Stev.35*, Leto II. SPITAL NA DRAVI Torek 4,februarja 194?o ....................................................... ir.....*............. 4 "« lliL IMU \ :* j Mednarodna komisija Združenih na -„vo c grški pritožbi proti so ,ye vmešavale v grško državljansko so pomagale grškim gverilcem* Grški delegat je na včerajšnji seji iz.javil, da su bili radi zakasnitve komisije zabrisani nekateri dokazi e krivdi Jugoslavije, Albanije in Bolgarije »"Obtožil je Jugoslavijo, na njenem teritorije'In sicer s sedežem, v _ Skopiju deluje organizacija M«O.S*? katere cilj je ustanovitev samostojne republike na solunskem področju, odcepitev tega teritorija od Grčije in priključitev k federativni Jugoslaviji,, Nad?? 1 j.na grška obtožba je, da so jugoslovanske oblasti v bližini Belgrada ustanovile posebno vojaško taborišče. kjer se vežba 8000 grških, gveril cev in da je v Jugoslaviji interniranih 2000 grških državljanov*•ki so jih komunistični gverilci odvedli kot talce,. Jugoslovanska in bolgarska delegacija sta se postavili na stališče, da je treb* iskati vzrokov za državljansko vojno edinole v nezdravih notranjih grških političnih prilikah in da je treba zato preiskavo izvesti izključno samo na grškem teritoriju« K temu sta izjavila britanski in francoski delegat, da si komisija sama prilašča pravico* kje in kdaj bo preiskovala« vV AS H TNG TON o Bivši predsednik odbora za nadzor nad. acomsko e- nergijo Baruch je objavil, da obstoje dokazi, do. se je Sovjetski zvezi posrečilo priti do nekaterih v strogi tajnosti čuvanih podatkov o atomski bombic Neki ameriški senator je potrdil resničnost Baruchovega razkrieja0 ■ 0TTAWA. Kanadski ministrski predsednik Makenzie King se je včeraj pritožil proti zapostavljanju Kanade na londonski konferenci. Dejal jex ”V zadnji vojni smo se borili proti temu, cin bi ena ali dve državi zavladali nad svetom o Sedaj vjoairu pa moramo gledati, kako hočejo gospodovati nad svetom samo 2?*3 ali 4-države.” VARŠAVA c Izvršnivodbor poljske kmečke stranke je včeraj sklenil,, da vsi trije ministri,člani stranke, danes izstopijo iz v J. :v~ de, Mikolajezik je bil ponovno izbran za predsednika stranke, ATENE= Včeraj so objavili,da se je grška princesa Katarina zaročila z britanskim le b--'i ?> ' '* .majorjem Brandmanon«. Z ATENE, verjena naloga, da izvrši preisk; viji, Albaniji in Bolgariji, ca vojno, s o do v ki ji Jug je po-osla- tem da » ZAGREB«Včeraj je pr.;d posebnim sodiščem začel proces proti 18 članom neke anglikanske verske organizacije,ki so na področju Jugoslavije ,skriti za verskim plaščem vršili špionažno služboc Poročila so pošiljali preko Berna v Bro-oj.clin« LONDONo Načelnik imperijalnoga generalnega štaba fealdmaršal Mont-gomery- je danes odpotoval na eno* mesečni oddih v Švico., VATIKAN« Včeraj je umrl pivški nuncij, v Nemčiji Carlo Golli» LONDONe Britanski vladni pooblaščenec je včeraj izjavil,da bri-1;anska vlada na podlagi zbranih podatkov ne more priznati volitev na Poljskem za svobodne in neovirane PFriznanje nove poljske vlade bo odvisno od njenega zadržanjan LONDON«Avstrijski ur Savni kancler ingo51 gl jo včeraj izrazil novinarjem svoje prepričanje, da bo londonska konferenca v pogledu