St71 TFJST, v nedeljo «2. marca (911 Toc^.l XXXV f IZHAJA VSAK DAN eb etdeljah I« praznikih «b 5., ab ponedeljkih ab t. ijutra). racami ine iter. se prodajajo po 3 nv«. (6 stot.) ▼ mnogih »obakarnah t Tratil in okolici, Gorici, Kranju, 84- P«fcrm, Postojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele iter. po 5 nrfi. (10 stot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • »t. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p* 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsan nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, n^j-m^nj pa 40 atol Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi »Edinosti . - PlaJiJIvo In utoŽIJivo * Trstu. &PIN0ST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorske« NAROČNINA ZNAŠA j* it aa oelo leto 24 K, pol leta, 12 K, 3 mesece e K; na bi-ročke braz doposlana naročnina, se uprava na ozira. IkNklu M ■•«*ljak* lx«aaj» ,^0110171" atu*: M eele leto Kroa $19, aa pel leta Krem 1-aO. Tal dopisi naj aa poMjajo na uredništvo lista. Nefr&nka- vaaa pisma aa aa aprajanaja la rakaplal aa aa vračaj« Haročnimo, oglase In reklamnega ja pošiljati na upravo list«. UREDNIŠTVO: eHoa Glargla Galatti 18 (Naradal dan) Izdajateti in odgovorni urednik &TBFA.K GODINA. Lastnik konaore^) lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trato, ulica ■ = Giorgio Galatti štev. 18. — Paltno-hranllalfel račun St 841852. TELEFON It 11-57. Proti napadom v „Slovencu" na dra. Kramara in češke poslance se je oglasil tudi moravski katoliško-narodni „Hlas". To treba posebno pribiti, ker je „Slovenec" skušal vzbujati domnevanje, da rečene napade obsojajo le ožji politični somišljeniki dra. Kramara. Ta „Slovenčev" manever je sedaj „Hlas" temeljito prekrižal. — Piše namreč: „Sedaj začenja „Slovenec" vnovič se svojimi napadi na dra. Kramara izzivati spor s tem; da poseza po trijalizmu, po stremljenju namreč, da bi se južne dežele združile s Hrvatsko v tretjo državno tvorbo v monarhiji. Res je sicer možno na resen način govoriti o tej jugoslovanski ideji; ni pa smeti vsakogar, ki dvomi glede trializma in njegovega uresničenja v doglednem času, proglašati že kakor sovražnika Slovanstva in Avstrije. Mi gotovo nismo navdušeni za vse, kar začenja dr. Kramar in kar govori, ali ne moremo drugače, nego da obsojamo hudi napad „Slovenčev" na dra. Kramara, ker je bil le ta v delegacijah v Budimpešti glede trializma drugega mnenja, nego dr. SusterŠič. Jugoslovani tudi niso navdušeni za naše državno pravo in za našo češko drržavo in vendar ne prihaja nam na misel, da bi jih proglašali kakor izdajalce in sovražnike češkega naroda. Reelna politika ne računa samo z idejali, ampak tudi z dejstvi in z možnostjo uresničenja idealov. In kdor danes dvomi na možnosti izvedenja trializma, Še davno ni sovražnik idealov. Z osebnimi napadi pa se gotovo ne utrja „Slovanska enota". Tako „Hlas". Tako pišejo trezni, razsodni računarji, možje — ljudje, ki stavljajo skupno stvar, velike cilje — nad vse in ki tudi svoje strankarske interese podrejajo skupnim interesom! Vidimo pač, da se Čehi — kakor v vsem — tudi v svojih konservativcih in katolikih ugodno razlikujejo od nas Slovencev. Češki katoliki imajo gotovo ne le svoje globoko intenzivno prepričanje, ampak tudi smisla za koristi katoličanstva in za poti, po katerih morejo najvspešneje braniti koristi tega poslednjega. Tudi se gotovo ne zanimajo nič manje intenzivno za dolžnosti, ki jih jim nalaga' to versko čutstvovanje in politično naziranje. Ali istotako kakor n. nr. češki socijalni demokrat kraj vsega sVojega programa in svojih socialističnih načel, ostaja — Čeh, ljubeč svoj rod in svoj jezik, tako ostaja tudi češki narodni katolik — naroden tudi v svojem razmerju do drugače mislečih sorojakov. Ne trže radi razlik v mišljenju tistih vezi rojstva in plemena, ki ga spajajo z drugače mislečimi. Strankarsko stališče in strankarski interes ga ne ovirata, da ne bi ostajal pravičen nasproti drugače mislečemu in njegov sobojevnik, ko zahteva tako interes skupnosti. Češke katolike ločuje politično naziranje ©d dra. Kramara, vendar vidimo, kako se toplo zavzemljejo zanj tudi nasproti slovenskim političnim istomišljenikom. Takov je pravi patrijotizem, taka je resnična ljubezen do svojega naroda in češki katoliki se pokore njenemu imperativu. Proti takemu političnemu drugomiŠIjeniku se sicer bojuješ, a ne moreš in ne smeš drugače, nego da ga — spoštuješ. Koliko sreče, ko bi bilo tudi v nas PODLISTEK. Udovica. Povest iz 18. stoletja. — Napisal L E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs. Vicebanu se je srce popolnoma pomirilo. Teh dvajset ujetnikov pošlje Še danes v Zagreb, kjer se bodo čudili, kako kratek račun dela on z uporniki- Petkovič je zaslužil pohvalo, ker je delal tako hitro in oprezno, a te hvale mu viceban ni izrekel, ker je delal protizakonito, in moglo bi se zgoditi, da bi ga kmetje pobili z njegovimi vojaki vred, ali pa vjeli. Kakšna nesreča in sramota bi bila za plemstvo! Viceban se je odločil, da bo blago in po milosti postopal s Petkovičem. „A prosim Vas, dragi prijatelj," je pričel viceban z glasom, v katerem ni bilo sledi kaki jezi. „Kako ste vendar mogli iti brez mojega dovoljenja, ne da bi komu povedali kako besedo? Če bi vsakdo delal po svoji glavi, bi bili kmetje kmalu z nami gotovi. Pomislite samo, če bi vas potolkli pri Stančiču, kako bi jim vzrastel greben in še drugi, ki so sedaj mirni, bi se uprli. Pa ta sramota! Prosim va'š, da ne delate nič na svojo roko v vojski, kateri zapovedujem jaz. V njej imate mesto vi kakor konjeniški, a Slovencih tako! Imeli bi sicer političnih bojev in strankarskega tekmovanja, ali ne imeli bi zastrupljenega javnega življenja, tiste okužene atmosfere, ki ne dopušča nobenega zares plodonosnega narodnega dela in ki onemogoča vsako zdravo in vspešno narodno politiko. In če se ne naučimo dvojnega — prvič, da ne bomo gledali v vsakem političnem drugomiŠIjeniku osebnega sovražnika, ki ga je treba pobijati s kolom, in drugič, ali ne bomo pozabljali, da vzlic vsemu in vsemu v skrbi za narodno korist obstaja vez, ki nas mora spajati vseh — dokler ne bomo, z eno besedo, svojega domačega razmerja urejevali po znanem krščanskem načelu: in necessaris unitas, in dubis liber-tas, in omnibus caritas — v potrebnih stvareh vladaj jedinstvo, v dvomljivih svoboda, na sploh pa vstrpljivost: dotlej bo naše javno življenje padalo niže in niže; a velika, huda odgovornost pred zgodovino naroda pade na one, ki bi v svoji strasti in svoji sebičnosti zakrivili, da pademo tako nizko, da bo misel na rešitev — prepozna! TržoSKo Slovenstvo, nleso vodstvo In nJega delo. X. Težko je bilo delo narodnega dramlje-nja v prvih začetkih. Veliko energije, železne volje vstrajnosti in trdne vere v vspeh je trebalo v pozneji dobi za raz-širjevanje in utrjevanje narodne zavesti in narodnega samospoštovanja. Veliko ljubezni in vstrajnosti so zahtevala prizadevanja za vzbujanje smisla med ljudstvom za javne politične dogodke, torej za politično dozorevanje: najtežavneja pa je bila — sosebno v začetkih — naloga, da se v ljudstvu vzbudi smisel za gospodarsko organizacijo, umevanje velikega odločilnega pomena take organizacije za obstanek vsakega naroda in njega bodočnost v sedanji dobi trde gospodarske borbe in tekmovanja narodov in dežel za gospodarsko moč in veljavo. Težko je bilo to delo na tržaškem ozemlju in zahtevalo je spretnosti, vstrajnosti in izredne — previdnosti. Tako je povsod, ker je to naraven zakon v razvoj vsakega naroda. Otroku ne boš dajal v roke težke filozofske knjige, ampak — abecednik. A ker je gospodarska organizacija najtežji problem, ki si ga morajo — primerno svojim razmeram in svojim močem — reševati narodi, je tudi umevno, ker je povsem naravno, da mora v vsakem narodu prednjačiti delo za narodno, politično in socijalno organizacijo in še le potem, ko je to delo ustvarilo primerno solidno podlago, je pričeti z gospodarsko organizacijo, Ki bodi zadnji a največji in najtrdnejši steber narodnemu obstanku in narodovi bodočnosti. Tako je povsod in po tem večnem in nespremenljivem zakonu v razvoju in napredovanju narodov se je vršil tudi naš razvoj na tržaškem ozemlju. Zato pa ne moremo opustiti te prilike, da ne bi spregovorili besede apostrofe na adreso njih, ki so v minolih časih narodno delo tržaških Slovencev iji njihovega vodstva tako radi smešili. Z neko suvereno hipermo-drostjo, ali pa tudi iz — zavisti, so se kaj radi rogali vodilnim činiteljem narodnega gibanja na tržaškem ozemlju, češ: z veselicami in prepevanjem hočejo reševati na-; rodu obstanek in mu graditi bodočnost! | Rogali so se, ali to roganje ni motilo i tržaških razumnih mož, da tudi z ljudstvom treba tako, kakor z otrokom: začenjati je z lahkim in prijetnim delom, da se je tako počasi vzgaja za težavneje in resneje delo. Taka je ljudska duša in temu primerna mora biti tudi vzgoja ljudstva. In gorje nam, da niso voditelji postopali tako: da ni bilo nekdaj veselic in prepevanja, danes prav gotovo ne bi bil naš element političen faktor in ne bi imeli gospodarske in izlasti denarne organizacije, v kateri gledamo danes zaupno in naj za-nesljivejo garancijo za srečen izid gigantskega boja, ki ga bijemo za obstanek in veljavo Slovenstva na tržaškem ozemlju. Le pomislimo dobro! Ako le količKaj poznamo psihologijo ljudske duše, si lahko predstavljamo, kaj bi se bilo zgodilo, da • ni tisto idejalno delo, tisto — kakor nekateri radi govore v svojem cinizmu in svoji biaziranosti — narodnjaško navdušenje vzdrževalo morale med našim slo-■ venskim ljudstvom, obupalo bi bilo! Pritisk I strašanski, sovraštvo proti nam neizrečeno in neutolažljivo, od strani oblasti nikake zaščite niti v smislu in na podlagi zakonov, in ob takih razmerah izključen vsak narodno-političen efektiven vspeh : od kje naj bi bilo ljudstvo jemalo vere in zaupanja, da nismo imeli tiste socijalne organizacije, naših društev, naše pesmi, navdušene — narodnjaške besede, ki je zbirala ljudi, jih tolažila in bodrila in jim utrjala vero, da slednjič morata pravica in zakon zmagati tudi za nas in da mora slednjič zasijati solnce tudi pred naša vrata. • To nalogo so imela razna naša društva, sosebno pevska v tistih tužnih časih popolne politične obnemoglosti! In rešila so to svojo nalogo v polni meri in le njim, izključno njim se je zahvaliti, da slovenski [element na tržaškem ozemlju ni telebnil y grob, ki mu je bil izkopan, in da se danes razvija čvrsto in ga vidimo na res-| nem delu na vseh poljih človeškega snovanja. Tudi — gospodarskega ! Koliko krivice — in ne le za osebe, ker na vse zadnje je to brez pomena — ampak za vse-, skupno narodno stvar so delali torej oni', j ki so se svojedobno rogali delu in življenju na tržaškem ozemlju !! Prišla je konečno tudi gospodarska organizacija, na kakoršno bi si pred leti mi sami ne upali niti misliti. Danes je ni vasi v okolici, ki ne bi imela gospodarskega društva. Nekatere jih imajo tudi po več v varovanje in povspeševaiye različnih gespodarskih interesov. Imamo svojo skupno kmetijsko družbo, ki sije smotre-nim delom slednjič pridobila uvaževanje tudi od strani oblasti, oziroma jednako-veljavnost z italijansko oficijelno kmetijsko družbo. A naša gospodarska organizacija v mestu in sodobna naša denarna organizacija !! Imamo konsumaih društev, naša hranilnica se je razvila v mogočen zavod, ki je danes v vrsti prvih takih zavodov na Slovenskem in ki nam je ustvarila slovenski dom, s katerega ustvaritvijo se je nepričakovano povspešil tempo v vsem našem razvoju v mestu. Imamo lepo in solidno razvijajočo se „Trgovsko-obrtno zadrugo", ki si je tudi že ustvarila svoj dom in s tem omogočila otvoritev mnogoštevilno obiskovane ljudske šole v središču mesta in otvoritev zavoda, ki je nedoslednega pomena za bodoči razvoj našega trgov-skega stanu in s tem za utrjenje naše skupne gospodarske pozicije. Po zaslugi „Trgovsko-obrtne zadruge" in ob požrtvovalni pomoči drugih denarnih zavodov, izlasti hranilnice, smo dobili v Trstu redno in strokov-njaški vodjeno trgovsko šolo! Važnosti te pridobitve menda ne treba še dalje naglašati. A na tej pridobitvi gre gotovo v prvi vrsti zasluga njim, ki so nam ustvarili imenovane denarne zavode, ki so z modrim gospodarstvom preskrbela potrebna 'sredstva za trgovsko šolo. ! Imamo danes vrsto bančnih zavodov, ki so si po svojem spretnem, modernem 'in kulantnem poslovanju pridobili največi •ugled tudi od strani drugorodcev, in se ! izkazujejo s takimi vspehi, da se more z Ivso pravico reči, da smo v tem pogledu Italijane — prehiteli! Pa tudi v najnovejem času je zado- gospod Nikolaj Matlekovič pehotni major, in sedaj prosim gospoda, da zavzamete svoje mesto. Nova majorja sta se zahvalila vicebanu ter sta bila srečna, da se je vsa stvar tako ugodno seŠla, ker čula sta od Krčeliča v Stančiču, da je viceban besnel in. da je nameraval sam iti nadnje, če bi se bila protivila. Okoli vjetih kmetov se je bilo medtem zbralo precejšnje število vojakov in častnikov, ki so prezirljivo gledali na te reveže, zasmehovali, psovali, pljuvali ter jih strašili z kaznimi, ki ji čakajo v Zagrebu. „Kaj ne, neumne kmečke pare, sedaj vam je lepše, ko ste privezani na vrv kakor lovski psi!" se je rogal podložnik kaptola upornikom, ki so samo tiho gledali pred-se in trepetali od mraza. „Še lepše jim bo,a je pristavil plemič iz Turopolja, „ko jih bodo vlekli po vrvi v nebo." „Ali kadar jih bodo privezavali na kolo," se je oglasil nek drug vojak. V tem je prijahal k gruči sam viceban. „V kraj!" so zapovedali častniki iz njegovega spremstva in gosta tolpa vojakov se je tako razdelila, da je videl