Naj živi Im ^j ~ praznik deta
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini g i	-j /-v/-v *.
Abb. postale I gruppo	" Vediti XUU lil*
Leto XXX. Št. 103 (8809)
TRST, sreda, 1. maja 1972
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NAŠE ZAHTEVE OB LETOŠNJEM PRVEM MAJU
Pri nas ima prvi maj vedno dvojni pomen: praznik dela in obletnica osvoboditve naših krajev izpod nacizma in fašizma leta 1945.
Praznik dela je hkrati mobilizacija delovnih ljudi v boju za pravice na delovnem mestu in za pravičnejšo družbo. Poleg teh ciljev ima prvi maj vsakega leta še poseben, specifičen pomen.
Prvega maja letos še odmevajo grožnje fašista Almiranteja Slovencem, da jih je treba fizično uničiti, zrak še diši po smodniku, ki ga je zločinska fašistična roka nastavila na slovenski šoli pri Sv. Ivanu. Istočasno pa še vidimo dolge sprevode slovenskih in italijanskih dijakov, ki skupaj z delavci iz ladjedelnic vzklikajo proti fašizmu in zahtevajo prepoved njegovih organizacij in zborovanj v Trstu.
Ustvarila se je široka fronta antifašizma, od vseh občin do pokrajine in dežele, med strankami ustavnega loka in drugimi organizacijami. Verjetno še ni bilo v Trstu tako široke antifašistične povezave, kot je nastala v dnevih pred današnjim prvim majem. Prijetno nam je to ugotoviti, ker čutimo, da pri nas pomeni antifašizem isto kot solidarnost z nami Slovenci.
Kakor pomeni ta antifašistična razgibanost velik korak naprej, bi bilo zgrešeno, če bi vse sile za boj proti fašizmu uporabili le proti njegovim pristašem in pajdašem. Fašizem namreč ne nastane iz samega sebe, ampak se rojeva v neurejenih družbenih razmerah kot orodje za ohranitev privilegijev, velikih socialnih razlik in krivic. Pri nas dobiva kisik iz še vedno nepriznanih pravic Slovencem, prav tako iz še neurejenih mejnih vprašanj. Tudi povezava fašizma z vladajočo stranko ob referendumu glede razveze zakona lahko prikliče na nas nesrečo v primeru, da bi na tem ljudskem glasovanju, nazadnjaške sile zmagale.
Proti fašizmu bo boj uspešen, če se bodo začele uresničevati globoke družbene reforme in če bodo onemogočene tiste konservativne sile. ki so fašizem kljub njegovemu porazu pred 29 leti v vsem povojnem času držale pri življenju, zato da bi z njim onemogočale uresničitev teženj delovnih ljudi.
Udarec proti fašizmu bo, če bodo na referendumu zmagale napredne sile.
Veliki antifašistični dokazi zadnjih dni morajo tudi pri nas roditi sadove. Sad, ki ga terjamo mi Slovenci, je hitro in dokončno priznanje ter uveljavitev vseh naših narodnostnih pravic, ki jih terjamo ves povojni čas.
Antifašizem torej se ne sme omejiti zgolj na solidarnost s Slovenci ob grožnjah in napadih na njihove ustanove, ampak mora dobiti o-tipljivo obliko s sprejetjem vseh zakonskih določb, ki bodo zagotovile Slovencem enakopravnost in obstoj.
Antifašizem se je pri nas pokazal zadosti močnega, da lahko terja od tistih, ki si lastijo pravico sprejemanja ukrepov v prid Slovencem, naj v najkrajšem času preidejo h konkretnim dejanjem.
Vsem našim delovnim ljudem čestitamo ob mednarodnem prazniku dela in obletnici osvoboditve ter jim želimo najlepše uspehe.
Uredništvo in uprava Primorskega dnevnika
Prihodnja številka PD bo izšla v petek, 3. maja.
Miroslav Košuta
Prvomajski pozdrav
0' tovariši skoz mesto gremo v vrsti.
V laseh mi gnezdijo otroški prsti —
kot sončni ptič je, ko razprtih rok se mi z ramen ozira naokrog:
—	U, tata, te zastave sredi gneče... če plapolajo, so kot plamen rdeče!
Ob meni zbrano stopa drugi sin in vpraša in mi zagreni spomin:
—	Tako praznuje danes tudi Čile?
—	Ne, janta, v Čilu vladajo gorile.
—	Kaj pa Bolivija in Urugvaj?
—	V Brazilijo in tja ne seže maj.
—	Vihrajo te zastave skoz Madrid?
—	V Madridu te postavijo ob zid.
—	Johannesburg, Saigon ali Atene?
—	Povsod je zver na preži, da te vklene,
da strelja, aretira, muči, sodi...
—	Joj, tata, prosim, tiho bodi!
Ne maram vedeti... Poglej zastave, so res rdeče ali so krvave?
—	Kar praznik je, bilo je križev pot, kot ga trpijo zdaj še marsikod.
Zato pa mi, iz morja teh zastav, pošljimo jim tovariški pozdrav!
Protestni shod slovenskih (lijakov
Slovenski dijaki napadene srednje in višje šole pri Sv. Iranu ter dijaki ostalih slovenskih višjih šolskih zavodov so se včeraj zbrali na stadionu «1. maj», kjer so obnovili ogorčeno obsodbo podlega fašističnega atentata, izrazili zadovoljstvo za odločno in enotno protifašistično solidarnost italijanskih dijakov in delavcev in se, dosledno s svojo protifašistično in narodnostno izbiro, opredelili za poziv prebivalstvu, naj 12. maja odgovori «NE» na reakcionarni poskus odpravljanja demokratičnih svoboščin. Na sliki predsedstvo dijaškega zborovanja.
Podrobnejše poročilo na tržaški strani
llillllllllillllliillIlIliinillilillnTnllllllllllllllllllltllilillltlillllillllllllllllltiiiuiiiitiiiiiiiiiiiililiilllllllllllllllllllllflllllllillilllumiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllillliliiiiiiiiiiutlllllilluilliiiiiillilllllflllllltlllllllllllllllullllIlilIlIllllIlilllilllIlliuillIllllimillllllllllltllllilllllillllllllllllu
ZAHTEVA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA IN POKRAJINSKEGA SVETA
VLADA MORA NAJODLOČNEJE NASTOPITI PROTI NEOFAŠISTIČNIM PROVOKACIJAM
Na seji tržaškega občinskega sveta navzoči številni slovenski mladinci - Odločno so nastopili svetovalci: Monfalcon in Rossetti (KPI), Dolhar (Slovenska skupnost),
Kervin (PSI), Lonza (PSDI), Gargano (PRI), Zimolo (PLI), Richetti in Rinaldi (KD)
Izjava SKGZ o bivši coni B
Tržaški občinski svet je včeraj z glasovi strank ustavnega loka: KPI, MIT, PSI, Slovenska skupnost, PSDI, PRI, KD in PLI odobril naslednjo resolucijo:
Tržaški občinski svet, zbran na seji 30. aprila 1974 sklicujoč se na dokumente odobrene na sejah 11. decembra 1970, 22. decembra 1971, 2. februarja 1973 in 19. februarja 1974:
Poudarja trden namen Trsta, mesta, ki je bilo odlikovano z zlato kolajno za odporništvo, da brani in izvaja v vsedržavnem in krajevnem merilu načela svobode, demokracije, pravice ter socialnih in državljanskih pravic, ki smo jih dosegli z bojem proti fašizmu in ki so
temelj italijanske ustave;
zavrača in strogo obsoja provoka-torske izjave, ki jih je poslanec Al-mirante dal na svojem zborovanju v Trstu, med katerim je razvijal rasistične in antidemokratske teze in je celo podžigal k sovraštvu in nasilju proti slovenski etnični skupnosti;
izraža v imenu vseh sil, ki se sklicujejo na odporništvo in republiško ustavo, globoko ogorčenje in obsodbo za atentat na slovensko šolo pri Sv. Ivanu, do katerega je prišlo nekaj dni po Almirantejevem zborovanju, in ki je sprožil val o-gorčenja med občani ter žalil njihovega državljanskega in demokratičnega duha;
meni da sodi to zločinsko dejanje v širši prevratniški načrt, ki ima očiten fašistični pečat, ki je prišel do izraza v zadnjih tednih s terorističnimi akcijami v raznih krajih Italije in kateremu razne pro-vokatorske skupine olajšujejo delo s podobnimi akcijami;
ugotavlja, da je namen tega absurdnega dejanja, poskus skaliti vzdušje mirnega sožitja med državljani slovenske in italijanske narodnosti v tem delu države;
izjavlja, da so Almirantejeve pro-vokatorske izjave in atentat na slovensko šolo pri Sv. Ivanu še toliko hujši, kolikor je do njih prišlo v trenutku, ko je mednarodni položaj zelo kočljiv in neposredno za-
Resolucija pokrajinskega sveta: Napad na slovensko manjšino je napad na vse prebivalstvo
Prvi del sinočnje seje tržaškega pokrajinskega sveta je bil posvečen ostri obsodbi fašističnega atentata na slovensko šolo pri Sv. Ivanu. Predsednik Zanetti je v nagovoru dejal, da je to zločinsko dejanje hudo prizadelo vse mesto, še posebno pa slovensko narodno skupnost, ker so fašisti napadli sloven-
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR
priredi danes, 1. maja 1974, od 14. do 24. ure
v .Bazovici
PROSLAVO 1. MAJA
Govorniki: Vsedržavni predsednik ANPI posl. ARRIGO BOLDRINI Pokrajinski tajnik ANPI . Trst VLADIMIR KENDA Predsedoval bo Lucijan Padovan
Ob 15.30 pričetek kulturnega programa.
Nastopajo:
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR RECITACIJE GLEDALIŠKEGA IGRALCA JULIJA GUŠTINA TRŽAŠKA FOLKLORNA SKUPINA GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ
Prosta zabava z orkestrom «POMLAD»
DOBRO ZALOŽENI KIOSKI - VABUENI V Bazoviškem domu bo razstava a TPPZ
sko šolo, ki so si jo Slovenci v osvobodilni borbi priborili, potem ko so jim jo fašisti uničili.
Zanetti jè poudaril, da je to podlo dejanje užalilo tudi vse Italijane, kar so v teh dneh odkrito izrazili s solidarnostjo s prizadetimi Slovenci.
Po prečitanju skupne resolucije strank ustavnega loka so načelniki skupin Fontano! (KPI), Sancin (P LI), Bego (PSDI), Volk (PSI), Sosič (Slovenske skupnosti), Pacco (PRI) in Celli KD v svojih izjavah obsodili fašistično početje in zahtevali, da morajo pristojne oblasti odločno nastopiti proti fašističnim prevratnikom, da se zagotovi vsemu prebivalstvu in še posebno slovenski narodni skupnosti v naši pokrajini mir in varnost. V bistvu so bili vsi posegi ena sama enotna zahteva: Trst hoče živeti v miru med tu živečima narodoma in s sosedno Jugoslavijo.
Nato je bila soglasno sprejeta resolucija (seveda razen misovcev), v kateri tržaški pokrajinski svet najostreje obsoja podli teroristični atentat proti šoli pri Sv. Ivanu, ki je izraz fašističnega političnega nasilja. Resolucija ugotavlja, da je bilo to dejanje storjeno, da bi tudi v našem mestu povzročili napetost in negotovost ter prizadeli mirne odnose sožitja s slovensko narodno manjšino. Pokrajinski svet meni, da
to nasilno dejanje, kakor tudi izzivalno zadržanje in izzivalne izjave, ki jih je dal voditelj MSI v Trstu, žalijo demokratična čustva prebivalstva, ki meni, da je vsak a-tentat na svobodo občanov slovenskega jezika tudi atentat na svobodo in demokracijo celotne mestne skupnosti.
Tržaški pokrajinski svet v svoji resoluciji nadalje poudarja, da je treba izvajati stalno politično budnost v obrambi demokratičnih u-stanov, hkrati pa je treba dati konkretne pobude za obsodbo in izoliranje fašističnih prevratniških in terorističnih sil.
V tej zvezi tržaški pokrajinski svet zahteva od pristojnih oblasti in sodstva, naj hitro in odločno u-krepajo proti atentatorjem in tistim, ki jih podpirajo. Tržaški pokrajinski svet vabi vse prebivalstvo tržaške pokrajine in vse demokratične sile, ki jih navdihujejo vrednote odporniškega gibanja, naj se pridružijo tej obsodbi in naj budno varujejo ideale in vrednote, ki so osnova demokratične in republikanske Italije.
Pokrajinski svet je sinoči zaključil z razpravo o preverjanju štiriletnega upravnega načrta s pose gom nekaterih načelnikov skupin in s povzetkom diskusije in odgovorom na razne posege predsednika pokra j jinskega sveta.
deva Trst, Gorico in vso deželo Furlanijo - Julijsko krajino in za katerega upamo, da bo čimprej rešen v spoštovanju in vzajemnem interesu Italije in Jugoslavije;
jemlje na znanje z zadovoljstvom, da je državna vlada takoj in ostro obsodila atentat in — v pričakovanju, da vlada ponovno potrdi svoje stališče proti Almirantejevim izjavam, ko bo parlament začel ponovno zasedati — izraža upanje, da bo najodločneje nadaljevala akcijo proti neofašističnim provokacijam in proti vsem nasilnim in politično zločinskim akcijam;
izraža upanje da se hiter in o-ster poseg pristojnih državnih organov — sodstva in organov javne varnosti — zaključi z odkritjem avtorjev in mandatarjev sobotnega zločinskega atentata v Trstu in vseh ostalih, katerih krivcev še niso odkrili, kakor tudi z odkritjem tistih krogov, v katerih so morebiti podprli in navdihnili take teroristične in huliganske podvige;
pribija, da si tržaško prebivalstvo želi jamstvo, tudi za prihodnost, za notranje miroljubno sožitje in za pozitivne pogoje odprtosti in mednarodnega in evropskega sodelovanja, ki so nujen pogoj za razvoj mesta in vse dežele.
Današnja seja se je vršila v posebnem ozračju, saj so prostor za občinstvo napolnili dijaki in dijakinje slovenskih srednjih šol, ki jih je očitno zelo zanimalo, kako bodo tržaški politični predstavniki reagirali na zločinski fašistični napad na Slovence.
Govori predstavnikov strank u-stavnega loka so bili jasni in odločni glede obsodbe fašističnega napada, čeprav so povsem logično o-stajale bistvene razlike glede posameznih ocen. Mladinci so toplo pozdravili nagovor načelnika skupine KPI Monfalcona, ki je ugotovil, da
se je govor Almiranteja končal z bombo, kar ni slučajno. Slovenski odbornik dr. Dolhar je nastopil kot svetovalec Slovenske skupnosti in je ugotovil, da je sovraštvo, ki ga je Almirante sejal proti slovenski manjšini že dalo svoje žalostne sadove. Velika večina študentske in tržaške mladine pa je dokazala svojo demokratično zrelost in odprtost do slovenske narodnostne skupnosti. Dolhar je podčrtal, da je premalo obsoditi sovraštvo do slovenske manjšine, temveč da je treba izvesti vsa načela o pravicah, ki so navedena v ustavi in v mednarodnih pogodbah.
Za PRI je Gargano obsodil MSI
Zahvala
Sindikata slovenske šole
Splošna stavka, ki jo je oklical sindikat je popolnoma u-spela; k temu uspehu so prav gotovo pripomogle tudi državne sindikalne konfederacije CGIL, CISL in UIL, sindikat kovinarskih delavcev, sindikat pristaniških delavcev, razne antifašistične organizacije in še posebej dijaki slovenskih in italijanskih srednjih šol ter njihove mladinske organizacije. Vsem se sindikat prisrčno zahvaljuje za izkazano solidarnost v mogočni protestni manifestaciji. Prav tako se sindikat zahvaljuje tudi političnim predstavnikom in staršem dijakov.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Glavni odbor slovenske kulturno gospodarske zvene, ki se je 29. aprila t. 1. prvič sestal po objavi note italijanske vlade v zvezi z bivšo cono B, je odobril stališče, ki ga je bil o tem vprašanju zavzel izvršni odbor.
Glavni odbor želi v zvezi s tem še posebej podčrtati sledeče:
Razmejitev med Jugoslavijo in Italijo z londonskim sporazumom pred 20 leti je veljala za vse dokončno. Le fašisti in desničarski revanšisti se niso s tem sprijaznili. Obnavljali so teorijo o neusahli suverenosti Italije nad bivšim STO, torej tudi nad bivšo cono B, nenehno so na to opozarjali vlado, dokler njihove teze ni sprejela in z noto z dne 11. marca 1.1. to tudi uradno potrdila.
Popolnoma je razumljivo, če so jugoslovanska vlada in z njo vsi jugoslovanski narodi na to spremenjeno stališče italijanske vlade reagirali tako, kakor bi storil vsakdo, ki brani integriteto svojega ozemlja.
Odpiranje vprašanja suverenosti nad Koprskim in Bujšči-no spravlja v resno nevarnost mimo sožitje, ki je bilo v 20 letih naporov ustvarjeno v tem delu Evrope, v nevarnost spravlja pridobitve za obmejno prebivalstvo in položaj slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini, znotraj države pa krepi fašistične in revanšistične pozicije.
Glede obsodbe tega stališča je prišlo med Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini do eno-dušnega mnenja tudi zato:
—	ker smo za mir, za sožitje, sodelovanje in prijateljstvo, ki je v korist vseh, posebej še naše skupnosti, ki je bila vedno prva žrtev slabih odnosov med obema državama in ki le ob dobrih sosedskih odnosih lahko opravlja tudi funkcijo povezovalca med narodi obeh držav;
—	ker smo proti fašizmu in vsem pojavom, ki ga krepijo. Slovence nas je fašizem že obsodil na narodnostno smrt. Almirantejev zadnji nastop v Trstu potrjuje, da na tem še vedno vztraja, sobotni atentat na slovensko šolo pri Sv. Ivanu v Trstu pa je prepričljiv dokaz, da je Almirante resno mislil in da fašizem razpolaga s skupinami, ki so sposobne izvrševati nasilja nad Slovenci in slovenskimi u-stanovami in tako ponovno uresničevati fašistične genocidne cilje. Med obema vojnama je fašizem izvajal nasilje med Slovenci in Hrvati, da bi z «nacionalno bonifikacijo» ustvaril mostišče za napad na Jugoslavijo, in jo tudi napadel, danes nas hoče uničiti zato, da bi u-stvarii pogoje za nova osvajanja;
iiiiHiiiliiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiuiiimiiiiiiiiimuliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiimitiii
V INTERVJUJU BEOGRAJSKI TELEVIZIJI
Dolanc o hujskaškem govoru Almiranteja
0b govoru, ki spominja na Hitlerjeve in Mussolinijeve, se morajo zamisliti vse italijanske demokratične sile
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 30. — Tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc je nocoj v oddaji beograj-sl . televizije «Oči v oči» v odgovor na vprašanja sodelavcev televizije in delavcev beograjskega aktiva komunistov med drugim dejal, da so vsi republiški kongresi in pokrajinske konference pokazali polno enodušnost in enako oceno najnovejšega razvoja odnosov z Italijo. Vi ste videli, je dejal Dolanc, da so ne le komunisti, temveč vsi ljudje vstali v obrambo suverenosti naše dežele, v obrambo naših meja. Menim, da je zelo pomembno, da to ni bilo samo v Sloveniji in na Hrvatskem, ki se jih zadeva neposredno tiče, temveč je bilo e-nako v vseh republikah in pokrajinah. Na vprašanje, kakšno je stališče ostalih socialističnih in neuvrščenih držav glede teritorialnih zahtev italijanske vlade, je Dolanc ugotovil, da je praktično ves svet obsodil politiko italijanske vlade in njene teritorialne zahteve, predvsem pa socialistične in neuvrščene države.
Toda tudi javno mnenje mnogih drugih držav ima pozitivno stališče.
Tako na primer v Franciji, Angliji, celo v Ameriki se javljajo glasovi, ki obsojajo italijanske zahteve kot napad na mir v Evropi.
Glede govora voditelja italijanskih neofašistov Almiranteja, je Dolanc dejal; «V tem govoru, v katerem je Slovence imenoval, da so bacili ki razdirajo italijansko nacijo, govoru, ki je bil podoben Hitlerjevim in Mussolinijevim govorom, je Almirante popolnoma razkril, kaj njegovo ravnanje pomeni. Razkril je to ne le pred italijansko javnostjo, temveč pred svetovno javnostjo, kajti videti je, da je tu navzoča fašistična komponenta, nevarnost nastajajočega fašizma, nad katerim se morajo zamisliti predvsem vse demokratične sile v Italiji, toda tudi v Evropi in po vsem svetu.»
V odgovoru na ostala vprašanja je Dolanc ugotovil, da so republiške in pokrajinske konference pokazale, da so se delovni ljudje plebiscitarno opredelili za pot, ki jo je določil program zveze komunistov in da je bil z novo ustavo storjen revolucionarni korak naprej k ustvarjanju pogojev, da delovni ljudje prevzamejo odgovornost za vsa področja življenja.
B. P
—	ker se je omenjena nota naslanjala na domnevno sedanjo, še bolj pa na domnevno jutrišnjo notranjo slabost Jugoslavije, katero pa bi v resnici lahko danes navzven slabili kakršnikoli, tudi enostranski dvomi o suverenosti nad delom njenega ozemlja. Slovenci v zamejstvu smo proti slabitvi države matičnega naroda, ker nam ni vseeno ali je šibka in drobiž ali je samostojna, suverena in ugledna, kajti le taka lahko nudi slovenski narodnostni skupnosti v zamejstvu podporo za obstoj. Prepričani smo, da je tata in neuvrščena Jugoslavija tudi v korist Italije same ;
—	ker se zavedamo, da mnogo naših bistvenih narodnostnih problemov ni bilo še rešenih, tudi zato, da bi služili za protipostavko pri morebitnih pogajanjih glede meje. In tudi zaradi tega smo za njeno enostavno in hitro potrditev. Naveličani smo čakanja in dosedanjega načina obravnavanja naših problemov. V pogajanjih, ki bi potrditvi meje sledila, imamo večje možnosti, da pride do trdnih obveznosti do naše skupnosti in da se začnejo sistematično in hitro urejati naša vprašanja.
Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini smo v vseh letih, odkar so fašisti in drugi revanšisti pogrevali vprašanje bivše cone B, obsojali te pojave. Z današnjim zadržanjem smo torej ostali dosledni svojim dosedanjim stališčem in obžalujemo, da je italijanska vlada sprejela revanšistične teze desnice. Zato ponovno poudarjamo, da je treba sedanje meje potrditi za stalne in tako ustvariti pogoje za rešitev vseh ostalih vprašanj.
Almirantejev govor pred sodiščem
Namestnik državnega pravdnika dr. D'Onofrio nam je sinoči potrdil, da so mu s političnega urada kvesture poslali policijski magnetofonski posnetek nedavnega Almirante-jevega govora in izpisek, v katerem je nekaj stavkov o slovenski narodni manjšini. Načelnik političnega oddelka dr. Volpe pa nam je dejal, da so «predali sodni oblasti govor in da bo sodna oblast morala ugotoviti morebitne kazenske odgovornosti».
Ni dvoma, da je Almirante kršil zakon Scelba iz leta 1952, ki pravi v 1. členu, da se obnavlja fašistična stranka, če se «...izvaja rasistična propaganda», za kar naslednji 2. člen predvideva zapor od 3 do 10 let.
Ni tudi dvoma, da gre za kršitev 3. člena posebnega statuta, ki pravi: «Netenje nacionalne in rasne mržnje je na obeh področjih prepovedano in vsako dejanje take vrste bo kaznovano.»
Dr. D’Onofrio nam je tudi dejal, da je magnetofonski posnetek dal na varno v blindirano blagajno in da ga bo v kratkem poslušal
Komentar Tanjuga o italijanski obsodbi zločinskega atentata
BEOGRAD, 30. — Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug je objavila kratek komentar o stališču italijanske vlade, ki je včeraj obsodila podli atentat proti slovenski šoli pri Sv. Ivanu v Trstu. Agencija pozitivno ocenjuje dejstvo, da je italijanska vlada končno reagirala in obsodila atentat, dodaja pa, da morajo obsodbi slediti takojšnji ukrepi proti pobudnikom tega zločina in za strogo spoštovanje določb posebnega statuta londonskega memoranduma. «Najbolj drastičen primer doslej nekaznovanega ravnanja — zaključuje Tanjug — je govor voditelja neofašistov Almiranteja.»
Protest odbora za postavitev spomenika padlim v NOB
Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Kolon-kovca in Sv. Ane - IV. okraj je, zbran na seji d. : 30. aprila, ogorčeno obsodil kriminalni atentat na slovensko državno šolo pri Sv. Ivanu.
Odbor odločno zahteva od pristojnih oblasti, da sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da krivce izsledijo in kaznujejo
SPREVOD IN ZBOROVANJE V TRSTU, SHODI V OKOLICI
Deieha odbornika pri Sv. Ivanu
Na Goldonijevem trgu bosta govorila sindikalista Vatovec in Romei - Shodi v Križu, Mi-Ijah, Skednju, Podlonjerju in pri Sv. Sergiju - Partizansko prvomajsko slavje v Bazovici
Prvi maj, mednarodni praznik delavcev in za nas, Tržačane, obletnica osvoboditve izpod nacifašistič-nega jarma, bodo slovenski in italijanski protifašisti praznovali z mogočnimi manifestacijami, na katere kličejo sindikati, demokratične, napredne organizacije in dijaško gibanje vse, ki žele s svojo prisotnostjo pripomoči k izolaciji fašističnih zločincev in vseh nostalgikov.
Brez dvoma bo največja manifestacija, kot vedno, v mestu samem, od Sv. Jakoba, kjer se bodo delavci in mladina zbrali ob 9.30. Od tod bo namreč krenil sprevod mimo Garibaldijevega trga in Slape Mitnice na Goldonijev trg. Tu bosta v imenu federacije CGIL -CISL - UIL spregovorila slovenski pristaniški delavec Oskar Vatovec in član osrednjega vodstva sindikatov Roberto Romei.
V	Križu bo v dopoldanskih urah tradicionalni shod na «Kržadi», kjer bosta spregovorila ob 10.30 Dario Varin in Lucijan Padovan. V Miljah bo ob istem času, po tradicionalnem sprevodu, spregovoril tajnik kovinarjev Pino Burlo.
V	popoldanskih urah bo v Bazovici mogočna prvomajska in antifašistična manifestacija, ki jo prireja v okviru AMPI Tržaški partizanski pevski zbor. Trajala bo od 14. do 24. ure. Zbranim bosta, pred koncertom partizanskih pesmi, folklornim in drugih nastopi, spre govorila vsedržavni predsednik partizanske organizacije, podpredsednik italijanskega parlamenta Arrigo Boldrini in, v slovenščini, podtajnik ANPI Vladimir Kenda.
V	kulturnem delu manifestacije bo nastop godbe na pihala iz Ric-manj, ki jo vodi kapelnik Krisa-nowsky, folklorne skupine iz Dijaškega doma in, seveda, Tržaškega partizanskega pevskega zbora pod vodstvom Oskarja Kjudra in z recitacijami Julija Guština.