jugo slovanski h to ti bori j •> In ih za*-v po IZorošli in delih Štajersko ke rieu Avstrije0 L in i) / Božja dekla Smrt jo s noči’ spet posegla v ny.se vrste xn vze~ s seboj enega izmed na js Nrejših, pa gotovo enega izmed najboljših izmed nas s ljubi Bog je dal poklicati k Sebi našega ALOJZIJA KOCMURJA; ki mu je vse življenje tako zvesto služil in ki je tako vneto delal za razširjenj6 božjega Kraljestva na zemlji«, Vkljub svojemu šibkemu zdravju je vse življenje bil neugnano delaven in - goreč, prav tako v . izvrševanju svojih poklicnih dolžnosti kakor v skrbi za-duhovne dobrine svoje družine s svoje okolice in svojega naroda« Huda naduho, la ki ga je napadla, ga KOCMUR v svoji trdoživosti kljuboval, odnehalo srce»Vkljub svoji bolezni je je mučila zdaj nekaj dni, vendar dokler mu s svojimi JI 5 e rasno ci po 3/4 1. šibkimi silami »n« svojo močno voljo hotel premagati slabosti svojega telesa. Sedel se eno uro pred je bilo njegovo ljubo svojo smrtjo čtivo o za mizo in bral Kadar pa;:ni bral, evang- elij J j kar je molil rožni "venec Ko pa je snooi odšel počivat, jo v postelji mu ni zastalo srce. Umil je brez smrtnega kakor umirajo nedolžni otroci, v Ljubljen."', je' postal odvetniški uradnik svojo najljubšo molitevn molil rožni venec, dekle boja tako mirno in lepo, Rojen leta 187 ter se kot tak v času slovenskega katoliškega preporoda z vso moono voljo svojega ižanskega pokoljnnjo oklenil mladega gibanja, ki ga je na Slovenskem začel rajni dr«Janez Ev»Kreke Zlasti se,je oklenil delavskega zadružništva o Ko je vstopil v odbor Iv delavskega konsumnega društva, je v njem deloval, dokler ni moral oditi« Ves čas je Ml predsednik Vincencijeve konference za podpiranje revežev v Mostah« Kot tak je storil premnogo duhovnih in telesnih dobrih del„ Zdaj seja po božjem sklepu vrnil k Bogu po plačilo za svoja dobra delat, Odšel ge za svojim najljubšim mu sinom Lojzetom, ki je leta 1945 dal svoje življenje za ideale, k; ter e je podedoval po svojem očetu«Odšel leta za svojim župnikom Mihom Jenkom, ki je lanskega letos tem, ki jo je se ne ta odšel umrl v pol v večnost v Italiji, i»n dva meseca za svojim domovinio Njegovim sinovom globoko sožalje, Hudo re v domovini. Tolažila pa jih bojeval dober boj in da niti v domovini nikdar ni bil nezvest,; 11 zetu ter vsem svojcem izrekamo svoje bo ta smrt sicer prizadela njegovo ženo in hči bo zavests malem niti Počivaj v da je njihov dobri očka v velikem niti Begu niti miru krščanska duša! J POJ j United' Press 1 AX poro ča, da bo zahtevala da r Agencija se mora vsaj 90% beguncev 'iz Avstrijo preseliti kam drugam in da hoče sprejeti le 50«000 Vbegi.mcevu <8 Iz Londona poroča ista agencija 3* februarja« V svetu po- oblaščencev je ameriški general Clark Mark nastopil zoper to, da bi begunce prisilno vračali v domovino, če ni dokazano, da so res bili izdajalci. Sovjetski zastopnik G-usev je bil zoper to ameriško n oziranj e ter jo rekel, da je v Avstriji 450.000 beguncev, "ki so ognjišče fašistične delavnosti"* Ameriški krogi na londonski konferenci nagla- šajo, da bodo begunce iz Avstrije še pred podpisom pogodbo odposlali v Nemčijo« Avstn, o GUTENEEEGO VQ SV«PISMO, .eno izmed- redkih