viceban vso sliko, kakor jo je hotel videti. Pogled na te ubožce je bil tako grozen, da je tudi vicebana, ki ni bil ravno mehkega srca, zazeblo okoli srca. Ujeti kmetje niso niti z očesom trenili, temveč so stali kakor živi mrtveci na svojem mestu ter se tresli kakor šiba na vpdi. Viceban je poklical Krčeliča k sebi. „Amice Krčelič!" Odpeljite te ljudi takoj v Zagreb. Izročite jih županijskemu kaštelanu. Naj jih da vkovati in dobro za-stražiti. Dokler se ne vrnem. Hitite, da se še danes vrnite..." Krčelič je pognal ujetnike pred seboj, kakor ujeto živino. Kmetje po vaseh, koder so šli ujetniki, so na skrivnem gledali ta žalostni prizor, tolkli se na prsa in pošiljali obupne poglede proti nebu. „Tudi za vas pride dan plačila, ukrut-neži!" so govorili z glasom, ki je prikrival grožnjo v sebi. Viceban je po Krčeličevem odhodu sklical bojno posvetovanje. Na tem posvetovanju je imel glavno besedo Nikola Matlekovič, ki je služil kakor kapetan pri banovcih, a je bil ravno sedaj na dopustu, ker je imel urediti neke rodbinske stvari. Gospod kapetan in major stanovske vojske je svetoval, da krene močan oddelek konjenice proti Bisagu, kjer se je nahajal Radovič s svojimi upornimi kmeti. Viceban pa naj bi sledil polagoma temu oddelku z glavno vojsko. Krčelič naj pa ostane v Božjakovini, da ima na ujzdi kmete v okolici, a če pride do sile, da jim zabrani pot v Zagreb. # bila naša gospodarska organizacija izdatno | spopolnjenje z dvema važnima zadrugama : \ gostilničar s ko in čevljarsko. Če se bosta ti ! dve zadrugi razvijali tako, kakor se danes opravičeno nadejamo, postaneta — izlasti pa gostilničarska — važna faktorja v našem gospodarskem življenju in izdatni sredstvi na delu za naše gospodarsko osamosvojenj e, kar bo seveda povzdigalo I tudi narodno zavest njega zadružnikov. Meksika in Združene državo. Kakor bomba je padla pred par dni v svet vest, da je severoameriška Unija odre-'dila delno mobilizacijo svoje armade ter da 'je vrgla na meksikansko mejo močne vojaške čete. Ker med tem prihajajo dan na dan j v svet vesti o revoluciji v Meksiki, ter vesti, da se revolucionarno gibanje v tej 'srednjeameriški republiki vedno bolj širi, je jsamoobsebi umevno, da sestavlja to mobi-jlizacijo Združenih držav v zvezo z dogodki j v sosednji državi. Bili so celo glasovi, ki \ so naravnost zatrjevali, da je konečni namen 1 mobilizacije severoameriških Združenih držav — aneksijo Meksike! Razloga za to tudi ne bi bilo težko najti. Severoamerikanski kapitalisti so močno interesiram na dogodkih v Meksiki. Milijarde severoamerikanskega denarja je naloženega v raznih meksikanskih rudnikih, železnicah itd. Rudniki zlata in srebra v Meksiki so večinoma last severoamerikanskih kapitalistov; od 42.000 km železnic je 41000 km last severnih Amerikancev. Umevno je torej, da so Združene države v visoki meri inte-resirane na dogodkih v Meksiki. Ker pa revolucionarno gibanje v Meksiki kljubu vsem nasprotnim oficijelnim poročilom vendar-le noče ponehati, bi se kmalo našlo razloga za to, da bi čete Združenih držav izvršile pohod v Meksiko. Politika Združenih držav je v zadnjih letih sploh imperijalistična. One bi hotele podjarmiti vso Ameriko. Ta imperijalistična politika je dovedla do vojne s Španijo in Bojni svet je odobril nasvet izkušenega kapetana Matlekoviča. Viceban je zapovedal Fetkoviču, da naj takoj odrine proti Bisagu, in on da pojde polagoma za njim, brž ko se vrne Krčelič iz Zagreba. Viceban je hitel, da čim preje razdere uporniško gnezdo, in imel je tudi prav, ker so se bili kmetje že zbrali v velikem številu okoli Bisaga ter nameravali napasti Varaždin. In tu ga je prihitel grof Draškovič, ki je potolkel uporne kmete, ki so krenili proti Varaždinu, glavne krivce obesil in od ostalih, ki so se mu udali, sprejel prisego zvestobe. Podžupan Petkovič je šel zelo oprezno proti Bisagu. Njegovi konjeniki so morali med potjo preiskavati kmečke hiše, gozdove, da bi ne bilo kje uporniških zased. Do sv. Ivana ni opazil ničesar sumljivega, ali dalje idoč, so videli njegovi ljudje pa tudi on sam, da so cele trope kmetov bežale v hribe ali v gozdove po ravnini. Ni vedel, kaj naj to pomenja, in naposled je verjel, da beže kmetje pred njegovo silo. Že je hotel zapovedati, da jih naj polove konjeniki, posebno one, ki so bežali po polju v gozdove; a je vendar odnehal od te nakane, prvič zato, ker je moral čim preje priti v Bisag, drugič pa, ker se je bal kmetov, da bi ga mogli lepo izvabiti v kakšno zasedo. (Pride še.) Stran II »EDINOST« št. 71. V Trstu, dne 12. m are a 1911 do aneksije Kube. Sedaj je m vrsti Mek- Washingtonska vlada je dala sicer po svojem poslaniku v Meksiku meksikanski vladi zatrdilo, da njena mobilizacija ni ▼ lika k i zvezi z meksikansko politiko. Meksi-kanska vlada sama zatija, da je razmerje med Meksiko in amerikansko vlado izvrstno. Od druge strani pa javljajo, da se v Washingtonu priznava možnost posredovanja v Mekslkt. Vendar bi se Šlo — tudi če bi prišlo do tega — za začasno zasedenje. Vlada pa taji idejo aneksije. Pač pa je vlada odločena, postaviti se po robu namenom gotovih revolucionarjev, ki bi iz Meksike in drugih srednjeameriških republik hoteli napraviti konfederacijo, s čemer bi seveda trpeli interesi „Unije". Severoamerikanske družine beže iz Meksike, ker se je bati, da revolucijonarci zasedejo železnico pri Laredi in s tem pretržejo zvezo Meksike z „Unijo". Kdor zna prav čitati vse te vesti, mora priti konečno do uverjenja, da ni več daleč čas, ko severoamerikanske čete zasedejo Meksiko. Seveda bodo govorili, da je to le začasno. Kdor bo dovolj naiven, bo to tudi verjel. V nekem oziru bo to le ugodno, ako v Meksiki popolnoma zavlada „Unija", ker pride s tem v deželo novega podjetnega duha in s tem novih virov dohodkov tudi za evropske izseljence. Dnevne novice. Nasprotstvo med grofom Aehren-thalom in njegovim namestnim marki-zem Pallaviccinijem ? Z Dunaja poročajo, da med ministrom zunanjih stvari grofom Aehrenthalom in poslanikom v Carigradu, njegovim sedanjim namestnikom, markizem Pallaviccinijem, obstoji veliko nasprotstvo. Že ko je grof Goluchovvski odstopil, se je imenovalo Pallaviccinija na prvem mestu kakor njegovega naslednika, a konečno je vendar prodrla Aehrenthalova kandidatura. Tudi sedaj je bil imenovan Pallaviccini proti Aehrenthalovi volji za njegovega namestnika. Iz tega bi se dalo pač sklepati, da stališče Aehrentala ni več tako trdno in da je torej Masarykova kampanja proti njemu vendar-le nekaj pomagala. Zato je popolnoma verojetno, da se Aehrenthalov dopust spremeni v — odpust. Zbiranje albanskih beguncev v Čr-■igori. V Črnigori narašča dan za dnevom število beguncev iz Albanije in novopozar-suega Sandžaka. Število beguncev znaša že danes že preko 10000. Vlada in kralj sta zbog tega v veliki zadregi, to tembolj, ker se opaža pri beguncih neko delovanje za vojno. Kralj Nikola je izjavil, da dolžnost gostoljubija zahteva vsprejemanj beguncev, a on upa, da jim bo z amnestijo omogočeno, da se vrnejo na turško ozemlje. Gre se večinoma za vojaške begunce. Vest, da misli Črnagora okupirati ozemlje nad Gusinjem in Plavo, označajo na merodajnem mestu za neutemljeno. Ustaja v južnem Tripolisu. Rimski „Giornale d' Italia" poroča iz Tripolisa, da so v južnem delu dežele izbruhnili veliki nemiri. Urojenci nočejo plačevati davkov, ki jih je naložila carigrajska vlada in so zapodili uradnike. Dva turška častnika sta bila ubita. V spopadih je bilo obstreljenih več turških vojakov. Turški uredniki beže proti morski obali. Zarota v Kongu. Belgijski listi javljajo, da je bila v koloniji v Kongo razkrita zarota, kateri je bil namen vreči gospodstvo belih. Namen je bil, da umore vse visoke uradnike in spuste z dinamitom v zrak njih stanovanja. Zaroto je izdal eden udeležencev. Pri hišnih preiskovah je bilo najdenega mnogo orožja, dinamita, bomb in drugih razstreljivih snovi. Mnogo črncev je bilo aretiranih. PODLISTEK. „Hči mestnega sodnika", Žaloigra v itirih dejanjih. (Po Josip Jurčičevem romanu dramatiziral Ferdo Plemič.) Ob premieri v slovenskem gledališču danes ob 8. uri zvečer. Dober Slovenec in demokrat jemlje v roke Jurčičeve spise s spoštovanjem in jih Čita s pobožnostjo. Samega sebe vidi v njih, občuduje svoje očete, trpi ž njimi in se raduje, ko vidi, da so bili Slovenci zmirom narod šegav in hudomušen, a dober in čvrst. Vsak Jurčičev spis nam izpričuje kos slovenske prošlosti, največkrat seveda žalostne, ker so bili tudi vsi naši davni dnovi polni trpljenja in tlačanstva. Značilno je za Jurčiča, da je iskal sijete svojim spisom zmirom v zgodovini, a z najlepšimi venci je odičil svoje junake, ki so bili predstavniki našega ljudstva, ali pa njegovih prijateljev. V Jurčiču bi zastonj iskali velike tehniške umetnosti. Dejanja njegovih povesti se razvijajo priprosto fn mirno, brez svetožalne afektiranosti. in vendar je Josip Jurčič umetnik po božji volji. Vsaj s tem, da je pre- Novi druiiveai zmkom je slednjič zbornica vsprejeta v obliki, kakor jo je izdelal ustavni odsek. — Glavne točke so sledeče : 1. Inozemci in osebe, Id niso dopolnile še svojega 21. leta, ne smejo biti člani političnih dnStev. (S to točko je dana pravica tudi ženskam, da smejo biti članice političnih društev, kar doslej ni bilo dovoljeno). 2. Politična društva so primorana predloSti pristojnim oblastim na zahtevo seznam svojih članov in to tekom osem dni. (Doslej se morala politična društva storiti to tudi brez zahteve). 3. Politična društva smejo ustanavljati v Avstriji podružnice in sklepati zveze (kar je bilo doslej prepovedano) prepovedano pa je ustanovljati podružnice v inozemstvu. Ta predlog je bil vsprejet skoraj z vsemi glasovi. — Odstranil se je le del krščan. socialcev in vsi nemški nacionalcl. Aneksija Koreje. — Kakor poročajo iz Tokija, je japonska zbornica vspre-jela zakonski načrt glede aneksije Koreje. Monarhistična zarota na Portugalskem. — Oblastnije so aretirale na krovu parnika „Arragem" nekega Feiga-Fraia, člana monarhistične zarote, ki je bila razkrita v Rio de Janeiro. Feiga-Fraia so zarotniki poslali v Evropo, da bi tu izve* načrt vse zarote. Iz spisov, ki so jih našli pri njem, je razvidno, da je imel nalogo, poskusiti, da bi s podkupljenjem dobil lizbon-sko posadko na monarhistično stran. Ljudstvo z dežele bi moralo iti v velikih množicah v glavno mesto, kjer bi se pridružilo uporu proti republiki. Vse člane začasne vlade naj bi umorili, na kar bi bila zopet proglašena monarhija. Aretiranec je imel pri sebi velike zneske denarja ter je bil poteg tega akreditiran za večje zneske pri bankah v Londonu, Parizu in Madridu. Oblastim je znanih že večje število oseb v Portugalski in v inozemstvu, ki so zamotane v zaroto. Nov gledaliSki zakon. Komaj je bil vsprejet novi društveni zakon, že se pripravlja reforma gledališka zakona. Tozadevni načrt je že izdelal referent gospodarskega odseka dr. Urban. Nekaj popolnoma novega je ustanovitev posebnega deželnega gledališkega sveta pri vsaki deželni politični oblasti. Ta svet bi obstajal Iz enega načelnika in 4 članov, katere bi imenoval deželni šef na tri leta. Razun tega bi šef imenoval še posebnega referenta deželne vlade in enega protokolista, ki bi vodil tekoče zadeve. V ministerstvu notranjih zadev bi se ustanovil najvišji gledališki svet z ravno tolikim številom članov, katere bi minister imenoval na' 6 let. Delovanje najvišjega gledališkega sveta, kakor tudi deželnih svetov bi se raztezalo na vsa vprašanja, ki se tičejo gledališča. Za izvedbo novega zakona se nastavijo posebni gledališki nadzorniki, ki bodo imeli enako nalogo, kakor obrtni nadzorniki. — Druge to^ke govorijo o raznih policijskih odredbah in dovoljenju za uprizoritev gledaliških predslav. Kuga. Iz Harbina javljajo: Na ledu reke Sungara so bili najdeni s snegom pokriti kupi trupel za kugo umrlih. Poleg mrtičev so bile velike množice mrtvih vran in srak. Bati se je, da so tiči ponesli kugo daleč na okoli. V Harbinu so ugotovili, da je cepljenje proti kugi zelo vspešno. Od tisoč cepljenih vojakov sta obolela samo dva, dočim je med tisoč necepljenimi obolelo 100. Domače vesti. Politično društvo „Edinost" ima od- borovo sejo v v ponedeljek ob 3. uri pop. v „Slovanski Čitalnici**. Dvorni svetnik Josip Pučić. Deželni gozdarski nadzornik, viši gozdarski svetnik Josip P u č i ć v Trstu je dobil naslov in značaj dvornega svetnika. krasno znal kopirati narodni jezik, da nam, kakor še nihče drugi, slika naše šege in da je s svojimi spisi v času „ taborov" vzbujal slovensko zavest in ljubezen do domačega jezika in človeka, v čemer se je pokazal najboljšega narodnjaka in demokrata tedanje dobe — to je bila njegova poglavitna zasluga, ki ostane večna čednost; kajti navadil nas je bil na slovensko knjigo, privzgojil nam je gojitev domače umetnosti. Vedeti moramo namreč, da so Slovenci v njegovem času čitali skoro samo puhle nemške romane, tudi take, ki jim Nemci sami pravijo „Schundromane". Kdor pa nemško ni znal, je sploh malo čital, ker tedaj še ni bilo toliko knjig, a še te, ki so bile, so bile navadno prevodi največkrat zelo plitve vsebine in krhave oblike. Jurčič še-le se je opogumil in je začel pisati, kakor pravimo, iz naroda za narod! Samo Janez Trdina mu je sledil najdlje in najlepše na tej poti, ko je začel pisati svoje »Bajke in povesti o Gorjancih**. Cankar in Golar sta tudi spoznala, da je narodova govorica vendar-le edino prava in najlepša. Teh dveh lepa posebnost je še to, da sta oplemenila narodov jezik, olepšala brez svojih pretiranih primesi njegov slog in nam tako ustvarila eleganten blesteč slog pravega ljudskega narečja. Fr. Govekar, ravnatelj