Sledila bo prosta zabava z orkestrom «Pomlad», delovali pa bodo dobro založeni kioski s hrano in domačim vinom. Občinstvo si bo lahko še ogledalo razstavo o dosedanjem delu partizanskega zbora, ki so jo pripravili v prostorih Bazoviškega doma.
Protifašistična manifestacija bo tudi v Skednju, kjer bo v okviru prvomajske proslave izvenparlamen-tamih skupin nastop teatra «La Nuova Scena».
Prvi maj so sinoči proslavili tudi v Trebčah, kjer je v Ljudskem domu govoril senator Sema. Za
prvomajsko vzdušje pa bodo, kot doslej, v Trstu in okolici poskrbele tudi godbe na pihala s tradicionalno «delavsko budnico» pri Sv. Jakobu,. v Bregu, v vaseh vzhodnega Krasa.
Nekaj prvomajskih slavij prireja tudi KPI. V Podlonjerju bo tak praznik v Ljudskem domu, kjer bo ob 16. uri govoril inž. Antonino Cuffaro, v Naselju sv. Sergija pa bosta ob 15. uri govorila Jelka Grbčeva in sen. Silvano Bacicchi-
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
V petek, 3. maja, ob 17. uri se bo sestal odbor sindikata in razpravljal o poteku splošne stavke ter
o volitvah v deželne komisije slovensko šolo. Odborove seje lahko udeležijo tudi člani.
Giovanni Mosca (PSI) jutri na Trgu Goldoni
Jutri, 2. maja ob 18.30 bo na Trgu Goldoni govoril podtajnik socialistične stranke Giovanni Mosca na temo «Zmagati na referendumu pomeni premagati reakcijo».
Uradi Generalnega konzulata SF R Jugoslavije v Trstu bodo danes, 1. in jutri 2. maja, zaprti zaradi prvomajskih praznikov.
II -
iS"'
W -
••
' «v - ‘ I|

Deželni odbornik za splošne zadeve Coloni in dežetai odbornik za šolstvo Dal Mas sta včeraj popoldne obiskala slovensko šolo v Ul. Caravaggio. Sprejeli so ju ravnatelji šol Janko Jež, Edmund žetko in Evgen Dobrila. Po ogledu kraja eksplozije, so se šolniki in odbornika dalj časa pogovarjali o podlem atentatu in o enotnem protifašističnem odgovoru vseh demokratičnih sil
ZBOROVANJI STAVKAJOČIH DIJAKOV VSCHJLOVCNSKIH SOL
«Našim padlim smo obljubili vztrajen boj proti fašizmu!»
Poziv dijakov Slovencem, naj 12. maja glasujejo «NE», ker je to glas proti fašistom
...............................................................n................................................................................"mm"".......iiiiiiiiiiiiiiihi
ACEGAT na progah La Carsica in SAP
Ravnateljstvo podjetja ACEGAT sporoča, da bo z današnjim dnem začasne prevzelo proge avtobusnega podjetja La Carsica. V začetnem obdobju bodo službo opravljali po istem urniku in z istimi avtobusi kot La Carsica. Tudi cene voznih listkov bodo nespremenjene, dokler ne bodo začeli voziti Acegatovi avtobusi z avtomatičnim izdajanjem vozovnic.
Acegat je tudi prevzel proge podjetja SAP v dolinski občini.
Začasno bodo vozili avtobusi po dveh progah:
PROGA 40: Trg Libertà — Domjo — Boljunec — Dolina z nekaterimi dodatnimi progami v Mačkolje, Prebe-neg in industrijsko cono.
PROGA 41: Trg Libertà — Domjo — Ricmanje z dodatnimi vožnjami v Mačkolje. Listek bo stal 100 lir in ga bodo izdajali avtomatično. Listki, izdani ob delavnkih pred 8.30, bodo veljali za povratno vožnjo; veljavne bodo tudi abonmajske izkaznice z oznako RETE. Ob urah, ko bo treba presesti na drugi avtobus, ne bo treba plačati dodatne vozovnice. Vozni red bo izobešen na glavnih postajališčih. ki bodo na istih mestih, kot postaje podjetja SAP. Na željo bodo uvedli posebno vožnjo od mejnega prehoda Osp skozi Mačkolje in Domjo v mesto z odhodom ob 6.25.
____________ ?.iJc :
• Ob prisotnosti vladnega komisarja Di Lorenza, kvestorja DAnchiseja in najvišjih vojaških, policijskih in civilnih oblasti, ‘'so1 včeraj zaprisegli' gojenci 35. tečaja policijske šole pri Sv. Ivanu.
Po ponedeljkovem navdušujočem sprevodu tržaških dijakov so včeraj ves dan stavkali dijaki slovenskih višjih srednjih šol, katerim so se še pridružili dijaki nižje srednje šole pri Sv. Ivanu. V dvorani stadiona «1. maj» so imeli protestno zborovanje, s katerega so odposlali slovenski javnosti poziv, v katerem predvsem ugotavljajo, da atentat na slovensko šolo ni osamljen dogodek, pač pa ga lahko vključimo v širše ozadje fašističnega ustrahovanja ter ustvarjanja psihoze napetosti. Almirantejev poziv k uničevanju «bacilov» so njegovi .pajdaši očitno brez pomislekov začeli izvajati.
«Ob priliki ponedeljekove manifestacije,» je nadalje rečeno v pozivu, «so nam številno zastopani dijaki italijanskih šol dokazali svojo solidarnost in protifašistično zavest.» Ob misli na nedolžne žrtve fašističnega nasilja v vojnem in povojnem času obnavljajo slovenski dijaki klic, ki je neustrašeno donel iz grl zavednih Slovencev, tedaj za ceno življenja: «Smrt fašizmu, svobodo narodu!»
«Bodi to geslo naše vodilo tudi
..........................
ATENTATORJI NA SLOVENSKO ŠOLO ŠE «NEZNANI»
«Ordine nero» si lasti odgovornost za atentat
Pismo tajne nacifasistične organizacije so oddali v Turinu poldrugo uro pred eksplozijo pri Sv. Ivanu
Podlih fašističnih atentetorjev še vedno niso zasledili. Nadaljujejo z zasliševanjem številnih prič, med njimi je tudi skupinica pripadnikov «Avanguardie Nazionale», za katere so ugotovili, da so se v trenutku eksplozije nahajali le nekaj desetin metrov od slovenske šole.
Bistvena novost pa je včeraj prišla iz Turina in neizpodbitno dokazuje fašistični pečat atentata: u-rad tamkajšnje agencije ANSA je prejel pismo tajne fašistične organizacije «Ordine Nero — sezione Ezra Pound», v katerem si škva-dristi prisvajajo odgovornost atentata. Pišejo namreč: «Milan, Lecco, Firence, Trst in sedaj Turin: kot je določilo višje sodišče za nacionalsocialistično revolucijo, se povsod ustanavljajo črne celice in zadenejo vsakogar, ki si upa braniti to trhlo družbo.» Milan, Lecco, Firence in Trst, v teh mestih so bili v zadnjih dneh bombni a-tentati in prav v istem vrstnem redu, kot so ga fašisti navedli.
Pismo so oddali na pošti v Turinu ob 20. uri v soboto, to se pravi poldrugo uro pred atentatom, kar je neizpodbiten dokaz, da so že vnaprej vedeli, kaj se bo zgodilo v Trstu. Atentat torej zadobi-va točnejše obrise: spada v vsedržavni prevratniški načrt, ki je naperjen proti naprednim silam, pri nas pa proti Slovencem. Atentatorji pa so vsekakor bili Tržačani ali so vsaj sodelovali s Tržačani, ki so jih pripeljali do Ul. Brande-žija.
Tržaški preiskovalci medtem nadaljujejo s preiskavo. Verjetno je naperjena proti pripadnikom nekdanjega «Ordine nuovo», razpuščene fašistične organizacije, iz katere je nastal sedanji «Ordine nero». V Trstu so imeli sedež v Drevoredu XX. septembra, za katerega je odgovarjaj znani fašist Manlio Por-tolan.
trtek, 25. aprila, napadli v vasi nekaj pevcev partizanskega zbora.
Bilo jih je kakih 15. V vas so prišli z vespo in avtom (fiat 126, tablica TS 166136) in avtobusom. Vstopili so v gostilno in začeli groziti, da bodo «vse razbili». Nedaleč so se zbirali domačini za predavanje o referendumu, ki ga je napovedalo prosvetno društvo. Izzivače so nagnali iz vasi, da so po njivah in cesti tekli do Podlonjerja. Tu so jih prestregli tamkajšnji vaščani in jih pošteno nagnali, da so se po-razbežali v Bošket in po potoku. Med begom je bilo oddanih nekaj strelov iz raketne pištole, vespo pa so, verjetno, ker je bila ukradena, zažgali.
Vaščani so izzivanje prijavili a-gentom javne varnosti, ki so prihiteli po dogodku v vas.
v prihodnje,» se zaključuje izjava.
Na zborovanju so dijaki razpravljali predvsem o političnem pomenu in ozadju tega fašističnega atentata, ki ni osamljen primer, pač pa se vključuje v širšo «strategijo napetosti», na katero igra dandanes reakcija na predvečer vsiljenega ljudskega glasovanja za odpravo, z raz-poroko, državljanskih svoboščin. Na valu referenduma, so ugotavljali posamezni dijaki, ki so stopili k mikrofonu, bi se fašisti v zavezništvu desnico KD radi spet vrnili na površje. Prav zato pa je ogromna večina dijakov z dvignjenimi rokami potrdila poziv slovenski javnosti, naj se «opredeli za NE na referendumu, ker ta NE pomeni predvsem NE fašizmu in NE bombam».
Dijak Sergij Kukanja je v svojem posegu poudaril predvsem kolikšnega pomena, jfc za našo narodno skupnost trdno skovana in v zadnjih letih prekaljena internacio-nalistična enotnost, slovenske in italijanske mladine,,,Jp se dandanes prenaša že iz prejšnjega na novo pokolenje dijakov.
Tanja Rebula pa je poudarila, kako pomeni fašizem, v vseh svojih o-blikah, predvsem diktaturo, nasilje in odpravo svobode. Dolžnost mladih Slovencev je, da svoj protifa-šizem izrazijo predvsem z obrambo svobode, kjerkoli bi to bilo potrebno.
Za zaključek, potem ko je naš urednik dijakom obrazložil nekatere podrobnosti iz ozadja fašističnega atentata in reakcije znotraj in izven države, je Boris Kobal še dejal: «Danes smo odkrito oblju-biU vsem našim padlim, da ne bomo odnehali, dokler ne bo pokončan fašistični gnoj.» To je prej ko slej obveza slovenskih dijakov, ki se bodo — po sklepu skupščine na stadionu «1. maj» — enotno udeležili današnje manifestacije in izpričali, kakor v ponedeljek, svoja protifašistična čustva.
go Gantar, Mitja Race in Felice Ostrouška, na novo pa je bil izvoljen še dr. Vladimir Turina. Tudi nadzorni odbor je ostal isti in ga sestavljajo dr. Frane Tončič, dr. Stanko Oblak in dr. Mitja Bitežnik, namestnika pa sta dr. Milan Starc in Mansuet Fonda.
Srečni mamici Norči in očku Ediju Vodopivcu se je rodil brhek sin
IGOR
Ob veselem dogodku čestita Slovenska prosvetna zveza
Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik.
Potrjen upravni svet zadruge «Naš Kras»
Preteklo soboto je bil na Repen-tabru redni občni zbor zadruge «Naš Kras». Po poročilu predsednika Egona Krausa, ki je obravnaval delo, uspehe in pomanjkljivosti v pretekli poslovni dobi, se je razvila razprava, v kateri so člani nakazali smernice za bodoče delo. Občni zbor je potrdil dosedanji
Norči in Ediju Vodopivcu se je rodil sinček
IGOR
Srečnima staršema in malemu Igorju želijo vso srečo ‘"mužbčnci
«Centralspeda»
liMiiiiiuiiiMimiiiiiiiiniiiilliiiiiiliiiiimiiiiiiiiiiHimiiiiiiimimiiiiimiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiimii
V PETEK, 3. MAJA, V KULTURNEM DOMU
Z IBSENOVIMI «STRAHOVI» ZADNJA PREMIERA SSG
Leli Nakrstova in Rado Nakrst v glavnih vlogah
V petek, 3. maja, ob 20.30 bo imelo Stalno slovensko gledališče svojo zadnjo premiero abonmajskega sistema v letošnji sezoni v Kulturnem domu v Trstu. V režiji Andreja Hienga, na sceni Svete Jovanoviča ter v kostumih Marije Vidau bo uprizorilo Ibsenove «Strahove», ki so se zadnjič pojavili na slovenskem odru pred dvaindvajsetimi leti.
Helena Alving (Leli Nakrstova), ena od toliko Ibsenovih ženskih figur, se nam v «Strahovih» kaže kot nesrečna ženska, ki je morala potlačiti svojo ljubezen do pastorja Mandersa (Rado Nakrst). Dolgo, preveč let je molčala in tiho prenašala svojo nesrečo. Toda ko ji končno uspe spregovoriti, kaj se zgodi? Nič. Manders molči in izgine. Pri tem je treba opozoriti, da se Ibsenovi junaki medsebojno ne spopadejo: spopadejo se le z usodo, s svojo dušo, z neko tiho, ne-
upravni svet, ki ga sestavljajo E-gon Kraus, Dušan Kodrič, dr. Dra-
................................."""".............."""»"limili...........................................................
Slovenski in italijanski dijaki v Rižarni
Lonjerci in Podlonjerci nagnali
fašistično škvadro
Lonjerci in Podlonjerci so včeraj odločno odbili skupino fašističnih izzivačev. ki se je priklatila v vas za «maščevanje» zaradi odgovora, ki so ga prejeli, ko so v če-
Odrasli in mladina prihajajo te dni v Rižarno, si ogledujejo mrko stavbo, temne in tesne celice, nacistično uničevalno taborišče, ki na vsakega obiskovalca napravi globok in močan vtis. Tako so si včeraj
dopoldne ogledali Rižarno najprej učenci 3., 4. in 5 razreda slovenske osnovne šole pri Sv. Ivanu ter položili šop rdečih nageljnov, nato so prišli dijaki slovenske srednje sole z Opčin, ki so položili venec,
za njimi pa dijaki italijanske srednje šole iz Casarse pri Pordenonu. O osvobodilnem boju v naših krajih, o zgodovini in pomenu Rižarne je spregovoril dijakom in odgovarjal na njihova vprašanja Albin Bubnič.
izrečeno bolečino, ki ne pozna leka. V tem procesu proti samemu sebi Ibsenov junak nima nobenega izhoda, zakaj sodbo so izrekli še preden bi se ta morala pričeti. Tu ni prostora ne za branilce, ne za sodnike. Obtoženec je sam in se le na videz izpoveduje drugim. V resnici pa se izpoveduje le samemu sebi in si prav tako sam izreče sodbo.
V Ibsenovih «Strahovih» nastopajo, poleg omenjenih, še Anton Petje, Bogdana Bratuževa in Silvij Kobal.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 1. maja
PRAZNIK DELA Sonce vzide ob 4.53 in zatone ob 19.11 — Dolžina dneva 14.18 — Luna vzide ob 13.54 in zatone ob 2.06. Jutri, ČETRTEK, 2. maja ŽIVANA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 19,1 stopinje, najnižja 12,9, ob 19. uri 18,3 stopinje, zračni pritisk 990,6 mb, stanoviten, veter 7 km na uro severovzhodni, vlaga 51-odstotna, nebo oblačno, padavine 1 mm dežja, morje mimo, temperatura morja 12,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 30. aprila 1974 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 13 oseb, UMRLI SO: 93-letna Adalgisa Mi-nelli vd. Bardella, štiri dni stara Manuela Magnago, 67-letni Giacomo Grop-puso, 75-letni Pietro Medizza, 90-Iet-na Amelia Lizza vd. D’Alberton, 69-letni Ettore Pizzagalli, 65-letnj Vladimiro Furlani, 84-letna Katerina Žu-Ijan vd. Žuljan, 64-letni Vittorio Žago, 57-letna Anna Giadossich vd. Cattarmi, 45-letna Albina Pipan por. Minca, 50-letni Ernesto Cavalieri, 84-letni Ernest Majowski.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
All'Alabarda. Istrska ulica 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina, AU'Igea, Ul. Ginnastica 6; Chiari -Grotti, Ulica Tor S. Piero 2.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel 228-124); Bazovica (tel. 226-165): Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje -Zgonik (tel 225-596) : Nabrežina (tel. 200-121): Sesljan (tel. 209-197): Zavije (tel. 213-137); Milje (tel. 271-124).
Krožek «Pinko Tomažič» Krožek «Henrik Tuma» Odbor slovenskih katoličanov proti odpravi razporoke Slovenski klub
prirejajo v četrtek, 2. maja, ob 20. uri, v Gregorčičevi dvorani v Ulici Ceppa 9 večer posvečen temi
Slovenci in referendum
Udeležili se ga bodo: Miroslav Košuta, Stojan Spetič, Igor Tuta in Lucijan Volk.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Henrik Ibsen
STRAHOVI
drama v treh dejanjih
Scena:	SVETA JOVANOVIČ
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Režija ANDREJ HIENG
V petek, 3. maja, ob 20.30 ABONMA RED A - premierski
Gledališča
KULTURNI DOM
V	petek, 3. maja, ob 20.30 — Hen. rik Ibsen «Strahovi» za abonma red A.
Ponovitve: v soboto 4. maja, ob 20.30 — abonma red B; v nedeljo, 5. maja, ob 16. uri — abonma red C; v ponedeljek, 6. maja, ob 16. uri — a-bonma red H in I; v torek, 7. maja, ob 17. uri — abonma red J in K; v sredo. 8. maja, ob 20.30 — abonma red D - mladinski v sredo in red H -mladinski v četrtek; v petek, 10. maja, ob 20. uri — abonma red G in v nedeljo, 12. maja, ob 16. uri — a-bonma red F.
SAG
Igor Torkar: POŽAR.
V	soboto, 4. maja, ob 20.00 v Idriji v okviru I. področnega srečanja gledaliških skupin Primorske
V	torek, 7. maja, ob 20.00 v Dijaškem domu v Trstu.
Slovenski taborniki Trst — Gorica prirejajo ob 20-letnici organizacije petdnevno taborjenje od 9. do 13. maja na Proseku. Vabljeni člani, medvedki, čebelice in prijatelji!
ZDRUŽENJE t STARŠEV IN PRIJATELJEV MLADINE
- -, «U ,U..*	.	- t' 'I ■
osnovne šole v Rojanu in otroškega vrtca nk: 1 Gmi •
VABI
jutri, 2. maja na predavanje dr. Sonje Mašere o «Vzgoji otroka v današnjem okolju». Predavanje bo ob 20.30 v prostorih osnovne šole v Rojanu.
Prosveta
9. prvomajsko slavje Skimškoveg^ doma. Ob 11. uri mladinske igre na igrišču Slomškovega doma: ob 16. uri vesel popoldan: nastopajo harmonikarji, ansambel Kondor, mladi pevci in pevke, svetoivanski cerkveni pevski zbor, šopek iz Mačkolj, humoristi. Ob 19. uri prosta zabava v Slomškovem domu. V primeru slabega vremena bo prireditev v kinodvorani in zvečer v Slomškovem domu.
OSMIČ A
Pri Boletovih pri Piščancih točijo črno in belo domače vino.
Mali oglasi
AUTOAGENZIA ZANARDO, Ul. del Bosco 20, tel. 796348, «Poverjeni zastopnik za Alfa Romeo» najvišje ocenjuje vaš rabljeni avtomobil v zameno za novega ali rabljenega in zahteva najmanjši predujem za do 30-mesečne obroke. Rabljene avtomobile menjamo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13. ure. Alfa romeo 2000 berlina 1972, 2000 GT veloce 1972, 1600 super 1971, giulia 1.3 1974, 1300 TI 1970, GT junior 1300 1968, alfa sud 1973-1972: fiat 128 berlina štiri vrata 1970, 128 rally 1971-1972; 124 special T 1400 1972; fiat 125 special 1971; autobianchi primula 65C 1969; autobianchi A 112 elegant 1974; BMW 1600 1968; NSU prinz 1000 1970. Pozor! Do 30. aprila 1974 bomo podarili našim odjemalcem sto dvajset litrov super bencina. Obiščite nasi
TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68. 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cotogna 7 — Autosalone Trieste.
AUTOSALONE FIEGEL - Reška cesta 19 — tel. 766880 — pooblaščen zastopnik znamk Lancia in Autobianchi razpolaga z veliko izbiro revizioniranih rabljenih avtomobilov. Možna tudi začasna prodaja vozil za turiste z obveznostjo ponovnega nakupa. Zavarovanje in druge formalnosti v teku dneva.
ZA VSA ZAVAROVANJA - nezgod no — življenjsko — požar — avto in ostala — vam je na razpolago AGENCIJA GENERALI — Op čine, UL Salici 1 tel. 211489.
Kino
la Cappella Underground Jutri, 2. maja, ob 19. in 21. uri «Baciami Kate!» (1953) Kathryn Grayson, Howard Keel, Bob Fosse.
Ariston — I.N.C. 15.00-22.00 «L'ultimo spettacolo». Režiser Bogdanovič. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Nazionale 14.30 «4 marmittoni alle grandi manovre». Gianfranco D’Angelo, Sergio Leonardi, Raf Luca in drugi. Barvni film.
Excelsior 10.00—11.30 «Gli allegri legionari». Sanilo in Olito.
Excelsior 14.30 «Un duro per la legge», Barvni film. Igrajo Joe Don Baker, Elisabeth Hartman, Rosema-ry Murphy.
Grattacielo 14.00 ««Ras nulla da segnalare». Vojni film v barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 14.30 «...altrimenti ci arrabbiamo!» Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film.
Eden 15.00 «Grazie per quel caldo dicembre», Sidney Poitier, H. Andersen. Barvni film.
Ritz 15.00 «la stangata». Paul New-man in Robert Redford. Barvni film.
Aurora 14.30 «Serpico». Barvna kriminalka.
Capìtol 15.30 «Lo straniero senza nome». Barvni film. Igra C. Eam-strood. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 15.00 «Peccato veniale». V glavni vlogi Laura Antonelli. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 15.00 «Il terrore viene da Marte». Barvni film.
Filodrammatico 15.00 «Una ragazza dal corpo caldo». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 14.30 «L’arbitro». Joan Collins in Landò Buzzanca.
Ideale 14.30 «Mani che stritolano». Barvni film. Igra Chang Ji.
Vittorio Veneto 14.30 «Piedone lo sbirro». Bud Spencer. Barvni film.
Abbazia 15.00 «II. grande valzer». V glavni vlogi H. Buckholz. Jutri ob 16.00 «Desideri e voglie pazze di tre insaziabili ragazze».
Astra 15.00 Tre uomini in fuga».
Kino Skedenj 16.00 «Teatro Proposta» priredi ljudski praznik za 1. maj. Ob 20.45 komedija Vittoria Fran-ceschinija «Balada duhov». Jutri za ciklus jugoslovanskih filmov ob 17.00, 19.00 in 21.00 «Nedolžnost brez zaščite» Dušana Makavejeva.
Izleti
Smučarski klub Devin organizira 5. maja ob priliki smučarskega tekmovanja v dvojicah avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. Informacije in vpisovanje v trgovini Rebula — Sesljan, tel. 209-494.
V četrtek, 23. maja organizira zveza borcev iz Boljunca izlet na Bazo 20. Vpisovanja pri Lavri Kofol v mlekarni v Boljuncu.
Razna obvestila
Združenje staršev in prijateljev mladine osnovne šole v Rojanu in otroš-kegii u.vrtca . na .Greti vabi .^utri,, 2. maja, na predavanje dr. Sonje Mašere o «Vzgoji otroka v današnjem okolju». Predavanje bo ob 20.30 v prostorih osnovne šole v Rojanu.
Danes, v sredo, I. maja, bo Tržaški partizanski pevski zbor pel za jugoslovansko televizijsko omrežje jutri, 2. maja. pa bo koprska televizija prenašala v barvah koncert TPPZ.
Narodna in študijska knjižnica sporoča, da je v prodaji v Tržaški knjigarni v Trstu in v Katoliški knjigarni v Gorici njena nova publikacija, o kateri je Primorski dnevnik že poročal 7. aprila t.l. «Letopis NšK». Vsebuje nadvse zanimive slovenske pridige beneškega narodnega buditelja in pesnika Petra Podreke, ki jih je za objavo priredil prof. P. Merkù. Publikacija se lahko nabavi neposredno pri NŠK v Ul. Ceppa 9 z 20-odstotnim popustom.
PD «VESNA» — KRIŽ PD «V. VODNIK» — DOLINA
priredita v soboto, 4. maja 1974 ob 20.30.
v Ljudskem domu v Križu
nastop
ŠALEŠKE
FOLKLORNE SKUPINE
IZ VELENJA
s slovenskimi, hrvatskimi, bosanskimi, vojvodinskimi in makedonskimi plesi, in Akademskega pevskega zbora primorskih študentov VINKO VODOPIVEC iz Ljubljane pod vodstvom Bmeta Demšarja.
SLOVENSKO
GOSPODARSKO ZDRUŽENJE ZA DEŽELO
FURLANIJO-JULIJSKO KRAJINO
sklicuje
11. OBČNI ZBOR
za nedeljo, 5. maja 1974, ob 8.30 v prvem in ob 9.30 v drugem sklicanju v dvorani tržaške trgovinske zbornice, Ul. S Nicolò 5.
Dnevni red:
1.	Otvoritev
2.	Izvolitev volilne komisije
3.	Poročila
4.	Pozdravi in diskusija
5.	Volitve
6.	Razno
Prispevki
A. P. daruje 20.000 lir za «Kras» Zgonik.
Namesto cvetja na grob Ernesta Majowskega darujejo Eda Gorup 3.000 lir, Ivan in Marija Ban 5.000 lir, Štoka Marija, Vanda in Vera 6.000 lir, Marija Kalc 5.000 lir ter Justo in Marija šegina 5.000 lir za kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Marije Slavec darujejo Boris Kocjan 10.000 lir, Silva Vodopivec 5.000 lir ter družina Kocjančič 2.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik.
V	spomin pok. Oskarja Slavca daruje podjetje Durissini 50.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik.
V	počastitev spomina dragega Pavla Cunje daruje mama 2.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Ernesta Majowskega darujeta Guerina in Milko Puntar 3.000 lir za ŠD Primorje-
Frida Kalin daruje 15.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin drage babice Marije Slavec darujeta Nevenka in Darijo Husu 10.000 lir za PD Valentin Vodnik.
Namesto cvetja na grob Karla Župana daruje Angela čok 2.000 lir za Dijaško matico.
^	K,v	SOŽALJE
Kolegi svetovalci Slovenske skupnosti izražajo Bernardu Žuljanu la Ricmanj iskreno sožalje ob smrti njegove matere.
V globoki žalosti sporočamo, da nas je po hudi bolezni v 73. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Avguštin Hrovatin
Pogreb bo v četrtek, 2. maja 1974, ob 16 uri na pokopališču na Plavjah.