izvodov, kar jih je še na svetu, bodo 11,-/marca v Londonu prodajali na javni dražbi«Ker je Gutenber g i zum.il t« k* re t v o, , govo sv«pismo prvo tiskano sv DROBCE NOVICE« JE PLESAL S KUHARICO, 1jem.To je bilo teden, preden je angla-kraljeva družina odpotovala na jug* v angleški k ral j e'vi palači. Buckinghnm * T U princezinja pa z 1 pretekli v _ s k jv nje-t ,pi K MCgiK .....................................................o7....".. ( V 25» številki '"vVeltpresse1* od 2.t.m. , ki 5° ’na Dunaju izdaja britanska informativna služba, beremo ta-le članek5 " Med francoskimi diplomati med letom 1930 in 1939 je bil Franco is Poncet*,.' dolgoletni veleposlanik v Berlinu, tisti, ki si je na vs‘e načine prizadel, da bi razumel nemško duševnost pod Hitlerjevim režimom* To se je večkrat zgodilo na škodo političnega uspeha, vendar pa je to prizadevanje, ki ga je nadaljeval, dokler je le mogel, dokazovale njegovo močno voljo za razumevanje sosednje države* Nazadnje pa je moral z drugimi državniki vred priznati, da je vsakršen sporazum s Hitlerjevo Nemčijo politična in logična nezmožnost.;s 'V naslednjem prinašamo izvleček iz otovega članka, v katerem ta popisuje' svoje svidenje z današnjo Nemčijo in pri tem prihaja do Kaj črnogledih zaključkov. !!Ko Nemci mislijo na tisto, kar se je zgodilo njihovemu mestu, njihovi deželi* ali Čutijo v sebi kak srd zoper tiste, ki so jih bili v to nesrečo zapeljali? Zoper Hitlerja, Ki je zapeljal, zoper sebe same, ki so mu slepo in navdušeno sledili? Ne drznem si ta vprašanja potrditi. Nikjer na razvalinah zidov in na plotovih uč vidiš kakega, napisa zoper Hitlerjevo Nemčijo. V cestni ali pod-ce stni v žele znici boš le redkokdaj v jel kak pogovor, ki bi obtoževal povzročitelje poraza. Pač pa slišiš govoriti: Hitlerja so izdali njegovi generali. Njegov antisemitizem ni "bil moder. Ni dovolj pazil, da bi si ohranil premoč v zraku. Zanemarjenost letalstva je kriva, da smo vse izgubili. In v teh besedah ni nikake divje sile zoper "Fuhrerja". Hitlerju je njegova veljava ostala ohranjena* Kazni ni vreden niti on, niti njegov režim v celoti, marveč njegova okolica, SS, Gestepo in pa - smola. In čim hujše je sedanje življenje, tem lepše se jim dozdeva včerajšnje. Da je Berlin, ki že od leta 1806 ni doživel sovražne zasedbe, zdaj od sovražnikov zaseden, to se Berlinčanom nikakor ne zdi obsodba najbolj nesrečne politike, kakršne Nemčija že poldrugo stoletje ni vodila, pač pa jim.ta zasedba le potrjuje, kako prav je imela nacistična propaganda, to jim je le dokaz, da je Nemčija obkoljena od združenih smrtnih sovražnikov, Ogorčeni odklanjajo misel, da bi jim kdo smel in mogel naprtiti kolektivno krivdo za vse to. Zdi se jim krivično, da bi_ jim kdo kaj takega očital ali da bi celo imel za kaznjive sokrivce. Stoječ ob razvalinah svojega glavnega mesta se sami sebi zde žrtve groznega barbarstva svojih sovražnikov. Nad svojimi zmagovalci pa so kar razočaraniJ • Sicer pa se le mulo menijo o dogodkih preteklosti.Kar se je zgodilo, se je zgodilo. Kot fatalisti to misel hitro odpravijo. Zanima pa jih sedanjost, še bolj pa prihodnjost, Tukaj imajo široko polje za svoje pritožbe in očitke« Nekaj časa so