ljubljanskega gledališča, je menda prvi začutil dramatično Novi tržaški škof moas. dr. AadreJ Karlin je že prejel papežev breve, s katerim je potrjen tržaško-koperskim škofom in pride, kakor se čuje, v Trst prihodnjo sredo dopoludne z državno Železnico. Oficijelnega vsprejema baje ne bo. Kakor smo že omenili, bo novi škof prihodnjo nedeljo, na praznik sv. Jožefa v baziliki sv. Jušta posvečen in ob enem ustoličen. KoroSki „Mir* in nemški krščanski soclalci. — Na drugem mestu pišemo o najnovejših krivicah, ki so jih storili nemški krščanski soclalci na Škodo koroških Slovencev. Vodstvo „Marijanišča* v Celovcu, iz katerega je izšlo že toliko zavednih slovenskih rodoljubov in ki je bilo od nekdaj pravo zavetišče slovenske učeče se mladine, vodstvo tega zavoda je prepovedalo slovenskim gojencem govoriti med seboj svoj materini je^ik! To je v-i višek nemškega fanatizma in šovinizma, ki bi delal »čast** samo nemškim nacionalcem ali Vsenemcem. A to se je zgodilo v zavodu, za katerega vzdrževanje prispevajo po velikem delu slovenske občine! Kakor en mož bi se morali vzdigniti koroški Slovenci proti temu najnovejšemu atentatu od strani tistih, ki vedno govore o krščanski pravičnosti in ljubezni. A mesto tega — kaj vidimo: »Mir**, ki hoče biti glasilo koroških Slovencev, molči kakor grob. Al* so gospodje okolu tega lista in tudi v vodstvu koroškega političnega društva res samo sluge nemškega škofa Kaltnerja in nič dru-zega? Pest novega škofa že čutijo na Koroškem, a odpora ni... Potem se tožimo o tužnem Korotanu in hkratu poljubujemo bič, ki nas tepe! Matura odpravljena ? — Prejeli smo : Pred nekaj tedni je bilo čitati, da je v Ljubljani zbor srednješolskih profesorjev enoglasno vsprejel resolucijo za odpravo mature. Ta sklep je vzbudil občo pozornost pri vseh, ki imajo opraviti s Šolo. In o tem sklepu vlada javno mnenje: skrajni čas je že, da se odpravi to strašilo! To bi se bilo zgodilo že pred par leti, ko se je nekoliko reformiral način poučevanja na naših srednjih šolah in je odpadlo, oziroma prirastlo k maturi par novosti. Takrat so bila mnenja o odpravi mature različna. Eni so branili njeno ohranitev, češ, naj ostane ta naprava, ki nudi rezultat tega, česar se je naučil dijak tekom več let; drugi pa — in teh je ogromna večina — so bili nasprotnega mnenja in so zastopali mnenje, naj se ta uvedba odpravi. No, zmagali niso niti eni niti drugi, razun par sprememb je ostalo vse pri starem in so se razmere tupatam celo poslabšale. Zaže-Ijenega vspeha od mature pa le ni in ga tudi ne bo. Kaj čudo torej, če so prišli vsi profesorji do sklepa, ki smo ga gori omenili. Braniteljev matura nima, imela jih bo še manj, vnetih pristašev pa ni dobiti nikjer! Mi je tudi ne moremo braniti, ko ni nič druzega nego prazno strašilo brez vsakega praktičnega smisla. Da bi dijak na maturi pokazal svoje znanje, pridobljeno tekom sedmih ali osmih let — to se nam zdi nemož-no! Niti tekom daljšega časa ni možno spoznati dijakovih zmožnosti, pri maturi pa naj bi se zgodilo to tekom par minut. Ta nazor nasprotuje človeškemu razumu in vsi razlogi, ki naj bi govorili zanj, so ničevi in smešni. A koliko škode prinaša ta nesmisel naši mladini! Misel na maturo greni dijaku življenje od začetka pa do konca, in vse to — brez potrebe. Ob misli na maturo se vsakdo stresa, posebno pa zadnje leto in zadnje čase pred njo. Človek ne more ni jesti ni piti, razum se mu napenja in konec vsemu temu je prerani grob za marsikoga, kajti matura je pogoj njegove ekzistence! Tega vsega pa bi ne bilo treba, če bi maturo odpravili. Posledice bi bile ugodne v vsakem oziru. Prav je, da dobi vsakdo, kar mu gre. Tu pa žanje neredkokedaj to, Česar ni nikoli sejal in mu je naklonil le dober slučaj; drugi pa vidi vkljub mnogostran-skemu naporu vse svoje nade izgubljene, lepoto v Jurčičevih spisih. Žel je zato mnogo pohvale, še več pa zavisti in pristranske kritike. Za njim se je še tu pa tam kdo spustil, z večjim ali manjšim vspehom. Vendar moramo tak poskus vselej pohvaliti z absolutnega stališča. Relativno pa sodimo dramatizatorje po tem, koliko se jim je to posrečilo, kako so vso tvarino obrnili in kako spretni so bili, ko so nam postavljali na oder najlepše dramatične prizore iz pisanega romana. Če dramatizator zadostuje tem premisam in nam podaja prvotnega pisatelja kolikor možno izvirno in nam ohranja duh in jezik njegov, moramo biti takega dramatizatorja veseli in mu moramo biti hvaležni, tembolj, ker nam pomaga bogatiti našo lepo izvirno slovensko dramo. G. Ferdo Plemič se je lotil Jurčičevega romana „Hči mestnega sodnika*. Iz tega romana je dramatizator napravil lepo zaokroženo žaloigro. Podal nam je v prikupnih slikah vse najlepše prizore iz tega dela. Pa vendar moramo priznati, da se je moral zelo potruditi, kajti ta dramatizacija bi bila prav ponesrečena, če ne bi bil g. dramatizator sam spretno in po svoje posegel v tok dejanj. Nocoj bomo torej videli na našem odru kos domače zgodovine iz davnih stoletij. O dramatizaciji sami ne bomo pisali: oglejmo si jo in bodimo je, če nas zadovolji, odkrito veseli. ban Z. ker ni otrok dobre usode. In to naj bi bila pravica ? Koncem sedmega ali osmega leta naj vidi naš dijak svoje resnične, svojemu delu primerne vspehe, njegove usode pa naj ne odločuje trenotek slučaja, strašila, ki nosi naslov mature !! Še nekaj. Zadnja leta kaže zdravstveno stanje srednješolske mladine kaj slabo lice. Vzrokov za to je več, in skrbni očetje pri naučnem ministerstvu si belijo glave, kako bi se dalo odpomoči temu žalostnemu pojavu? Sklepajo to in ono, izdajajo to in ono odredbo, a vse ostaja pri starem. Da bi pa uveli neobhodno potrebne telesne vaje, to jim noče v glavo. Kakor se vidi, primanjkuje jim dobre volje in odločnosti, s samimi sklepi pa se ne da nič opraviti! — Prva stvar je vendar zdravje. Otroka je treba vzgojiti duševno in tudi telesno; in to je velikanskega pomena za ves človeški rod! V tem oziru smo še dateč nazaj za vzornimi šolami severnih držav. Zraven tega pa se vrši pri nas vse zelo počasi, tako, da prihaja pomoč še le tedaj, ko je že prepozno. S prihodnjim šolskim letom bi se dala odpraviti matura in uvesti bi trebalo zdravstvene reforme; a oboje ostaja le na papirju, ali se zvršuje čez desetletja, kakor je pri nas bodo morale, zlepa ali zgrda zavladati šolske razmere, ki bodo res imele znamenje prosvete, pečat napredka. Opazovalec. Germanizatorsko delovanje nemških jezuitov. „Slovenec" piše: Nemški nacionalizem truje zlasti nemško duhovščino na Koroškem. Te dni je vodstvo „Marijanišča** v Celovcu prepovedalo gojencem, slovenskim gimnazijcem, govoriti v zavodu med seboj slovensko. — Jezuiti v Celovcu se zadnje čase tudi zelo trudijo, da privabijo iz rajha mladeničev v celovško semenišče. Namen te akcije je, v jezikovno mešanih krajih slovensko duhovščino polagoma izpodriniti. Bo treba protiakcije, da se očetom jezuitom ne posreči ta nakana! Je čudno, da so redovniki tako zagrizeni! To pač ni po Jezusovem zgledu ! Glasilo koroških krščanskih socialcev „Karntner Tag-blatt** — pridno priobčuje notice o „Schul-vereinu", v katerem vlada luteranski duh. Mi bi rekli po zgledu nemških omizij: Priestersheil". — Tako „Slovenec". Nas zanima predvsem pasus o germanizatoričnem delovanju nemških jezuitov. „Slovenec4* se čudi temu ^delovanju. Mi pa se ne čudimo prav nič. Čudimo se pa „Slovencu", da je še le sedaj prišel do tega spoznanja, do katerega smo mi že davno prišli. Mi smo vedno povdarjali, da so ti jezuitje že od nekdaj orodje germanizatoričnih vladnih in drugih krogov in da se moramo vsled tega dejstva bojevati proti njim z vsemi silami. Zato je bil razumljiv naš odpor proti škofu Naglu, ki je v vsem sledil nasvetom svojega adlatusa, jezuita Volberta, ki je bil pravi prototip germanizatorja. — A ravno „Slovenec" je bil tisti, ki nas je vedno napadal radi tega našega odpora proti Vol-bertovemu zistemu. Po najnovejših dejstvih na Koroškem je slednjič tudi „Slovenec* prišel do spoznanja, da so namreč jezuitje med Slovenci nositelji nemškega zistema, da stoje v službi nemške germanizatorične politike! Želeti bi bilo, da to spoznanje definitivno spametuje „Slovenca". Nizkotno maščevanje in proganjanje. Na trgu pri „rdečem mosfu" je tudi mnogo slovenskih prodajalk, ki morajo sedaj, po ljudskem štetju, prestajati neprestanih in neznosnih šikan od strani magistratovih organov. Tržni organi jih preganjajo in jim zabranjujejo prodajanje, češ, da tu ni mesta za njih, da naj gredo v „ščavarijo" obde-lavat zemljo. Kar bežati morajo pred mestnimi pandurji, da jim ne preobračajo jerba-sov in da se s tem odtezajo najhujim ža-Ijenjam in psovkam in — vednim globam. Reve se sramujejo, ker jih pandurji tako zasramujejo, da se zbirajo zijalasti ljudje, ki mislijo, da morajo biti to same tatice, ali pa — vlačuge. Če so pandurji zasačili tako siroto, jej odvzamejo njih stvari in jim ali nagajajo z veliko globo, ali pa jim sploh ne vračajo več njihove lastnine. Večkrat jim žugajo tudi, da jih odvedejo na državno policijo, ker prodajati da smejo le stalne prodajalke, ki plačujejo stantnino in ki so — naglašeno bodi to — Italijanke. Kolika zavratnost in hinavstvo! Saj tudi naše ženske bi rade plačevale stalno stantnino, ako bi jim le hoteli dati prostore! Ali jim nočejo dati! In kako rade bi plačevale tistih 8 kron stantnine na leto, ko morajo sedaj brez stantov — več plačevati, namreč po 6 stotink na dan — ki jih pobira neka nalašč za to nastavljena ženska —, kar znaša 180 stotink na mesec, ali 21 K 60 stotink na leto! In pri tem treba pomisliti, koliko prostora imajo one stalne, naše pa OST&EDNl BANKA ČESKfCK PODRUŽNICA v TRSTI PIAZZi DEL PONTEROSSO 3. SPORITELEN 71oge na Knjižice 4 v/o Premijere Tloge 4 V/o Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji. VABIJE ii KAVCIJE --- MENJALNICA. Uradne ure od 8. zjutral do 7. zvečer metouf r.TTXtinxixn.rti.i uUi. un tq » »laiapi ▼ Trstu, dne 12. marca 1911. .EDINOST" št. 71. Stran m k večemu toliko, da morejo imeti po en jerbas za seboj. To so razmere! Ko človek čita o takih stvareh, se ga morajo polotevati dvomi, smo-li res v dobi humanitete, smo-li v civilizirani Evropi, smo-li v moderni in pravni državi ?! Tako brutalno, nizkotno maščevanje nad siromašnimi ljudmi radi tega, ker se niso hoteli odreči najele-mentarnejemu državljanskemu pravu, ker so branili svoje najprimitivneje človeško pravo — priznavati se odkrito |k svojemu pokoljenju, svojemu rojstvu 1! J Gnani od grdih instinktov plemenskega sovraštva odjemljejo ubogim ljudem Košček vsakdanjega kruha. Ne le krivično m kruto, ampak tudi kako nizkotno je tako maščevanje! S tem odganjanjem naših žensk — ćeš * naj gredo v „ščavarijo" zemljo kopat — zamešajo dvojno kruto krivico. Proti tem ženskam samim, ker so to pripadnice občine, ki stanujejo ali v mestu samem, ali pa v njega neposredni bližini; a krivico delajo tudi vsem revnejšim slojem meščanstva, ker — ako bi teh žensk ne bilo na trgu — bi dobile one stalne in privilegirane prodajalke monopol, ki bi ga seveda izkoriščale brezobzirno, kar bi revnejše prebivalstvo hudo občutilo. Vlada izdaja odredbo za odredbo proti gospodarskemu bojkotu iz narodnih motivov in grozi celo s kazenskim zakonom. Kaj misli vlada, ali ni to, kar počenjajo magistralni organi, gospodarski bojkot v najostrejih oblikah ?! Ali je proti tej vrsti gospodarskega bojkota res obnemogla? Ali res ne čuti dolžnosti do obrambe revnejših meščanskih slojev pred eventuelnimi posledicami takega besnenja proti prodajalkam, ki so rečenim slojem le na korist?! Mari pa nas hočejo državne oblasti prisiliti v domnevanje, da je tak bojkot dovoljen, če ga izvršuje tržaški mestni magistrat in trpi vsled njega slovensko ljudstvo?! Včeraj je prišlo v naše uredništvo odposlanstvo teh naših prodajalk. S solzami v očeh so te siromašne ženske opisovale proganjanje, ki je morajo trpeti! Naprosile so nas, naj v njih imenu zaprosimo slovenske občinske zastopnike, da bi posredovali v njih obrambo. _ 50-letnica „Slovanske Čitalnice". — Razun že naznanjenih, došle so ob priliki slavja 50-letnice, dne 4. marca 1911 še sledeče brz., oziroma pismene čestitke: Volosko. — Klub hrvatsko-slovenskih zastupnika na Istarskom saboru zaključio je ■a svojoj sjednici obdržavanoj dne 6. ov. mjeseca u prostorijama te slavne čitaonice, jednodušno, da se Slavjanskoj čitaonici sa strane spomenutog kluba izrazi najiskrenije čestitke prigodom 50 godišnjice osnutka iste. Spomenuti klub najtoplije želi, da Slavja nska Čitaonica i u buduće cvate i napreduje košto je do sada, i da bude stjecištem svih Slavena boravećih u Trstu i razsodi-štem pravog i nesebičnog rodoljublja, košto je to i do sada uviek bila. Za predsjedničtvo kluba hrvatsko-slovenskih zastupnika na Istarskom saboru Tajnik: dr. Poščić. Voloska, 7. ožujka 1911. g Kranj. — Častitamo dični sestri ob redkem slavju petdesetletnega blagodejnega delovanja v prospeh ljudske izobrazbe ter vzajemne družabnosti odločno napredujočih tržaških Slovencev. Kranjska narodna čitalnica. Maribor. — Bratskemu društvu na slovenskem jugu pošilja ob proslavi petdesetletnice najiskreneje čestitke in pozdrave Slovanska čitalnica v Mariboru. Prvačina. — Neustrašeni buditeljici na obalah Jadranskega morja kliče k današnjemu slavju najkrepkejši Nazdar. Čitalnica Prvačina. Ljubljana. — Tvoja sedemnajst let mlajša sestra v Spodnji Šiški želi dočakati polstoletni jubilej, katerega Ti danes ponosno slaviš. — Predsednik šišenske čitalnice Viljem Maurer. Solkan. — Pol stoletja na braniku straža, jači Vam pogled v bodočnost. Čitalnica Solkan. Ljubljana. — Zadržani udeležiti se redke slavnosti, srčno želimo posestrimi, boreči se za narodne svetinje na obalih slovanskega morja najlepše vspehe in vstraj-■ost. Društvu in udeležencem kličemo: Slava! Odbor narodne čitalnice. Pula. — Da bi vatra uzajemne ljubavi, koja je kroz pol stoljeća sakupljala v Vašem društvu sinove iste majke črm više grijala hrvatska srca i čim dulje razprostirala zrake prosvjete i napredka želi — Čitaonica u Puli. Voloska. — Dičnoj posestrimi na narodno kulturnom polji čestita na doživljeni 50 godišnici i polučenim uspjesima. Voloska čitaonica. Staritrg pri Rakeku. — Vivat, crescat, floreat Čitalnica Staritrg. Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov v Trstu ima svoj ustanovni občni zbor danes ,ob 10. uri dopol. v prostorih „Slovanske Čitalnice (Narodni dom). Tovariši! Naj ne manjka nikdo. Dokažite že danes s polnoštevilno udeležbo, da hočete močno in delavno društvo! Pripravljalni odbor. Danes popoludne ob 4. uri „Valčkov čar-. Cene znižane. Danes zvečer ob 8. uri izvirna domača slovenska igra „Hči mestnega sodnika". „Hči mestnega sodnika, ki jo bodo predstavljali danes zvečer ob 8. uri v našem gledališču, je dramatiziral tržaški slovenski učitelj Ferdo Plemič in je prva izvirna slovenska igra v letošnji sezoni na našem odru. Kolinska tovarna za kavino primes v Ljubljani je pristopila kakor prvi ustanovni član k društvu slovenskih trgovskih potnikov v Ljubljani z zneskom kron 200 — S tem je slavna kolinska tovarna pokazala, kako dobro zna ceniti slovenske tigovske potnike kakor merodajne faktorje v trgovstvu. Vsem našim članom, kakor sploh vsakemu slovenskemu trgovskemu potniku pa naj bo to v bodrilo, da povsodi kar najtopleje priporoča izdelke iz edino slovanskega podjetja za kavino primes. Društvo slov. trgovskih potnikov se nadeja, da se šo druge tvrdke radovoljno priglasijo k pristopu kakor ustanovni člani, kar bodo trgovski potniki vedeli ceniti na svojem potovanju. „Matica Slovenska" bo imela v ponedeljek, dne 13. marca 1911 ob 6. zvečer odborovo sejo z dnevnim redom: 1. Naznanila predsedništva. 2. Potrditev zapisnika zadnje seje. 3. Poročilo o dopolnilnih volitvah na letošnji glavni skupščini. 4. Volitev predsedništva, blagajnika, ključarjev in odsekov. 5. Poročilo o tisku publikacij za leto 1911. 6. Slučajnosti. Romolo Murri, znani italijanski modernist, pride 29. aprila t. 1. v Trst in bo predaval v „Politeama Rossetti" o predmetu: „Modernizem, njegovi boji in upi". Naše Čevljarje opozarjamo na shod, ki se bo vršil danes ob 2. uri popoludne v „Tržaškem podpornem in bralnem društvu" v ulici Stadion št. 19, v zadevi črevljarske zadruge. Hlačno krilo. V Pragi je prišlo predvčerajšnjem do novih izgredov radi hlačnega krila. Dve sestri, imenom StohI, sta se sprehajali v hlačnih krilih po Prykopih, ter bili od moških psovani in zasramovani. Lastnik nekega kinematografa je spremljal sestri, ter je na večih mestih fotografiral prizore. Moralo je posredovati dvajset redarjev-pešcev in več redarjev na konjih, da je bilo možno vzdrževati red. Električna železnica je mimogrede ustavila promet. Neka oseba je bila celo aretirana radi žaljenja stražarjev. Gospici sta morali bežati. V Budimpešti so celo osnovali društva za pobijanje hlačnega krila. Sklenjeno je bilo, delati z vsemi sredstvi proti novi modi. Kljubu temu se je pokazalo hlačno krilo tudi že v večih drugih mestih na Ogrskem. , . . V Gradcu se je tudi te dni pokazala neka gospica na ulici v tej novi noši. Godilo se jej je kakor njenim tovarišicam na Dunaju, v Pragi in v Budimpešti: Bila je izzvižgana, opsovana in zasramovđna. Moralo je posredovati redarstvo. Nek mladič, ki se je vedel posebno predrzno, je bil aretiran. . , ,. Pariški profesor Foguet pravi, da ne bi bil nikjer nastal hrup, da so to novo obleko imenovali dvojno krilo, orijentalsko krilo ali kaj podobnega in ne hlačno krilo. Zunanji listi imajo poročila, da je prišlo tudi v Trstu do sovražnih demonstracij proti dami, o kateri smo poročali tudi mi včeraj, da jo je bilo videti. To pa ni nikakor res. V Trstu ni nihče demonstriral, pač pa so ljudje drli iz radovednosti skupaj. Vsekako postaja stvar vedno bolj zanimiva in k vprašanje, če ta nova moda pro-dere aV fle ? Na eni strani je nasprotstvo enega dela — povdarjamo: enega dela — občinstva, kateremu se je pridružila neizogibna poulična sodrga, na drugi strani so modne tvrdke, ki so se že založile s temi norimi deli oblek in ki torej gotovo store vse, da moda prodre, ker sicer bi morali oni svoje „jupe-culotte" sušit v dimnik! Mi bomo stvari vsekako tudi nadalje posvečali svojo pozornost, da bodo naše čitateljice znale, kdaj se smejo prikazati na ulico, ne da bi se izpostavljale nevarnosti, da bi bile izzvižgane, ali pa, da bi vsaj dajale povod za zaustavljanje javnega prometa. Tržaške železniške stvari. (Pojasnila in določbe za obrat s Trstom z veljavo od 1. maja s Trstom z veljavo od dne 1. maja 1909). — Od dne otvoritve obrata prometnih naprav na Molo Sanita v tržaški carinski luki veljajo določbe za prometne naprave na Riva Grumula in Molo Giuseppino tudi glede vseh na Molo Saniti po morju došlih ali odposlanih pošiljatev, ki se tam oddajajo ali prejemajo. Na in z Molo Sanita se lahko predstavlja tudi voze s kolesnim razstojem od 7*2 m in carinoobvezno blago. V voznih listih je zapisati za blago, ki je določeno na prometne naprave na Molo Sanit&: blagovno odpravništvo Trst c. k. d. z. — s pristavkom besede »Riva Grumula" kakor določilno postajo v sledeči obliki: .Trst c. k. d. ž. (Riva Grumula)".__ -JEVA za otroke NEST M "Popotna hrana ta dcjentke. otrok® in bolnik® na želodca. Vsebuj« pravo plantaiko mleko- rkatlja K 1.80 ▼ vsaki lekarni »» drogeriji. SVOJI K SVOJIM SVOJI K SVOJIH! nova trgovina moškega blaga JOSIP SPEHAR - TRST ulica Santa Caterina štov. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za jesen in zimo po zelo zmernih cenah. SPECIJALITE7A ANGLEŠKEGA BLAGA. Veliko skladišče klobukov dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna hhhh žepnih robcev, moških nogovic itd. itd. ■HBH^^H K. CVFN^FS Trsi, Corso 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna. Narodna trgovina. ■■■ Narodna trgovina nifr. Frankel (Delniška dražba) Crst, Corso štev. 27. Podružnica: ulica Cavana št. 11 Podružnice: v Ljubljani in v Zagrebu. Nobena razprodala in nobena množina: Masa ne more konkurirati z NIZKIMI CENAMI z ozirom na trpežnost našega blaga izdelanega v lastni tvornici. 109 filijalk. — 1200 delavcev. Arturo Modricky Prodajalnloa manufakturnega blaga In drabn h predmetov« Trst, niioa Belvedere 32 PRIMER: Moški čevlji . od K 7 — do 18 ionski čevlji . od K 6 50 do 18 Nizki ženski . od K 3, 3 80, 5, 7*50,10,13 Otroški čevlji. od K 2 — dalje. Galoše iz gum. od K 4'— do 8'— Na debelo bi se dovolile razprodaje še v nekaterih mestih Istre, Goriške in Dalmacije. Črevlji (Jrodieor (Delt Zaloga prešitih odej od K 6*40 dalje, fiDe v satenu kron 9*— ; flanelaste kron 2-40; volnene kron 290 in dalje. Perilo po vsakovrstnih cenah. Platno za plahte, trliž in volna za matrace, žima iz rastlin in bombaž za pokrivala, fuStaDj debel, bel in barvnast. MoSki in Ženski dežniki. Čepice, copate iz volne in Bviie. Drobnarije popolen izbor --po ugodnih cenah. Fratelli Raubsr Trst, ulica Carduccl 14 (prej Torrent©) Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin za čevljarjo. — Specijaliteta potrebščin za sedlarje. UD: EDI STRUCHEL & JERITSCH manufakturna trgovina Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina NOV PRIHOD volnenega blaga za moške in gospe, svila, svilen zefir, batist za bluze, Čipke, vezenine, okraski in drobnarije. Preproge, zavese, srajce in modernice po konkurenčnih cenah. =m= = Prodajo se po zmernih onrioh zl&tl in srebrni predmeti mv! IstillalI |n rabljoDl, kupljeni na javni dražbi. — Prejema se tudi v zameno tSSL " Trst, Via Barr. vecchia 8,1. nad., levo. Dr.JU.MaMl Cesare Cosciancich 15 koncesijonirani zobo-tehnik ordinira od 9.—1. in od 3.—6. Trst, Barriera vecchia 33 IL nad. Telefon 1708. Svoji k svojim 1 Spomladanska sezona. Velikanski dohodi zadnjih novosti za moške in ženske obleke kakor tudi razne bombaževine. Križmančič & Breščak ulica Nuova 37 - TRST - ulica Nuoira 37 Največja slovenska manufakturna trgovina v Trstu. — PEKILO — Ogromni tabor vsakovr. platna i» kotomf ga aamlz.ip post, opraro. H ® s 2 _ V8AKOVKSTHO — j žensko osebno perilo, kakor n. pr. j grajee, apod. krila, sp. hlače Itd. | -- VELIKA IZ BEKA - ▼•Ine, lime, perja za peniiee, eploli tbo, kar spada aa poeteljno opravo. — NOVI l)OHODi — Blaga Toln. za moške obleke, br^jee ovratnike, zapestnice in;; kravate. VELIKANSKA IZBERA drobnih predmetov, kakor vezenin, čipk, pajčolanov, trakov, gumb in raznovrstnih okraakov za obleke, kakor tudi razne baržune in svile za obleke, in okrašenje oblek. BLAGO, KATEBO NI PO VOLJI SE TAKOJ ZAMENJA. Vse Sokolske potrebščine. Narodni trakovi. j Svoji k svojim 1 \ Stran IV. »roSTOM" it. 71. V Trstu, «Ue 12. atare* 1911 rama trepinovec. — likerji. Slovenska žganjarna A. Zitko Trot, vilo* Aoqnodotto • priporoča bIitummi občtustvn h to j o žganjarno, v kateri 8« prodaja pijača prve vrste in po zmerni cent. Trste likerjev slivovo*, konjsko. Domafi brinjeree is POIEBVOIT: nni sdrsvtlmi 10M Robert Cian, urarffigift prodaja žepne in stenske ure ter spra-_ema vsako popravljanje po nizki ceni z dvoletnim jamstvom._1712 Ivan Strancer *r$£S5?: parketov z veliko zalogo istih vsakovrstne velikosti hrastovega in bukovega lesa. — TRST, Via Foscolo 9. 923 l Irein Ctntfo mizarski mojster, Trat, ulica Jl*bi|l OlUlId. BeUedere Štev. S izvršuj« vsakovrstna mizarska deia._^ Mlekarna Laak, plooolo 1. Podpisana naznanja slav. občinstvu, da je prenzela na svoje ime cobreznanu mlekarn u Laak Prodaje se svaki dan sveže mleko iz gospodarske uprave LA A K. Rasna maslaca, najboljši kruh iz Graca, zdravstveni kruh in vsakovrstne slsdČiee svaki dan sveže. Prodaja piva v steklenicah, ter vina I. vrste. Specialitet kiselo mleko, bolgarsko Joukort in Ksflr. Priporoča se Josefina Salomon. Skladišče žagovine MSg posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia št. 3. Prodaje fn debelo?*3— Postrežba pa dom. se vdobi :::: pri 1681 I Pristni, dober brinjevec Lovni Č i b e n i k u v ČiSki pri Ljubljani._ Inem Tau^ap TrBt» ulica CarPiBOn st- 16- JUOip I d V UHI Pekarna in slaščičarna spo-dmžLico v ulici Molin grande št. 9. Popolnoma na novo urejena. Svež kruh večkrat na dan. Postrežba točna na dom. 677 Franjo Makovec S?£ občinstvu svojo pekarno iu sladščičarno, v kateri se dobi večkrat na dan svež kruh in sladšČice. Zaloga moke in likerov v steklenicah. Sprejemajo se peciva vsake vrste. P strežba tudi na don> 869 Slovenci! Slovani! edino slovenske urarne in zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsako narečbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojim! Udani ALOJZIJ POVH._ D 4i n ae mesnica TOMAŽA ZADNIKA ■ I I p - lUtK v Trstu, Piazza S. Giovanni štev. 6. Prodaja se goveje meso, telečie, jančje, vsakovrstna perutnina in BveŽe meso. _717 Stara grška žganjarna .*. V Trsta, Via Cavana 6. Tu se dobi bogata izbira dkvorjev ; specijalitete : grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec in briski tropinovec in rune- Cene nizke. Izbera grenčic. Slaščice in j zape čenči. Grška mastici iz Šija. — Se priporoča j Andrej Antonopnla. j ti o t i#H MI lio i Trst, Piazza Ponterosso ' IVcIl« VU. ITIUIcJ gt. 6 Trgovina jestvin in koionijal. Zaloga sveč. mila in čistila v prid družbe 1 bv. Cirila in Metoda. Priporoča Be Ivan Bidovec Antonio Alberti barvanje kožuhovine — Trst, ulica Ponziana 665, Telefon 23—56. Zaloga in in bogata izbera vsakovrstnih kožuhovin. Prevzema naročbe in vsako popravljanje. ĆlBti in pere vsako vrst kožuhovine._1575 7q nlfvtanrila ° rriUkl porok, krstov Ld UI\rU|JLrIla Itd. obrnite s« na iga- nj&rso AUGUSTO DELL' AGNOLO, v ullol Rlborg-o 1 ln nlloa M&loanton 20, ki Ima v zalogi vsakovrstna desertna vina, likerje, bombone ln alaifilco prve vrsto, posojajo v te namene proti povračilo ves potreben [ namizni servloe za vsako Itevllo povabljencev. — Refoik Iz liole buteljka K 1 60 Svetlo in likano perilo. ?l°r ££ Bvetlo in likano perilo, nai se obrne na zavod F. Samokez v Trstu, ulica Cecilia Št. 14, pritličje. > Telefon 22-69._2003 Svoji k svojim. PertotSusić, vis a-vis sodnije št. 17. — Pri-poroča svojo veliko izbiro čokolade, razno vrstnih sladčic, tort in likerjev za žanitnine in krste. Podlija na dom. A. To§oratti Via Malcanton št. 4 In Piazza Oianbattista Vico *t 2. Prodaja po cenah brez konkurence. Zaloga posteljnega perila, izdelanega. Volnene odeje iz bombaževine, zarobljene V lastni tovarni, peresa iz Chile, Lawntennis iz bombaia, fuStanji barvani, perkali, zefir za srajce in obleke. Volneno blago za ženske obleke, maje iz volne, bombaže barvane za odrasle in otroke Izbor drobnarij, žime za žimnice, zavese itd. !! Zelo važno !! Do vštevši 17. aprila t. 1. dobijo vsi oni, ki bodo kupili moške ali otroške obleke, površnike, ali damsko konfekcijo v trogovini ISohinec & Co. Trst, ulica delle forri 2 za cerkvijo sv. Antona novega, listek s številko. Ta listek bo treba shraniti, ker bo dne 18. aprila t. I. žrebanje treh darov, katerih vsak bo vreden 50 kron (kar si bo dotičnik sam zbral). Dne 19. aprila t. 1. bodo priobčene v „Edinosti" izžrebane tri številke, katerih lastniki bodo dobili gorenja dari,a BOHINEC & Co. Zelo:: važno! = Zaloga oblek In blaga Trst, Corso 45 AlFOperaio TIH Corso45 VELIK IZBOR oblek za gospode, dečke in otroke, površniki, hlače, jopiči, kostimi. 