žalujoči:	žena Karolina, sinova
Bogdan in Fedor z družinama ter drugi sorodniki.
Plavje, Trst, Koper, 1. maja 1974
Ob izgubi drage matere
KATERINE
izreka Bernardu Žuljanu iz Ricmanj globoko sožalje
uprava občine DOLINA
+
S potrtim srcem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila v 84. letu naša preljuba mama, babica in prababica
KATERINA ŽULJAN vd. ŽUUAN
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 2. maja, ob 15.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Ricmanjih.
Žalujoči: sin Bernard, hčere Marija, Delka in Viktorija, vnuk, vnukinje z družinami ter drugo sorodstvo
Ricmanje, Trst, 1. maja 1974
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega moža, očeta, deda in pradeda
KARLA D0LJAKA
Posebna zahvala fi. g. župniku, pevskemu zboru «Fantje izpod Grmade», sorodnikom, darovalcem cvetja, prijateljem in vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku.
Družine DOLJAK, KLAVČIČ, BONIN
Praprot, 1. maja 1974
S PONEDELJKOVE SEJE GLAVNEGA ODBORA SKGZ
Izredno živahno delovanje društev iz Beneške Slovenije
Poročala sta Dino del Medico in Izidor Predan - Priprave na mednarodno konferenco o manjšinah
Na dnevnem redu zadnje seje glavnega odbora SKGZ je bilo tudi daljše poročilo o dejavnostih beneških Slovencev. O tem sta poročala Dino del Medico in Izidor Predan.
Del Medico je najprej orisal zelo živahne dejavnosti vseh beneških društev, ki v zadnjem času delujejo skupno. Pred kratkim so predstavniki teh društev obiskali pokrajinsko vodstvo PSDI v Vidmu. Obisk je bil zelo pozitiven, saj je PSDI podprla zahteve beneških Slovencev. Prav tako uspešen je bil obisk pri vodstvu KD, kjer je pokrajinski tajnik Beorchia priznal dejanski obstoj slovenske manjšine, pa čeprav na meglen način.
Del Medico je nato omenil predavanja, sestanke in okrogle mize. Med prireditvami je zelo pomembna predstava Pepelke, ki jo je pred kratkim pripravilo Stalno slovensko gledališče iz Trsta. To je bila prva «uradna» slovenska prireditev: o-troci so si jo namreč ogledali med urami šolskega pouka.
V Špetru so doslej priredili dve okrogli mizi. Na prvi sta govorila deželna svetovalca Štoka (SS) in Specogna (KD), druge pa so se udeležili po dva predstavnika KPI (Lovriha in Magrini) ter Furlanskega gibanja (Puppinijeva in lust). Pomembna je predvsem udeležba Furlanskega gibanja, ki doslej sploh ni hotelo slišati o beneških Slovencih, sedaj pa je uradno priznalo obstoj slovenske manjšine v videmski pokrajini. Na prihodnji okrogli mizi pa bo sodeloval podtajnik senator Lepre (PSI).
Mnogo Benečanov je obiskalo Beneške večere, ki jih je priredilo društvo Nediža. Prav tako uspešen pa je bil nastop tržaške folklorne skupine v štirih vaseh Beneške Slovenije.
Med najpomembnejšimi prireditvami letošnje sezone je treba omeniti proslave 20-letnice smrti beneškega pesnika Ivana Trinka. Že prihodnji petek bo v Škrutovem prvo predavanje, ki sodi v okvir teh proslav, konec junija pa bo uradna proslava pod pokroviteljstvom občine Špeter. To je prvič, da je ta občina sprejela pokroviteljstvo nad kako slovensko prireditvijo. Prvo nedeljo v avgustu bo v Subidu spominska svečanost ob 30-letnici požiga vasi; na tej svečanosti bo sodeloval tudi Tržaški partizanski pevski zbor. Nedeljo prej pa bo že tradicionalno srečanje na Kamenici.
Med zunanjimi dejavnostmi beneških organizacij je treba omeniti predvsem sestanek beneških društev s predstavniki družbeno - političnih organizacij tolminske občine, ki je bil pred kratkim v Kobaridu. Na tem sestanku so začrtali osrednje smernice za bodoče sodelovanje, te smernice pa bodo še izpopolnili na prihodnjem sestanku. Širi se tudi dejavnost izseljenskih organizacij. V Švici, Belgiji in Nemčiji nastajajo nove sekcije društva beneških izseljencev, omeniti pa je treba še načrt o gostovanju pevskega zbora Rečan v Švici.
Izidor Predan je nato podal izčrpno poročilo o listu Novi Matajur, ki ima sedaj že 27 rednih ali občasnih sodelavcev. Doslej je izšlo že osem številk, ki so jih Benečani ugodno sprejeli.
Predsednik SKGZ Boris Race se jima je zahvalil za izčrpni poročili in z zadovoljstvom ugotovil, da se je narodnostno življenje beneških Slovencev zelo obogatilo. Pomembno je tudi, da so se ponekod angažirali starši in učitelji. S tem v zvezi je poudaril, da je treba že sedaj misliti na uvedbo pašolskega pouka slovenščine v nekaterih beneških vaseh.
Prof. Škerlj je nato omenil, da pripravljajo dijaki znanstvenega liceja «France Prešeren» županovo Micko, s katero bi radi nastopili v drugi polovici junija tudi v Beneški Sloveniji.
Kot zadnja točka ponedeljkove seje glavnega odbora SKGZ je bilo na sporedu kratko poročilo o pripravah za mednarodno konferenco o manjšinah. O tem je poročal dr. Karel šiškovič, ki je orisal, kako bo konferenca potekala. Poudaril je, da se je že prijavilo nad 60 strokov-
njakov za manjšinska vprašanja iz Jugoslavije, nekaj bo tudi koroških Slovencev, gradiščanskih Hrvatov in drugih. Seveda bo tudi slovenska manjšina v Italiji polnoštevilno zastopana.
VSI NA 1. MAJ V BENEŠKI SLOVENIJI
ZVEZA SLOV. KULTURNIH DRUŠTEV BENEČIJE in ZVEZA EMIGRANTOV
prirejata danes
PROSLAVI 1. MAJA
#	Ob 10.30 bo v Brdu govoril
prof. Viljem černo Sledil bo nastop ansambla Lojzeta Sledeta iz števerjana.
•	Ob 15. uri bosta v Dreki (Kras) govorila
deželni svetovalec Castiglione in Izidor Predan.
Sledil bo nastop ansambla Lojzeta Sledeta iz Števerjana.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii
VABILO TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORNIKA
Tudi za učence slovenskih šol
Ogled tržaških muzejev je izredno pon-
čen - INa razpolago
V nedeljo dopoldne je bil v tržaškem občinskem Pomorskem muzeju - Museo del Mare v Ul. Campo Marzio 1 (bivši Lazaret) napovedani obisk pod vodstvom muzejskega strokovnjaka konservatorja Maura di Pinta, ki je posameznim skupinam razkazoval in zelo natančno razlagal v pritličju in prvem nadstropju zanimive eksponate. Med njimi naj omenimo le znameniti Resslov ladijski vijak, Marconijevo Elettro, model sto let stare avstrijske vojne ladje «Zrtnj» in njej sorodnega «Junaka», oboje delo milj-ske ladjedelnice. Ogled muzeja je še prav posebno zanimiv za vse tiste, ki še niso videli njegovih novih prostorov, v katere se je preselil iz starih in pretesnih v Ul.
S.	Giorgio. Vendar je razstavljenih komaj 20 odst. vsega gradiva, s katerim muzej razpolaga.
Pri ogledu je bil navzoč tudi občinski odbornik za kulturne ustanove prof. F. Faraguna, ki je predstavniku našega dnevnika izrazil željo, naj bi v njem objavili njegovo vabilo vodstvom vseh slovenskih šol, naj pripeljejo svoje učence na ogled vseh muzejev, saj so vsi — razen enega — občinski; po-
so strokovni vodiči
skrbljeno bo tudi za strokovno vodstvo in razlago, za kar pa je potrebno prej telefonsko obvestiti vodstvo muzeja.
Med 18. in 19. uro pa je ravnateljica Zgodovinskega in umetnostnega muzeja v Ul. Cattedrale 15 vodila skupino obiskovalcev med o-gledom najzanimivejših sob muzeja, ki pa prav tako — kot tudi Pomorski — ni še povsem urejen zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Ravnateljica dr. Laura Ruaro Laseri se je še prav posebno zadržala ob razlagi predmetov najdenih v nekropoli pri Tolminu in v najdbi-ščih v. Škocjanu in tamkajšnji jami, kar je zlasti za slovenskega obiskovalca zelo zanimivo in poučno. Povedala je tudi, da se pri Tolminu izkopavanja zelo uspešno nadaljujejo. Ravnateljica je podala tudi kratko zgodovino nastanka tega muzeja (ki bi moral biti pravzaprav arheološki), kakor tudi Mestne knjižnice in Prirodoslovnega muzeja, ki sta oba še vedno na Trgu Hortis 4.
Pred mnogimi leti je naš dnevnik objavil v več nadaljevanjih obširne opise glavnih zanimivosti vseh tržaških muzejev.
aiUIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIMIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllUlllllllllllllllllllll
V DOLINI OD 4. DO 7. MAJA
TRADICIONALNA MAJENCA
Šaleška folklorna skupina iz Velenja in pevski zbor «V. Vodopivec» bosta nastopila v Križu in Dolini. Likovna razstava slikarjev - amaterjev iz Brega. Razstava domačih vin.
«Na gorici na placu, tri rožce Cveto», s to pesmijo se v Dolini pričenja tradicionalna «majenca». Na trg sredi vasi prikorakajo fantje in mladi možje, že pozno v noč je, in prinesejo na ramah s pesmijo na ustih košato češnjo, ki so jo ukradli na veliko žalost gospodarja in veselje tistih, ki ljubijo stare običaje. O dolinski «majenci» je bilo že veliko govora. O njej so poročali tisk, televizija, radio, predavatelji in še marsikdo, tako da je malokateri nepoučen o tem lepem starem običaju, ki se je tu ohranil v brk vsem modernijam in razna-rodovalnim pritiskom. Zato se ne bomo spuščali v podrobnosti tega običaja, opozarjamo pa, da so v Dolini priprave za praznik v polnem teku in da bo za v nedeljo vse nared kot prejšnja leta in stoletja.
Toda oglejmo si raje pobude, ki dopolnjujejo stare dolinske običaje. XVIII. razstava domačih vin, ki jo prireja dolinska občina, je tudi letos zbrala 16 pridelovalcev belih vin in 11 črnih vin, ki bodo še enkrat potrdili sloves vin iz Brega, ki so zelo čislana in gredo dobro v denar, saj se hitro prodajo. Vina je namreč v Bregu, kljub vsem razlastitvam, še vedno dovolj in novi vinogradi rastejo kot gobe po dežju. Zlasti razveseljivo pa je dejstvo, da se s tem ubada čedalje večje število mladih, kar daje dobre obete za bodočnost. Nedvomno gre precejšnja zasluga za to tudi razstavi vina, ki vzpodbuia kmete k izboljšanju svojega pridelka, obenem pa dela za to primerno reklamo prodaji. V statistično potrditev gornjih trditev lahko navedemo, da so doslej poprečno prodali na razstavi vin z Brega nad 20 hektolitrov letno in to vedno pred zaključkom razstave, čenrav ta, kakor vsa ma'enea, velikokrat poteka pod dežjem.
Da bi gostje, ki pridejo na dolinski praznik imeli kai zabave nre-den se pod visokim mlajem prične ples, prireia dolinska mladina tudi kulturni program, na katerem nastopajo noleg domače godt>p na pihala tudi znane skupine iz SWe-niie. Tudi letos bosta naslonili dve odlični skupini šolska folklorna
skupina iz Velenja bo letos že tretjič nastopila v Dolini, ker je zadnje dve leti požela velik uspeh in zadovoljila taao gledalce kot organizatorje. Med Velenjčani in Dolin-čani pa se je stkalo sčasoma pravo prijateljstvo in letos je v Velenju gostoval pevski zbor Valentin Vodnik, od koder je odnesel najlepše vtise nad prisrčnim sprejemom in izredno gostoljubnostjo, šaleška folklorna skupina se ponaša z res odličnim tamburaškim ansamblom, ki spada med najboljše v Sloveniji, in dobro izvežbanimi plesalci in plesalkami. To nam potrjuje tudi njihov obsežen program, ki poleg slovenskih plesov obsega še slavonske, bunjevske (vojvodinske), bosanske in makedonske plese in kola. Poglavje zase so njihove narodne noše, ki so vse originalne (nekatere so stare nad tristo let) in predstavljajo pravo redkost. Res se jih je vredno ogledati, saj plesalke in plesalci menjajo noše za vsak ples. Skupina zelo veliko nastopa tako doma kot na tujem. Lani je že gostovala v Belgiji, Franciji in na Poljskem. Letos ima v programu dve turneji: eno po Jugoslaviji, drugo pa po Avstriji in Češkoslovaški.
Drugi odličen gost dolinske «ma-jence» bo primorski akademski pevski zbor «Vinko Vodonivec» iz Ljubljane. Zbor je v Dolini nastopil že lansko leto in navdušil številno občinstvo. K nam prihaja po prodornem uspehu, ki ga je požel na tekmovanju v Montreuxu v Švici, kjer je v hudi konkurenci zasedel drugo mesto. Zbor je letos proslavil dvajsetletni jubilej svojega obstoja v Ajdovščini, kjer so se zbrali skoraj vsi bivši pevci tega zbora. Zbor ima v svojem obširnem repertoarju vrsto polifonskih, umetnih in narodnih pesmi, ki nam jih bo izvajal pod vodstvom dirigenta Braneta Demšarja.
Obe skupini, šaleška folklorna skupina in zbor V. Vodopivec, bosta na Tržaškem dva dni. V soboto, 4. maja bosta namreč imeli skupni nastop v Križu v organizaciji - sodelovanju p.d. Vesna in p.d. V. Vodnik. Na ta nastop že sedaj opozarjamo vse ljubitelje folklore in lepega petja, saj je težko
dobiti dve tako dobri skupini istočasno na kak zamejski oder. V nedeljo bosta pa nastopili v kulturnem programu dolinske majence, ki se prične ob 17. uri. V primeru slabega vremena bosta skupini nastopili v občinski telovadnici v Dolini ob 18. uri. Zato vabimo vse v Dolino ob vsakem vremenu.
V okviru «majence» pa je domače p.d. V. Vodnik pripravilo še eno kulturno presenečenje. V «torkli» (stiskalnici oljk), ki jo je občina Dolina preuredila v muzej in odprla lansko leto, bo namreč razstava slikarjev - amaterjev iz Brega. Sodelovalo jih bo kar sedem iz Močkolj, Doline, Bol junca. Boršta in Krogelj ter Frankovca. Gre za neznane slikarje, ki delujejo v ozkem družinskem ali največ vaškem okviru	in	čigar delo	je	šlo
doslej mimo	nas. Zato je prav,	da
se to delo ovrednoti in ta razstava bo nekak začetek uveljavitve likovne umetnosti v Bregu, kjer je bila doslej slabo tazvita in brez primerne pobude. Organizatorji pozivajo pri tem vse slikarje - amaterje iz Brega, ki niso bili povabljeni na to razstavo,	da	se javijo in	bi	zanje priredili	še	eno v jeseni	ali	pa
več, če jih bo veliko.
še ena novost bo na letošnji majenci. In sicer ansambel «SUPER GRUPA» iz Prebenega. Po razpustitvi dolinskega kvinteta ni na dolinskem prazniku več igral noben ansambel iz Brega. Zato je treba nastop mladih in zelo obetajočih glasbenikov iz Prebenega pozdraviti. To bo njihov prvi zahtevnejši nastop in prepričani smo, da se bodo dobro obnesli kot vedno doslej. Supergrupa igra skladbe za vse o-kuse: od polk in valčkov do modernih plesov.
Za konec pa še vabilo vsem tistim, ki ljubijo stare običaje, zla sti pa Dolinčanom, ki ne stanujejo več v domačem kraju. Vabilo, naj se zhc-ejo v torek zvečer na trgu v P / u na katerega bodo spet "rikorakali fantje in možje, zapeli še enkrat «Eno drevce mi je zra-stlo» in podrli ponosni «mlaj», pod čigar krnšnio se bodo odvi'ale od 4 do 7 maja vse prireditve, ki smo jih našteli.
K. V.
GORIŠKI DNEVNIK
ENOTEN IN ODLOČEN ODGOVOR NA FAŠISTIČNI ATENTAT
Šlodenlie vseh viši sredii Sol zahtevali
Manifestacija, na kateri je sodelovalo okoli 2.000 udeležencev (študentov in profesorjev slovenskih in italijanskih šol) je trajala od 9. do 11.30
«Danes nismo stavkali in demonstrirali po Gorici proti fašističnemu atentatu na slovensko šolo v Trstu in proti podpihovanju šovinistične mržnje. da bi izgubljali šolske ure. kot govorijo «črni», z nami so bili tudi profesorji, na naši strani je vsa demokratična italijanska javnost,» je dejal predstavnik med-dijaškega odbora na zborovanju v parku Rimembranza, kjer so se u-deleženci manifestacije ustavili, potem ko so v sprevodu, ki je trajal od 9. do 11.30, obšli vsa poslopja italijanskih višjih srednjih šol. Na tem zborovanju je študent Bruno Podbersig prebral resolucijo enotnega dijaškega odbora, ki ga od letošnjega šolskega leta dalje sestavljajo predstavniki italijanskih in slovenskih šol, v kateri pravijo, da je po pozivu Almiranteja v Trstu na uničenje «slovenskega bacila» eksplodirala bomba pred slovensko šolo. Ta dinamitni atentat, kot tudi neuspeli atentat leta 1969, predstavlja poskus razbijanja italijansko - slovenske enotnosti, nastale v oboroženem odporu proti nacifašizmu, ki se nadaljuje in krepi v boju za enakost v družbi, na podlagi katere bo vsakomur, tudi pripadniku vsake narodnostne manjšine, zagotovljeno družbeno dostojanstvo. V naši kolebajoči demokraciji, ki ni sposobna uveljaviti protifašističnih ustavnih določil, se poskus reakcionarnega obrata v naši deželi kaže z nacionalističnimi in iredentističnimi poskusi podžiga-nja narodnostne mržnje proti slovenski manjšini, ki je že itak prikrajšana za svoje pravice. Mi smo prepričani, nadaljuje resolucija, da bodo reakcionarni poskusi preprečevanja sožitja dveh narodov in razdvajanja delavskega razreda naleteli pri protifašističnih in demokratičnih silah naše dežele na enoten nastop tako kot pred tridesetimi leti v partizanskem boju. Resolucija se zaključuje s pozivom oblastem, naj zagotovijo enakopravnost vseh manjšin in naj prepovedo fašističnim morilcem govoriti v Gorici.
Član medšolskega odbora Igor Komel je dal priznanje italijanskim dijakom in profesorjem ter vsej demokratični javnosti za podporo boju slovenske skupnosti, ki jo je fašizem izbral za cilj svojega napada, ter prebral resolucijo, v kateri obsojajo fašistični napad na slovensko šolo in zahtevajo, da se z izvajanjem zakona Scelba iz leta 1952 prepreči delovanje fašistične stranke. Sedaj je očitno, da se po Almirantejevem hujskanju proti Slovencem fašistični pajdaši dobesedno ravnajo po njegovih navodilih.
Zborovalce je pozdravil tudi predstavnik CGIL Aldo Coleoni, ki je dejal, da imata referendum in a-tentat na slovensko šolo, ki je sledil Almirantejevemu provokacijske-mu govoru v Trstu, namen razbiti enotnost delavskega razreda. Toda delovni ljudje in študentje se ne pustijo provocirati in so to dokazali s svojimi enotnimi manifestacijami v ponedeljek v Trstu in včeraj v Gorici. Coleoni je dejal, da odpiranje vprašanja meje, ki ga je zgodovina rešila, predstavlja poskus zaostrovanja odnosov z Jugoslavijo. Sindikalist je dejal, da si napredek kljub težavam utira pot, kar dokazuje današnja proslava 1. maja na Portugalskem, kjer je fašizem propadel. Izrazil je upanje, da bo tudi Španija sledila temu zgledu.
Med včerajšnjo stavko, ki jo je oklical medšolski odbor, so dijaki slovenskih in italijanskih šol, skupno nad 2.000 udeležencev, v sprevodu odšli izpred zavoda ITI, kjer so se zbrali, pred vse zgradbe višjih italijanskih šol, in sicer najprej pred realno gimnazijo, potem pred zavod Fermi, nato pred klasični licej in končno še pred šolo za u-metnostno obrt. Vračali so se po Carduccijevi ulici, Travniku in Kor-zu ter so manifestacijo zaključili v parku Rimembranza. Na čelu sprevoda so nosili velik napis «Inter-scolastico», v sprevodu pa več italijanskih in slovenskih napisov s protifašistično vsebino, med katerimi je bil tudi napis BODIMO BUDNI! Dijaki so vzklikali Smrt fašizmu — svoboda narodu, peli so slovenske in italijanske partizanske pesmi ter bili še prav posebno glasni pred sedežem neofašistične stranke.
Manifestacija je pomagala utrditi slovensko - italijansko protifašistično enotnost, besede, ki so jih organizatorji izrekali prek zvočnikov o atentatu na slovensko šolo, o pretepu slovenskega dekleta samo zato, ker je Slovenka, in o ciljih fašističnih provokacij, pa so prav gotovo pripravile k razmišljanju tudi tiste sloje prebivalstva, ki ponavadi nezainteresirano spremljajo takšne dogodke, ter jih navajajo k spoznanju, da preživljamo resno krizno razdobje v naši družbi in da je dolžnost vsakega, prispevati k odstranjevanju teh nevarnosti. Ena izmed priložnosti se nam bo nonu-dila 12. maja, ko bomo z NE za odpravo zakona o razporoki dejansko rekli NE fašizmu.
Protest SDZ zaradi fašističnega atentata
Vodstvo SDZ, ki se je sestalo na izredni seji dne 29. aprila kar najodločneje obsoja hudi bombni atentat na slovenske šole v Trstu. Podlo dejanje — izraz rasne nestrpnosti — je lahko samo neposredna posle-
dica Almirantejevega izzivalnega govora v Trstu, v katerem je pozival k sovraštvu proti slovenski manjšini.
Medtem ko opozarja na načela republiške ustave, ki je nastala iz odporniškega gibanja, SDZ poziva vlado, naj podvzame vse ukrepe za zaščito slovenske manjšine in sam njen obstoj ter s tem že v kali za_tre fašistično nasilje.
SDZ je poslala protestni brzojavki ministrskemu predsedniku Rumorju ter notranjemu ministru Tavianiju, v katerih poziva vlado, naj ukrene vse potrebno za obrambo naše narodne skupnosti.
Protestna izjava Zveze slov. katoliške prosvete
V zvezi z bombnim atentatom na slovensko šolo nam je Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici poslala naslednjo izjavo:
«Odbor ZSKP v Gorici, zbran na izredni seji 29. 4. 1974, je z vso odločnostjo obsodil zločinsko dejanje fašističnih teroristov na slovenske šole pri Sv. Ivanu v Trstu. Prepričan je, da je atentat neposredni sad nedavnega ščuvanja mi-sovskega prvaka Almiranteja v njegovem nastopu v Trstu. Zato poziva vse odgovorne oblasti, da čim-prej poiščejo krivce in jih po zakonu obsodijo ter za naprej preprečijo nastope, ki rodijo taka dejanja. Zahteva, da se že enkrat vse demokratične sile strnejo in dosežejo razpust MSI-DN, ki izhaja iz fašistične stranke in bi zato po ustavi ne smela obstajati.»
Šolske vesti
Ravnateljstvo nižje srednje šole «Ivan Trinko» v Ulici Randaccio v Gorici vabi na roditeljski sestanek starše in namestnike. Sestanek bo v soboto, 4. maja ob 17. uri.
PROSVETNO DRUŠTVO «BRIŠKI GRIČ»
vabi na
proslavo L maja v Števerjanu
Zbirališče ob 15.30 na Trgu svobode.
Ob 16. uri govorita
deželni svetovalec DUŠAN LOVRIHA in poslanec GIOVANNI MOSCA Sledijo nastopi godbe na pihala iz Anhovega, folklorne skupine iz Preddvora, pevskih zborov «Bojan» iz Dornberka in «Tabor» z Opčin. Zvečer ples. Igra orkester «The Lords». Deluje dobro založeni bife. Odprta je razstava briških vin.
Predavanja
Klub «Simon Gregorčič» priredi v četrtek, 2. maja, ob 20.30 v klubskih prostorih predavanje dr. Mirka Jutr-ška na temo «Slikar Matija Jama». Klub «S. Gregorčič» priredi v soboto, 4. maja, avtomobilski izlet v Ljubljano na ogled razstave Matije Jame, ki je v Modemi galeriji. Zbi-rališče pri obmejnem prehodu Rdeča hiša, ob 14. uri.

niiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiniMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiDiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiina
ODLOČNO STALIŠČE OBČINSKEGA SVETA V SOVODNJAII
Izslediti in kaznovati storilce podlega fašističnega atentata na slovensko šolo
Občinska uprava bo prispevala 50 odstotkov stroškov za ustanovitev in delovanje didaktičnega ravnateljstva v Doberdobu
Občinski svet v Sovodnjah je na svoji seji v ponedeljek zvečer soglasno sprejel naslednjo resolucijo: «Spričo podlega dejanja, ki so ga na večer 27. aprila izvršili neznanci v Trstu, ko so podstavili bombo v poslopje slovenske šole pri Sv. Ivanu, z očitnim namenom, da se ustvari ozračje ustrahovanja med slovenskim življem v Italiji, potem ko je misovski voditelj Almirante pozval tržaške fašiste, naj obnovijo nasilje nad Slovenci in naj uničijo njihove ustanove — občinski svet v Sovodnjah ugotavlja, da je to kriminalno dejanje vzbudilo med prebivalstven» občine val globokega ogorčenja in ostrih protestov, saj je bilo storjeno v demokratični republiki Italiji 30 let po osvoboditvi izpod fašizma, ki je povzročil našemu ljudstvu nepopisno škodo in zasekal rane, ki se še niso zacelile. V prepričanju, da tolmači čustva vsega prebivalstva občine in celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji najostreje obsoja nesramno teroristično dejanje, ki ima očiten fašistični pečat in ki je tesno povezano z izrazi sovraštva ter hujskanja k nasilju, ki jih je izreke! misovski kolovodja v Trstu. Občinski svet poziva vse prebivalstvo in vso demokratično javnost, posebno še najo mladino, na trajno budnost in utrditev narodnih in demokratičnih svoboščin pred vsakršnimi reakcionarnimi podvigi preživelih fašističnih sil. Občinski svet zahteva od pristojnih oblasti, da izvajajo bolj učinkovito obrambo slovenskega prebivalstva in njegovih ustanov v Italiji ter da čimprej odkrijejo in kaznujejo krivce in mandante podlega atentata.» Pred o-dobritvijo resolucije so svetovalci poudarili, da so demokratične sile v državi danes tako močne, da se ne
bo več ponovila nesreča iz leta 1922.