verjeli, da bo zdaj zdaj izbruhnila vojska med Anglosasi in Rusi. Nato so gradili svoje upanje v skorajšnje vstajenje svojo dežele. Danes pa so nemilo presenečeni, ker so začeli razumevati, da bi v tem primv.ru Nemčija bila v nevarnosti, da še enkrat postane bojišče. Nacistom zv d sti elementi pa še vedno vstrajajo v tej nadi in si žele sv etov n. ga preobrata, ki bo vse še enkrat premetal* _ vAli je mogoče Nemce prevzgojiti? Ne v ca ajmo se v tem! Ta podložniška in učljiva masa estaji-v svojem pa ev a globoko ponižana« Svojih slabosti se niti' ne z av... da, Ni pa ozdravljena, zlasti ne v Vjcstnh nekdanje Hitlerjeve m.l-dine ni ozdravljena od nagonskega oboževanja sile, od prirojenega čuta za vojaško disciplino in od • 1 domotožja po oblasti. Njihovo prev s ga jan jo bo ti ..jelo do] go, bo to-' žavn<», bo zrhtevalo mnogo potrpežljivosti in vzgojnega talenta' '' Do sl e-j 36 'se skoro začelo ni. Kajpada 'ne verjamem, da bi to prev zga-janje Dila brezpogojno zaman.”- ZUM Dunajska "Furche" (4.številka od 31. januarja) prinaša ta le md vse poučni članek, ki kaže, kako se je culo v avstrijskem gorskem kmetu zajedel živijenski materijalizem, ki srka živijenska sile naroda* - ..... :!Vkrajevno lepi predarlaki dolini stogi vns, ki zaradi nega prebivalstva mora poklicane skrbeti. Vas šteje 'vsega skupa/^ 93 prebivalcev. Med njimi je nekaj starih vdovcev in vdov, pole% 'njih pa sedem zakonskih parov. Teh sedem zakonskih parov ima viega skupaj 9 solslčih otrok in 6 manjših otrok. Zato pa je v vasi še 26 samskih moških in 26 samskik ženski Sedem zakonskih in 26 drugih parov, ki bi lahko tudi bili zakonski pari, pa nu marajo biti, ker ne marajo ustanoviti svoje družine! Ali je tega kriva gospodarska stiska? Nik ek or ne! Planšarstvo^prinaša zaslužek; prav v takem gospodarstvu morata sodelovati mož in žena. Seveda je mnogo bolj udobno, če se kdo kot samski udinja za*kako službo, za katero je treta aanj ' odgovornosti, kakor pa prenašati družinske skrbi. V tisti vasi lahko vidite,vda strah prvd družino nikakor ni posledica gospodarske stiske, pač pa ta strah povzroča, da bo ta dolina gospodarsko spet postala ledenik. V vsej vasi namreč ni niti enega peka, niti enega' mesarja, nobenega krojača, nobenega čevljarja, ne kolarja, ne mizarja, ne kovača, niti .branjevca ni! Tem mnogoštevilnim samskim moškim ni treba skrbeti, kako bi za svojo družino kaj zaslužili, pa jim tudi mogoče ne bi bilo, ker bi obrtnik ali trgovec moral imeti 'ženo v svoji hiši, da bi ona storila, česar bi on ne zmogel. . Učitelj zdaj premišlja, kak) je bilo tiste čase, ko je k njemu v šolo hodilo še 40 otrok-mesto sedanjih 9. In župnik je zadnjič zaskrbljeni dejal, da se boji, da bo pdstal zadnji grobar te izumirajoče občine. To je pretresljiv vzgled,^kako navadno gospodarska stiska ni kriva strahu pred^družino, marveč^ da strah pred družino ustvarja gospodarsko stisko. Če je cvetoča občina v teku enega rodu skoro že na pol izumrla, si bo v drugih 20 letih gorska divjina nazaj vzela vso obdelano zemljot katero ji je bil človek prejšnjih rodov s svojim delom iztrgal. Oe se bo to zgodilo, bodo tega krivi ljudje, ki jim je današnja sebičnost in s ud obnos t