224 Cene konkurenčne. MOŠKO BLAGO. Cene konkurenčne. IZDELUJEJO SE OBLEKE PO MERI. sessrasam 234 — —--—--— - —-----— .y: — ^^ — - ^ — za vile (d/orce), vrte, tovarne, dvorišča, prostore za temo itd. Ilust. katal. št. . 104 brezplačno DraMndustrie Feri Jeriitsiih's SoMs - Klag nflul ^az'rfcK n&cm**' Stala zsstop. ? Trsta. - V Gradcu fll. tor. Manufakturna trgovina z zalogo perila oseh & Juaureiičič - v Trstu via Nuova št. 40 - (vogal via S. Giovanni) - via Nuova št. 40. Vsak dan veliki dohodi za sezono. "^Sgg Žensko blago modernih barv, panama enotnih barv in pisanih, voile z in brez bordure,< satin, perkal, batist itd. — Velik izbor zefirja in oksfarda za srajce. Izbor zaves s čipk, vitrages, preproge itd. Izdelane moške srajce vseh vrst. Obleke in blago iz bombaža za delavce. MODEMI REFORM. Vse Blago iz prril ioTarea ii do zmerM c:ii. VELIKA IZBERI DROBNARIJ. M. German cvetličar, Trst, Via Ponterosso 3 VSE VB8TE BV «e»en, čebulo, sadik, cvetlic kaktr tad! gnojil. U barunrnici Trst, ulica del Salice številka 6, se izvršuje čiščenje in likanje zaves z najmodernejšim zistemom. Barvajo in čistijo se moške in ženske obleke. Cene, da se ni bati konkurence. — Največja natančnost. 693 Najboljše in najcenej, gorivo Briquettes m ^flara' Izključna zaloga SILVIO MALOSSI Trst, ulica Gelsi štev. 3 TELEFON 18-89. Cena: 4 $tot. Kilogram i dostavljanjem fruko. : Na obroke! Jakob Dublnsky : Na obroke! Avtorizovana dunajska Sola. ■ — — ustanovljena — — rezanja oblek, izdelovanja oblek in perila RJlR JlOVAK - T^ST u'loa San rLazzaro 18, m Trst, ulica dell'Olmo štev. 1, II. nadst., Trst velita izbera lotovljiiih M za _ manufakturnega blaga ter možice in ženske suknje. Ugodni pogoji za plačila na obroke. Cene brez vsake konkurence. — Solidna postrežba. Jako zanimiv, zabaven in poučen LIST S SLIKAMI je Jlustrov. iednik ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le ■ 1 krono 80 stot. ----- Zahtevajte ga povsod! — Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: ILUSTROVANI ::—::—:: TEDNIK\ LJUBLJANA. Naznanjam cenjenemu občinstvu, da - sem prevzel -— : Česky Hostinec '• Trattoria „Alla Meridionaleu Trst - Campo Belvedere 3 - Trst Z odi. spoštovanjem Jan Richter. Zdravilno pivo dvojnega kvasa založna marKn „Sneti Štefan" Glasoviti profesor zdravnik Kari von Nooden, ravnatelj prve dunajske zdravniške klinike, izjavlja, da je pivo dvojnega kvasa založna marka rSveti Štefan" zelo npliven pripomoček za želodčne bolezni in za nervozne osebe. Zaloga: Trst, ula Valdiriuo št. 32. Telefon St. 2201. (B.) 3{ans Schmidt tehnični zobozdravnik TELEFON št. 1085. TRST ul. della Zonta št. 7, /. a Katramova voda „Serravallo" izvrsten pripomoček proti prsnim boleznim in onim v sapnika, pljučnemu i stara, vnetja sapnika, trdokornemu kašlj n In ostankom prehiajenja, ter t obče proti vsakemu vnetja v sapnih organih. Prodaja se po K 120 steklenica »Lekarni SERRAVALLO - Trst V Trstu, dne 12. marca. .EDINOST" št. 71. Stran V. 50-letnica „Slovanske Čitalnice". Govor predsednika dr. Egona Starčta na slavnostni akademiji. Slavna gospoda ! V sedanjem nervoznem času, ko se vse naše življenje razvija v mnogo hitrejšem tempu, nego nekdaj, ko vse nervozno in nepotrpežljivo drvi naprej, ko jeden važen dogodek sledi drugim, ne nahajamo dosti prilike in časa, da bi se ozirali često nazaj v minolost in na dogodke minolih dnij. Toda danes, ko slavimo redko in izredno pomembno slavje 50-letnega obstanka „Slovanske čitalnice", je naša sveta dolžnost, da si oživimo spomine na slavne in težke dni, ki jih je morala preživeti „Slov. čitalnica" in ž njo ves slovenski narod na tržaškem ozemlju. Kakor truden popotnik, ki je po težki in dolgi hoji prišel do svojega toli za-željenega cilja ter z radostnim licem pre-merja dolgo, trudapolno pot, ki jo je prehodil, tako se ozrimo tudi mi nazaj na s trnjem in tudi cvetjem posuto pot, ki jo je dolgih 50 let hodila „Slov. čitalnica" in ž njo celokupno tržaško Slovanstvo ! Vam pa, slavna gospoda, ki Vas je vse privedlo semkaj krepenenje, da v impo-zantnem in mogočnem številu proslavite ta za nas tržaške Slovane tako velepomemben dan, Vam vsem prinašam imenom jubilan-tinje „Slovanske čitalnice" najprisrčnejši pozdrav in toplo zahvalo ! Prebirajočim preperele liste 50-letne zgodovine „Slov. čitalnice", ki nam govore toli zgovorno zgodovino ne samo tega najstarejšega slovanskega društva na Tržaškem, temveč nam predočujejo tudi zgodovino in razvoj vsega slovenskega prebivalstva tržaškega, navstaja pred našimi duševnimi očmi šele prava slika onih tužnih, nam Slovencem in v obče Slovanom toli neugodnih razmer in odnošajev, v katerih so tržaški Slovenci živeli nekdaj; tedaj šele prihajamo prav za prav do spoznanja, da smo od takrat do danes res ogromno napredovali ter storili v resnici velik korak naprej do popolne narodne osamosvojitve. Slavje 50-letnega obstanka „Slovanske čitalnice", ki je danes praznujemo, je za nas tržaške Slovence izrednega pomena, kajti mi ne praznujemo s tem samo 50-let-nice obstanka društva, temveč to slavje je znamenito tudi vsled dejstva, da praznujemo tudi 50-letnico prvega in najstarejšega slovenskega društva v Trstu, ker je bila „Slov. čitalnica" ustanovljena v obče kakor prva med vsemi v njenimi sestrami na Slovenskem, kajti „Čitalnice" v Ljubljani, Celju, Mariboru itd. so „bile ustanovljene pozneje po vzoru naše „Čitalnice", ker je naša „Čitalnica" prva vzbujala med nami narodni čut, ljubezen do domovine in spoštovanje do materinskega jezika in ker danes prav za prav obhajamo s tem tudi 50-letnico narodnega in političnega probujenja in življenja tržaških Slovanov! Historični pomen „Slov. čitalnice" zaslužuje torej, da se danes, ob tej priliki, ozremo nekoliko v minolost, sosebno, če si predočimo nadaljnje dejstvo, da „Slovanska čitalnica" je in ostane mati vseh drugih slovenskih in slovanskih društev v Trstu in okolici in da ima še vedno veliko nalogo izpolniti v bodočnosti! Nočem in tudi ne mogel bi podati Vam danes, slavna gospoda, zgodovine „Slov. čitalnice". Zato so moje moči preslabe. Toda hočem vam podati nekoliko kratkih lapidarnih črtic iz zgodovine tega slavnega in prezaslužnega društva! Razun tega pa je tudi danes naša narodna dolžnost, da se s hvaležnostjo spominjamo onih zaslužnih mož, ki so osnovali to društvo, je vodili srečno črez vse zapreke in si pridobili za društvo in narod nevenljivih zaslug! Luč svobode, ki je I. 1848 prvikrat, kakor zlata zarja, zasijala avstrijskim narodom, probudila je tudi rodoljube vseh slovanskih plemen v Trstu, da so si to leto osnovali prvo slovansko ognjišče: „Slavjan-sko društvo" s plemenitim namenom, gojiti med seboj bratsko ljubav. Med ustanovniki tega društva nahajamo tudi našega slavnega pesnika Koseskega, ki mu je bil večleten predsednik in ki je kumoval tudi pri ustanovitvi „Slovanske čitalnice". „Slavjansko društvo" je siovelo svoj čas za najodlič-nejše v Trstu, imelo je veliko članov (okrog 500) ter je poseglo v prvih letih tudi v volilno borbo za mestne volitve. Razun tega je 1. 1848 izdajalo svoj polumesečnik „Slovanski Rodoljub", ki je pa že istega leta zopet zaspal, ker je njegovega urednika, neutrudijivega rodoljuba Cerer-ja, pobrala kolera. L. 1850 je društvo zopet ustanovilo nov list pod imenom Jadranski Slovan", ki je pa tudi kmalu prenehal izhajati vsled zopet nastopajočega absolutizma. Kakor je bil vspešen in mnogo obetajoč začetek delovanja „Slavjanskega društva", tako je bil neslaven in žalosten njegov konec. „Slavjansko društvo" je vsled malomarnosti in popustljivosti Slovencev prešlo v nasprotne italijanske roke ter je 1. 1858 popolnoma zaspalo. Toda prišla je bitka pri Solferinu! Padel je Bachov absolutizem, prišla je nova svobodnejša doba z izdanjem oktobrskega diploma I. 1860 in razglašenjem Schmerlin-gove ustave februarja meseca I. 18bl. Takrat je, kakor pri drugih slovanskih narodih, tudi v Slovencih nastalo močno hrepenenje po lastnih društvih in dobrem časopisju. Takrat so tudi tržaški Slovani zopet iskreno zaželeli po socijalnem, kulturnem in političnem središču. Na nekem izletu na Razdrtem so sklenili navdušeni rodoljubi, da si osnujejo svoje lastno društvo. Takoj se je ustanovil nekak slovanski klub, iz katerega seje razvila potem „Slovanska Čitalnica". Čitalnica je nekako obstojala že leta 1860. Dne 29. januarja 1861. pa se je v tedanjem „hotel grande" vršil prvi „glavni zbor", kateremu je predsedoval znani slovenski rodoljub in trgovec Sorč, zapisnikar pa mu je bil slovenski pesnik Fran Cegnar. Na tem zboru so bila prečitana društvena pravila, in sicer v slovenskem in srbskem jeziku, ter so izvolili začasni odbor pod predsedstvom c. kr. svetovalca dra. Doljaka, da ukrene vse potrebno, da vlada potrdi obstanek društva. Člani tega odbora, ki jih smemo z vso pravico prištevati med ustanovnike društva, bili so naslednji Slovenci in Srbi: Dr. Josip Doljak, predsednik, Fran Pleše trgovec, Miha Stosič uradnik, Andrej Zorman trgovec in poznejši predsednik društva !. 1873, Skender Marinovič, Edvard Sorč, B. Radakovič, vsi trgovci, Mate Baštjan duhovnik, Škender Vilhar, trgovec in brat pesnika Miroslava Vilharja, Franjo Kavčič in Franjo Cegnar znani naš pesnik. K tem pa moramo še imenovati pesnika Koseskega in Čeha Jana Vaclava Lego, katera dva sta mnogo pripomogla k ustanovitvi in nadaljnemu razvoju „Čitalnice". Kmalu je bilo vse pripravljeno, najeto stanovanje v hiši Brigiti na Corsu, ter sklican nov občni zbor v februvarju 1. 1861, kjer so bili izvoljeni v odbor skoro vsi snovatelji društva, za predsednika pa trgovec Edvard Šorč, ki je ostal predsednik do konca 1. 1863. Prvi slovenski tajnik društva je bil naš pesnik Fran Cegnar, drugi pa slovenski filolog in pisatelj Franc Levstik, ki je tudi napisal prvo letno poročilo društva ter učil slovenščino društvene ude._ Namen, zakaj se je Čitalnica ustanovila, nam pravijo društvena pravila iz leta 1861, češ, da se obudi večje veselje in večja ljubezen do materinskega jezika. Namen je bil torej plemenit: gojiti, razširjati in utr jati slovansko zavest, zbirati vse Slovane tržaške okrog domačega ognjišča, braniti jih tujega nasilstva, ter bodriti in vspodbujati jih v nevarnem boju za obstanek. Delovanje „Slovanske Čitalnice* je bilo živo, zdravo in vzgledno v vsakem pogledu. Sosebno, velike zasluge pa si je za „Slovansko Čitalnico" in njen razvitek pridobil znani češki in slovanski rodoljub Jan Vaclav Lego. Njegove zasluge za slovenski narod so v obče itak znane. Anali „Slovenske Matice" in drugih društev, pri katerih je bil Lego časten član, govore o tem zgovorno besedo. Saj je Jan Lego prvi goreči apostol češko-slovenske, in v obče slovanske vzajemnosti, katero je razširjal sosebno med slovensko in češko mladino. V Čitalnici je pričel učiti češki jezik ter je bil stalnim dopisnikom „Narodnih Listov" v Pragi, kjer je vestno poročal o vsakem pokretu tržaških Slovanov. Razun tega je pa Jan Lego ustanovil v čitalnici prvi slovenski pevski zbor, katerega do takrat ni bilo v Trstu, ter ž „njim priredil mnogo krasnih koncertov v Čitalnici. Na njegovo nagovarjanje je razpisal dr. Janez Bleiweis nagrado za najlepšo skladbo „Kdo je mar?*, ter je Lego sam nabral med znanci skoraj ves denar za nagrado. Bilo je to leta 1860, ko Slovenci niso imeli nobenega koncertnega zbora. Hotel je na ta način vspodbuditi slovenske skladatelje na večjo delavnost; hotel je doseči, da bi bil slovenski zbor zastopan tudi na koncertih in da bi slovenska narodnost s tem kazala svoj značaj tudi v salonu. S solzami v očeh se je sivolasi starček pred nekoliko leti — kratko pred svojo smrtjo — ko sem ga obiskal v Pragi, spominjal onih lepih časov, ko je živel med Slovenci; sosebno pa so mu žarale oči, ko je pripovedoval o Trstu irt o otvoritveni slavnosti, kjer je on dirigiral ~voj zbor in tudi sam „zapel češko solopese.:?. V „Čitalnici" so bili takoj zastopani vsi slovanski narodi v bratski slogi: Hrvatje, Čehi, Srbi in Slovenci! Slovesno se je otvorila „Čitalnica" s slavnostno besedo dne 9. marca 1861. Program te besede bil je znamenit. Govoril je predsednik Sorč, dirigiral je Lego svoj izvrstni zbor, peli so slovenske, češke in srbske solopesmi in govorili so slovensko in srbsko deklamacijo. Historično interesantno je tudi dejstvo, da so na tej slavnostni besedi prvikrat v Trstu * peli našo narodno himno „Naprej zastava „Slave, ki jo je zbrano občinstvo pozdravilo z navdušenjem. V obče je bila ta beseda nekaj izrednega za Trst in zanimivo je čitati „Novice" iz I. 1861, kjer je obširno poročilo o tej znameniti slavnosti. Da je pa „Čitalnica" takoj na prvi mah dosegla takih vspehov, se moramo čuditi tem bolj, če pomislimo, v kakih ozkoprsnih razmerah so živeli tedaj naši predniki. Žalostne razmere one dobe nam je markantno označil naš pesnik Fran Cegnar, ko je dne 28. marca 1884 na grobu pesnika Koseskega v svojem nagrobnem govoru rekel: „Tedaj so bili osorni časi, povsod ledina neizo-rana, s kamenjem posuta, s trnjem zarastla, slovenska Vila je imela uklenjene roke in solzno oko — in takrat je ta mož, na katerega krsto zdaj točimo gorke solze, vstal kakor izvoljeno višje bitje, iz srede našega pozabljenega, tlačanega naroda, ter nam v navdušenih pesmih klical: Zbudi, predrami se, vstani moj rod, zarja poka, dan se dela! In narod se je zbudil, predramil, vstal in zamaknjen poslušal krasno doneče glasove — glasove, ki so doneli po vseh zemljah, v katerih si je postavil dom Slave sin. Kakor spomladi cvetje po širnih planjavah, tako se je širila narodna zavest in ljubezen do domovine, — žarelo je oko starcu, ponosno je glavo vzdignil mož in navdušeno z ognjem svetega rodoljubja je kipelo srce mladeniču: prerojen je bil slovenski svet!" V obče je bila „Slovanska čitalnica" takoj ob pričetku jako ugledno društvo. V odboru so sedeli možje, ki jih je spoštoval ves Trst; odborovali so znani književniki, in tudi slovanski kapital je bil vedno lepo zastopan ; med drugimi so bili gg. Josip Gorup, Kamilo Turk, Kovačevič, Opuič itd. V tem času je „Čitalnica" imela do 400 udov; veselice, ki jih je prirejala, so bile prelepe in polne občinstva. L. 1864 je Cegnar osnoval slovensko šolo, da bi se še bolj gojil slovenski duh. Bila je to doba prve cvetoče pomladi, polna navdušenja in mladostnega ognja. V tej dobi je imelo društvo 4 voditelje in 14 odbornikov in to do 1. 