Župan Jožef češčut se je nato spomnil Bogomila Devetaka, ki je umrl v ponedeljek opoldne. Devetak je bil občinski svetovalec med prvo in drugo mandatno dobo ter je bil predsednik občinske podporne ustanove (ECA). Občinski svet je njegovo smrt počastil z enominutnim molkom. Nadalje je župan poročal o svečanosti na Vrhu ob odkritju spomenika padlim partizanom in žrtvam nacifašizma.
Med obravnavo točk dnevnega reda je najprej prišla na vrsto o-dobritev lanskega obračuna, ki izkazuje 19 milijonov lir pribitka. Potrdili so zaključni račun za popravilo šole v Rupi v znesku nekaj nad 13 milijonov lir; s tem so o-dobrili izplačilo zadnjega računa gradbenemu podjetju Dominik Grilj. Spremenili so splošni regulacijski načrt, ki ga bodo za 20 dni razobesili na oglasni deski, da si ga občani lahko ogledajo in v naslednjih 20 dneh predložijo svoje pripombe. Sporazumeli so se tudi o zvišanju stroškov za prevoz otrok
Župan je prebral pismo župana občine Doberdob Andreja Jarca, ki pozdravlja odločitev so vedenjske občinske uprave, da prispeva 50 odstotkov stroškov za vzdrževanje didaktičnega ravnateljstva v Doberdobu. V skladu s šolskim zakonom za slovenske šole bodo namreč ustanovili dve didaktični ravnateljstvi za slovenske osnovne šole, enega v Gorici, drugega pa v Doberdobu. Pod doberdobsko didaktično ravnateljstvo bodo spadale vse slovenske osnovne šole v občinah Doberdob in Sovodnje. Mesta, ki jih bodo v tem ravnateljstvu zasedli vodilni prosvetni delavci, bodo razpisali z natečajem. Občinske
uprave so dolžne prispevati materialna sredstva za ustanovitev in vzdrževanje prostorov. Doberdobska občina je o pripravljenosti sovo-denjske občine, da krije polovico stroškov za vzdrževanje ravnateljstva, s pismom obvestila tudi šolsko oblast. Sovodenjski svetovalci so soglasno odobrili predlog o prispevku svojega deleža.
Svetovalci so nato ugodili prošnjama Glasbene šole in sekcije AN Pl ter odobrili po 70.000 lir prispevka za njuno delovanje. Imenovali so občinske zastopnike v glavno skupščino kraške gorske skupnosti, kjer bodo, poleg župana če-ščuta, še predstavnika večine Janko Cotič in Virgil Zotti ter predstavnik manjšine Remo Devetak. Sejo so sklenili z objavo rezultata natečaja za mesto anagrafskega u-radnika; zagotovila si ga je Dolores Petejan.
IZ DOBERDOBA
Protestna izjava občinskega sveta
Včeraj popoldne je bila v Doberdobu seja občinskega sveta. V prvi točki dnevnega reda so prisotni sprejeli protestno izjavo zaradi bombnega atentata na slovenske šole pri Sv. Ivanu v Trstu. Dober-dobski občinski svet z ogorčenjem sprejema vest o fašističnem atentatu na slovensko ustanovo ter poziva pristojni organe naj takoj izsledijo krivce atentata, ki ne morejo biti drugi kot fašisti.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Centrale, Trg Republike. tel. 72341.
Mladinski krožek Gorica
priredi v petek, 3. maja, ob 20.30 v prostorih kluba «Simon Gregorčič», Verdijev korzo 13
FILMSKI VEČER Z ALJOŠO ŽERJALOM
Gost bo prikazal in komentiral svoje zadaje filme, ki jih je posnel v Čilu, Vietnamu in Peruju.
Vabljeni!
Kino
Gorica
VERDI 15.00—21.30 «Lo spaventapasseri». G. Hackmann in Al Pacino. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO 15.15-21.30 «L'urlo di Chen terrorizza anche l’Occidente». B. Lee in N. Miao. Barvni film.
MODERNISSIMO 15.00-21.30 «La montagna sacra». A. Jodorowsky in H. Salinas. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 15.00-21.30 «Un modo di essere donna». A. Mardani. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 15.00-21.30 «Campa carogna che la taglia cresce». G. Gar-ko in S. Boyd. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 14.00-22.00 «H viaggio». Barvni film.
EXCELSIOR 14.00-22.00 «Chi ucciderà Charlie Warrick?» Barvni film.
PRINCIPE 14.00-22.00 «Serpico». Barvni film.
Nora Gorica
SOČA «Bele rože za črno sestro», mehiški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «La generala», mehiški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Kabaret», ameriški barvni film ob 19.30.
RENČE «Mačke iz visoke družbe», a-meriški barvni film ob 17.00 in
20.00.
PRVAČINA «Trgovina s seksom», francoski barvni film ob 17.00 in 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 2972.
Prispevki
Namesto cvetja na grob pokojne Alojzije Malič daruje gostilna «Pri Tomažu» v Gabrjah 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Peči.
Ob izgubi naše drage mame
Alojzije Malič
s Peči se sinovi iskreno zahvaljujemo g. župniku, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali. Peč, 1. maja 1974
..............................................................
PO VČERAJŠNJI RAZPRAVI PROTI OBTOŽENIM POKOLA PRI PETOVLJAH
Branilci spravili v zadrego izvedenca za glasove
Pismo iz Svice: v skladišču pri Petrinatu niso nikoli hranili razstreliva
Tudi včeraj so bila na tržaškem porotnem sodišču, kjer sodijo obtoženim atentata v Petovljah, presenečenje.
Branilci so najprej prebrali pismo švicarskega inženirja iz Lugana s pojasnili o barakah in gradbišču, kjer naj bi Resen kupil razstrelivo. Ta pojasnila zavračajo u-gotovitve karabinjerjev. Drugi hud udarec za tožilca pa je bilo pričanje in zasliševanje izvedenca za glasove, ki je zašel v tolikšna protislovja, da se je treba sploh vprašati če je njegovo mnenje verodostojno.
Sodišče, ki mu predseduje dr. E-gone Corsi, se je sestalo po nekaj dneh odmora in potem ko so prejšnji petek sodniki in odvetniki obiskali razne kraje na Goriškem, ki so povezani s preiskavo o atentatu. Prva je pričala goriška časnikarka Laura Alessi, urednica goriš-ke kronike beneškega lista «D Gazzettino». Povedala je, da je bil obtoženi Badin od aprila 1972 v službi pri tem časopisu kot namestnik kurirja, da je le občasno pretipkal kak članek, ki ni zahteval veščine, da so ga pošiljali po informacije in po tiskovna poročila v razne urade.
Alessijeva mu je večkrat posodila svoj avto, Volkswagen svetlo modre barve, tako za službene kot za zasebne potrebe.
Manto Cigalotto, lastnik agencije za prevoze iz Manzana, je potrdil, da mu je 10.12.1970 Resen telefoniral iz Cremone, ker je menil, da ima hujšo okvaro na tovornjaku. Menil je, da ga je Resen najbrž hotel prositi za posojilo. Okvara pa je bila manjša in Resen se je še
isti večer vrnil domov. Cigalotto je še povedal, da je potrebno posebno dovoljenje prometnega inšpektorata za vožnjo s tovornjaki v inozemstvu, tudi če ni na njem natovorjenega blaga.
Ko se je priča oddaljila je odv. De Luca čisto nepričakovano prebral pismo dipl. inž. Sergia Giezen-dannerja iz Lugana, ki je pregledal kraj Petrinate. Informacije so tega inženirja zaprosili branilci. Inž. Gie-zendanner trdi v pismu, da sta v kraju, ki ga opisuje v svojem poročilu kapetan Chirico, dve hali. Prva je last občinskega električnega podjetja iz Chiassa; v njej je skladišče tega podjetja in tu niso nikdar hranili razstreliva. Druga hala pa je last arhitekta Berna-sconija iz Lugana. Sedaj je v tej hali skladišče motornih koles, do leta 1972 pa je bilo v njej skladišče gradbenega materiala podjetja, ki je last omenjenega arhitekta. Ta ni nikdar hranil razstreliva, še manj pa se je ukvarjal z deli za gradnjo avtocest, kot je rečeno v poročilu karabinjerjev. V bližini ni drugih skladišč. Švicarski inženir je pripravljen o tem pričati na tržaškem porotnem sodišču in izjavlja tudi, da največji švicarski podjetji za produkcijo in prodajo eksploziva imata na razpolago razne vrste plastičnega eksploziva, ne uporabljata pa razstreliva «T 4».
V zvezi s tem so včeraj zjutraj obtoženci G. Mezzorana, M. Mezzorana, Resen, Budicin in Badin podpisali izjavo, v kateri zahtevajo, da se razveljavi poročilo kapetana Chirica in da povabijo na proces kot priče inž. Giezendannerja, direktorja občinskega električnega
podjetja iz Lugana, načelnika policije iz Chiassa in arhitekta Ber-nasconija iz Lugana.
Sodniki so, po posvetovanju, odločili, da najprej zaslišijo kapetana Chirica in šele nato odločijo o u-mestnosti zahtev obtožencev (tem se ni pridružil Larocca).
V dvorano je nato stopil prof. Rosario Grasso, profesor matematike na srednji šoli v Genovi. Sodišče mu je poverilo preiskavo o ugotavljanju identitete glasu neznane osebe, ki je 31. maja 1972 zvečer telefonsko obvestila karabinjersko centralo v Gorici o zapuščenem avtomobilu pri Petovljah.
Prof. Grasso je dejal, da je primerjal glas neznanca z reproduciranimi glasovi devetih drugih ljudi in da je na podlagi analize posameznih vokalov ter načina izražanja ugotovil precejšnjo podobnost med glasom neznanca in glasom obtoženega Badina. Sodniki so nato poslušali magnetofonske posnetke neznanca in Badina. Slednji je moral v preiskovalni fazi spregovoriti v magnetofon iste besede, ki jih je povedal neznanec 31. maja 1972 karabinjerjem in to z uporabo istih dialektalnih besed. V dvorani pa se je vsem zdelo, da je Badinov glas drugačen od tistega, ki ga je službujoči karabinjer slišal 31. maja.
Prof. Grasso je nato podrobno o-risal tehnični postopek ugotavljanja identitete glasu. Dejal je, da si je ustvaril mnenje, da je za 80-90 odstotkov Badinov glas podoben glasu neznanca. Na zahtevo tožilca je prof. Grasso dejal, da obstaja v prvem samoglasniku besede «pron to» identiteta med obema glasovo-
ma. To trditev pa ni zapisal v svojem poročilu in je, na zahtevo branilcev, kasneje identiteto med dvema glasovoma zanikal. Na vprašanje odv. Bernota, zakaj je drugi izvedenec, dr. Avallone, ki se je poslužil iste metode kot prof. Grasso, prišel do zaključka, da je mož, ki je telefoniral obtoženi Mezzorana, je priča dejala, da je to mnenje druge osebe.
Naslednja vprašanja odv. Pedro-nija in še bolj odv. De Luce pa so skoro docela izpodkopala ugotavljanje prof. Grassa. Ta je dejal, da je strokovna literatura zelo revna. Priznal je, da je analiziral le tri besede od skupnih 116, ki so v celotnem pogovoru; to iz preprostega razloga, ker so le v treh besedah glasovi podobni med seboj, v ostalih pa ni nikake podobnosti. Dejal je, da je analiziral besedo «pronto», ki je izrečena samo enkrat, ne pa besede «cinquecento», ki je izgovorjena štirikrat. Ni uporabil ameriške metode «beli», ki daje možnost točnejšega ugotavljanja. Končno je tudi dejal, da ni moč priti do točnih ugotovitev.
Zaradi pozne ure so razpravo odložili na jutri ob 9.30. Prof. Grassa bodo še zaslišali v torek. Razna vprašanja mu mora postaviti odv. Maniacco, ki si je za to priliko zagotovil strokovno pomoč brata, asistenta fizike na univerzi v Pizi in dr. Sacerdotija, izvedenca turinske-ga zavoda «Galileo Ferraris», na katerega se običajno obračajo razne ustanove, ki hočejo ugotavljati identiteto glasov. Prof. Grasso, srednješolski profesor matematike pa je, kot je sam dejal, ob tej priliki napravil svojo prvo analizo.
1. maja 1974
UVODNO POROČILO BORISA RACETA NA SEJI GLAVNEGA ODBORA SKGZ
Stališče Slovencev v deželi o dokončnosti meja je v skladu z njihovimi interesi
Ugledna in v mednarodnem življenju pomembna Jugoslavija je jamstvo za bodočnost Slovencev v Italiji
12.30
12.55
13.25
13.30
17.00
17.15
17.15
18.45
19.15
20.00
20.40
21.45
22.30
SREDA, 1. MAJA 1974
rTALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost: Manierizem Anketa o poklicih
Namen današnje oddaje, ki jo je pripravil v dveh nadaljevanjih režiser Leandro Lucchetti, je, da prikaže podobo turističnega operaterja, s čimer naj se vključi v program oddaj Fulvia Rocco, ki prikazujejo nekatere poklice z gotovo bodočnostjo. Pojem «turističnega operaterja» se nanaša na široko vrsto opravil, ki gredo od organiziranja raznih potovanj do turističnega vodiča, do organiziranja hotelskih uslug z vsemi vmesnimi opravili, ki zadevajo sprejemanje gostov. Upoštevati je treba, da je danes v Italiji skoraj pol milijona oseb, ki delajo na tem področju. Spričo tega je razumljiva važnost in pomen samega poklica.
Vremenska napoved DNEVNIK DNEVNIK Program za otroke PUSTOLOVEC KRALJA ARTU’
Poljudna znanost Biologija morja Italijanske kronike
Kronike dela in ekonomije, Vremenska slika DNEVNIK
VELIKI DIRIGENTI ORKESTROV Tretje nadaljevanje Seiji Ozawa Športna sreda DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.45 Športni dnevnik
19.00	NAJVEČJA PREDSTAVA NA SVETU
Prvi del filma, ki ga je režiral Cecil B. De Mille. V glavnih vlogah igrajo James Stewart, Betty Hutton, Cornei Wilde, Charlton Heston in drugi.
TV predstavlja v dveh delih enega najbolj znanih filmov Cecile Bount De Milla:	«Il più grande spettacolo del
mondo». Izdelan je bil 1. 1952. Gre za film, katerega že sam naslov nam pravi, da ga je lahko izdelal samo spektakularni človek, kot so De Milla imenovali v Hollywoodu. Pri snemanju so mu bila na voljo velikanska sredstva, scenarij zanj pa so napisali Frederic M. Frank, Theodore St. John in Barre Lyndon. Hkrati so v njem sodelovali številni znani in dobri igralci, kot James Stewart, Charlton Heston, Betty Hutton, Gloria Grahame, Cornei Wilde in Dorothy Lamour. Zgodba se razpleta v nekem fantastičnem cirkusu, ki ga vodi mladi Bradley. Vse do nastopa Sebastiana, nenavadno spretnega akrobata, ki s svojim znanjem kmalu zasenči tudi lepo Olly, takisto akrobatko, ki je doslej smatrana za najboljšo in je bila torej vedno v središču pozornosti. Med obema pride kmalu do nevarnega in napetega tekmovanja za prvenstvo. Nekega dne pa Sebastian, spričo ironičnih pripomb Olly, ukaže, da mu pod napravami za izvajanje akrobacij ne postavijo mreže. Pri nastopu pade, vendar ostane pri življenju s paralizirano roko. Hoče zapustiti cirkus, toda Olly, ki se čuti kriva, ga prepriča, da ostane, češ da je vanj zaljubljena. Sam film pa je izpolnjen še z mnogimi drugimi prizori
20.00	So What Baletna oddaja
20.30	DNEVNIK
21.00	NAJVEČ JA PREDSTAVA NA SVETU Drugi del jilma
22.25	PREMIERE
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.15 S pesmijo v praznik
Igra Godba milice in poje Partizanski pevski zbor
9.45	LJUBEZEN
Jugoslovanski film v režiji Zlatka Giliča. Delo je posneto na gradbišču največjega mostu na progi Beograd - Bar. Preprosto zgodbo brez besed preveva globoko čustvo navezanosti, odvisnosti in tihe sreče. Film odlikujejo odlični posnetki z vrtoglavih višin v globine soteske.
10.15	TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR poje v oddaji «Pesem, ki bodri in vnema srca».
10.40 Risanka
11.00	Naj živi pesem! — prenos iz čačka
12.30	DNEVNIK
16.00	Mednarodna delavska pesem.
Partizanski pevski zbor iz Ljubljane poje ruske, slovaške, poljske, bolgarske, italijanske, španske, francoske, nemške in jugoslovanske delavske pesmi.
16.55 BELI KAMEN — serijski film za otroke
17.25	Zabavata vas J. Tati in P. Etaix — film
18.15	DNEVNIK
18.15	Košarka: Jugoslavija A - B moštvo, prenos iz Beograda
19.45	Risanka
20.00	DNEVNIK
20.35 Ogenj — kratki film
20.50 Retrospektiva jugoslovanskega filma
«VESELICA» — slovenski film v režiji Jožeta Babiča. V glavnih vlogah nastopajo: Miha Baloh, Nika Juvanova, Mira Sardoč in Janez Škof.
22.25	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.30	Praznični zvoki
20.00	Risanke za otroke
20.15	PRVI MAJ — reportaža
20.30	Košarka, Subotica: Turnir TV Jugoslavija
2.00	Mednarodna delavska pesem
19.15
20.00
20.40
21.15
m
H
ČETRTEK, 2. MAJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost:
Biologija morja
12.55 SEVER KLIČE JUG
13.25	Vremenska napovad
13.30	DNEVNIK Italijanske kronike
17.00	DNEVNIK
17.15 Program za najmlajše
17.45	Program za otroke Dnevi naše zgodovine
18.45	Poljudna znanost: Prva pomoč
Prosti čas in prevozništvo sta lahko vzrok resnih nesreč. Zelo nadrobno govori o tem oddaja «Pronto soccorso» (Prva pomoč). Namen oddaje je, da bi se take nesreče preprečile, če bi pa do njih prišlo, da bi se žrtvam nudila čim boljša, čim hitrejša in strokovno najboljša pomoč. V specifičnem primeru avtomobilske nesreče, bi poglavitna naloga bila v takojšnjem prenosu ponesrečenca do mesta, kjer je pomoč bolj organizirana. Zlasti pa je v tem primeru treba upoštevati, in to je osrednja tema oddaje, da je običajno prva oseba, ki pride v dotik s ponesrečencem, običajen državljan, ki bi vsekakor moral ponesrečencu znati pomagati vsaj kar zadeva najnujnejše.
Italijanske kronike Vremenska slika DNEVNIK
Tribuna o referendumu L'UOMO CHE GRIDAVA AL LUPO — film Emile Pulska, sedemdesetletnik, se poda na obisk k svojemu prijatelju Stillmanu, trgovcu v revni četrti New Yorka. Tu nemočen prisostvuje zločinu. Neki črnec namreč vpričo njega Stillmana napade in ga umori, pri čemer udari z gumasto palico tudi njega, da	pade	v nezavest.	Policija v	svojem
uradnem sporočilu pravi, da je Stillman umrl zaradi srčne kapi, tako kot je izjavila neka gospa Serpilli. Zaman skuša Pulska pojasniti, da gre za umo". Celo njegov sin Stanley je mnenja, da se je	staremu zmešalo,	da je oče,	spričo
prijateljeve smrti, doživel živčni zlom. Toda Pulska si ne da miru. Posreči se mu najti Serpillijevo, ki jo skuša prepričati, da bi povedala resnico. Ona pa ga zapodi. Policija sicer vzame v poštev Stillmanove obtežbe, a mu preveč ne veruje. Sin pripravi	očeta,	da gre k	zdravniku.	Ta ga
pregleda in svetuje, da gre v bolnišnico. Toda od tu pobegne in znova začne s svojim poizvedovanjem. Spet konča na policiji, kjer spozna	neko	ženo, Lois,	ki mu pove ime
črnca, ki je Stillmana umoril.
DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
Protestantizem Izvir življenja
Druga oddaja, posvečena odporniškemu gibanju, govori na osnovi intervjuja z nekaterimi udeleženci, o dejavnosti židovske protifašistične skupine iz Turina ki je v tem svojstvu, torej proti fašističnemu režimu delovala že od prvih dni fašizma. To je opravljala tako, da se je borila proti fašistični ideologiji s pomočjo propagande, ki je prikazovala, kako bo fašizem postopno uničil vse demokratične pravice v Italiji. Nekateri sodelavci, ki so jih presenetili pri razdeljevanju letakov, so končali pred posebnim sodiščem. Vendar pa stroge kazni, ki jim jih je bilo naložilo, niso mladih Židov odvrnile do tega, da bi znova ne začeli z borbo med vojno. Nekateri od protagonistov bodo osebno pripovedovali svoje dogodivščine.
19.00	Dežela moja
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	Orkester italijanske radiotelevizije, pod vodstvom Istvana Kertesza bo izvajal dela Wolfganga Amadeusa Morzata
21.15	RISCHIATUTTO Nagradno tekmovanje
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.50 Braun — Fincha: «Indijanci v mali vasi», mladinska igra
10.15	Koncert vojaškega orkestra
11.00	«Parada pod cirkuško kupolo» — sovjetski film v režiji Rja Gutmana ves čas spretno prikazuje veščine akrobatov, velikih mojstrov v vrtoglavnih višavah.
12.20	DNEVNIK
15.25	Sporočilo velike puntarije
16.20	DNEVNIK
16.25	Nogomet: Velež — Bor
18.15	Košarka: Jugoslavija — Sovjetska zveza, prenos iz Beograda
19.45 Risanka
20.00	DNEVNIK
20.35 «Vest in pločevina» — zgodba o kazenskem zakoniku čl. 271
21.10 Mesta: Split — prvi del reportaže, ki govori o zgodovini in sedanjosti tega velikega in lepega bisera Jadrana.
21.40 Likovni nokturno — Janko Dolenc. Režiser je vsebinski svet tega likovnika - samorastnika iz Vuzenice prikazal z likom žene, mater, s simboli trpljenja in sreče. Režiser Sandi Videnšek je snemalec in to pot še scenarist in realizator.
21.55 DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
16.25 Nogometni prenos iz Mostarja: Velež — Bor
18.15	Košarka: Jugoslavija — Sovjetska zveza, prenos iz Beograda
20.00	Risanke
20.15	DNEVNIK
20.30 Njegova visokost se je ustavila na obedu
Film, v katerem igrajo Totò, U. Tognazzi, V. Lisi, L. Masiero in R. Vianellq
22.00	Koncert Tržaškega partizanskega zbora
22.30
19.15
18.30
Izvršni odbor naše Zveze je 25. marca t. 1. na podlagi uvodnega poročila, ki ga je enoglasno o-dobril, obravnaval vprašanje odnosov, ki so nastali po znani noti italijanske vlade z dne 11. marca letos, ki pravi, da nad Koprskim in Bujščino se «jugoslovanska suverenost nikoli ni razširila na italijansko ozemlje, označeno kot cona B neuresničenega STO», kar je, popolnoma razumljivo povzročilo reakcijo jugoslovanske vlade, družbenih organizacij m množične demonstracije po vsej državi. Obmejno prebivalstvo nasploh in Slovenci še posebej smo takoj začutili, da nastaja nova situacija na meji in da je v nevarnosti vse, kar je bilo potrpežljivo zgrajeno v zadnjih dvajsetih letih. Hvalevredni so torej vši napori, da bi preprečili povrnitev na staro, na stalno napetost in nemir. Toda v teh naporih je treba izbrati pravo smer, ki dejansko lahko pripelje kmalu do popuščanja in razrešitve glavnega problema in vseh še odprtih vprašanj.
Politični krogi na Tržaškem najpogosteje govore o potrebi po pojasnilih in sporazumevanjih in obžalujejo, da je prišlo do takega stanja, ki lahko pokvari mirno sožitje med obema državama, poglabljanje prijateljstva in sodelovanja, ki je obmejnim področjem tako potrebno, dalje potrjujejo nujnost, da se med Slovenci in Italijani na naših področjih utrjuje medsebojno spoštovanje.
Za uresničitev vseh teh ciljev smo bili Slovenci v vsej povojni dobi. Ker smo na lastni koži občutili, kaj pomeni nemir, neurejenost na meji, hladni odnosi med državama in prezir do nas. Že iz obrambe našega obstoja smo se za to smer vedno zavzemali, zato iskreno obžalujemo, da je prišlo do takega položaja, še bolj pa nas skrbi, kaj nam lahko prinese bodočnost. In prav zaradi tega nam je pri srcu, da se razvozlavanje zapletljajev zadnjih tednov hitro reši. Pri vsem tem pa moramo izhajati iz pravilne in realistične presoje položaja. Sodimo zaradi tega, da želja po pogajanjih brez jasnejših opredelitev, o-stane le želja. Prav tako ostane pri splošnih željah previdno stališče, ki navidezno ne daje nobeni strani prav, ali daje prav eni strani, recimo, v političnem smislu, drugi v juridičnem. Lahko rečemo še točneje, tako stališče samo potrjuje odprtost položaja v smislu teze o neusahli italijanski suverenosti nad bivšo cono B.
Zato velja vse priznanje Tistim vplivnim političnim ljudem pri nas, da so v tisku, torej izven političnih in oblastvenih struktur, nedvoumno pozvali italijansko vlado, «da mora storiti vse, da bi tudi po njeni krivdi ne padla nekaj sto metrov od Trsta železna zavesa» ali ko govorijo o «ponesrečeni noti italijanske vlade».
Ne moremo si predstavljati, da bi se katerakoli država, ki ji odrekajo suverenost nad delom njenega teritorija, mogla obnašati drugače, kakor se je Jugoslavija. Vsaka bi ob taki, priložnosti storila vse, kar bi se ji zdelo potrebno, da svoj teritorij brani. Neki ameriški časnikar je celo napisal v zvezi s sedanjo krizo, da je bilo odrekanje suverenosti nad delom ozemlja drugih držav v preteklosti klasičen povod za vojno. Nad zadržanjem Jugoslavije in njenih narodov je bilo. slišati pri nas zgražanje in na-
smihanje, češ da pretirava, da stvar vendar ni tako resna, saj zaradi tega ne bo vojne itd. Vprašamo se samo, kakšnim u-krepom bi bili priča mi, če bi se isto dogodilo glede bivše cone A, toda v nasprotni smeri. Kako bi bil tak korak pri nas in v svetu označen? Ne maramo napovedovati, toda lahko si predstavljamo.
Slovenci v zamejstvu gledamo na to vprašanje v prvi vrsti iz vidika, kje so neposredni in jutrišnji interesi naše skupnosti. Tudi zaradi tega ni mogel biti naš odnos v tem sporu polovičarski in salomonski.
