuje čudna ženska tu in tam s suhim kašljem in da je njeno lice sumljivo rdeče. \
»Tu ne smete ostati,« je dejala v svoji globoki, sočutni ganjenosti. »Preselite se gor k nama... Stregla vam bom jaz — saj ste tudi vi oteli mojo hčer.«
Magdalenine oči so se zameglile.
Za hip se je zazdelo, kakor da se hoče vdati dobrodejnemu genotju.
Ona, ki je kuhala v svojih mislih že cele mesece samo čustva, polna brezupne trpkosti, je čutila, kako se ji ogreva srce ob dotiku simpatije, ki ji jo izkazujeta ti dve topli ženski duši.
Toda premagala je to genotje.
Njeno lice,, prepadeno v prvem trenutku, je postalo zopet trdno kakor okamenelo.
Položila je svojo roko na Margentinino:
»Ali misiite res, da mi je kaj’do življenja?«
To vprašanje in ton, v katerem je bilo zastavljeno, sta presenetila Margentino in Žileto.
»Ako vam je ostati v tem paviljonu« je vzkliknila dck-r~. »potem 'ne dovolim, da prebivate v tej kleti. Uboga žena! Če bi le vedeli, kako vas pomilujem... ir. vendar so mi neznane vaše muke... Samo takrat... tam pri Toulerijah, sem čutila, da ste vredni vsega pomilovanja ,..«
»A jaz,« je dejala Margentina zamolklo, »sem čutila takoj takrat, da ste angelj...«
Nato je rekla naglo, kakor bi se bala, da je ne premaga ganjenost:
»Vrnimo se gor!«
»Ne prej, preden mi ne obljubite, da pridete stanovat gor, k nama dvema,« je dejala Žileta odločno.
»Ali hočete, pa nai bo,« je dejala Magdalena.
»Morebiti je res boljše takol«
Ko so se vrnile, je nadaljevala Magdalena.
»Tr; dni že prebivam v: tej kleti. Z velikim trudom se rni je posrečilo, da sem prišla v park in dospela v ta paviljon, za kar se imam zahvaliti predvsem podkupljivosti nekega služabnika, kt sem ga pridobila za drag denar, Vse na svetu je treba plačati — najbolj pa še zvestobo!«
Žileta je poslušala z začudenjem in s tajno grozo to žensko, ki je govorila tako preprosto o smelih rečeh, ki jih je bila dovršila.
»Ta čiovek,« je nadaljevala Magdalena Feronova, »bi mi moral prinesti vsak večer živila za naslednji dan. Včeraj se je moral zelo zakasniti, ker ni mogel notri, ker ste bili zaklenili vrata. Mojo skrb si pa tudi lahko predstavljate, ko sem poslušala cele ure, kako hodite vidve sem ter tja, ne da bi vedela, s kom Imam opraviti ... Nazadnje sem prišla na vrh stopnjic, in ko sem
slišala vajin pogovor, sem bila pomirjena... Takšna je moja istorija ...«
Nekaj minut je trajalo mučno molčanje.
»Zdaj se vprašujeta gotovo, zakaj sem se splazila skrivaj v park, zakaj se skrivam in kaj je moj namen, ki ga hočem doseči v Fontenbloškem gradu? Kaj ne da?- . Vedeti hočete odgovor na strašna vprašanja, ki si jih jedva upam zastaviti sama sebi?«
Naslonjena na svojo mater, jo je poslušala Žileta z gro2.o in sočutjem. Margentina pa se je samo čudila.
»Poslušajta,« je nadaljevala Magdalena Feronova,« moje srce je tako polno bridkosti, da mi poka. Toliko časa sem trpela molče, da sem se naveličala molčanja in ga ne morem več prenašati...«
»Tolažili vas bova,« je rekla Žileta krotko in jo prijela za roko.
»•Zame ni tolažbe,« je dejala Magdalena, majaje z g’avo. »Izgubljena sem in obsojena... Duša in telo, vse, kar imam, se zvija v meni v poslednjih krčih strašnega smrtnega boja ...«
»Upajte, upajte,« je rekla Žileta, ki ni mogla zadrževati sočutne solze.
Ovila je Magdaleni roke okrog vratu in jo hotela poljubiti.
Toda Magdalena je vstala, sunila jo od sebe skoraj surovo, in prebledela kakor zid...
-	^Nesrečm otrok,« je dejala s temnim glasom tre-peceči Zileti, »kaj ste hoteli storiti! Ali ne veste, da si lahko nakopljete smrt, ako se me dotaknete!«
Margentina je viknila, prijela hčer in jo stisnila k
sebi.
»Ne bojte se ničesar,« je povzela Magdalena in si potegnila z roko po čelu, ki je bilo mokro od znojnih srag »Zadošča vama... da se me dotikata čim najmanj n rgoee... Kje sem se že prekinila? Ah, da, hotela sem vama povedati, po kaj sem prišla v fontenbloški grad...«
»Ct ui bi se mučili tako,« je dejala Žileta. »Zame ta za mojo mater ste ubogo in trpeče bitje — mučenica,
•	rp; zadostno usodo. To vam zagotavlja najino simpatijo m moie resnično prijateljstvo.«
»Kljub temu morate vedeti kako in kaj,« je odgovori a Magdalena s trdim glasom, »zakaj najini usodi a spojeni za nekaj časa. In potrebno je, da vam to,
MZratrieravam’ ne 130 škodiI°-« voritj ;e ^olgo, kakor da se zdaj obotavlja go-
i	•‘■Poslušajte,« je povzela zdajci, »kajne, da sovražite kr«lja Franca?«
»Bojim se ga, to je vse, kar čutim do njega,« je od govorila Žileta trepetaje.
»A az ga sovražim,« je dejala Margentina.
(Dalje prih.)
Iščem prostorno sobo s štedilnikom z navedbo cene do 15. avgusta na ime: Ivan Volarič, Stros&maierjeva 11, Maribor. ..... ( 2269	Učenca ali učenko s primerno šolsko izobrazbo, sprejme modna trgovina M. Šerec, Maribor, Aleksandrova cesta št. 23. t 2270	■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Spomnite se CMD!	
			Kdor še ni čital knjige: MASELJ-PODLlMBARSKi: GOSPODIN FRANJO naj si jo takoj kupi pri TISKOVNI ZADRUGI, MARIBOR ALEKSANDROVA C. 13
Redka prilika! Auto »Minerva« kupe 4 cilindri regi-strovan, poraba 1.6 i bencina, popolnoma brezhiben, radi odpotovanja poceni na prodaj. Vprašati pri sobarici hotela »Zamorc«, Maribor. 2254	Kuharica, snažna in poštena, ki samostojno kulia in opravlja tudi druga hišna dela se išče za 15. avg. Naslov v upravi lista. 2268	.liililllllllliiiiiillliiiliillllllllllliliitliitiiiit,. 1 fr. SOKLIČI Maribor gjj »astopniki te *pn^m«j0 •''llllllllllllllilll!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!"'	
Šoferji 1 Kdo mi najde kupca za avtomobil, da ga prodam, dobi lepo nagrado! Natančnejše informacije pri sobarici hotela, »Zamorc«, Maribor. Auto je v odličnem stanju. 2255	Sobo opremljeno z dvema posteljama oddam. Vicel, Gosposka ul. 5. 2257		
	Sobo z dvema posteljama iščeta dve gospodični. Ponudbe pod »Gospodični« na upravo. 2212		
			
x Maribora.