1873, ko so bila pravila pre drugačen a; število odbornikov se je zmanjšalo in vodstvo poverilo zopet enemu predsedniku. L. 1865 se je preselilo društvo v hišo Hiršl ob kanalu. Naša prva socijalna društva bile so Čitalnice, ki so imele za tedanjo dobo neo-pisen pomen za probujo naroda. Po vzoru „Slovanske čitalnice" so pričeli snovati druge čitalnice na Slovenskem in sosebno v okolici Trsta. Nastopila pa je burna doba 1. 1868, v kateri je mnogo boječih se in mlačnejših članov izstopilo iz „ „Čitalnice" , Posebno krvavi krst rojanske „Čitalnice" 1. 1868 je nekatere bojazljivce zelo prestrašil in v 1. 1868—72 so se začeli društvu od-tezati vplivnejši Srbi in Hrvatje. Tega je bil tudi mnogo kriv skrajni terorizem radikalne italijanske stranke, ki je nastopila J. 1872. Do I. 1875, ko se je iz okrilja „Čitalnice" osnovalo politično društvo „Edinost", je bila „Čitalnica" — razun socijalno in kulturno središče — tudi politično središče Slovanov v obče. Odbor „Slovanske čitalnice" je takrat večkrat vplival na volitve v mestni svet ter je že pred 50 leti izdajal slovenske oklice. Vsled resnega napredka Slovencev se je obrnila mržnja Italijanov proti „Slovanski čitalnici". Razven tega se je v tej dobi osnovalo tudi posebno „Srbsko društvo", vsled česar je društvo zgubilo mnogo Srbov. Srbsko društvo je nekoliko let hiralo, potem pa zaspalo. Šele v najnovejši dobi so si Srbi zopet otvorili novo lastno središče v „Srbski čitaonici". L. 1872 se je pričelo delati na zboljšanje in povzdigo društva. Takrat se je „Čitalnica" preselila v lepe prostore na do-gani in od tam L 1875 v ulico Nuova. L. 1876 pa se nahaja naša „Čitalnica" v t Via S. Francasco v primerno majhnem stanovanju. V tej drugi dobi razvoja društva, v dobi društvenih kriz od I. 1872—1879, menjavali so se različni predsedniki in prav težko je bilo sestavljati odbor. V tej dobi so se najbolj odlikovali dr. Bizjak, ki je preskrbel čitalnici novo lepo pohištvo, dr. Hodnig, in tedanji starosta tržaških Srbov, gospod Drago Pamučina, ki so v tej težki dobi bili tudi predsedniki društva, Sosebno pa je g. Pamučina skušal na vse načine društvo dvigniti. Ravnotako sta se odlikovala takrat, slovenska skladatelja Hajdrih in Kosovelj, ter tajnik dr. Mandič, ki je, videč neugodne razmere, v katerih se naha „Čitalnica" vsled neugodnosti prostorov, prvi dne 24/12/1876 sprožil idejo in stavil predlog na občnem zboru, da je nv slavo, čast in neizmerno korist slovenskega imena potrebno, da si z lastno glavnico zgradimo „Narodni dom" v Trstu." L. 1878 se je Čitalnica preselila zopet nazaj v Hiršlovo hišo ob kanalu, 1. 1881 pa v krasne prostore na zeleni hrib (Monte ' verde). Takrat, I. 1878, so bili izvoljeni prvi častni člani Čitalnice in sicer: si. slovenski voditelj dr. Janez Bleiiveis, dr. Štefan Koče-var in književnik Davorin Trstenjak. Kakor pa so bili v začetku velika opora društva bratje Srbi, tako so si od 1. 1878 do ustanovitve Dalmatinskega Skupa 1. 1901 | priborili za društvo premnogih zaslug bratje Hrvati, ki so „v bratski slogi s Slovenei srečno vodili Čitalnico črez vse zapreke. Z 1. 1879, ko je bil izvoljen predsednikom naš starešina in častni član Slovanske Čitalnice, g. Mate Polich, ki je bil s presledkom 2 let društveni predsednik celih 11 let; v odbor pa Ante Truden, ki nam ga je letos ugrabila prerana kruta smrt, spremenile so se razmere v Čitalnici na bolje, in napočila je tretja cvetoča in slavna doba za Slovansko Čitalnico, ki je trajala do 1. 1893. Čitalnica se je pričela zopet dvigati, zopet je postala središče in ognjišče tržaške slovanske inieligence ter zbirala v svojem krogu vse najboljše slovanske može. K ome- njenima dvema so še pristopili v odboru dr. Dukič, Dolenc in Lovro Žvab kakor za društvo izredno zaslužni tajniki; v novejši dobi pa, pričenši od 1. 1885, prof. Ivan Macher, sedaj ravnatelj liceja v Ljubljani, in pa za društvo velezaslužni g. Ivan Mankoč, ki je bil skoraj 30 let odbornik Čitalnice. Imena velezastužne trojice Polich, Truden in Mankoč so nerazdružno spojena z zgodovino Slovanske Čitalnice kakor v času razcvita, tako tudi v času propadanja in krize. Ti trije so bili društveni voditelji in pokrovitelji črez 20 let ter so z zlatimi črkami zapisani v analih društva. Sosebno od 1. 1881 naprej, ko se je naše društvo preselilo v krasne in primerne prostore na „Zelenem hribu", se je prekrasno razvijalo društveno življenje. Vse prireditve so bile izborno obiskane, v prostorih Čitalnice se je zbirala dan na dan odlična slovanska družba k delu, resnemu posvetovanju in prijateljski prisrčni zabavi. Tu so se kovali načrti, rodile ideje, ki so našemu narodu prinesle največjih koristi. Največjih zaslug za razvitje društvenega življenja si je pridobil g. Srečko Bartel kakor pevovodja. Skozi več nego 25 let je vodil g. Bartel pevski zbor Čitalnice, ter si je na polju zborovega petja na Tržaškem v obče pridobil nevenljivih „zaslug kakor pevovodja zbora Slovanske Čitalnice in pa „Slovanskega pevskega društva", ali pa ob priliki prisotnosti cesarja I. 1882, ko je dirigiral z največjim vspehom zbor približno 200 slovenskih pevčev. V to „dobo spadajo mnogo prireditve Slovanske Čitalnice, ki stopajo iz okvirja specijelno društvenih prireditev. Je to v prvi vrsti društvena 25-letnica, ki seje slavila I. 1886 na izredno krasen način. Takrat je bil predsednik društva g. inž. Živic, predsednikpa g. dr. Glaser, kateri slednji je imel v Čitalnici mnogo predavanj ter je bi! v obče izredno delaven na društvenem polju. Tedanji voditelj tržaških Slovencev, g. Viktor Dolenc, je imel slavnostni govor pred mnogoštevilnim občinstvom, ki ga je oduševljeno poslušalo, in združena zbora „Delavskega podpornega društva" in Čitalnice sta pod vodstvom g. Bartela očarala občinstvo s prekrasnim petjem, slovenski dnevnik „Edinost" pa je v slavo dneva izšel v slavnostni obliki. Ne smemo pa ob tej priliki pozabiti omeniti g. dr. Frana Mandiča, ki je bil l. 1885 predsednik ter tudi pozneje več let odbornik društva, ker se je ravno pod njegovim predsedstvom vnovič vstanovil društveni pevski zbor ter v obče ukrenilo mnogo koristnega. Tako se je tega leta postavila posebna pušica za „Narodni Dom ' v društvenih prostorih, in ko je bil naš slavni pesnik Simon Gregorčič grdo javno napaden, pisala mu je Čitalnica vspodbujno pismo, za kar seje Gregorčič toplo zahvalil, češ, da mu je pismo v čast, radost in tolažbo in da mu vzbuja poguma in moči, da bo tudi v bodoče delal za ubogo domovino. Omenim naj še dalje Trubaijevega večera, kjer je prekrasno govoril rajni zaslužni urednik „Edinosti", tajnik društva g. Lovro Žvab, potem Gregorčičev večer na čast Barskega vladike g. Milinovića, ter pesnika jugoslovanske vzajemnosti Jovana Sundečiča, sosebno pa, pod vodstvom Čitalnice in ve-lezaslužnega predsednika Mate Policha, krasnega sprejema bratov Čehov ki so 1. 1887 priredili prvi večji izlet v veliki skupini (črez 500) v slovenske pokrajine, In tu vidimo zopet Jana Lego, kako pozdravlja v slovenskem jeziku leto preje Slovence na razstavi v Pragi, rekši: „srca češkega naroda so Vam odprta, poglejte vanje in najdete slovansko ljubezen". In leto pozneje ga vidimo zopet kakor aranžerja izleta Čehov, za katere je bil spisal prvi kažipot po Slovenskem v češkem jeziku. V obče je bila v tej dobi Čitalnica prvo slovansko vodilno društvo; podpirala je vsako narodno podjetje ter bila zavetišče vseh drugih slovanskih društev, s katerimi je bila v ozki zvezi, Iz ust članov in odbornikov slišimo samo besede, polne navdušenja, narodne zavednosti in ponosa! Tajnik dr. Dukič priporoča društvenikom, „vstraj-nost, patriotičnu svijest, slogu i rad", tajnik prof. Macher kliče: „Ločimo dobro stvar od osebe, plemeniti cilj od zasebnih interesov ! Učimo se od nasprotnikov navdušenja in rodoljubja, sloge in bratske ljubezni!" Predsednik Truden Ante pa kliče v proroških besedah: „Lepša bodočnost nam je vstvar-jena, ako nas bodo vodile vstrajnost, bratska ljubezen in sloga"! L. 1890 so prvič v večj skupini vstopili kakor člani Čitalnice bratje Čehi, ki so od tedaj mnogo storili za društvo, sosebno gg. prof. Matys, Macak in drugi. To leto je bil tudi za svoje velike zasluge za društvo izvoljen častnim članom Čitalnice pri svojem odhodu na Reko g. Mate Pollich, 2 leti preje pa vladika Strossmayer. L. 1887 seje društvo preselilo v ulico S. Francesco, kjer je ostalo 14 let, t. j. do 1. 1904, ko se je preselilo društvo v „Narodni Dom" v sedanje prostore! L. 1897 je vstopilo tudi več Poljakov v naše društvo. (Zvršetek pride.) Širite EDIJNOST Stran^VI „EDINOST" štev. 71 \Ls V ^ V ^ V ^r lv(w" U* \f~ (A V Trstu, dne 12. marca 1911 'Q3i> DNEVNIK „EDINOST" TRSTU je izdal in založil naslednje knjige : 1. „VOHUN". Spisal -1. F. Cooper. Rom u iz amerikanskesja življenja. Cena K 160. 2. „TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA". (Iz ruskega). — Cena 80 vinar. S. „KAZAKI". Spisal L. N. Tolstoj. Kavkaska povest. Posl. [Jos. Knatlič. Cena K 1*60. 4. „PRVA LJUBEZEN". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Poslovenil Dr. Gustav Gregorin. — Cena K 1. .5. ..POLJUB". Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Ka-rolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vinar. 6. „BESEDA O SLOVANSKEM O-BREDNEM JEZIKU PRT KATOLIŠKIH JUGOSLOVANIH-. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu). — Cena 30 vin. — Čisti dobiček te knjižice je namenjen zgradbi novega poslopja slovenske sole pri sv. Jakobu v Trstu. 7. „IGRALEC". Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslov. R. K. — Cena K 1-60. 8. „JURKiCA AGIĆEVA". Povest. Hrvatski spisal Ks. ioandor-Gjalski. Prevel Fr. Orel. — Cena K 2. Vse te knjige hc dobivajo v Tiskarni „Edinost" v „Slovanski knjigarni" Jos. Gorenjca v Trstu in v vseli knjigarnah po Slovenskem po povzetju ali proti naprej poslanemu znesku. Poštnina posamezne knjige 20 vinarjev več. t a> TELEFON 1157. sa a Tiskarna „ ul. Gtorgio Gatdttl 20. TfSt ul. Giorglo Galattl 20. -- „Harodni Dom" - izdeluje : VSR TISKRRSKR DELR v uajmodernejem sloga bodisi v pri-prostem ali večbarvnem tisku po zmernih cenah. trgovske tiskovine kakor: račune v vsek oblikah, zavitke, pismen papir, memorandum, okrožnice, dopisnice, cenike itd. vizitnice raznih oblik za gospode in dame, vabila in plakate za prirejanje veselic, zabav in plesov, bodisi v pri prostem ali finem večbarvnem tisku, za denarne zavode registre, bilance in vse potrebne tiskovine. •■ brošure, knjige" poročne liste, * osmrtnice itd. itd. V Trata, 12. marca 1911. EDINOST" it. 71. Straa VII. Podpisali si uboj a naznaniti slav. občinstvu, da je prevzel na svoje ime Kopališče »Oesterreicher4 v ulici Lazzaretto vec. 52 shod tudi iz zagate S. Eufemia štev. 1 nadaljevanje alice S3. Martin ter da bo skušal pripraviti vse potrebne izboljšave da artreie s'av. občinstva. Kopališč« Je odprto vuk dan ob 7. zj. do 7. pop. Gena enkratne kopelji v vaški, v gladki vodi, gorki ali mrzli K —'00. Aboamaa za privatne in društva po znižanih cenah. — Upajoč, da me bo si. občinstvo čim najbolje obiskalo beležim udam P. Lantschncr. ilovenci! hočete se obleči PF" po ceni ? Obrnite se d« dobroznane trgovine z oblekami „4LLA CITTA' Di TRIESTE" Trst, ulica Slone Cartei It 40 (prej Torreate) kjer dobite velik Izbor Oblek In ftukenj za moške, dečke in otroke za nastopajočo sezono po sledečih cenah : Ooleke Iz poluvatae is Kam (jama za na ke od K 15—52 Ubieke ., „ „ ^ ' >. dečke „ „ i 0—30 3b:eke za otroke . 4—16 S akni e, kožuhi z ovratnikom iz prave kožuhovine za dečke, pelerine iz Ledna po cenab, da se nI bati clkake konkurence. — Zaloga blaga tu- in inozemskega. - Izcr£nje se dalo tudi po meri. Velik izbor potrebnih predmetov za delavce : hlače, srajce, pletenice itd. itd. Postrežba aoiidaa AHA C) T TA' D! TRIESTE Trst, ulica fiiosaa Cartacci štev. 4i) (prej Torreate) Podpisani javlja slavnem-: občinstvo, da je prevzel • mi dklmiGO : bivšega Vittorio Gentilli pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji št. 557 zraven bolnišnice Sv. M. Magdalene. — Se priporoča starim odjemalcem in jamfti za točno Cene zmerne. postrežbo. Cene zmerne. Udani feu a JHL- ' .11 Qiuseppe Predonzani. ALOJZIJ ■ 3PXifsa peli ar d a za kruli !n sla«?: cice s prodajalno tu- in inozem. likerjev in vin Via Cereria štev. 10 Najboljli kruh vsake vrste s franko dostavljanjem na dom. Specijaliteta: Ržen kruh. ZOBOZDRAVNIK UNIV. MED. Dr. M Mm Brillant v Trstu, ulica Acquedotto 13. Izdeluje zadelaoje z emajlem, porcelanom, srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne mmetne zobove, kakor 187 , tudi celo zobovje. ORDINIRA od 9.—12. predp., 3.