Smo namreč trdno prepričani, da ni bila nota nikak diplomatski spodrsljaj, ampak da je bila premišljena politična poteza, ki je računala na domnevno sedanjo še bolj pa na domnevno jutrišnjo sla-
Znano je, da je bila Romunija pred vojno med najbolj zaostalimi državami v Evropi. Izvažala je predvsem surovine in poljedelske proizvode. To je predstavljalo 95 odstotkov njenega izvoza. Narodni dohodek na prebivalca je znašal samo 80 dolarjev letno. Skratka, prištevati jo je šlo med dežele, ki jih je tuj kapital domala popolnoma zasužnjil in podredil.
Seveda so danes stvari povsem spremenjene, časi, ko sta tu vladali beda in zaostalost, so že pozabljeni. Po drugi svetovni vojni, ko so bili postavljeni drugačni, socialistični, družbeni in politični odnosi, se je narodni dohodek povečal na 600 dolarjev na prebivalca. Industrijska proizvodnja se je povečala za več kot dvajsetkrat, zdaj pa se od leta do leta povečuje za 13 odstotkov. Investicijska vlaganja v industrijo predstavljajo poprečno tretjino narodnega dohodka. Lahko rečemo, da je tako ambiciozne težnjejpo čim hitrejšem gospodarskem razvoju srečati redkokje v ostalih deželah SEV-
Romunija sodi med svetovne proizvajalce težkih strojev in o-preme, zlasti naprav za rafini-ranje nafte. Obenem pa je, kot znano, petrolejska dežela, kjer so že pred 112 leti začeli industrijsko izkoriščati prve izdatne curke nafte v Ploestiju. Že pred vojno, ko je sicer, kot že povedano, bila še povsem nerazvita, je v svetu bila že znana kot proizvajalka nafte. Jasno, da so takrat z njo obogateli kapitalisti, domači in tuji, toda predvsem tuji. Obenem je začela razvijati, in to do najvišje svetovne ravni, kemično industrijo oziroma petrokemijo.
Nadalje se na blagovnem seznamu Romunije v trgovinskem poslovanju z nad 110 deželami nahajajo poljedelski stroji, zlasti traktorji, zatem avtomobili tipa «džip», tovorna vozila in lokomotive, ki jih izdelujejo po švedski licenci. Sledijo proizvodi lahke in prehrambne industrije ter polje-
bost Jugoslavije. V italijanskih političnih krogih in v tisku je bilo vse nekam napeto — danes je to seveda še živo, ampak ne tako aktualno — ob razmišljanju, kaj bo «po Titu». Naj nam bo oproščeno, če ob tem navedemo, kako se je o tem preprosto izrazil fašistični prvak v tržaškem občinskem svetu 9. t. m.: Jugoslavija bo tedaj razpadla in današnje u-radno stališče Italije, da je bivša cona B še vedno pod njeno suverenostjo, bo zadostno opravičilo za «ponovni prevzem uprave».
Slovenci sodimo, da nekoliko bolje poznamo položaj v Jugoslaviji in smo prepričani, da je strah pred njeno bodočnostjo odveč. Ne glede na to in tudi če bi podobna nevarnost obstajala, bi bili Slovenci proti vsakršnemu kora ku, ki bi jo danes slabil, tudi zato, ker bi današnja njena sla-
delstva. Okrog 55 odstotkov celotne izmenjave poteka v okviru dežel, ki so članice SEV. Sovjetska zveza je vodilni partner. Skupna vrednost lanskoletne blagovne izmenjave je znašala nad 36 milijard lejev. To predstavlja veliko postavko čeprav ima Romunija še plačilni deficit s tujino. Trenutno so vse sile v tej deželi osredotočene na to, da bi uravnovesili plačilno bilanco. Predvidevajo, da bo prihodnje leto romunska plačilna bilanca s tujino aktivna. Trenutno je ugodna samo z deželami SEV.
Nedvomno ni struktura romunskega izvoza takšna — razen kar se tiče proizvodnje petrokemije, traktorjev in še nekaterih proizvodov — da bi mogli spokojno in z optimizmom gledati v prihodnost na svetovnem tržišču, ki se vse bolj spreminja v areno najostrejše konkurence. Zlasti nastopijo velike težkoče, ko gre za plasma strojne opreme.«'VfcVkakor ni lahko biti dostojen tekmec, konkurent, kar zadeva kvaliteto strojev in pa roke dobav. Tpda romunski gospodarstveniki se trudijo, da bi tudi v tem pogledu dosegli določene uspehe. Težkoče se pojavljajo nadalje v kreditiranju tujih kupcev, zlasti onih iz dežel v razvoju.
Navzlic vsemu temu, pa marsikatera znamenja kažejo, da bodo v bodoče prav dežele v razvoju vse bolj udeležene v blagovni izmenjavi z Romunijo. Tako so na primer s Kolumbijo, Venezuelo in Argentino že sklenjeni sporazumi o dolgoročnih dobavah. Dogovorjen je nakup opreme za izkoriščanje nafte za Argentino. Očitno je tudi vse večje prizadevanje romunskih izvoznikov za razširitev tržišča in ekonomsko sodelovanje nasploh z deželami v razvoju na afriškem kontinentu. Predvidevajo večji obseg izmenjave z LR Kitajsko.
Dejstvo je, da kemična proizvodnja, skupaj z izdelki nafte, predstavlja v strukturi romunskega izvoza okrog 45 odstotkov skupnega plasmaja blaga na svetovnem tržišču, a stroji in tovarniška oprema 24 odstotkov. Značilno je še nekaj drugega za to deželo, bogato z nafto. Dejstvo je, namreč, da so tu resno občutili energetsko krizo. Trenutno je poraba bencina za romunske državljane skrčena na 40 litrov mesečno, vtem ko lahko tujci kupujejo neomejene količine bencina, vendar samo za devize. Potem so še nekatere težkoče. Tako znaša, na primer, letna proizvodnja nafte v Romuniji okrog 13 milijonov ton, vendar je dežela še uvažala kakih pet do šest milijonov ton nafte zaradi predelave. Romuniji se je bolj izplačalo poceni nabavljati nafto na Bližnjem vzhodu, kakor pa izkoriščati lastne izvirke. Medtem so povečali obseg rafinerij in petrokemije, tako da je Romunija postala ena od vodilnih sil na tem področju. Skupaj so v romunskih rafinerijah in petrokemiji letno predelali do 20 milijonov ton nafte. Toda samo dejstvo, da so višje cene surove nafte privedle do podražitve vseh proizvodov, postavlja v dvom vprašanje rentabilnosti takega poslovanja. Ni, torej, najboljši izhod iz krize uvažati tudi v bodoče tolikšne količine nafte. Skratka, dober del proizvodnih področij v rafinerijah bo o-stal neizkoriščen.
Še nikoli doslej se romunska zunanja trgovina ni tako ukvarjala z razširitvijo mednarodnega tržišča, kot se prav v tem času. Vsa močnejša domača industrija, ki v nekaterih panogah dosega že svetovno raven, postavlja zahtevo po močnejši ekspanziji, kot so doslej dovoljevali tradicionalni tokovi blagovne izmenjave na področju dežel, članic SEV. U-stvarja se vtis. da so romunski izvozniki, v primerjavi z ostalimi članicami SEV, že marsikaj zamudili kar zadeva širše vključevanje na svetovno tržišče. Romunija se je dejansko znašla pred številnimi preskušnjami na dokaj zapleteni poti k novim tržiščem.
bitev večala njeno — domnevno — jutrišnjo krizo.
Nam, Slovencem v zamejstvu ni vseeno, kakšna je Jugoslavija danes in kakšna bo jutri. Neoslabljena, ugledna in v mednarodnem življenju pomembna Jugoslavija spada med odločilne dejavnike, da se kot skupnost na tem prostoru ohranimo.
Prvi dejavnik smo res sami, naša volja, da se ohranimo z našo dejavnostjo in bojem na političnem, družbenem, kulturnem, gospodarskem področju. Važna je tudi solidarnost in podpora vseh demokratičnih sil družbe, v kateri živimo. Toda brez aktivne pozornosti, zavzetosti in podpore matičnega naroda in njegove države, v razmerah, v katerih živimo, ne bi dolgo vzdržali kot narodnost.
Ker ni dvoma, da predstavlja stališče italijanske vlade glede suverenosti do bivše cone B objektivno slabitev Jugoslavije, smo se Slovenci o tem vprašanju jasno opredelili tudi iz vidika o-brambe naših manjšinskih interesov.
Velikokrat smo iz odgovornih virov slišali mnenje, da je samostojna in neuvrščena Jugoslavija v korist Italije. Začudeni smo zato nad korakom italijanske vlade, ki bi s svojo noto brez hitre jugoslovanske reakcije in solidarnosti velikega dela sveta lahko prispevala k slabitvi prav take Jugoslavije.
Skoro dvajset let se zgražamo, da se na Tržaškem ne izvajajo nekatere bistvene določbe Posebnega statuta londonskega sporazuma. že štiri leta se praši prvi zakonski osnutek v prid slovenske narodnostne skupnosti v rimskem parlamentu. Vloženi so bili še drugi osnutki, toda stvar se ne premakne.
Deželna vlada Furlanije - Julijske krajine je v zadnjih letih pokazala večjo pripravljenost, da z zakoni prizna Slovencem v deželi večje pravice; nekatere določbe so bile tudi sprejete, toda gotovo bi bilo sprejetih mnogo več, če ne bi bilo nasprotovanja Rima, ki si lasti absolutno pravico ukrepati v prid Slovencev. Spomnimo se, da je prepoved poučevanja slovenskega jezika v po-šolskem pouku v Brdu in Teru prišla Iz Rima.
Vidimo torej, da glede tega, katere in kdaj se nam Slovencem priznajo, pravice, odloča Rim, pri čemer ima prvo besedo zunanje ministrstvo. Vseskozi smo negodovali nad takim stanjem, ker smo hoteli biti tudi glede podeljevanja naših pravic vključeni v notranjo politiko, v skrb celotne družbe v državi. Pa tudi preko tega bi lahko šli, če bi kdo naše probleme reševal.
Iz vsega tega sledi, da ne moremo priti do drugačnega zaključka, kakor da iz zunanjepolitičnih razlogov v Rimu ne marajo temeljito reševati naših problemov in da pričakujejo primeren trenutek, ko bi za ceno sprejetja u-krepov v prid naše skupnosti, dosegli druge koncesije.
Ne samo, da se ne moremo strinjati s takim načinom reševanja, smo tudi nezadovoljni, da moramo zaradi drugih interesov desetletja čakati na reševanje naših življenjsko važnih vprašanj. In prav v potrebi, da se ne bi
(Nadaljevanje na 5. strani)
mi m ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mi n iiiiiiiiiiiii mn
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Premagajte z zdravim realizmom svojo potrtost. Zelo ugodne okoliščine za ureditev družinskih odnosov.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Postavite se po robu neki osebi, ki bi želela vtikati svoj nos v vaše zadeve. Odpravite s pogumno pobudo spor z ljubljeno osebo
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Uporabite vso svojo vztrajnost, da bi dosegli postavljeni si cilj. Posvetite nekaj več časa športu.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Pri uresničitvi nekega plemenitega dejanja, boste deležni podpore dobrih oseb. Sklenili boste zanimivo poznanstvo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Prišlo bo do spora s predstojniki. Ne zaupajte preračunljivim in ambicioznim osebam.
DEVICA tod 23.8. do 22.9.) Med priložnostmi, ki se vam nudijo izberite tisto, ki je za vas najbolj primerna. Premagajte svojo sebičnost.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nepredvideno finančno izgubo skušajte nadoknaditi, da boste v novem proračunu zmanjšali izdatke. Novi u-spehi.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Preden sprejmete važen poslovni ukrep, se posvetujte s strokovnjakom. Prijeten večer s starimi pri jatelji.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Skušajte temeljito izkoristiti finan čne možnosti, ki se vam nudijo. Obvarujte svoja zdrava čustva pred negativnimi vplivi.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) O-gibajte se prevelike samozavesti, ker bi vam to moglo škoditi. Za pomiritev družinskega vzdušja je potreben odločen nastop.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Po stavite trdne temelje svojemu novemu načrtu. Prijatelji vam bodo pokazali svojo privrženost.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) V pošlo vanju bodo nastopile težave, vendar ne izgubite poguma. Obnovite stike s prijatelji.
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 9.00 Praznična matineja; 11.15 Mladinski oder «Deklica šla je po vodo»; 13.30 Glasba po željah;
17.15	Za mlade poslušalce; 18.30 Koncert; 19.30 Zbori in folklora;
20.00	šport; 20.30 Simf. koncert;
21.45	Filmska glasba.
TRST
14.30	Deželne kronike; 14.45 Poje Elvia Dudine; 15.00 Kronike napredka; 15.10 Glasba.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 18.30,
20.30	Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Dela slovenskih skladateljev; 10.00 Pesmi borbe in dela; 10.45 Pozdravimo Prvi maj;
12.00	Glasba po željah; 15.00 Slovenski pevci; 16.15 Poskočnice;
16.30	Popoldanski koncert; 17.00 Čestitke delovnih kolektivov; 18.00 Pesmi dela; 19.15 Narodna glasba; 20.00 Prijeten večer ob glasbi; 21.00 Koncert simf. orkestra RTV Ljubljana.
SLOVENIJA
7.00,	8.09, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.50 Glasbeni intermezzo; 9.05 «Pesmi o maju»; 9.40 M. Kocjančič: Pred in za zastorom;
10.05	Vedri zvoki za praznik dela; 10.35 In vedno jih je spremljala pesem; 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine;
11.15	Delavske generacije; 12.10 Čestitke delovnih kolektivov za 1. maj; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 «Življenje je lepo»;
14.05	Z veselo domačo pesmijo;
15.15	Novosti iz našega opernega arhiva; 16.30 - 18.10 Praznično športno popoldne: 18.10 Lepe melodije; 18.25 Branko Šomen: «Peščena ura»; 19.00 Lahko noč, o-trocil; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Koncert
Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, dirigent; Samo Hubad, solist: Pavel Šivic — klavir; 21.20 Zabavni zvoki s slovenskimi ansambli in pevci; 22.15 Jugoslavija poje; 23.05 F. Kosmač: Pesmi; 23.15 Igramo za ples. NACIONALNI PROGRAM
8.00,	13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.00 Jutragja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
11.30	Boljše od boljšega; 12.10 Četrti program; 13.23 Program z Gabriello Ferri; 14.40 Pod zastavama — tretji del nadaljevanke; 15.10 Program za mladino;
16.00	«Sončnica»; 17.00 Plošča poletja; 19.15 Nabožna oddaja; 21.15 Nastopa tenorist Luciano Pavarotti; 22.00 Program z Mino.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Melodrama; 9.35 Pod zastavama — radijska nadaljevanka; 9.50 Plošča poletja; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Zabavno glasbeni program; 13.35 Zabavni program; 13.50 Kako in zakaj;
14.00	Plošče; 14.30 Praznična glasba; 15.35 Glasbeno - govorni spored: 17.35 šport in glasba; 18.35 Telefonski pogovori; 20.00 Plošče: 21.39 Plošča poletja; 21.49 Zabavna glasba.
III.	PROGRAM
8.25	Koncert; 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Pianist Dino Ciani; 11.40 Dva glasova, dve obdobji; 12.00 Ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.20 Strani iz albuma; 14.30 Glasbeni intermezzo; 15.15 Simfonije Franza Josepha Haydna: 17.00 Lahka glasba;
17.25	Enotni razred; 18.25 Francoske pesmi; 18.45 Mali planet;
19.15	Večerni koncert; 21.30 Giacomo Puccini, ob obletnici smrti; 22.20 Mednarodna tribuna skladateljev 1973.
TRST A
7.15. 8.15, 13.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in književnost;
18.30	Nove plošče; 19.10 Nabožna oddaja; 19.25 Za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Kraška balada; 21.35 Skladbe davnih dob; 22.00 Glasba v noč.
TRST
14.30 Deželne kronike; 14.35 O-perne skladbe; 15.10 Glasba po željah.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Galsba za dobro jutro; 9.00 Glasbena galerija; 9.30 Nastop Min-ghettija; 10.45 Nasveti prijateljice Vane; 12.00 Glasba po željah;
12.30	Dnevnik; 14.00 Turistične beležke; 15.40 Sestanek s Faustom Papettijem in Metko Štoko-vo; 16.15 Poskočnice; 17.00 Nekaj domačih za praznično razpoloženje; 17.45 Med idrijskimi rudarji; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.45 Poje Komi skupina;
19.00	Male skladbe velikih mojstrov; 20.00 Prijeten večer ob glasbi; 22.35 Slovenski solisti in ansambli.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30; 8.05 «Igraj kolo» — vesele in razigrane za naše najmlajše; 8.40 Tanja Pirš; Kako smo praznovali v najtežjih letih; 9.05 Promenadni koncert; 10.05 Naš delavec — racionalizator; 10.25 S popevkami po naši domovini;
11.00	Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.15 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana; 11.30 Jože Plešnar: Pomlad za osvobodilna gibanja; 12.10 Ob lahki glasbi; 13.30 «Prvič delegat»; 14.05 Po domače s pesmijo in plesom;
15.15	Obisk pri skladatelju Danetu Škerlu; 15.30 Franci Pavšer: Jeseniški delavci hodijo v gore;
16.00	«Vrtiljak»; 16.40 Naš podlistek; 17.05 Operni recital tenorista Plàcida Dominga; 18.03 Radijska igra; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Petnajst minut za EP;
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno;
22.15	Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Novi posnetki iz naše solistično - in ko-mercialnoglasbene delavnice.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 19.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Glasbeni program; 13.23 Predstavljajo se diletanti; 14.07 Odprta linija; 15.10 Glasbeno - govorni program; 16.30 Popoldanski program; 17.10 Radijska priredba; 19.10 Nabožna oddaja; 19.42 Plošče; 22.00 Program z Dome-nicom Modugnom.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 18.30, 19.30, 22.30 Poročila: 7.40 Zabavna glasba; 8.40 Za odrasle; 9.35 Komedija v 30 minutah; 10.05 Plošča poletja; 10.35 Program z Ginom Bramierijem; 11.50 Zbori z vsega sveta; 12.40 Mlada zgodba ital. glasbe; 13.35 Poje Marielle Mathieu; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 17.30 Posebni program, 18.05 Narodna ital. glasba; 19.00 Plošča poletja; 20.00 Beniamino Gigli; 21.15 Plesna glasba.
III.	PROGRAM
8.25 Jutranji koncert; 10.00 Koncert za začetek; 12.20 Ital. sodobni glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 La Griselda; 17.10 Strani iz albuma; 18.35 Lahka glasba; 18.45 Velika paleta; 19.15 Večerni koncert.
...................
E ERAZEM PREDJAMSKI
iiimiiikiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiMmiuiHimiiiiiiiii
ROMUNSKO GOSPODARSTVO DANES
Cena naglega razvoja
Največji obseg blagovne izmenjave je beležiti s SZ in ostalimi deželami SEV . Pričakujejo uravnovešen je le-tošnje plačilne bilance s tujino - Vprašanje razširitve gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju
ARETACIJE PRED 44 LETI
DRAMATIČEN BEG F. FORTUNATA IZ VOLČ
Večina pogumnih protifašističnih borcev je padla med narodnoosvobodilno vojno
Aprila letos je poteklo 44 let od množičnih aretacij mladih Primorcev, ki so zastavili svoja lastna življenja za obstoj slovanske manjšine pod fašistično Italijo in za osvoboditev Primorske. Mnogi so tedaj padli v roke policiji, nekateri ušli z begom čez mejo. Celice organizacije na podeželju so z novimi zvezami še posebno preko meje celo v večji meri nadaljevale protifašistične in uporniške akcije. Aretaciji sta se izognila tudi Tone Majnik in Franc Fortunat iz Volč. Ko je v ranem jutru 10.4.1930 pridrvel lete-či policijski oddelek z avtom v Volče, Majnika niso našli doma, ker je iz previdnosti nrenočeval drugod; 22-letni Fortunat, ki se je zanesel na svojo moč in podjet-
nost, je mimo spal doma. Policija je obkolila hišo še predno so domači vstali. Mati in mlajši brat Miha, ki sta prišla odpirat, sta trdila, da Franca ni doma, da je mogoče pri sestri pri Lomjanovih. Del karabinjerjev in policije je odšel h gostilni Lomjanovih. Medtem je Miha zbudil in obvestil Franca. Ta je v hipu potegnil hlače nase in skočil skozi okno. Nenaden hrup je presenetil stražnika, da se je umaknil. Predno so se znašli, je bil Franc že daleč. Ljudje, ki so bili na tej strani okrog cerkve, so ga nehote krili, da policija ni mogla streljati. Franc pa je izginil v goščavo Kolovrata.
Policijski komisar Biechi se je jezil na svoje agente, ki so se
Stališče Slovencev
(Nadaljevanje s 4. strani)
nadaljevalo zavlačevanje z ukrepi v našo korist, se naši manjšinski interesi krijejo z zahtevo po čimprejšnji potrditvi dokončnosti sedanjih meja. Pričakujemo namreč, da bo po tej potrditvi mogoče lažje priti do trdnih obveznosti do naše skupnosti in da se začnejo sistematično in hitro urejati naša vprašanja.
Fašizem in desnica na splošno sta se v naši obmejnih krajih hranila v prvi vrsti z iredentističnimi zahtevami do Jugoslavije. Uradno odpiranje vprašanja suverenosti nad Koprskim in Buj-ščino je dalo lepo priliko Almi-ranteju, da je obnovil duha Mussolinijevega nasilja nad Slovenci. Že samo omenjanje slovenskega bacila nedvoumno pomeni, da je treba Slovence izločiti, kajti o-zdravitev pomeni le uničenje bacila. Bomba na slovensko šolo je torej začetek uničevanja tega bacila.
Odpiranje vprašanja suverenosti krepi torej fašizem na splošno, ker je njegova zasluga — kot smo videli — da je italijanska javnost v vseh teh letih sploh kaj slišala za tezo o ne-ugasli italijanski suverenosti nad bivšim STO.
Biti proti tej tezi pomeni torej biti aktivno in učinkovito proti fašizmu. Fašizmu je treba izpo-drezati korenine, po katerih črpa sok, ki ga v naših krajih drži pri življenju. In vidimo, da dobiva glavni sok iz iredentističnih aspiracij. Dokončno zaključena zadeva glede sedanjih meja bo fašizmu odvzela bistveni vir, ki ga je napajal. Tako se naše jasno stališče krije z bojem proti fašizmu in za demokracijo.
Če je še kdo, tudi dobro nameren, ki se čudi nad takim eno-dušnim stališčem Slovencev glede suverenosti nad bivšim STO, nad eno ali drugo bivšo cono. naj razume, da nam je fašizem s svojim terorjem, ki ga je nad nas izvajal v neprimerno hujši obliki kakor v drugih delih države, izostril čut in dal v roke zanesljiv kompas, ki nas vodi v pravo smer v takih prelomnih trenutkih, ki jih danes preživljamo. Sposobnost pravilne presoje smo si pridobili tudi v skoraj tridesetih letih povojnega življenja naše manjšine, ko so nas v letih neposredno po vojni in še dalje z odkritim gospodarskim in administrativnim nasiljem, v Benečiji še s terorjem, hoteli izbrisati. Naše vodilo je tudi današnji, sicer izboljšan, toda še vedno skrajno nezadovoljiv položaj, ki nam pomaga ugotavljati, po kateri poti moramo, zato da bomo jutri kaj želi.
vrnili praznih rok. Odredil je lov za pobeglima. Drug za drugim so odšli dva predpoldne in en oddelek policije popoldne na področje Volč in Kolovrata, da bi ujeli ubežnika.
Franc je dospel okrog osmih k Fonom, zaselek na severni strani Kolovrata in se ustavil pri Tomaževih. Pet oboroženih mož druge skupine se je odpeljalo na Kamno in so s te strani nepričakovano prišli k Fonom, ne da bi jih Franc, .opazil. Razporedili so se med štirimi hišami, dva pa sta stopila v hišo Tomaževih. Franc je smuknil neopazno v klet, ki jo je Tomaževa Zorka odklenila, in tekel v smeri Karanega. Na koncu zaselka pri Jevanovih je stal karabinjer. Franc je pritekel s tako silo, da se mu je ta umaknil. Drugi policisti so privihrali in odprli ogenj za njim, ko je bežal čez grapo potoka ob Jevanovi hiši. Bliskoma se je pognal čez strmi breg v kritje, in jo ubral po poti na Kamno. Pritekel je do konca travnikov, kjer so Jevanovi razvažali gnoj, in skočil pod pot v hoščo. Pohcisti, ki so dirjali za njim, ga niso opazili. Jevanov Simon jim je dopovedoval, da je Fortunat tekel naprej po poti. Kot nori so se zapodili v napačno smer in zgubili vsako sled za bežečim.
Med begom po strmem pobočju se je splašil srnjak in Franc je mislil, da mu je policija za petami, ko je zaropotalo v grmovju. S precej krvavimi nogami je po končanem zasledovanju prišel na cesto pod Kolovratom in naročil cestarju Tončku Bogatičevemu, kam naj mu Miha prinese hrane in obleko. Z Majnikom sta ostala še teden dni v okolici Volč. Na Volarjih sta se prepeljala cež Sočo po jekleni vrvi s škripci, ki jih je na desni breg prinesel Franc Fonov, «Žvanelov» iz Volarij. Po begu čez mejo sta se večkrat vrnila. Posebno Franc Fortunat je neštetokrat prišel na Primorsko v družbi Danila Zelena, Štefana Erjavca in drugih soborcev. Običajno sta bila v dveh in se celo po ves teden zadrževala pri Fonih, kjer ju je oskrboval Simon Fon, v Volčah, na Mengorah, zlasti pa pri Njivarjevih nad Čiginjem in v Benečiji pri sodelavcu Tonetu Bizjaku. Med napornimi pohodi so fantje strahovali fašiste in njihove pomagače ter izvajali sabotaže. Na dogovorjenih krajih so sodelavcem organizacije TIGR izročali antifašistični napredni tisk, orožje in še posebno peklenske stroje.
Večina teh pogumnih fantov ni dočakala osvoboditve svoje ljubljene primorske zemlje. Poleg Danila Zelena, Štefana Erjavca. Ferda Kravanja in drugih sta tudi Tone Majnik in Franc Fortunat žrtvovala med NOB svoje življenje za osvoboditev domovine.
T. R.
SKUPŠČINA OBČINE IZOLA
ČESTITA
DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OB 1. MAJU, PRAZNIKU DELA
SKUPŠČINA
OBČINE
PIRAN,
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE TER KRAJEVNE SKUPNOSTI
PIRAN
čestitajo
ob t. maju vsem delovnim organizacijam in občanom
SODA
Podjetje za proizvodnjo in predelavo pralnih in čistilnih sredstev
KOPER
v
Čestitamo vsem prijateljem in delovnim ljudem za 1. MAJ
SPLOSNA PLOVBA Pl RAN
VSEM PRIJATELJEM IN SODELAVCEM ČESTITAMO ZA 7. MAJ PRAZNIK DELA
OB 1. MAJU KOLEKTIV PODJETJA
A C K
ADRIACOMMERCE KOPER
IZVOZ-UVOZ	JUGOSLAVIJA
ČESTITA
POSLOVNIM PARTNERJEM IN PRIJATELJEM
KMETIJSKO PREDELOVALNI ZADRUŽNI KOMBINAT
Cenjenim delavcem, delovnim kolektivom in prijateljem ob 1. maju - prazniku dela naše iskrene čestitke!