-5. popoL • t mneno in kambrik za ženske obleke dobite najceneje iz TU GOS LOV. : RAZPOŠILJALNICE -s R. Stermecki v Oelju. " VZORCI ZA.3T0NJ I B S I ,Balkan' = spcaidje = ,Jalkan' Špedicija, komisija. Centrala TRST. Podružnica .. LJUBLJANA, Dunajska .. cesta štev. 33 .. Telefon štev. 100. vsake vrste., Prevažanje blaga ZA TRGOVCE in ZASEBNIKE. Preselitve ... vlaganje blaga in pohištva v skladišče, zacarinanje, prevzetje blaga v prodajo itd. itd. Špedicija, komisija. Centrala TRST. Podružnica .. LJUBLJANA, Dunajska .. cesta štev. 33 .. Telefon štev. 100. Novo pogrebno podjetje v Trstu Corso št. 49 (vogal Piazza C. Gol doni) Telefon 1402 Popolnoma preskrbljeno z vso potrebno opravo za izvršitev pogrebov vsakterega razreda- Ima na izbero monomentalne voze s steklom in električno razsvetljavo, črno-zlate črno-srebrne, belo-zlate itd. Prevaža mrliče na vse dele sveta. — Umetna oprava za postavljanje mrt vaških SOB in ODROV. Prodaja razne krste, sveče, vence iz umetni, svežih cvetlic, porcelane, perle, metala ^ ¥SE MRTVAŠ E PSEDSTETE. - Cene ugodne. sl&ža jus^a^is evo Jifis nedosežnih i?s»3&n »šah dan na maiSjene Edina gs^a-tfa d®*«* žinska kava 2 Po ceni in sprava« j> SLOVANSKA Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih : knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-::: govežka naročila. :::: KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA Brzojavna adresa: ::: :: ::: GORENJEC - TRST J07IP G0BEIU6C Trst, ul. Caserma 6. ::: POLEG KAVARNE COMMERCIO ::: TELEFON 21-15. Nova prodajalna zlatarja - ur ar j a ^Oessanflro Zmm, t st Corso štev. 23 BOGATA IZDliRA prstanov, uhanov z demanti ali Lrilanti in brez istih. Verižice, priveski, apestnice, zlate In srebrne ure, stenske ure Itd. itd. i Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstn rezbarij e. Cene zmerne. Cene zme ne Poštna naročila obavljaju se isti dan. Naj boga tej a zaloga knjig, papirja in pisarniških po-ir:: :::: trebščin. :::: :::: Velika zaloga muzikalij, molitvenikov in časopisov Oglate trsbp sastavljati na Insepatai edd&lek „Edin*«!!" B poknsite češke delniške pivovarne V ČEŠKIH BUDEJETICAH, Je Izborno, na plzens&I ZALOGE : LJUBLJANA.: V. H. Rohrman; POSTOJNA: Emil stotnik Garzaroli; TRNOVO : Rudolf Vaienelč. MB način narejeno. ZALOGE TRST: Schmidt & Pelosi. PUL i. : Lacko Križ. REKA—SLŠAK: An e Sablieh. a a S ^ Q S B f> a Restauracija FINDI Tps4, Via Colagna II Vsako nedeljo in praznik Vstop 50 stotink, po 8. uri 30 stotink. K PLESU SVIRA MESTNA GODBA. Svpepfična Stalda Najboljšega češkega izvora CENE : GOSJEGA :: PERESA : : za postelje. šili Houa Krojnčnicn!! Trst, ulica Belvedere 23, I. Izdeluje vsakovrstne moške obleke po najaovejših krojih in po nizkih cenah. Z«. obilen obisk se priporoča ndani 41« FRAK MALIS, Krojaški mojster- -1 ZDRAVNIK - dr. D. EARAUAN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos) ordinuje na svojem stanovanju v Trstu Corso št. 12 o«l li1/« do IV2 in od 4V2 do 5!/2 popoldne. TELEFON IS/IT. 350 MARCO F MARTINOLICH, Mali Lošinj Ta tekočina je bila od vseh takozvanih toničnih tekočin, povspešu-jočih prebavljanje, od zdravnikov pripoznana za najboljo. — Ne glede na to. da je zelo prijetna za okus radi pravilne proporcije alkohola in aromatičnih snovij, ima tudi lastnost, da ne vpliva dražitao, kakor drugi slični izdelki. Je izboren pripomoček v vseh adinamičnih boleznih in specijelno za prebavljanje, v malaričnih boleznih, anemiji, nevrasteniji, infekcijah itd. Priporočljiva je rekonvalescentom vsake starosti in se jo jemlje lahko čisto ali pa z vinom, mineralno vodo, kavo itd. Marco F. Martino lieh Zastopstvo za Av§iro-0gr3ko in zaloga v Trstu: Giovanni Tarabochia, Ul. Mercato vecchlo 3. Telf. 39 Rimsk. VIII. 1 kg rujavih dobrih sčesanih SkgKS-40, boljSih K 8-80, belih 4 K, belih a puhom K 5-10, 1 kg belih nnjficejflih Bčesa-nlh K 6-40 In K 8,1 klg samega puha raja* S "K. ln 7 K, bele fine 10 K. najfinejl puh a pra 12 K. Pri naročltvi 5 kg franko. ZzgotovlJene postelje rude-Cega, modrega, belega ali rumenega " gostonitnega Naukinga, 1 odeja 180 cm dol^a in 120 cm iiroka z 2 podvzglavjema loo 80 cm dolgima in 60 Širokima, napolnjenima z novim, »sirim selo trpežnim, mehkim posteljnim perjem Kron 16. lPolopernice 20 K; pernice 24 K ; posamezne race 10 K, 12, 114 K in 16 K ; blazine 3 K, S K 50 in 4 K; pernioo 200 cm dolge, 1140 cm Uroke 13 K, 14 K 70, 17 K 80 in 21 K; blazine »0 jem dolge, 70 cm Široke 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70 ; spodnje lpernice ■ trdnega, črtanega gradla 180 cm dolge, 116 cm Hiroke, 12 K 80, 14 K 80. PoSilja bo po povzetja od 12 kron {dalja franko. — Premena dovoljena, ea nepripravno deaar nazaj. Natančni ceniki gratis ln fra iko. iS, BENfSGH sns: Desctieijitz št 165 fomn Cecii?, Prva primorska tvornica za lesne Izdelke z vodno silo V dobroznani žganjarni FERDINAND PEČ£NKG i v ulici Kiramar štv. 1 317 pristne pijače I. vrste, kakor n. rr žganje, slivoveo in brinjevac frambo:&. tarrianndo m semadc ■mjmmmmmmvanmmmmnamšmBmmmsisisi tvrdke A. KRIZNIČ :: ob kolodvoru] Fodmeiec SPREJEMA V IZVRŠITLV: vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za Hi$E, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE ; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd. Proračuni in načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce in cene. Partotna tunrnira opremljena z najnov. rdlKb II Id L VCJil llLa Stroji nudi parketne deščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino! Sirngarsti ollelet nnfli u t stiugarsto strogo suaiajcčs izdelke. - JAMSTVO! Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka interesentom brezplačen --329 Zaloga olja, kisa in mila z bogato izbero sveč vseh kakovosti TRST - ulica deli' Istria 12 ■ TRST = Pošilja se po pošti in franko na dom. Anton Krainz STAVBENI IN UMETNI KLEPAR Trst, ulica Bossetti štev. 79. Prevzemlje pokrivanje zvonikov. Napeljava in popravlja Btrelovode. Izdeluje vse ▼ kle- parstvo spadajoča dela. POSTREŽBI TOČNA. CENE NIZKE DELO TRPEŽNO. Za obilen po prporoia Francesco Biagg rt;. Vaše dete Bi v teh dneh radi razgretja in hitrega o-hlajenja utegne nakopati lahko lahak katar ne zamudite v takem slučaju dati o-troku ukusno od zdravnikov priporočeno Thymomel Scillae ki ima dober ukus, da se izogne nevarnosti. ■ m ii 1 II—ii—^P" ii—i Izdclovfctelj in glavna zaloga : B. FRAGNER-jeva Lekarna : c. kr. dvorni zalagatelj PRAGA UL, No. 203 Prosimo povprašajte svojega zdravvnlka Steklenica 2 20 K. Po poša franko. Ako se pošlje naprej 2 00. 3 steklenice K 7, ako se pošlje naprej, 10 Btekl. K 20, ako se pošlje napr. Pazite na ime preparata in izdelovatelja, kakor tudi ZNAMKO VARSTVA Zaloge y lekarnah Stran VIII »EDINOST« št. 71. „Valčkov čar" vidimo danes pop. zadnjikrat v tej sezoni. TržaSko koles, društvo „Balkan" ima danes ob 10. uri dopol. v kavarni „Minerva" volilni sestanek. Odbor Učiteljskega društva za Trst ia okolico vabi vse svoje člane k pomladnemu zborovanju danes, v nedeljo 12. ob 10. uri zjutraj v prostorih CM šole na Acquedottu. _ Tržaška mala kronika. Poskus samomora mlade deklice! Marija Bandelf stara 15 let, stanujoča v ul. Tesa 19, je včeraj opoludne v samomorilnem namenu izpila jesihove kisline. Zdravniška postaja je prišla pravočasno na pomoč. Deklico so na željo domačinov pustili doma. Trevesova pomoč. Marij Spadan, star 21 let, delavec brez stalnega stanovanja, je včeraj po ulici Ugo Foscolo vihtel v roki nož in grozil prestrašenim pasantom. Napadel ga je delirium tremens. Brž so poklicali Trevesa, ki ga je od vedel v opazovalnico. Ravno tako je Treves odvedel v opazovalnico 25-Ietno Apolonijo Mazarič, sta-nujočo v ulici Petronio 4, ki se je v hipnem napadu blaznosti slekla do nazega v;,.ulici Media. Kriminalna drobnarija. 21-letni mesar Ivan Goričan je bil predsinočnjem aretiran, ker je v gostilni „Reclame* v ulici S. Mau-ricio razsajal kakor besnež in grozil krč-marju in gostom. Dninarja Rudolfa Batiča je aretiral nočni čuvaj za zapiranje, ko je iz skladišča južne železnice odnašal vkraden sladkor. Natakar brez posla Gothard Sillich je bil aretiran, ker je na nekem Lloydovem parniku vkradel večjo količino masla. Nagla smrt. — Včeraj zjutraj je začel magistratni uradnik Josip Moro nenadoma bruhati kri. „Igea" ga je dala prenesti v bolnišnico, nu — spotoma je že izdahnil. Truplo so prenesli na njegov dom. Požar. Sinoči okolu 7. ure je pričelo goreti v gozdnih nasadih nad Lonjerom in blizu Opčine. Ogenj so kmalu udušili. Loterijske številke, izžrebane dne 11. marca 1911: Trst 18 84 33 8 47 Line 46 20 1 2 84 Koledar in vreme. Danes: 2. postna (kvat.) nedelja, Gregorij pap. — Jutri: Rozina vd. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -+- 11'5° Cels. — Vreme včeraj : deloma oblačno. — Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. _ Našo gledališča. Danes popoludne ob 4. uri se uprizori poslednjikrat kakor popoludanska repriza operete „VALČKOV ČAR" Zvečer ob 8. uri „HČI MESTNEGA SODNIKA", po Jos. Jurčičevem romanu za tržaški oder priredil Ferdo pl. Kleinmayr-Ple-m i č, mestni učitelj v Trstu. Vstopnice „Nar. doma". * * * Vesti iz Goriške. Vojašnica t Tolminu. — V Tolminu zgradijo baje veliko vojašnico, ki bo stala 350.000 K. Z delom prično morda že letos. Novi 5olL V seji ožjega in pomnoženega c. kr. okr. šolskega sveta tolminskega so sklenili komisijonalni ogled za ustanovitev šole v Trenti in Lomu. x Nesreča na delu. 67 - letni zidar Jakob Arčon iz Renč je padel več metrov globoko in se je pri tem močno poškodoval na glavi in na stegnu. V težkem stanu so ga prenesli v bolnišnico. x Kanalizacijo mesta goriškega nameravajo poveriti tvrdld Pittel-Brausewetter, ki je že sestavila in predložila mestnemu svetu tostvarne načrte in stroškovnik. Važen poučen shod za živinorejce, iz sežanskega okraja: Deželno ravnateljstvo zavoda za zavarovanje goveje živine Goriško-Gradiščan-ske vabi živinorejce (zvedence) k poučnemu shodu, ki se bo vršil jutri 13. t. m. (dan semnja) ob 10. uri predpoludne v prostorih g. Mahorčiča v Sežani. Na tem shodu pouči deželni odposlanec živinorejce: 1. o raznih boleznih; 2. o novonabavljenem orodju, ki se je rabi pri oboleli živali, in 3. razkaže, kako je istega praktično rabiti. Na ta shod so vabljeni živinorejci, pooblaščeni od deželnih zav. podružnic sežanskega sodnega okraja, in sicer zavarovalnic iz Sežane, Tomaja, Štorij, Kazljen, Lokve, Divače, Naklega, Rodika, Repentabra, Dutovelj, Skopega, Koprive, Stijaka, Avberja itd. Pristop imajo tudi drugi živinorejci, ki imajo veselje do živinoreje. Ker je ta shod jako važnega pomena za naše živinorejce, naj se ga isti tudi polnoštevilno udeleže. Oni pa, ki so poklicani v to, naj si dobro zapomnijo vse nauke, kako jim bo tako orodje rabiti praktično, da ne pride pri rabljenju do kake uezgode vsled neprevidnosti ! i Županstvo Podgora obsega štiri katastralne občine in sicer : Podgora, Pevma, St. Maver in Podsabotin. ! Kafastralna občina Podgora šteje 327, hiš z 2229 prebivalci; Pevma 196 hiš s | 1316 prebivalci; St. Maver 66'hiš s 359 prebivalci in Podsabotin 51 hiš s 346 prebivalci. Skupno 4250 prebivalcev. j > Vesti iz Istre. Iz šolske službe. Provizorični učitelj na državni gimnaziji v Puli, dr. Adolf Kiirti, je imenovan pravim učiteljem na tem zavodu. ; Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Društvo Jadran" s sedežem v Serdočih (pol. okr. Volosko). i Nov notarijat v Puli. V Puli bo v kratkem otvorjena tretja notarska pisarna. Notarjem je imenovan dr. S o r li, sedaj notar v Podgradu. Podružnica družbe CM. za občini Odzla-Klanec in Materijo ima svoj II. letni občni zbor dne 19. t. m. ob 3. uri • popoludne pri g. Baša v Herpeljah. Na' dnevnem redu bodo poročila presednika, blagajnika in tajnika, volitev odbora inj slučajnosti. Vabljeni ste, gg. udje, k ude-: ležbi! i Iz Mačkolj. Iz naše vasi dobiva „Edinost" le redkokedaj in še to le skromne i-p. Ljubljanske PODRUŽNICA kreditne banke Trst, della Borsa 10 GentraU v Ijnbljani. Podružnice v 6orici, Celovca, Sarajevem In Stvejpl Delniška fllavalca K 5,000.000. Rezervni zaklad K 450.000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji devize in vrste denarja - Vloge na knjižite 41 obrestuje za sedaj s čistimi Oi o Prodaja sročk© na majhne mesečne obroke« P ■□□ODO Dobroznana trgovina Ser toli S Sbizelz Trst, Trg Barriera vecchia I in 2 zniža cene vsega blaga v svoji zalogi. Hožke srajce bele K 2, 2 40, 2-60, barvnate K 2*50. Moške In ženske maje Is fuštanja K 1, 1-10, 120, 1*30. Spodnje hlače K 1, 1*10, 1-20. — Velik izbor nogavic za možke in ženske, ovratnikov in ovratnic. FUŠTANJI vellonr meter od 48 stot. dalje. ŽENSKO BLAGO, angleško in doma&e od K 1-20 dalje. Bogat izbor šarp, volnenih in svilenih od K 1 40 dalje. Zaloga perila, platna In bombaža. Velik izbor žime in Tolne za žimnice. Poseben oddelek za okraske, mod. stvari in droboarije Odlikovana krojacnlca Avgust Štular TRST - Via delte Poste štev. 12, i. nad. - TRST izvršuje pomladanske in = letne obleke = Cene zmerne. Delo solidno. Velika Izbera močnih blat srajc Itd. za delavce.« II Artlgiano TRST, ul. Arcata št 9 vogal ul. Sapone dopise. Dovolite mi torej g. urednik, neko-liko prostora. so v prodaji pn vratarici j Kakor je bilo že prednaznanjeno, je • pevsko društvo „Primorsko" priredilo na * * [pustno nedeljo dne 26. februarja t 1. vese- „Hči mestnega sodnika" bo končana lico v dvorani Josipa Smotlaka, ki je vspela takoj po 10. uri. Na to posebno opozarjamo t najlepše. Dvorana je bila natlačena ne le one, ki stanujejo daleč, da se Še lahko po-! domačega, temveč tudi zunanjega občinstva. služijo tramvaja.__• Pevski zbor je izvršil svojo nalogo prav a *wj> a ^, a. t** a 1 dobro, kar dokazuje že to, da je bil od TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. občinstva pri več točkah pozvan na oder v VERDI. — Danes bo glavna vaja za ponavljanje. Hvala gre pri tem pevcem, po-Wagnrjevo opero „Mrak Bogov", (Gčtter- sebno pa še pevkam, ker so se redno ude-dammerung); premijera bo v torek. ; leževali pevskih vaj in so vsekakor vršili POL. ROSSETTI. - Danes popoldne več nep svojo dolžnost. Pevke se pokazale m zvečer opereta „Valčkov čar". se svojimi ljubkimi glasovi, da bi se zamo- n^Jtt&ZZSH?" VSSL^J^SSMSS ie go-predstava z nastopom krasne plesalke Sje- d „ateliu Avmistu Šucu iz Doline ki mile Fatmfc, odaliske bivšega sultana Abdul Ki d^ih v.elS Mam,aa --nočeh po izredno slabih cestah, da je pou- M , , ... čeval petje in igro. Hvala tudi g. nadučitelju! iVir. dal. organizacija. Venturiniju iz Boršta, ker je k dobremu >' Delavci trgovin z.=. PriSe, je ^V^o^za^ni 3.' Vas°velevažnl ^vspceda. K je upcav euLizfra. ob- voiite tudi Vi, pridite vsi na sestanek Igra „Ne kliči vraga!« Jake Štoke je delavcev lesnih trgovm, ki ga sklicuje NDO j d£ dobro, za kar moramo zahvaliti vie v torek, dne 14. marca t 1. ob 8. un zve- if£alce pose'bno pohvak) pa so zasIu^ ( ' Urška Tul, Josip StSančić in Josip Smotlak ' __« Tudi v gmotnem oziru je veselica iz- i n a o n v i padla dobro, ker so se iz vstopnine in od u A K u v L pjesa ne |e polnili vsi troški, ampak je tudi — Za Ciril-Metodov ples so nadalje preostala mala svota, ki se hrani za nakup! darovali: g.a Ema Lenassi Trst 4 K, g.a društvene zastave. K dobremu gmotnemu ~S Marija pl. Zebisch Dunaj 4 K, g.ca Antonija uspehu so pripomogli tudi razni darovalci, £ Pakiž Bazovica 4 K, Trgovsko-obrtna za- ki|so preplačali vstopnino, oziroma poslali druga Trst 10 K, Odsek tržaškega Sokola darove, ker se niso mogli osebno udeležiti :' =5 = Rojan 6 K, gg: Josip Kocijančič Trst 6 K, veselice, in sicer gg. župan in dež. poslanec . - Si Matko Mandić Trst 10 K, Henrik Kobau Pangerc, nadučitelj Venturini, občinski tajnik S i* Trst 2 K, Anton Vinšek Trst 6 K, Vekoslav Sancin in Josip Tul iz Škednja, Anton Pa-'s*5 Furlan Trst 10 K, Viktor Kristan Dunaj 10 rovel iz Boljunca, dacar Kariš itd. K, Alojz Goriup Prošek 10 K, Ivan lic Du- Tem potom se izreka vsem iskrena naj 2 K, Milan Nabrgoj Trst 2 K. zahvala Odbor. Brzojavka! Došle so krasne novosti za spomladansko sezono kakor : »okno, volna, svila in perilno blago itd. itd. — Tzorce pošilja na željo brezplačno na dom. = Manufakturna trgovina NEDŽET & KORITMIK, Gorica Vogal Corso Giuseppe Verdi in vla Scuole 5. NB. IšČeva krosajarjev (Hausirarjev) za mesto in deželo. Kdor odpotuje naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Air Alpinista" v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd. MLUVI ČESKY ! MLUVI ČEŠKI I Velika zaloga in tovarna pohištva ANDREJ JUG - TRST 5, 0 £ co« "L 3-D 991 i1 w §-# 5-18 g S S g BOGATA TS LEPA IZBERA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARIJ & * ? g DELO SOLIDNO In vsakovrstnih »tolie. CENE ZMERNE. # cn« Via S. Lucia 5- Via S. V Trsta, dne 12. .ED1NOOT« ft. 71. IX Razne vesti. Juristi kakor natakarji. Na Budim-peštanskem vseučelišču je vzbujalo te dni veliko vzgledovanje naznanilo vseučiliščuega podpornega društva, da išče restavrater Kratiš v Kesthely za poletne mesece 15 ju-ristov kakor natakaije s plačo 200 K na mesec. Dosedaj so se oglasili štirje slušatelji prava, a bržkone se oglasi prosilcev za vseh 15 mest. Namen tega bi bila odprava napitnin. Železniška nesreča v predoru. — Iz Pariza: V sredo zjutraj sta presenetila v predoru pri Vincennesu dva vlaka, ki sta prišla vsak od druge strani, delavce v tem tunelu ter povozila dva delavca do smrti, sedem sta jih pa nevarno poškodovala. BRZOJflUNE UESTI. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 11. Zbornica je vsprejela rekrutno predlogo v tretjem čitanju. Prihodnja seja v ponedeljek. Proračunski odsek državnega zbora. DUNAJ 11. Proračunski odsek je pričel razpravljati proračun ministerstva za notranje stvari. Govorili so posl. Sylvester, Lazarski, Šilinger, Choc in'Korošec. Vsi govorniki so se izjavili, da je nujno potrebno reformirati upravo. Prihodnja seja v torek ob 5. uri pop. Sankcljaniran zakon. DUNAJ 11. Cesar je sankcijoniral zakon sklenjen od goriškega deželnega zbora, s katerim se menja § 1 zakona od 8. oktobra 1902 glede uvrstive med konkurenčne ceste, cestnega dela, ki vodi ot: konkurenčne ceste St. Peter-Dornberg pri Dobravi do državne ceste pri Ozljanu, in cestnega dela od Sv. Lucije pri Vogerskem do šole v Šempasu. Nemčija in zmešnjave v Meksiki. KOLONIJA 11. „Kolnische Zeitung" priobčuje sledečo brzojavko iz Berolina: Neka brzojavna agentura je razširila vest, da bo Nemčija brezpogojno in takoj odredila ono, kar se jej zdi potrebno za varstvo nemških rojakov v Meksiki. To vest je takoj pograbilo „rumeno angležko časopisje", da bi pri Združenih državah napravile utis, kakor da bi Nemčija "namerovala se vme-ševati v meksikanske zmešnjave. Dosedaj še ni nikakega poročila, da bi bilo ugroženo življenje ali imetje Nemcev v Meksiku. — Vlada zato tudi še ni prišla v položaj, da bi razmišljala o varstvenih odredbah. Aretirana družba ponarejalcev denarja. SOBOTIŠĆE 11. (Ogrski biro). — Orožništvo je aretiralo dve ženski, ki sta hodili od vasi do vasi, ter razpečevali ponarejen denar. Izkazalo se je, da sta ženski članici družbe ponarejalcev denarja, ki je že več let Širila ponarejene novce po 2 in 5 K po sobotiški županiji. — Vsi štirje so pod ključem. Ustaja v Arabiji. CARIGRAD 11. Zapovednik ekspedicije v Jemenu javlja, da je prišlo v bližini vasi Labah in Sulus v Kazi Harasu do hudih bojev z ustaši. Po bitki, ki je trajala nepretrgoma tri dni in tri noči, so bili ustaši premagani. Večina vasi in utrdb je padlo v roke vladnih turških čet. Potres. SOLUN 11. V vasi Starova ob Ohridskem jezeru je bil v noči od 9. na 10. t. m. močan potres. Več trdno zidanih hiš se je podrlo, mnogo oseb je našlo smrt pod razvalinami. Prebivalstvo je bežalo iz hiš in biva na planem. Novi kozaški hetman PETROGRAD 11. Na mesto umrlega generalnega lajtnanta barona Taube je bil imenovan hetmanom donskih kazakov generalni adjutant Miščenko. Maroko. PARIZ 11. Na današnjem ministerskem svetu je minister za unanje stvari Cruppi podal pojasnila o položaju v Maroku, ki ne izgleda tako vznemirjevalno, kakor ga predstavljajo tendencijozne, nezanesljive informacije. Minister bo glede Maroka stavil kabinetu predloge. PARIZ 11. „Ag. Havas" poroča iz Tan-gerja: Dne 8. t. m. iz Feza odišli kurir poroča, da je šerifska mehala podpirana od prijateljskih rodov dne 7. t. m. porazila upornike pri gori Seefat in jim prizadela velike izgube. — Od mehale je padlo šest mož. Združene države in Meksiko. WASHINGTON 11. Vznemirjajoče ev-ropejske depeše in časnikarska poročila o vedenju Amerikancev nasproti Meksiki so popolnoma neutemeljene. Nobena evropska vlada ni napravila pri meksikanski vladi korakov radi kake nevarnosti, ki bi pretila podanikom evropskih vlasti oziroma njihovi lastnini v Meksiki. WASHINGTON 11. Japonski poslanik je nasprotno s poročili časnikov izjavil, da ni japonska nikdar poskušala dobiti od Meksike kakih koncesij za premogovno postajo v mornariške svrhe. WASHINGTON 11. — Nemški vojaški ataše fe z brigadnim generalom, Gerling-tonom, generalnim nadzornikom armade odpotoval v S. Antonio, da si ogleda vojaške vaje. _ ^ Rim 11. Papež je vsprejel danes v poj slovilni avdijenci poslanika Pgrofa Szeczena, ki je izročil svoje odpoklicno pismo. Potem je papež vsprejel tudi poslanikovo soprogo in njene otroke. Petrograd 11. Vdova slikarja Verešča-gina se je v neki moskovski bolnišnici usmrtila. Imela je raka na jetrih in s strelom iz revolverja je napravila konec svojim mukam. Carigrad 11. Zbornica je dovršila generalno debato o proračunu. Zbornica je z veliko večino izrekla finančnemu ministru zaupanje. Dunaj 11. Minister za unanje stvari grof Aehrenthal je zvečer odpotoval v Opatijo. Berolin 11. Kakor poročajo iz New-Jorka znaša materijalna škoda ki jo je prov-zročila eksplozija v Plessant-Prairie 1 */, mil. dolarjev. — Doslej so našli Štirideset mrličev. Petrograd 11. Danes so zdravniki preiskali ministra za unanje stvari Saso-nova. Ugotovili so vnetico oprsne mrene in pljučnico kakor komplikacijo bolezni v grlu. Delovanje srca je povoljno. Viterbo 11. Danes je pričela pred tukajšnjem sodiščem kazenska razprava proti 43 členom kamore radi umora izvršenega na nekem Cuocolo in njegovi ženi v Torre del Greco pri Napolju. Razprava utegne trajati 5 mesecev. Florenca 11. Danes popoludne je bila v stari palači otvorjena razstava italijanskih portretov. — Razstave se udeležujejo tudi mnoge inozemske države. Na otvoritvi je kralja Viktorja Emanuela zastopal vojvoda Genoveški. ■■■■■■ 1 iali oqla;i m sli ■■■■ MALI OGLASI ce računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stan« 40 sto-Hnk. Plača se takoj Ins. oddelku. <*> I"!V flPflP (vila) tik pred smrekovim gozdom, s U £ UlC U kostanjevim prostorom, sadni in Trt za zelenjavo, 5 minut oddaljen od Celja, v krasni legi, se proda za 30.000 kron. NatančnejSe pri ins. oddelku Edinosti. 437 Spedicijska tvrdka SJB^SSE nega in b poznanjem slovenščine, italijanščine in nemščine. Zahteva se takojšnji nastop Ponudbe na upravništvo lista pod „Uradnik St. 438". 438 HncnoHipno vešCa slovenskega, nemškega, Ulia|JtfUlUlla deloma tudi italijanskega jezika v pisavi in jeziku, z lepo pisavo, in tudi drugače zelo izobražena, išče primerne službe. Naslov pove inseratui oddelek. 442 ||q I n soba se odda. Piazza Leonardo da Vinci «"dld gt. 1, vrata 18. 444 Odda se v naiem meblirana soba ali sobica. Ulica Ferriera 5. 445 aarQf| i uron f Razpošiljam izvrstno vo* iti L.O U i mCOU i lovsko meso, teletino ali svinjsko meso. — Zaboj za 5 kg prosto po poštnem povzetju za samo kron S*— proti jamstvu. — Friedmann M., Hernisce, Ogrsko. 437 Odda meblirana soba. — Škorklja, San SU Pietro 30. 446 Josip Trampuš S^SES) prtporofia svojo pekarljo. Večkrat na dan svet kruh. Zaloga moke vsako vrsto lz prvih mlinov. Vino ln Ukezjl v stoklenloah. SlađUoo In blikotL 1»28 Proda se lep hotel L^V^ se odda v najem. H d te I Ima n^jboIjSo lego ln ker Ima velike kleti, bi se lahko speljalo večjo vinske trgovino, ker v kraja nI Se nobene. Pri prevzetju nI potreba veliko kupnine. Besni kspei zvedo naslov v upravništvn tega lista pod Sfer. 348. 348 Prnriom plahto skoraj novo, in vse potrebno, rruudlll dolga 4 X 2-80 m in eno vago za otrobe. Trst, ulica Media 56, prodajalna. 357 Županstvo v Prvačini bivajoče najmanj 10 let v Trstu, ki želijo brezplačno doseči domovinsko pravico tržaško, da se oglasijo vsako popoludne od 6.—7. ure pri A. Laneve. kazenskemu zagovorniku v Trstu, Scala al Belvedere št. 4, L 380 Va^honilfo (praktikanta) veščega hrvatskega VC&UClima ali slovenskega in italijanskega jezika v govoru in pisavi, sprejme takoj v službo s plačo podružnica r o a t i a-e, zavarovalna družba v Trstu. Corso št. 1. - Ponudbe a spričevali o trgovski izobrazbi je poslati do 15. t. m. na gornji naslov. 375 PrnHo CO hiša in zemljišče v Socola Obrniti rruua OB Be v ulico Giulia št 33, zaloga krme. 427 Ic^nm dva mladeniča za pekarno. Naslov po-e lObBm Edinost 429 429 Ičijom za obdelovanje malega zem- labSIll H!U£d tjigga. Prednost imajo oni, ki se v vrtnarstvu razumejo in so oženj eni pa brez otrok, žena bi bila tudi pri hiši zaposlena. Sprejme m tudi mlada izvežbana kuharica lepega obnašanja. Službe stalne! Ponudbe pod »G. O. 154" na upravništvo Edinosti. 428 n^A Šivalna stroja Singer za vsa dela in tndi za Uw S Brzojavi: JHeksrupnick — Jrst Tržaška posojilnica in hranilnica 10 Piazza della Caserma št. 2. — Telefon 953. iv ima no razpolago Jekleno varnostno celico ki je vama proti vlomu in pciaru, ▼ kateri bo SHRAMBICE, ki ae oddajejo atrankam v najem in sicer za celo leto kron 30, za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20, za en meeeo „ 6 Shrambice so 24 cm visoke, 24 cm Široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more drugi odpreti kakor stranke, ki aame oaebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti. IS" Oddaja hranilne pusice meS3M katere priporoča posebno stariSem, da na ta najnovejši in najvspešneji način navajajo Stediti svojo deco. Nadaijna pojasnila daje zavod ob aradalb arah. jftlek. JCukež koncesijoniranl zobotehnik Jrst, Via /fuova 13 ordinuje od 9.—12. 2.—5. 28 r Prodajalnica ur Rointund BizJoR Trst, Carcpo S. giacomo 5. (slovenska fci£a). - Velik izbor ur na sidro in za gospe. - Izbor veiižic vsake vrste. - Budilniki K 2-30. .Regulatorji Eron 20. Poprave po najzmernejih \ cenah. nL jfiirodilnica Jffar.o ferlin Trst, 5v. Marija M. zgornja 2 (Bivio) PODRUŽfilCn: Sv. Marija M. zgornja 386 bivai Rud. Skerl. Velika Iztiera kraineiilj, barv, šip. žebljev, petroleja i. t- d; Redilni prašek za pitanje svinj, krav, konj. iui itd. lekarnarja dr. TRNKO CZ Y-j a v Ljubka« Prodaja na drobno in debelo. Točne ure prodaj Cailie pller Sa ip aaCttflodaojia ta a^jstai^Jla f*> dajabtica v ▼ TRSTU vit P«Rt«ni9S9; «9»l Wu«v > ^ telikTizbebi verižic, zlatih In srebr nI h ur, kakor tudž stenskih ur v?&ks vrei« 9itaiTii liti »fihltiis 1K8, Norberto Nachtiga Trst, ulica Nuova 41, Trst (PALAČA • SALEM) Zaloga in zastopstvo zelo ugledne Svicaraket ovarne Vsakovrstne ure, žepne ure od 5 kron dalje. Budiln:ki od K 2*40 dalje. 2latnina se prodaja po ugodnih cenah. ' ivan Vrže Trst - Piazza S. Giovanni St. Zalogi čebrov in kac kahinjskib in kletarskih potreb^đic od lesa in pletenin, Škafov, brent čebrov in kad, sodčekov, lopat, reSet, sit in vsakovrstnih koSev, jerbasev in metel ter mnogo drugih v to stroko spadajo- PrinorAon svojo trgo-čih predmetov. — rlipUlUCa hinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje emaila, kosi terja ali cinka, nadalje pasamant6rje, kletke itd. — Za gostilničarje pipe, krokije, zemljeno in Btekleno posodo zavino.