(j^'iplas
KEMIČNA INDUSTRIJA 6601 KOPER
C*.
Vsem delovnim ljudem za praznik dela — 1. maj iskreno čestitamo
Sfiorì
LJUBLJANA
KOLEKTIV Grand Hotela UNION LJUBLJANA
ČESTITA ZA L MAJ
IN SE PRIPOROČA ZA CENJENI OBISK V SVOJEM HOTELU, RESTAVRACIJI, KAVARNI, SMREKARJEVEM HRAMU IN TAVČARJEVEM HRAMU
JniaKAUKSrjVO'
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
Glavna direkcija Koper Vojkovo nabrežje 32 Telefon: 21 830 Telex: 34 117 34-140 34 113
s svojimi filialami in izpostavami v vseh jugoslovanskih središčih, pristaniščih iu ua mejn hi prehodih
VAM NUDI
■	popoln Špediterski servis organizira prevoze po su hozemskih, pomorskih in zračnih poteh ter daje nasvete v transportno-špediterskih zadevah
■	z lastnim kamionskim parkom prevzema vse vrste prevozov
■	specializirani dejavnosti sta blagovni tranzit prek luke Rijeka in Koper ter opravljanje špediterskih uslug na sejmih in razstavah doma in v tujini
Zaupajte svoje blago organizaci ji INTEREUROPE Prepričali se boste o našem strokovnem, hitre m in skrbno opravljenem servisu

Mercator
470 PRODAJALN
KOLEKTIV PODJETJA
MERCATOR
LJUBLJANA
ČESTITA
ZA L MAJ, PRAZNIK DELA VSEM DELOVNIM LJUDEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN BRALCEM
PRIMORSKEGA DNEVNIKA VSEM ŽELIMO OBILO DELOVNIH USPEHOV
nwi
VSEM DELOVNIM UI DEM ČESTITAMO
ZA MEDNARODNI EKAZNIK
1. MAJ
TEKSTILINDUS 64001 KRANJ
Proizvajamo bonat asortiman tiskanih in Destro — tkanih tkanin iz bombaža, raznih mešanic s sintetiko in s pol inoznimi vlakni.
TOMOS
r“\ /^\
Kolektiv
TOMOSA
ob svoji dvajsetletnici obstoja in delovanja čestita
ob prazniku dela vsem delovnim ljudem
sv' • t L
m

medex
EXPORT — IMPORT Ljubljana, MikloSičava 30 61000
Naše podjetje nudi potrošnikom prvovrstni naravni med, slovansko pijačo MEDICO KRALJEVIČ MARKO, posebno pa vam priporočamo naravna poživila, izdelana iz medu, cvetnega prahu in matičnega mlečka;
— Melbrosin — Melbrosin super — Melbrosin super D — Melbrosin super A-140 — Polljuven — Melbrosia p. I. d.
NAŠIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN POTROŠNIKOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ.
GRADBENO PODJETJE
PETRA
Trst • UL Carducci 8 - Tel. 37246
Zavod za turizem in igralnica
(_ajsu\o
Portorož
iskreno želita vsem svojim gostom, poslovnim partnerjem in drugim prijateljem
prijptno praznovanje 1. MAJA praznika dela
SPORT SPORT SPORT
KOTALKANJE
1. TROFEJA JOLLY
POLETU ZA LAS UŠLA ZMAGA
Openci so zaradi pravilnika tekmovanja nastopili z okrnjeno ekipo Velik uspeh Sare Taučer, Maria Caravelle in Maura Renarja
V	četrtek se je odvijalo ves dan tekmovanje v kotalkanju za «1. trofejo Jolly». Tekmovanje je organiziralo kotalkarsko društvo Jolly, ki ima sedež in ploščo v Ul. Giarizzo-le. Zaradi slabega vremena zjutraj, so tekmovalci izpeljali obvezne like v hali tržaškega velesejma, medtem ko je bilo prosto izvajanje popoldne na odprtem igrišču v Ul. Giarizzo-le. Za «1. trofejo Jolly» se je potegovalo 52 tekmovalcev, ki so bili porazdeljeni v šest ekip: ANCR Palmanova, AC Pieris, Italcantieri Tržič, SA Latisanese, ŠD Polet in Jolly Trst. Vsaka ekipa je lahko prijavila največ dva tekmovalca v vsaki kategoriji, ki pa nista prej nastopala na deželnem prvenstvu v Pordenonu. Zato je Polet nastopil s precej okrnjeno ekipo. Tudi bolezen je razredčila njegove vrste in prav zato mu je ušla že skoraj osvojena trofeja.
Najprej so tekmovali začetniki. V prostem kotalkanju se je posebno izkazal M. Renar, ki je z odličnim nastopom nadoknadil celo točko, ki jo je zgubil zjutraj v obveznih likih. Tudi D. Košuta je popoldne dobro «vozil» in tako dosegel odlično tretje mesto.
Lestvica je bila naslednja (skupno 5 tekmovalcev): 1. M. Renar,
2.	R. Padoan, 3. D. Košuta.
Pri začetnicah sta nastopili za Polet Elena Škabar in Martina Malalan.
Lestvica je bila naslednja (skupno 10 tekmovalk): 3. E. Škabar in
4.	M. Malalan.
Tudi pri naraščajnikih je Polet z izredno dobro pripravljenim M. Garavellom in F. Guštinom dosegel
1.	oziroma 2. mesto.
Lestvica je bila naslednja: naraščajniki (skupno 6 tekmovalcev)
1.	M. Garavello, 2. F. Guštin, 3. Caon.
Pri naraščajnicah je odlično mesto zasedla Sara Taučer. Že zjutraj je po obveznih likih bila prva, popoldne pa je potrdila svojo odlično pripravljenost in je tako dosegla najboljšo uvrstitev v svoji kratki karieri. Tatjani Sosič pa je spodletelo in tako je bila komaj osma.
Lestvica je bila naslednja (skupno 13 tekmovalk): 1. Sara Taučer (Polet), 2. Sabadini (Palmanova),
3.	Gregori (Jolly), 8. Tatjana Sosič (Polet).
V	kategoriji mladincev so nastopili samo trije tekmovalci in sicer vsi od Jollyja. Edini poletovec, Peter Filipčič, je bil odsoten zaradi bolezni.
Najhujša konkurenca je bila pri mladinkah, ki so pokazale že boljšo tehniko in pripravo. Za Polet sta nastopali v tej kategoriji De Grassi Laura in Andra Gulič.
Lestvica je bila naslednja (skupno 15 tekmovalk): 1. Mirjam Se-retti (Italcantieri), 4. Laura De Grassi (Polet), 7. Andra Gulič (Polet).
S to kategorijo se je tekmovanje zaključilo. Lestvica po ekipah je bila taka: 1. Jolly 79, 2. Polet 64, 3. Italcantieri 25, 4. ANCR 23, 5. SA Latisanese 5, 6. Ronchese 4, Pieris 1.
Na koncu so organizatorji podelili vsakemu tekmovalcu in trenerjem spominsko posrebreno medaljo, prvim trem v vsaki kategoriji še zlate, srebrne in bronaste kolajne. Trofejo je osvojil Jolly, Polet pa pokal za drugouvrščeno ekipo in še dva za odlične uspehe v kategoriji naraščajnikov.
Letošnja kotalkarska sezona se je za Polet kar dobro začela. Posebna zahvala gre tekmovalcem, glavnemu vodji treningov Petru Brlecu, novi trenerki Danijeli Dujmovič (ki je dobila spominsko plaketo) ter mladi in vztrajni Morani Sosič.
IUS
MLADINSKE IGRE
V sredo pa so nastopali v hali tržaškega velesejma najmlajši kotalkarji Poleta in sicer v okviru mladinskih iger. Vsi fantje so bili
lllllllftllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllltHilli
ORIENTACIJSKI POHOD
Mladinski dan v števerjanu Planinsko - orientacijski pohod
Planinsko orientacijski pohod «v okviru mladinskega dne v števerjanu bo 5. maja zjutraj. Potekal bo pod geslom «spoštujmo naravo». časovno bo krajši od pohodov prejšnjih let, zato pa bo zahteval boljšo telesno pripravo, ker bo čas zelo vplival na uvrstitev. Naloge in vprašanja se bodo nanašala na poznavanje narave in nekaj na aktualne teme. Pohod je pripravila in ga bo tudi vodila taborniška organizacija RMV. Objavljamo pravilnik.
•	Vsako društvo aN organizacija lahko prijavi največ pet ekip.
•	V vsaki ekipi mora biti najmanj pet članov, navzgor številka ni omejena.
•	Ekipe bodo razdeljene v kategorije, in sicer: do 12. leta starosti, od 12. do 15. leta vključno od 15. do 18. leta vključno in nad 18 let. Mlajši člani lahko tekmujejo v višjih kategorijah. Ekipe so lahko mešane.
•	Vpisovanje se zaključi ob 9, uri na startu.
•	Na kontrolah in na cilju mora posamezna ekipa biti prisotna v celoti.
•	Vpisnina za vsako ekipo znaša 200 lir.
•	Podrobnejša navodila dobijo e-kipe na startu.
•	Organizator ne odgovarja za morebitne poškodbe.
Zbirališče ob 8.45 na križišču asfaltirane ceste za ščedno s makadamsko cesto za Oslavje.
rojeni leta 1967, deklice pa leta 1968. Nastopalo je skupno 15 tekmovalcev. Porazdeljeni so bili v 4 tržaških ekipah in sicer: Jolly, E-dera, Ferroviario in Polet, ki je nastopil s 5 tekmovalci in sicer z dvema fantoma in tremi deklicami. Pri fantih sta se oba Poletova kotalkarja Mauro Renar in Devan Košuta dobro odrezala. Od 4 mest na razpolago, sta dosegla prvo, oz. drugo mesto. Posebno Renar je lepo izvajal svojo vajo in je tako potrdil uspeh, ki ga je imel že v lanskem tekmovanju te vrste. Pri deklicah je bila konkurenca ostrej-
ša saj je nastopalo skupno 11 tekmovalk. Čeprav poletovke kotalkajo nekaj več kot pol leta so dosegle zadovoljive rezultate.
Lestvica občinskega dela mladinskih iger v umetnostnem kotalkanju je taka:
DEČKI
1.	Mauro Renar (Polet) 4,2
2.	Devan Košuta (Polet) 3,4
3.	Massimiliano Braico (Jolly) 3,1
4.	Paolo Colotti (Libertas) 2,8
DEKLICE
1.	Erica Delie (Ferroviario) 4,4
2.	Silvia Spazzapan (Edera) 3,8
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji
SLOVENSKEGA ŠPORTA V ITALIJI 1924 - 1974
V soboto, 4. t. m., ob 9. uri v občinski telovadnici v Dolini:
Finalni ženski turnir pokala prijateljstva v odbojki
3.	Elena Lofano (Jolly) 3,7
4.	Erika Cibic (Polet) 3,6
5.	Desiree Ruta (Edera) 3,3
6.	Vesna Bizjak (Polet) 3,3
7.	Paola Cotterle (Edera) 3,2
8.	Elena Prašelj (Polet) 3,1
9.	Valentina Licon (Libertas) 2,9
10.	Elisabetta Kosler (Lib.) 2,7
Športne igre tovarne MEBLO
V Meblu so imeli veliko športno tekmovanje, ki so se ga udeležili delavci iz 14 podjetij. Tekmovanje se je odvijalo v odbojki, streljanju, balinanju, kegljanju in malem nogometu za moške in streljanju ter kegljanju za ženske. Skupno je nastopilo kar 42 ekip z več kot 230 aktivnimi udeleženci. Za vse prvopla-sirane ekipe so bili namenjeni lični pokali, medtem ko so drugo in tretjeuvr-ščena moštva prejela diplome. Skupni zmagovalec pa so postale Skupne službe MEBLO s 111 točkami, pred ekipo TOZD Pohištvo Gorica z 82 točkami ter TOZD Km Klavse z 59 točkami.
Tekmovanje ki se je odvijalo ob priliki praznovanja prvega maja, praznika dela in dneva tovarne, je letos preraslo svoje okvire, saj je bilo po kvaliteti, predvsem pa po udeležbi doslej daleč najuspešnejše.
Rajmund Kolenc
V sedmi šahovski polfinalni partiji za svetovno prvenstvo sta Spasski in Karpov remizirala. Tako še vedno vodi Karpov z 2:1.
|s> 'v £
Proslave 50-letnice ustanovitve ZSŠDI so se udeležili tudi mnogi povabljeni gostje (zgoraj); udeleženci proslave so si v fojerju Kulturnega doma ogledali razstavo športnih slik Edija šelhausa in nekaj dokumentov iz
zgodovine zamejske telesne kulture (spodaj)
NOGOMET
V NARAŠČAJNIŠKI LIGI
Brežani uspešni v drugem polčasu
NARAŠČAJNIKI Breg — Lib. Sv. Marko 2:1 (0:0)
BREG: Polese, Kalin, Kravatin, Novello, Grizonič, Kuret D., Kuret M., Bržan, Ferluga, Peroša.
LIBERTAS SV. MARKO: Marche-san (Babich), Penich, Spech, Ben-ci, Soldatich, Stradi, Marulich, Mo-ratto, Godiglia, Filipaz, Leban.
SODNIK: Paoli.
STRELCI: V 1. min. d.p. Bržan iz enajstmetrovke, v 18. min. Ferluga, v 30. min. Stradi.
Kljub temu, da je bilo dolinsko igrišče v nemogočem stanju, je sodnik Paoli, ki je sicer dobro sodil, poslal ekipi na igrišče. Brežani so nastopili v desetih, kljub temu pa so imeli vajeti igre vedno v svojih rokah. «Plavi» so se že v prvih minutah pognali v napad in so bili cesto nevarni, posebno z Bržanom. ki je bil najboljši na igrišču. 0-bramba gostov, kateri sta načelovala Bene! in Stradi, se je redno branila včasih tudi grobo. Kljub stalnim napadom pa ni Brežanom _u-spelo povesti v prvem delu srečanja.
Po odmoru so naši nogometaši že v prvi minuti prišli v vodstvo. Ferluga je prodrl v nasprotni kazenski prostor in Soldatich ga je podrl, sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvedel Bržan. Napadi Brežanov so se nadaljevali in sredi polčasa je Grizonič izvrstno predložil usnje Ferlugi, ki (sam pred vratarjem) ni zgrešil zadetka. Tedaj je Libertas pogumno pritisnil proti Bregovim vratom in bil več; krat zelo nevaren, vendar so bili Novello in tovariši vedno na pravem mestu. Minuto pred koncem je Bržan podrl v lastnem kazenskem prostoru nasprotnega napadalca. Bila je to enajstmetrovka, ki je Stradi ni zgrešil. Pohvalo zaslužijo zaradi požrtvovalnosti vsi Brežani. Lahko pohvalimo tudi mladega sodnika Paolija, ki je lepo in pravično sodil.
Jolo
«IIIIIHHIHIHHIIIHIIIIlIIIIIIHHIIHIHIIIIIIIHIHIIHIIIIIHIHIIIIIIIIHIIIIHIHIinHIIHIIIlHIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIHHIIIinillllllllllllIIIIIIUIIIIIIIIIHIHIIIIIHIHIllllllllHlllllininmiHIIIIMiiillUIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIHIIIIIII|lll»llllllllllllllllllinillllllllHIIIIIIHIIIIIIIIIIIHnmilllllllliniHIIIHIHIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHHnillHIIlllllllllHHIIIIIIIIIIIII||||HIIHIIHIIIHIIIIIIIIIl
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH PRVENSTEV
V V
V PRETEKLEM KOLU NARASCAJNISKE LICE DVE ZMAGI IN TRIJE PORAZI NAŠIH EKIP
V
Vesna kandidat za napredovanje - Sesti zaporedni poiraz Brežanov med začetniki
NARAŠČAJNIKI Skupina A
Zaradi slabega vremena je bila odigrana v nedeljo edinole tekma Breg — Libertas Sv. Marko, ki se je končala z zmago «plavih».
Četrtkovo kolo ni bilo uspešno za naše ekipe v tej skupini. Brežani so klonili z visokim 0:3 Opicini Su-percaffè, ki zaseda drugo mesto na lestvici. Union pa je po nepotrebnem zapravil obe točki s predzadnjim Cremcaffejem. Triestina B je osvojile še eno zmago v tekmi z Libertasom od Sv. Marka.
Prihodnjič se bo Union spoprijel z vodečo Triestino B, ki je doslej vedno zmagala: Breg pa bo gostoval pri Cremcaffeju; iz te tekme Brežani računajo vsaj na točko.
IZIDI: Cremcaffè — Union 2:0, Libertas Sv. Marko — Triestina B 0:4, Opicina Supercaffè — Breg 3:0; Breg — Libertas Sv. Marko 2:1.
PRIHODNJE KOLO: Libertas Ro-col — Opicina Supercaffè, Union — Triestina B, Cremcaffè — Breg, Libertas Sv. Marko — CGS.
LESTVICA: Triestina B 22, Opicina Supercaffè 16, CGS 12, Breg 11, Union 10, Libertas Rocol 9, Cremcaffè 5, Libertas Sv. Marko 3.
Skupina B
Zadnjič je bil na sporedu slovenski derbi med Gajo in Primorjem, ki se je nepričakovano zaključil z zmago Prosečanov. Na vrhu lestvice so Giarizzole premagale S. Giovanni.
Prihodnjič bo Gaja počivala. Primorje bo pomerilo svoje moči z drugim na lestvici, z Zaulami. Naši fantje bi lahko osvojili točko.
IZIDI: Zaule — Edera n. o., S. Giovanni — Giarizzole 0:2, Gaja — Primorje 1:3.
PRIHODNJE KOLO:	Edera —
Giarizzole, Zaule — Primorje, S. Giovanni — Esperia Sv. Alojzij: Gaja počiva.
LESTVICA: Giarizzole 16, Zaule 11, S. Giovanni 10, Esperia Sv. A-lojzij 6, Gaja in Primorje 5.
Skupina C
Vesna nadaljuje svojo serijo pozitivnih izidov. V četrtek so Križani odpravili sicer šibki Domio z visokim 3:0. Ko manjkajo le tri srečanja do zaključka prvenstva ima Vesna 3 točke prednosti pred direktnima zasledovalcema Rosandro in Inter SS. Vse kaže, da bodo naši zastopniki prestopili v finalni del prvenstva.
V	nedeljo bo Vesna počivala. Ro-sandra bo sprejela De Macori, Inter SS pa Ponziano.
IZIDI: Stock — Inter SS 0:1. Ro-sandra — Ponziana 2:1, Vesna — Domio 3:0.
PRIHODNJE KOLO: Inter SS — Ponziana, Stock — Domio, Rosan-dra — De Macori; Vesna počiva.
LESTVICA: Vesna 15, Inter SS in Rosandra 12, Ponziana 9, Stock 8, Domio in De Macori 4.
Skupina D
V	tej skupini je bila odigrana le tekma med Muggesano in drugouvrščenim Libertasom iz Trsta. Mug-gesana je presenetljivo visoko zmagala s 4:0.
PRIHODNJE KOLO: Tergeste — Fortitudo, Muggesana — Roianese, Triestina A — Libertas Trst.
LESTVICA: Triestina A 16, Libertas Trst 13, Muggesana 11, Fortitudo 9, Costalunga 6, Roianese 5, Tergeste 2.
MLADINCI
Še vedno vodi CGS, ki je v četrtek tesno premagal Giarizzole. Costalunga se nevarno približuje vrhu lestvice, saj je v četrtek premagala Libertas Trst, v nedeljo pa De Macori ter se tako ustalila na drugem mestu na lestvici.
Prihodnjič se bo CGS spoprijel z predzadnjim Cremcaffejem, Costalunga pa z zadnjim Inter SS; o zmagi vodečih ekip ni dvoma.
IZIDI: Muggesana — Inter SS 4:0, Edera — Libertas Rocol 4:1, CGS — Giarizzole 1:0, Libertas Trst
—	Costalunga 0:1, Cremcaffè — De Macori 1:1.
PRIHODNJE KOLO: Muggesana
—	Edera, Inter SS — CGS, Liber-
- Libertas Trst, Giariz-Macori, Cremcaffè —
tas Rocol -zole — De Costalunga.
LESTVICA: CGS 15, Costalunga 14, Giarizzole 13, Edera 11, Libertas Rocol 10, Libertas Trst in Muggesana 8, De Macori 7, Cremcaffè 4, Inter SS 1.
ZAČETNIKI
V četrtek so najmlajši Brežani klonili Rosandri s 4:0. V povratnem delu prvenstva so naši začetniki zbrali 6 zaporednih porazov in en remi v otvoritveni tekmi z Muggesano. Prepričani smo, da se bodo v prihodnjih kolih vsaj delno rehabilitirali za dosedanje neuspehe. Prihodnjič se bodo pomerili z Libertasom iz Rocola.
Ostalih izidov nismo dobili. -
PRIHODNJE KOLO: CGS - Opicina Supercaffè, Libertas Rocol — Breg, Cremcaffè — Muggesana, Rosandra — Giarizzole, Esperia Pio XII — Soncini, Zaule — Tergeste, Ponziana — Fortitudo.
Jolo
ATLETIKA
Dijakinje in dijaki nižjih srednjih šol so opravili prvi del tekmovanja za «Trofejo Saini». Na tekmovanju je bila udeležba zadovoljiva, slovensko predstavništvo pa je bilo omejeno le na pet deklet pro-seškega «Levstika». Tudi rezultati niso bili zato posebno razveseljivi. Marija Verginella je 60 metrov pretekla v 10”2, Suzana Žerjal je vrgla kroglo 6,65 m, Lilijana Franchi je skočila v daljino 2,60 m, Dunja Albi je skočila v višino 115 cm, Alma Gruden je 1000 metrov pretekla v 3’46”2, štafeta 4 x 100 m je dosegla čas r2"8.
Bruno Križman

MED MLADINCI
Idrija 2. v Sloveniji
Na 2. ekipnem hitropoteznem prvenstvu mladinskih reprezentanc slovenskih mest, ki je bilo odigrano v Zagorju ob Savi je sodelovalo 21 štiričlanskih ekip.
V konkurenci najboljših mladincev Slovenije je idrijska ekipa (Samo Bevk, Marjan Šemrl, Ivan Makuc in Boris Ferjančič) osvojila odlično drugo mesto in je tako poleg 2. mesta članske ekipe na republiškem prvenstvu letos v Postojni dosegla največji uspeh v zgodovini idrijskega šaha. Uspeh je še večji če vemo, da so pustili za seboj številne mlade šahiste iz večjih slovenskih šahovskih centrov kot so: Ljubljana, Celje, Kočevje, Novo mesto itd.
Končni vrstni red: 1. Maribor 63, 2. Idrija 60,5, 3. Ljubljana 57, 4. Novo mesto 54 itd.
To je še en dokaz, da se z večletnim načrtnim delom z mladimi lahko tudi v taki panogi kot je šah (ki na Primorskem prav letos deluje šele 25. leto) dosežejo rezultati, ki pomenijo vstop v sam vrh slovenskega šaha. S. Kovač
SPDT vabi danes, v sredo 1. maja ua
PRVOMAJSKI KROS
v Bazovici, pri nogometnem igrišču. Začetek ob 9.30.
L * ik t * 11Ì * '
IHIIIHIIIimilllllllllllllllllllllllllHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIUHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillHlIHIIItlllllimilllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllll
PRED SVETOVNIM NOGOMETNIM PRVENSTVOM
Jugoslovanska reprezentanca je najela tudi psihologa
V"
Igralce je «pripravljal» že pred tekmo z Grčijo in Španijo
Po zaključku tekmovanj «Turnirja prijateljstva» sta tekmovalce in «oste pozdravila tudi nabrežinski župan dr. Legiša In predsednik ZSŠDI B.
Brezigar
Jugoslovanska nogometna reprezentanca, ki bo nastopala v finalnem delu svetovnega nogometnega prvenstva, ni prepustila ničesar golemu slučaju. Zato jo bo čez slaba dva meseca spremljal v Zahodno Nemčijo psiholog.
Vojan Stefanovič je prepričan, da bo njegova prisotnost v glavnem štabu reprezentance naletela na skeptičnost v marsikateri evropski prestolnici. Prepričan pa je, da ne bo edini psiholog, ki bo sledil nogometnim reprezentancam na svetovno prvenstvo. «Nisem stoodstotno prepričan o prisotnosti drugih, toda prav gotovo bodo nekatere latinskoameriške reprezentance spremljali izvedenci v psihologiji, kar ni pri nogometu novost. Prvi, ki so se poslužili psihologov, so bili Brazilci in nekatere druge latinskoameriške države.»
Stefanovič je star 41 let in je v mladosti bil član jugoslovanske mladinske nogometne reprezentance. Čeprav trdi, da ni v njegovem delu prav nobene posebnosti, pa je njegovo delovanje pritegnilo precejšnjo pozornost, predvsem na tujem. Že od leta 1970 je «duševni pastir» pri Crveni zvezdi ter je o svojem delu napisal precej razprav in člankov, ki so jih prevedli predvsem v portugalščino, jezik Brazilije in njenih nogometašev.
Jugoslovanski nogometni strokovnjaki ocenjujejo Stefanovičevo delo izredno pozitivno. V štab jugoslovanske državne reprezentance je prišel pred kvalifikacijsko tekmo z
Grčijo, lani decembra. Takrat je morala Jugoslavija absolutno premagati z najmanj dvema goloma razlike Grke, če je hotela odigrati nato odločilno srečanje s Španijo za vstop v finale. Jugoslovani so zmagali s 4:2, nato pa so v Frankfurtu odpravili Španijo z 1:0.
«Prepričan sem, da sta tisti zmagi pripomogli k prisotnosti psihologa v družbi reprezentance, vsaj za bližnjo bodočnost. Najtežje delo je bilo zame pred srečanjem v A-tenah. Prej nisem bil nikdar še z ekipo in sem moral vse teste komaj začeti pripravljati. To je bila strašna naloga, saj ni bilo v celotni reprezentanci dveh igralcev s podobnim temperamentom. Drugi problem pa je bil ta, da je bilo treba absolutno zmagati z dvema goloma prednosti, kar je izvajalo strahoten pritisk. Ker so bili vsi fantje v odlični formi, sem nekoliko omilil nadzorstvo in sem jim dovolil, da so si včasih privoščili kozarček ter so od časa do časa zahajali v diskoklube in se vrnili v hotel nekoliko kasneje kot ponavadi. Medtem pa sem fantom razlagal vzroke za zmago.»
«Pred Frankfurtom,» nadaljuje Stefanovič, «je bil položaj popolnoma drugačen. Bili smo sredi zimskega počitka in kondicija igralcev ni bila prav idealna. Moral sem biti precej strožji, predvsem zaradi tega, ker je bilo v moštvu preveč samozaupanja. Stanislav Karasi, na primer, ki je zabil odločilni četrti, no nastopili in gol proti Grkom, je ves čas napo- Hajduka.»
vedovai, da bo v Frankfurtu v prvem polčasu zabil Špancem kar tri gole.»
V Frankfurtu pa je Stefanovič odkril še en element, s katerim je lahko vplival na igralce in za katerega upa, da bo deloval tudi v finalnem kolu: prisotnost na stadionu jugoslovanskih zdomcev. «Fantje so vedeli, da so njihovi rojaki na tujem plačali visoke vsote, da so si zagotovili vstop na stadion in s tem morda odvzeli družinam potrebni denar za življenje. To je bila zanje spodbuda in na vsak način je zelo koristno, če je med občinstvom tudi nekaj tvojih navijačev.»
Vendar pa se psiholog jugoslovanske reprezentance ne spušča v podrobnosti o šibkostih ekipe. Priznava, da je predstavljala naj več jo oviro prav razlika v značaju posameznih igralcev in v medsebojni ri valiteli. «Med mladimi, ki so komaj dopolnili dvajset let in med njihovimi tovariši pri tridesetih, obstaja naravno sovraštvo. K temu pa pripomore še rivalitela med posameznimi klubi, predvsem med predstavniki Crvene zvezde in med splitskim Hajdukom, dvema našima trenutno najboljšima kluboma.»
Stefanovič je pripomnil, da so bile zapreke večkrat premostene, tako da mladi niso govorili s starejšimi ali niso jedli skupno z njimi, ne glede na to, kateremu klubu so pripadali. Druge krati pa so mladi in stari igralci Crvene zvezde strnje-ignorirali igralce
V TEKMOVANJU V CBOJNI
Goričan Umberto Drossi zmagal v motokrosu
Ekipno lestvico je osvojil Moto Spoti iz Vidma
V organizaciji motokluba «Pino Me-1 deot» iz Gorice se je pretekli četrtek odvijala po stezah v Grojni, na Oslavju in v Krtninu prvo letošnje tek-movanje v krosu z motorji. Tekma je veljala tudi za meddeželno prvenstvo. Že v prvih jutranjih urah se je na startu, pri gostilni «Mirko» v Grojni, zbralo veliko tekmovalcev iz Furlanije - Julijske krajine, Veneta ter Južne Tirolske. Tekmovalno progo, ki je bila dolga 46 km, je bilo treba prevoziti štirikrat, že v prvem krogu je zapustilo tekmo več kot tri četrt tekmovalcev, zaradi okvare na motorju ali zaradi zelo težavne proge, še posebno ker je bila ta vsa v blatu zaradi nenehnega dežja zadnjih dni. Ob koncu štirih krogov je na cilj prišlo samo 28 tekmovalcev od 195 vpisanih. Rezultati:
SKUPINA A: 1. Giuseppe Dentesano (Centauro Videm); 2. Carlo Gasperi (Hallo Trento):	3.	Nereo
Verzgnassi (Medeot Gorica).
SKUPINA B:	1. Mario Facchini
(Hallo Trento) ; 2. Renzo Menestri-na (Trento); 3. Fulvio Pavonello (Hallo Trento).
SKUPINA C: Umberto Drossi (Me. deot Gorica); 2. Roberto Bevilacqua (Medeot Gorica); 3. Roberto Bosetti (Trento) : 5. Giancarlo Menotti (Medeot Gorica).
SKUPINA D: Giorgio Pisetta (Trento); Silvano Nascig (Centauro Videm); 3. Giovanni Ferrari (Bena-cense).
SKUPINA E: Alessandro Brunino (La Marca Treviso) ; 2. Giorgio Martini (La Marca Treviso); 3. Anton Blažič (Riviera iz Sesljana).
EKIPNA LESTVICA: 1. Moto Sport iz Vidma: 2. MC Trento; 3. MC Rallo Trento; 4. in 5. La Marca Treviso; 6. MC Padova.
Danes v Štandreiu Oslavje - Števerjan
Danes popoldne (ob 14. uri) se bodo v prijateljski nogometni tekmi srečali igralci z Oslavja in iz Šte-verjana. Tekmo bodo odigrali na štandreškem nogometnem igrišču. Srečanje sodi v priprave Oslavcev za prihodnji nogometni turnir, ki ga prireja športno društvo Juven-tina iz štandreža.
Otvoritev trim steze tudi v Novi Gorici
V soboto so v Novi Gorici ob strelišču v Panovcu otvorili novo trim stezo na Primorskem. Stezo so zgradili razni delovni kolektivi na Goriškem, saj so vsa večja podjetja sama izdelala nekaj postaj. Izgradnjo steze pa je financiral občinski sindikalni svet in temeljna telesnokultur-na skupnost Nova Gorica. Dela na njej so stala okoli milijon starih dinarjev.
Steza ki se nahaja v gozdiču, v neposredni bližini Nove Gorice, v Panovcu, je dolga 2100 metrov in ima 18 postaj, ki so postavljene v določenem zaporedju.
Nova steza bo brez dvoma zelo popestrila športno rekreativno dejavnost v Novi Gorici, predvsem pa bo dobrodošla delovnim kolektivom, ozi-
roma delavcem, ki se bodo lahko tako zelo aktivno razgibavali na stezi in sodelovali v raznih trim akcijah, ki jih v letošnjem letu pripravlja odbor za športno rekreacijo pri TTKS.
Rajmund Kolenc
niiiimiiiiiimimiimiiiiiiHimiiiiiimiHiiiiiiiiniiiii*
OBVESTILA
SPDT priredi danes spomladanski križ-kraž-kros. Po tekmovanju bo srečanje z družabnimi igrami. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo.
KKK bo ob 9.30 v Bazovici, na
travniku za -porlnim igriščem.
* * *
SPDT obvešča, da bo 3. predavanje planinske šole v soboto, 4. maja ob 12 15 v srednji šoli «Fran Levstik» na Proseku. Na sporedu bo predavanje o izletništvu, prehrani hi opremi v gorah. Predaval bo Duško Jelinčič. Sledilo bo predvajanje diapozitivov.
* * *
ŠZ Gaja sklicuje 4. redni občni zbor, ki bo v soboto, 4. maja 1974, ob 20. uri v prvem ali ob 20.30 v drugem sklicanja v osnovni šoli «Karel Destovnik ■ Kajuh» v Gro-padi, z naslednjim dnevnim redom:
1.	Predsedniško poročilo
2.	Tajniško poročilo
3	Blagajniško poročilo
4	Razrešnica staremu odbora
5.	Volitve
G. Razno.
Vljudno vabljeni člani in simpatizerji združenja.
« « «
1. TROFEJA SKI - JADRO
Kulturni krožek Devin - Štivan in Slovenski pomorski klub Cupa organizirata «1. trofejo SKI — JADRO» v mešanih dvojicah. Tekmovanje bo razdeljeno na smučarsko tekmovanje in jadralno regato.
Smučarsko tekmovanje v veleslalomu bo 5. maja na Nevejskem sedlu pri koči Gilberli; jadralna regata pa 26. maja v sesljansketn portiču. SPK Cupa bo dal na razpolago klubske jadrnice.
Ob priliki smučarskega tekmovanja bo avtobusni izlet na Ne-vejsko sedlo. Odhod avtobusa iz Nabrežine ob 6.15, iz Sesljana ob 6.20 in iz Devina ob 6.30.
CENE:
avtobus 3.000 lir avtobus in vpisnina za tekmovanje 3.500 lir
samo vpisnina za tekmovanje
1.000	lir
Za vsa pojasnila in vpisnino se lahko obrnete na društvene sedeže ali na člane:
Brecelj Aleš — Devin tel. 208270, Rebula Silvio — Scsljan tel. 209494 (trgovina) ali Kosmina Niko — Nabrežina tel. 200252.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO
TRST
obvešča
da zapade rok za predložitev natečajev ob priliki 70-letnice društva (»like, fotografije, filmi, diapozitivi in planinski dnevniki) dne 10. maja letos.
Odbor za proslavo 70-letnlce SPDT
PRIMORSKI DNEVNIK
SPORT SPORT SPORT
namizni tenis
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
Par Milic-Vesnaver bronast v dvojicah
Miličeva se je še v dveh drugih tekmovanjih uvrstila v polfinale
FIUGGI, 30. — Na italijanskem državnem namiznoteniškem prvenstvu v Fiuggiju sta Miličeva in Vesnaverjeva osvojili bronasto kolajno. Uvrstili sta se namreč v polfinale ženskih dvojic, kjer sta se srečali z močnim parom Greci — La Gioia, proti kateremu sta morali položiti orožje.
V ostalih tekmovanjih prvokategornikov v trenutku, ko smo zaključili redakcijo, še niso zaključili nastopov.
Med posameznicami se je Miličeva uvrstila v polfinale, prav tako pa se je uvrstila (skupno s Košuto) v polfinale tudi v mešanih dvojicah. V tem tekmovanju je nastopila tudi Vesnaverjeva (skupno s Provvedi jem), vendar je ta dvojica prispela le do četrtfinala.
Tekmovanje se bo zaključilo jutri.
NOGOMET
Italijanska nogometna zveza je objavila seznam štiridesetih nogometašev, izmed katerih bodo izbrali 22 potnikov za svetovno nogometno
prvenstvo. Kar deset izmed teh i-; gralcev pripada turinskemu Juven-tusu, štirinajst izmed pozvanih nogometašev pa je že igralo v Mehiki. Trije igralci pa so popolnoma «novi»: Savoldi, F. Pulici in Martini.
Valcareggi je pozval naslednje igralce:
Vratarji: Zoff, Albertosi, Pulici, Castellini, Superchi.
Branilci: Spinosi, Facchetti, Sabadini; Martini, Marchetti, Morini, Bet, Oddi, Bellugi, Wilson, Burgnich, Cera, Zecchini.
Vezni igralci: Beneitti, Bertini, De Sisti, Capello, CuccurečMu, Furino, Juliano, Mazzola, Merlo, Re Cecconi, Riva, Sala.
Napadalci: Anastasi, Chinaglia, Bettega, Causio, Boninsegna, Chia-rugi, Gori, P. Pulici, Riva, Savoldi.
V drugi amaterski nogometni ligi bodo jstr: odigrali dve zaostali srečanji. V Križu bo ob 16. uri derbi med Vesno in Zarjo, na Proseku pa, prav tako ob 16. uri, Primorje -Libertas.
PRVOMAJSKI KOŠARKARSKI TURNIR Jugoslavija — Argentina 96:50 (45:21)
V	prvem srečanju prvomajskega košarkarskega turnirja, ki je bilo v Somboru, je Jugoslavija z visoko razliko odpravila 'tehnično skromne, sicer pa grobe argentinske košarkarje. Razlika ‘ v koših ' jasno kaže o premoči jugoslovanskih košarkarjev, med katerimi je bil še posebno učinkovit Dalipagič, ki je dosegel 19 točk in je bil daleč najboljši mož na igrišču.
V	drugi tekmi večera je Sovjetska zveza premagala Jugoslavijo B s 70 proti 62.
Jugoslovanska TV bo danes prenašala ob 18.IS tekmo tega turnirja Jugoslavija A — Jugoslavija B.
KOLESARSTVO
TOLEDO, 30. — Španec Domingo Perurena je zmagal v sedmi etapi kolesarske dirke po Španiji, od Ciudad Reala do Toleda (128 km). S tem je še bolj utrdil svoje prvo mesto na lestvici. Perurena je na cilju prehitel Belgijca Levana in Španca Laso ter Abilleiro.
NOGOMET
MILAN. 30. — Jutri bodo odigrali zadnje kolo izločilnih skupin za italijanski nogometni pokal. V skupini A bodo odigrali tekmi Bologna -Atalanta in Inter - Milan, v B pa Cesena - Juventus in Palermo Lazio.
ODBOJKA
NASE SESTERKE V RAZNIH PRVENSTVIH
Nezadržne igralke nabrežinskega Sokola nizajo v L ženski diviziji zmago za zmago
Tudi borovci v 1. MD še vedno neporaženi - Pomembna zmaga Kontovelk
1. ŽENSKA DIVIZIJA Sokol — Breg	3:0
(15:2, 16:14, 15:3)
; SOKOL: Zidarič, Antoni, Kralj, Eegiša Lia in Vida, Škerk, Zando-meni, žužek, Paskulin, Auber.
BREG: Zahar, Zeriali, Sancin, Manin, Zobec, Dilli, Germani, Kofol, Kuret, Mauri.
Kot pričakovano je bila tekma zgolj formalnost, saj so bile Na-brežinke premočne nasprotnice za Brežanke. Igra je bila počasna in nezanimiva. Brežanke so se dobro upirale nasprotnicam samo v 2. setu, v katerem so nabrale kar 14 točk. V tem delu igre so pokazale precejšnjo borbenost, predvsem v obrambi, medtem ko so se predstavnice Sokola potrudile le proti koncu seta, tako da so nadoknadile zguljene točke in osvojile set. V opravičilo medli igri domačink lahko povemo, da je bila to že peta odbojkarska tekma za te igralke v istem dnevu.
Sa
ftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii,.
KOŠARKA
V PRVENSTVU DEČKOV
Kontovel gladko odpravil Italsider
Borovci so v 1. M D zopet podlegli nasprotniku
DEČKI
Kontovel — Italsider 75:37 (37:22)
KONTOVEL: Klavdij Starc 14, Regent 2, Ivo Starc 8, Perini 18, Ban 15, Nabergoj 4, Čuk 12, Majovski 2.
SODNIK: Spizzamiglio.
PROSTI METI: 11: 18.
Pet osebnih napak: Perini in Nabergoj.
Kontovel je v odločilni tekmi za drugo mesto visoko premagal Italsider in je tako dokazal, da je za Lloydom gotovo najboljša ekipa te skupine.
V	začetku je kazalo, da bo tekma zelo zanimiva. Ekipe so se menjava le v vodstvu do rezultata 19:16 za slovensko peterko. Tokrat pa je Kontovel z izredno hitrimi in pro-dirnimi protinapadi popolnoma zmedel nasprotnikovo obrambo in v dveh minutah je bilo stanje na i-grišču 33:16 za Kontovel. Tedaj je tekma zgubila na zanimivosti. Konto-velska peterka ni popustila in razlika v koših se je stalno večala. Kon-tovelci so tako osvojili dragoceno in zasluženo zmago.
I. S.
Ardita — Dom	61:60
V	tekmi, ki je odločala za tretje mesto lestvice v prvenstvu dečkov so košarkarji goriškega Doma zgubili z minimalno razliko proti Arditi. Končni rezultat dokazuje, da je bila igra precej uravnovešena in za končno zmago se ni vedelo do zadnjih trenutkov, ko je nasprotni igralec dal zmagoviti koš.
Za Dom so igrali sledeči igralci: U. Dornik, Bojan Tomažič (4), Peter Rener, C. Maligoj, Livio Semolič (10), M. Maligoj, Kozane (16), Arturo Bresciani (6), Mauro Dornik (24).
DEČKI
Danes in jutri bodo zaposlene vse tri slovenske ekipe. Danes, ob
11.	uri, bo na Kontovelu slovenski derbi med Kontovelom in Poletom. V prvem srečanju so Kontovelci za dali openskim košarkarjem hud poraz. Tudi v tem derbiju so zato kontovelski košarkarji veliki favoriti, poletovci pa bodo seveda sku-
jšali zadržati napade domačinov i Borovci pa bodo v A skupini i
IV.
pa bodo v A skupini igrali proti Don Boscu. Srečanje bo jutri, ob 18.30, ker je vodstvo Don Bosca zaprosilo za odložitev srečanju.
b. 1.
PRVA DIVIZIJA
Ferroviario — Bor 77:55 (43:30)
FERROVIARIO: Ruin 11, Castel-larin 11, Perini 20, Bernobi 6, Mian 17, Cecchetti 7, Sergi 7, Urbanizza
5,	Savorani 4, Bernes.
BOR: I. Kufersin 19, Hrvatič 18, Kravor 6, Cesar, štokelj 2, Drašič
6.	J. Kufersin, Oblak 10, Lakovič 4. SODNIKA: Fegaz in Bellini (TS). PROSTI METI: Ferroviario 13:28,
Bor 11:16.
Pet osebnih napak: Bernes (76 proti 51).
Tudi v tretjem kolu prve moške divizije so Borovi veterani ostali praznih rok. Tokrat pa so naši košarkarji le bolje zaigrali, predvsem v napadu, saj so dosegli 55 točk, kar je zanje rekord v tem prvenstvu. Tudi tokrat so bili borovci boljši v prvem polčasu, usoden pa jim je bil začetek drugega dela i-
ŠD Breg čestita svojemu podpredsedniku Marinu Peče-niku in ženi Almi ob rojstvu tretjerojenke
DUNJE
ki ji želi, da bi kmalu okrepila Bregove vrste.
gre, ko so domačini zbrali kar 20 točk prednosti in to razliko so obdržali do konca tekme.
Med posamezniki se je v tem srečanju izkazal mladi Marko O-blak, ki je bil uspešen v napadu. Sicer na je celotno moštvo zaigralo bolj sproščeno in je pokazalo za-dovoljivejšo uigranost.
"• b. 1.
Turnir «Casa della Lampada»
Košarkarsko društvo Don Bosco Motori Plet bo tudi letos priredilo tradicionalni turnir «Casa della Lampada», ki se bo pričel v torek,
7.	maja. Turnirja se bo udeležilo šest tržaških ekip, in sicer; Motori Plet, Servolana, Libertas Trst, Italsider, Lloyd Adriatico in Bor.
SPORED I. kolo (7. 5.)
Bor — Servpjana (20.00), Liber-
i. «r'Tc’tL^* • • j_
tas Trst 7 Italsider; koto ’(9. ‘S.)7
Italsider — Bor (20.00), Moto: Plet Lloyd Adriatico kolo (11. 5.)
Servolana — Lloyd Adriatico, Libertas Trst —- Motori Plet; kolo (14. 5.)
Lloyd Adriatico — Bor (20.00), Motori Plet — Italsider;
5.	kolo (16. 5.)
Libertas Trst — Servolana, Bor — Motori Plet (21.15);
6.	kolo (18. 5.)
Lloyd Adriatico — Libertas, I-talsider — Servolana;
7.	kolo (21. 5.)
Libertas Trst — Bor (20.00), Servolana — Motori Plet;
8.	kolo (25. 5.)
Lloyd Adriatico — Italsider.
Vse tekme bodo na odprtem igrišču Don Bosca.
b. 1.
V 3. AMATERSKI LIGI
Union remiziral
Union — OSC 0:0
UNION: Gersinič, Apolonio, Del Zio, Dessenibus, Sartori, Bandi, Vicini, Zahar, D’Agnolo, Morgan in Attini.-----—r.-------—- - -
iri Slgbo igrišče je oviralo napadal-j^po igro Uniona. Ljhko pa rečemo, če sodimo po dogodkih na igrišču, da si je Union v tej tekmi zapravil točko. Remi namreč bolje poplača nasprotnika. Gledalce pa je tekma v vsakem oziru zadovoljila.
Mauro
. S

f J%	-
W «j "
2. amaterska nogometna liga: Zarja — Muggesana
Sokol — AGI	3:0
(15:8, 15:10, 15:6)
SOKOL: Zidarič. Antoni, Kralj, Legiša Lia in Vida, Škerk. Zando-meni, žužek, Paškulin, Auber.
Tekma je bila počasna in nezanimiva, saj so bile nasprotnice prešibke za naša dekleta in Sokol ni mogel pokazati proti takemu nasprotniku vsega svojega znanja. Nabrežinke so se potrudile le toliko, da niso prepustile nasprotnicam niti seta.
Prihodnjo soboto pa čaka Sokol vse drugačne ekipa, saj bodo naša dekleta nastopila v Trstu proti ekipi Jiilie, ki je konkurent za končno zmago v B skupini 1. ženske divizije. Upamo, da bodo naša dekleta le kos uradnim nasprotnicam in bodo zaigrale kot znajo.
Sa
Bor — Julia 3:2 (15:13, 15:17, 10:15, 15:10, 15:12)
BOR: Purič, Jazbec, Nibrandt, Batič, Glavina, Mesesnel, Nadlišek, Vitez, Rogelja, Kostnapfel.
JULIA: Lavrecich, Pavlica, Sandrin, Sacchi, Stander, Brandmayer, Crivici, Davanzo.
Borovke so odpravile Julio, ki je bila do sedaj v vodstvu na lestvici.
Zmaga je bila povsem zaslužena, čeprav bi lahko dekleta zmagala z večjo rezliko v setih. V drugem setu so namreč izkoristile zmedo v vrstah nasprotnic in si pri stanju 15:14 priborile set žogo. Nepravilno rešena žoga pa jih je stala niz!
Bor je v tem srečanju dobro zaigral, žal pa premalo konstantno. Res lepim akcijam in borbeni igri so sledile začetniške napake (zgrešeni servisi in sprejem prvih žog).
S	to Borovo zmago se je pa okoristila predvsem ekipa Sokola, ki ima na lestvici sedaj točko prednosti pred Julio in ima torej še velike možnosti, da osvoji končno prvo mesto v svoji skupini.
INKA
1. MOŠKA DIVIZIJA Il Pozzo — Bor	0:3
(8:15, 7:15, 11:15)
IL POZZO: Gratton, Beltramini, Benedetti, Elemente, Miani, Pitassi, Santini, Galliusi.
BOR: Fučka, Kodrič, Neubauer, Vodopivec, Ugrin, Može, E. Kralj,
SODNIK: Pelesson (Gorica).
"Borovci nadaljujejo s serijo u-spešnih nastopov, čeprav so v Vidmu stopili na igrišče precej okrnjeni, jim domači II Pozzo ni delal velikih preglavic. Precejšnje število točk, ki so jih domačini uspeli zbrati v vseh treh setih, si razložimo, če povemo, da je Bor na tej tekmi predvajal izključno hitro igro. Pri tem je bilo storjenih seveda tudi precej napak in požrtvovalni domači odbojkarji so v zadnjem setu dosegli 11 točk, kar se je letos posrečilo le maloštevilnim ekipam. O premoči «plavih» pa jasno govori tudi dejstvo, da Videmčani v vsej tekmi niso vodili niti enkrat.
Dom — Are Linea 2:3
DOM (Gorica): Devetak K., Peric, Komel (k), Černič, Prinčič, Devetak L, Klanjšček in Mužič.
ARC LINEA: Femicia, Polenani (k). Sardi, Trost, Diego, Gurian, Salvi in Cornar.
SODNIK: Intersimone Giuseppe iz Vidma; stranski: Brezigar Dario; zapisnikar:	Martelossi	Franco iz
Gorice.
Tekmo so domovci prepustili, po-t i ko so jo imeli že v rokah, saj so vodili že z 2:0.
Po tem stanju pa so naši fantje dobesedno popustili in postali na igrišču preveč statični.
Goričani so zaigrali dobro le v prvih dveh setih v katerih jim Are Linea ni bila kos. Nato pa, morda preveč gotovi lahke zmage, so popustili, zlasti v borbenosti. Poleg tega je zavladala, posebno v zadnjem setu v vrstah Doma nervoza, ki je bila odločilna.
Povedati pa moramo, da tudi Are
služila zmage.
Tudi sojenje videmskega sodnika ni bilo najboljše.
V	prihodnjem kolu čaka Dom gostovanje v Vidmu, kjer se bo spoprijel z zadnjim na lestvici s PAV Dormisch.
Tekma PAV Dormisch — Dom bo v soboto, 4. maja ob 17. uri v Vidmu v telovadnici št. 3, v Ulici Ospedale Vecchio.
I.	K.
2. ŽENSKA DIVIZIJA
Kontovel — OMA	3:0
(15:5, 15:3, 15:3)
KONTOVEL: Ban, Rupel, Danieli D., K., M., Štoka, Majovski, Luksa, Kapun.
V	nedeljo sta se na Kontovelu spoprijeli vodeči šesterki B skupine druge ženske divizije OMA in Kontovel. Po kratki in nezanimivi igri so Kontovelke zmagale s čistim 3:0. Med igralkami domače e-kipe je pred tekmo vladala negotovost, kajti rezultati prejšnjih tekem so kazali, da sta si šesterki popolnoma enakovredni; toda že prvi sef je pokazal premoč Konto-vela. Omeniti pa moramo, da OMA ni nastopala s popolno postavo. Domačinke so skušale prikazati čim boljšo igro in jim je to tudi delno uspelo, čeprav so še vse preveč statične. V glavnem so vse igral ke zadovoljile na mreži in tudi zgrešenih servisov je iz tekme v tekmo vedno manj. S to zmago Kontovel vodi na lestvici in upamo, da bo vodstvo znal obdržati, ker bo v povratnem kolu igral z močnejšima šesterkama (OMA in UGSS) v gosteh.
J.	X.
Bor — Farit A	0:3
(6:15, 11:15, 11:15)
BOR: Bole, Škerlj, Fičur, Dabro-vec, Kus, Gec, Castellani, Briščik, Rodošek, Magnani, Merku, Glavič.
FARIT «A»: Naressi, Bevilacqua, Silvestri, Nicolari, Amadei, Cuffer-sin, Cemoforaz, Forchiassin.
Po dveh lepih zaporednih zmagah, so morale v četrtek najmlajše borovke položiti orožje pred močno in nevarno ekipo Farit A. Proti neprimerno boljšemu nasprotniku Bor res ni mogel nič. Ekipa Farit je namreč sestavljena iz izkušenih i-gralk, ki igrajo že več časa. Pokazale so dobro igro, tako v polju kot na mreži.
Kljub porazu pa nas najmlajše borovke niso razočarale. Boljše pri-pravljenemu nasprotniku,.,so se žilavo upirale in ga včasih spravile v zagato. V tej tekmi so zaigrale nekoliko bolj statično in manj umirjeno kot v prvih dveh, vendar je bil za to verjetno kriv velik strah, ki so ga neizkušene igralke imele pred ekipo, ki je najresnejši kandidat za osvojitev končnega prvega mesta.
V	tem kolu bo ekipa Bora počivala,
vendar se ji že v naslednjem kolu obeta priložnost, da osvoji tretji par točk:	spoprijela se bo namreč s
skromno ekipo S. Giacoma.
INKA
2. MOŠKA DIVIZIJA
Kras — Sauro 3:2 (15:2, 16:14, 10:15, 10:15, 16:14)
KRAS: I. in S. Budin, Marušič. Pegan, Milič, B. in Z. Simoneta, Bitežnik, Majcen in Kobal.
SAURO: Colesso, Horeczko, Albieri, Lugnani, Nalon, Troian, Cossi in Lucarelli.
SODNIK: Zacchigna .
V	zadnji tekmi prvega dela prvenstva 2. divizije je v ponedeljek v nabrežinski telovadnici moška šester-ka Krasa po več kot dveumi borbi slavila svojo prvo prvenstveno zmago. Na drugi strani mreže je stala mlada in neizkušena ekipa Saura, ki je poleg velike požrtvovalnosti pokazala tudi smisel za to igro, vendar je v ključnih trenutkih popustila. Upamo si trditi, da glede na svoje zmožnosti krasovci niso nikakor zaslužili zmage in so tudi tokrat bridko razočarali. Predvsem so odpovedali
noben igralec, ki bi lahko uspešno prestopil v vrsto prve ekipe.
Potek tekme je bil dokaj čuden in nezanimiv. Po izdatni zmagi v prvem setu so krasovci začeli očitno podcenjevati nasprotju ka in barka se je začela potapljati. V drugem setu niso gostje izkoristili set-žoge pri vodstvu 14:13. V zadnjem odločilnem nizu je Sauro vodil kar s 14:10, v končnem naletu pa so «belordeči» le strli zagrizen odpor Tržačanov.
Prihodnjo prvenstveno tekmo bo Kras odigral v soboto, v Nabrežini, proti prvouvrščeni šesterki S. Giacomo.
—bs—
Norči in Ediju Vodopivcu se je rodil prvorojenec IGOR
Bivše soigralke, člani in odbor Bora iskreno čestitajo srečnima staršema, malemu Igorju pa želijo v življenju srečo in zdravje.
ODBOJKA
Jutri v Gorici:
Dom B — Libertas A
Dom B bo jutri zaključil svoje letošnje prvenstvo v 2. moški diviziji. Poslednji spopad mladih do-movcev bo z goriško šesterko Libertas A, ki zaseda prvo mesto na skupni lestvici.
Naloga naših fantov danes ni lahka, saj je Libertas A do sedaj skupno izgubil le en set. Iz tega srečanja bo izšla ekipa (Dom B ali Grado), ki se bo uvrstila v polfinale 2. divizije. Če bo Dom B jutri premagal Libertas A se bo uvrstil v polfinale, če pa bo zgubil s 3:2 pa bo stanje med Domom B in Gradom izenačeno ne samo v točkah, ampak tudi v setih in odločale bodo točke setov. Če pa Dom B zgubi z manj osvojenimi seti bo izločen.
Za ta važen nastop so bili sklicani vsi igralci Doma B, ki se bodo morali zbrati ob 18.30 pred telovadnico ITI.
Tekma Dom B — Libertas A bo jutri ob 19. uri v telovadnici ITI -Galileo Galilei v Gorici (Ul. Puccini).
I. K.
KOŠARKA
V tretjem kolu kvalifikacijskega turnirja za nastop na ženskem evropskem košarkarskem prvenstvu je Jugoslavija premagala Belgijo z 90:57, Švedska pa Anglijo z 62:37. Počivala pa je Španija. •iiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiH
ODBOJKA
TURNIR PRIJATELJSTVA
V soboto in nedeljo bodo igrala dekleta
Poleg Bora in Brega bosta nastopila tudi Turnič in Partizan II. z Reke
Linea pravzaprav v tej tekmi ni za- mlajši igralci in trenutno ne izstopa
Letošnje proslave 50-letnice naše osrednje športne organizacije se bodo nadaljevale. V soboti' in nedeljo bo v občinski telovadnic: v Dolin' sklepni odbojkarski turnir članic za «8. pokal prijateljstva», ki ga organizira ZSŠDI. Na tem turnirju bodo igrale štiri šesterke in sicer: Ri jeka II, Turnič (prav tako z Reke) ter Bor in Breg.
Pri ženskah bo tekmovanje potekalo nekoliko drugače kot pri moških. V soboto bo namreč derbi srečanje med Bregom in Borom. V nedeljo pa se bo tekmovanje nadaljevalo.
Ob tradicionalnem vaškem prazniku «Majenci» bo v Dolini tudi zanimivo športno tekmovanje.
O samem turnirju bomo še pisali, danes pa objavljamo urnik posameznih srečarij:" “	-
V	soboto ob 20.30 igrata Breg in Bor.
V	nedeljo pa bodo štiri tekme.
9.30	Bor - Turnič
10.30	Breg - Turnič
11.30	Bor - Rijeka H
12.30	Breg - Rijeka H.
G. F.
NARAŠČAJNIKI Fogliano — Mladost 0:1 (0:0)
FOGLIANO:	Bertuso, Simonit.
Cechet, Spanghero, Trevisan, C. Cechet, Vitale, Zanette, Loruso.
MLADOST: Boscarol, F. Gergolet, Šuc, Ulian, L. Gergolet, R. Ferfolja, Ferletič, Jarc, Semolič. Grilj, Kosič, (K. Ferfolja).
STRELEC: Silvan Semolič v 24 min. d.p.
SODNIK: Sverzut iz Turjaka.
Na razmočenem igrišču v Fo"lianu sta se v nedeljo srečala kandidata za drugo mesto na lestvici. Tekma se je razvijala v skrajno slabem vremenu, saj je skozi vseh 90 minut lilo kot iz škafa. Bolj prilagodljivi razmeram so bili domačini, ki so začeli kmalu ogrožati vrata Mladosti, čeprav so nastopili samo v devetih. Prav zaradi številčne pied-nosti, so Doberdobci računali na lahko zmago, vendar bi se kmalu bridko ušteli, šele proti koncu prvega polčasa so imeli nekaj orilik za zadetek. Domačini so v 10. minuti drugega polčasa celo zadeli prečko. Prav ta dogodek je streznil Kraševce, ki so začeli igrati bolj učinkovito. Po nekaj neuspelih poskusih se jim je požrtvovalnost
obrestovala v 24. minuti. Po zapleteni akciji pred vrati Fogliana je Silvan Semolič izrabil zmedenost laške obrambe in dosegel zmagoviti zadetek.
K. F.
Primorje — S. Giovanni 2:1
(0:1)
PRIMORJE: Purič, čok, Trobec, Verša, Kralj, Timeus, Terčič. Guštin, Albi, Milič, Suzzai, 13. Bezin.
S. GIOVANNI:	Sauli, Crasna,
Helmersen, Grego, Petretich. Levi, Clabotti, Flora, Salice, Wendler.
STRELCI: Guštin in Albi za Primorje, Levi za S. Giovanni.
Druga zaporedna zmaga naraščajnikov Primorja priča, da naši mladi nogometaši končno dosegajo rezultate, ki smo jih pričakovali od začetka prvenstva. Nedvomno je. da je proseška enajsterica v formi, toda veliko zaslugo za ta uspeh ima tudi trener Barbiani.
Tokrat je Primorje na blatnem proseškem igrišču premagalo S. Giovanni, kateri sodi med najboljše enajsterice prvenstva. Naj takoj omenimo, da je zmaga Prosečanov zaslužena, saj so naši fantje pokazali ne samo borbenost in požrtvovalnost, a predvsem da znajo igrati pravi nogomet. Prvi polčas se je zaključil z golom prednosti gostov. V tem delu igre sta si bili enajsterici povsem enakovredni. V nadaljevanju se je Primorje bolj potrudilo. Napadalci so stalno ogrožali vratarja gostov. Rezultat je izenačil najprej Guštin, po lepi osebni akciji. Do vodstva pa je prišlo pet minut pred koncem, ko je Albi izkoristil napako nasprotnega vratarja.
Očitno zaslužijo pohvalo vsi, predvsem pa Kralj in Albi, ki sta od tekme do tekme boljša.
H. V.
Union — Libertas Rocol 1:0
Union je zmaga! kljub temu, da je igral v desetih Kljub slabemu igrišču je igral požrtvovalno. Edini zadetek je dosegel Muiesan kot avtogol. Po tem golu so na igrišču prevladovali Podlonjerci.
Mauro
{‘risfiomjfp za
DIJAŠKO MATKO!
TONE
SVETINA
«Čas imata. Zaspala bosta v steni in šla jutri naprej. To je njen največji užitek. Najraje prenoči v steni...»
«Kako? Z njim?» je vprašala Marija
«Ne samo z njim! Tudi s kom drugim ali pa sama. Veste, težavnost ture se meri po tem, koliko noči je kdo prebil v steni in kako dolgo se je boril, da je zmagal ..,» je pojasnjeval Sloki.
Marija pa je bila še naprej radovedna:
«Kaj vam potem več pomeni? Dolg ali kratek boj s steno?»
«O tem si še nismo edini. Eni bolj cenijo dolg, utrudljiv in dramatičen boj, drugi pa so za čim krajšega To je pravzaprav stvar okusa, gledanja na življenje in načina, kako kdo živi.»
«Tn kaj vam bolj ustreza?»
«Jaz se vedno ravnam po okoliščinah. Všeč mi je oboje. Prilagajam se trenutnemu razpoloženju. Meni pomeni plezanje bolj osebni užitek kot sredstvo za uveljavljanje pred ljudmi. Ni mi do slave,» se je pretvarjal. «Danes te ljudje hvalijo, jutri pa te z užitkom teptajo v blato...»
Tinca ga je poslušala le napol. Izvedela je dovolj. Ne bo čakala. Sloki je razumel njeno odsotnost in zmedenost. Ni mogla prikriti žalosti. Da bi poglobil njeno rano, je
začel pripovedovati, katero steno je preplezal Joža v novi smeri in kaj pomeni vsem slovenskim plezalcem v boju z nemškimi navezami, ko se kosajo, kdo bo potegnil težavnejšo smer prek stene.
Vrnili- so se v planinski dom. Dekleti sta sklenili, da pojdeta sami naprej na vrh Triglava. Sloki se je ponudil, da gre z njima. Tinca je odklonila. Mariji pa je bilo hudo. Godilo ji je, da je profesor z njima tako domač. Sloki je skomignil z rameni:
«Prav, če me ne marata... Povem vama, da je vrh že snežen in da so stopi zaledeneli. Potrebovali bi koga.»
Marija se je obrnila k prijateljici, ker ni razumela, zakaj ga je odklonila. Tinca pa se je zazrla v Slokega z rahlim prezirom, kot bibila uganila namen njegovega govorjenja:
«Midve greva sami. Rekli ste, da je tura vredna toliko več, kolikor človek žrtvuje. Nočeva moške pomoči. Nisem vam še povedala, da sem tudi jaz že preplezala steno, in ji bom, če bo treba, lahko v pomoč... Pa hvala vam za trud, in pozdravite Joža...»
Sloki je presenečen vprašal:
«Kam pa pojdeta s Triglava?»
«Čez Sedmera jezera v Bohinj, če bo Joža utegnil, naju lahko najde pri Sedmerih jezerih v koči. Tam se bova ustavili za kakšen dan.»
Dekleti sta si oprtali nahrbtnika in se odpravili po Tominškovi poti v strmino. Sloki je sedel pred domom in gledal z daljnogledom za njima. Ves je bil iz sebe od samozadovoljstva. Ali ni bil to prav šolski primer pametnega ravnanja? Že en sam razlog bi lahko opravičil vse njegovo početje, žalitve pod čmo steno ni pozabil, če nekoga rešuješ, ga ne ponižuj in ne povišuj sebe brez potrebe. Zaslutil je, da je tej ženski ponos več kot ljubezen. Prelepa je, da bi se komurkoli ponujala, nikar vsiljevala. To, kar je v nekaj stavkih zasejal v njeno dušo, se bo razrastlo kot plevel. Tudi
če jo najde, ne bo izbrisal kar tako vtisov, ki jih je dobila, škoda, da ga nista vzeli s seboj, če bosta še prišli, bo napravil vse, da se z njima zbliža. Zanj ni bilo večjega užitka, kot zavajati ženske tistih, s katerimi je na tihem tekmoval in slutil, da v tem tekmovanju ne more zmagati. «Ženska je šibka točka vseh, ki težijo za slavo,» je modroval. «Vsakdo si jo jemlje kot merilo za svojo vrednost in moč. Zenska kmalu spozna, da je bila opeharjena, da moškemu pomeni slava več kot ona, in se mu zato maščuje.»
Tinca je bila žalostna. Vso pot do studenca sta molčali. Tu sta gledali goro v plamenih zahajajočega sonca.
«Zakaj si ga odbila tako na kratko, Tinca? Meni je bil strašno všeč,» ji je očitala prijateljica.
«Ne poznaš dovolj moških. Slišala sem o njem, da ni značajen.»
«Kdo pa je danes značajen? Samo poglej kako je hvalil Joža.»
«Saj to, Marija... Preveč ga je hvalil. Nisem ga še doumela. Toda čutim, da mi ne želi dobro. Ne meni ne njemu in ne njej.»
«Morda imaš prav, morda ne.	Ženske,	ki	so preveč
kritične in izbirčne, so same zapravile marsikatero možnost. Čutila sem, da te je prizadelo. Na vse to nisva bili pripravljeni. Jaz bi na tvojem mestu počakala,	čemu	daš	toliko	na
besede?»
«Ne morem čakati, Marija. Ne bom se ponižala ne pred njim ne pred kom drugim. Preveč ga imam rada, da bi mu lahko povzročila kakršnekoli	težave.	Ne	maram	se
vrivati v njegovo življene. Če si je izbral	drugo, naj	jo
ima. Kriva sem sama, saj sem se mu odpovedala. Ni mogel računati name.»
«Zakaj ne? Pravico imaš poskusiti, morda je ljubezen še živa. Kdor ni poročen, je svoboden; morda se bo Joža odločil zate, kobo videl, da si se premislila. Saj mora tudi
to ceniti. Ali nisi dovolj žrtvovala zanj?»
«Ne. To bi bilo vsiljevanje. Tega mi moj ponos ne dovoljuje. Joža ve, kje sem, kot tudi jaz vem zanj. Ni ga bilo. Izpadla sem iz njegovega srca. Kriva sem sama, on je vedno govoril, da bo napravil iz mene plezalko. Plezanje pa ni zame. Mislila sem, da je svoje mnenje spremenil Kot vidiš, ga ni. Joža hoče dobiti žensko, ki mu bo par tudi v gorah. In jo tudi ima.»
Napotili sta se po zglajeni stezi čez ledenik. Pred njima so se pomikale kolone planincev. Vrh gore je že temnel. Pihal je hladen veter. Navlekli sta kapuci vetrovk čez glavo in pasli oči po čudoviti panorami daljnih zahodnih gora.
Naslednje jutro sta se povzpeli na vrh Triglava. Tinca je hotela še enkrat oživiti spomine. Od tod je videla škrbino, kjer sta priplezala na Križko steno. Rob kotla, kjer je postala ženska, je samo slutila, prav tako kočo v Vratih in tisto pri Triglavskih jezerih Bi jo obiskala? Ne! Zakaj bi si zadajala novo bolečino. Nič več ne bo govorila Mariji o sebi. Dokler je bila skrivnost samo njena, je resnico spreminjala po mili volji, tako kot je prijalo njeni duši. Zato ji tega, kar je resnično čutila pod steno, ni hotela povedati. Začutila se je manjvredno ob ženski, ki je plezala z njim. V čem naj tekmuje z njo? V ljubezni morda. Toda on in ona sta ena duša v dveh telesih, kot je pravil on. Plezalski duši. Ona pa ima dušo žene, matere, ki hoče moža zase in očeta za otroke.
Spustili sta se z vrha čez Pasji greben. Prepadi z odprtimi čeljustmi na obeh straneh... Obšla jo je otožnost prihajajoče jeseni. Žalost mročega listja... Hodila bi med rumenimi i macesni, v roke bi si nalovila zlatih, nežnih iglic. Sama bi šla k svoji izgubljeni zvezdi. Za hip ji je bilo vseeno, če bi umrla — če bi spustila jekleno vrv in omahnila v naročje ledenika. Tako nekako kot je omahnil Jug in š« marsikdo...	(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/II nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno -
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
^ J,
ZTT - Trst
NA OBISKU PRI PREDSEDNIKU DEŽELNEGA ODBORA, VLADNEM KOMISARJU IN SODNIH OBLASTEH
Vsi župani in predsednik pokrajine zahtevajo: «Odkritikrivce in zaščititi svobodo državljanov»
Včeraj dopoldne je delegacija, ki so jo sestavljali župani vseh šestih občin tržaške pokrajine in predsednik pokrajinskega odbora Zanetti obiskala predsednika deželnega odbora Comellija, predsednika prizivnega sodišča Renzija in glavnega državnega pravdnika Pontrellija.
Delegacija je izrazila svojo ogorčenost zaradi bombnega atentata na slovensko šolo pri Sv. Ivanu in poudarila, da taka dejanja razburjajo tržaško javnost. Dejali so, da je sedaj prvič, da so predsedniki vseh krajevnih uprav tržaške pokrajine zaprosili za skupni sestanek ne glede na njihovo strankarsko pripadnost in da to dokazuje, da je stanje zelo resno.
Predsednik deželnega odbora Co-melli, ki je prvi sprejel delegacijo, je potrdil voljo deželnega odbora, da razvija prijateljske odnose med tu živečima narodnostima.
Zelo pomembna sta bila sestanka s sodnimi oblastmi. Predsednik prizivnega sodišča Renzi je dejal, da je atentat prizadel ne le Slovence, ampak vse tukajšnje prebivalstvo. Poudaril je pomembno vlogo, ki jo imajo manjšine pri zbliževanju narodov vse Evrope.
Državni pravdnik Pontrelli, kateremu je dolinski župan Lovriha tudi v slovenskem jeziku iznesel zaskrbljenost prebivalstva zaradi naraščanja nasilja, je zagotovil, da bodo preiskovalci storili vse, kar je v njihovi moči, da odkrijejo storilce, opozoril pa je, da je preiskava zelo zapletena.
V popoldanskih urah je ista delegacija obiskala še generalnega vladnega komisarja prefekta Di Lorenza.
Občinski in pokrajinski svetovalci proti fašizmu
(Nadaljevanje s 1. strani)
vo napisal tržaški italijanski dnevnik.
Miljski občinski svet se je sno-či sestal na izredni seji, da bi razpravljal o podlem atentatu na slovensko šolo pri Sv. Ivanu. Po uvodnem govoru župana Milla, ki je predstavil in orisal resolucijo, isto, ki jo je odobril tudi tržaški občinski svet, so povzeli besedo predstavniki svetovalskih skupin, ki so enoglasno obsodili atentat in pri tem pokazali na povezavo med eksplozijo peklenskega stroja v sve-toivanski šoli z Almirantejevim šču-vanjem k fizičnemu obračunu s Slovenci.
Ravnateljstvo slovenske šole pri Sv. Ivanu je v teh dneh prejelo vrsto solidarnostnih brzojavk, med katerimi naj omenimo brzojavke skupine komunističnih senatorjev in poslancev Julijske krajine, deželnega odbornika za šolstvo in kulturno dejavnost Dal Masa, tajnika nove delavske zbornice CGIL Albina Gerlija, tržaške federacije železniških delavcev in ravnatelja ter učetelj-skega zbora italijanske osnovne šole v Nabrežini.
župani tržaške pokrajine med razgovorom s predsednikom deželne vlade Comellljem
VRSTA SOLIDARNOSTNIH f.ZJAV OB RASISTIČNEM NASILJU
Tržaška javnost zahteva kazen za atentatorje na slovensko šolo
Beneški Slovenci zahtevajo od oblasti, naj priznajo zakonite pravice Slovencem v videmski pokrajini
V zvezi s podlim fašističnim a-tentatom na slovensko šolo pri Sv. Ivanu so kulturna društva in Zveza izseljencev iz Beneške Slovenije dali izjavo, v kateri ugotavljajo, da so se fašisti odzvali pozivu svojega kolovodje Almiranteja, ki jih je v svojem govoru v Trstu hujskal, naj fizično obračunajo s Slovenci, naj uničijo «slovenski bacil» na ozemlju dežele Furlanije - Julijske krajine. Kulturna društva in Zveza izseljencev iz Beneške Slovenije ostro obsojajo fašistično početje in obenem vabijo k enotnosti vse demokratične sile. Opozarjajo, da je vsak napad na pravico Slovencev v Italiji in njihove ustanove, hkrati tudi napad na demokracijo v Italiji. Beneški Slovenci zahtevajo od italijanske vlade, naj razpusti neofašistično stranko in pozivajo vlado, naj spoštuje ustavna določila, naj prizna zakonite pravice slovenski manjšini na vsem ozemlju, kjer živijo Slovenci, vključno v videmski pokrajini.
Glasbena matica je izrazila ob podlem atentatu na slovensko šolo, ki je plod groženj in pozivanja fašističnega prvaka Almiranteja na uničenje vsega, kar je slovenskega, svoj ogorčen protest. Nerazumljivo je, da odgovorni državni organi, kljub jasnim zakonskim predpisom, ne najdejo načina, ki bi za vselej
.......................................................................................................................................................................................................iuiimii.i......................................................umi.........
S SINOČNJE SEJE DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Okrepiti antifašistično budnost Almiranteja je treba prijaviti sodišču
zaradi ščuvanja k narodnostni mržnji
Obsodba molka italijanske televizije o atentatu
kot resničnega krivca za bombni napad in dejal, da hoče Trst mir ter mirno sožitje. Zaradi tega je treba moralno, politično in psihološko izolirati vse one, ki spodbujajo sovraštvo. Ricchetti (KD) je u-gotovil, da Slovenci niso nekaj tujega temveč so sestavni del tržaškega življenja in da je treba dosledno izvesti ne samo tretji temveč tudi šesti člen ustave.
Načelnik liberalne skupine Zimo-lo je pojasnil svojo prejšnjo izjavo in dejal, da ni nobenega dvoma o skrajno nacionalistični vsebini Al-mirantejevega govora kar spada tudi v logiko stvari. Zahteval je, da sodstvo ne odkrije in ne kaznuje samo povzročiteljev zločina temveč tudi mandatarje. Zimolo se je zavzel za mirno sožitje vseh meščanov, med katerimi ne sme biti razlik, kot so bile pod fašizmom.
Tajnik KPI Rossetti je ugotovil, da gre za grobo žalitev demokratičnih čustev Slovencev in vse demokratične javnosti. Podčrtal je akcijo mladincev in ugotovil, kako so se spremenili časi, saj smo pred desetimi leti lahko spremljali drugačne manifestacije. Rossetti se je zavzel za odstranitev vseh vzrokov, ki lahko privedejo do napetosti med Italijo in Jugoslavijo. O mednarodnem odjeku Almirantejevega govora in fašistične bombe je govoril tudi prof. Lonza (PSDI), ki je podčrtal izjavo italijanske vlade, iz katere izhaja jasna obsodba fašističnega prvaka in resna zaskrbljenost za položaj. Načelnik socialistične skupine Kervin pa je govoril o splošnem italijanskem položaju, v katerem prihaja do napetosti in do provokacij.
Zadnji je spregovoril načelnik de-mokristjanske skupine Rinaldi, ki je povezal razpravo s 30. aprilom 1945, ko so se antifašisti borili z nacisti. Nato je govoril o mirnem sožitju in o dveh možnih politikah, od katerih prva vodi v nacionalistično sovraštvo, druga pa v mirno sožitje. Osnova te politike pa je zaščita Slovencev kot notranja italijanska zadeva, čeprav je pravilen odnose do slovenske narodnostne skupnosti predpogoj za to, da bo lahko Trst vršil svojo mednarodno funkcijo.
V kroniki do sedaj nismo omenili fašistov in to nalašč, saj je mnoge prisotne motilo, da je prišlo do sporazuma med načelniki skupin, na osnovi katerega so včeraj govorili kar vsi neofašistični občinski svetovalci. Njihova osnovna teza je bila zelo preprosta: Almirante ni nikoli nikomur grozil, tudi oni obsojajo atentat, za katerega pa naj bi bil kriv oni, ki je ustvaril napetost v zvezi s tako imenovano cono B in kar je v bistvu pomenilo Jugoslavijo, čeprav se tega fašisti odkrito niso drznili reči. Večkrat je med govori fašistov prišlo do incidentov in to še zlasti takrat, ko so prisotni mladinci ogorčeno oporekali trditvam Stiglianija, da je politično bombo v resnici vrgla levica KD in levica na splošno, ki vzpodbuja sovraštvo in da je Almiranteja poslušalo 6.500 ljudi, le nekaj tisoč pa naj bi jih bilo v protifašistični demonstraciji, kot je to na enem stolpcu sramežlji-
Odločna obsodba zločinskega fašističnega atentata na slovensko šolo pri Sv. Ivanu, jasna zahteva, da s ekaznujejo krivci ter razpustijo fašistične organizacije in stranke ter zadovoljstvo nad dejstvom, da se je vsa tržaška demokratična, slovenska in italijanska javnost strnila v odločen antifašističen nastop so bile glavne tri komponente, ki so označevale vzdušje sinočnje izredne seje dolinskega občinskega sveta. Sejo, ki ji je prisostvovalo o-krog sto ljudi iz vseh vasi občine, je odprl župan Lovriha, ki je predložil svetu protestno resolucijo ter spregovoril o potrebi, da se antifašistična enotnost, ki smo ji bili priča v dveh dneh po podlem atentatu, še okrepi.
Posebej je poudaril pomen enotnega nastopa vseh županov tržaške pokrajine ter opisal srečanja, ki so jih župani včeraj imeli s predsednikom deželnega odbora Co-mellijem, s predstavniki tržaškega sodnega zbora ter z vladnim komisarjem. Iz vseh teh srečanj pa niso izšli jasni odgovori o tem, kaj mislijo oblasti ukreniti za preprečitev fašistične nevarnosti, za popolnejšo vsestransko zaščito slovenske narodnostne skupnosti ter s tem za okrepitev sožitja med narodnostima ob meji.
Kljub temu pa ne smemo obupati, je zaključil župan Lovriha, čeprav je žalostno, da se moramo po tridesetih letih od osvoboditve izpod fašističnega jarma in po dvajsetih letih od podpisa Londonskega sporazuma še vedno soočati s tako kruto stvarnostjo, kot sta Almiran-tejev hujskaški govor in bombni a-tentat. Pri tem je omenil tudi vprašanje meje med Jugoslavijo in Italijo, ki ga je italijanska diplomacija spet povlekla na dan na škodo dobrega sožitja in prijateljskih odnosov, ki jih že toliko let s težavo gradimo.
V razpravo je nato poseglo več svetovalcev, ki so podprli resolucijo. Tul (SS) je med drugim izrazil zahtevo, da se izsledijo krivci atentata ter prepovejo fašistične organizacije. Z obsodbo atentata so izrazili željo po okrepitvi sožitja med narodnostima ter antifašistične budnosti tudi Švara (KPI), Gombač in Gerii (KD), podžupan Bandi (PSI) in Petaros (SS). Zobec (SS) je obsodil molk italijanske televizije ob tem atentatu, odbornik Švab (KPI) pa je ugotavljal kakšno škodo je fašizem povzročil slovenski narodnostni skupnosti v preteklosti ter onozoril na nevarno naraščanje fašističnih volilnih glasov v dolinski občini. Občinski svet je nato soglasno sprejel resolucijo.
Ogorfan protest društva Pravnik
Društvo Pravnik v Trstu se pridružuje ogorčenemu protestu vse slovenske javnosti spričo atentata na slovensko šolo pri Sv. Ivanu. To zločinsko dejanje bi lahko imelo za posledico, da poruši vse, kar je bilo do sedaj storjenega za mirno sožitje tukajšnjega slovenskega in italijanskega prebivalstva, kakor tu di da kvari dosedanje dobre odnose med sosednjima državama.
Menimo, da je dolžnost policijskih in sodnih organov ne samo, da poiščejo in primemo kaznujejo avtorje tega zločinskega dejanja, pač pa, da s sredstvi, s katerimi razpolagajo, objektivno ugotovijo dejstva, ki so mu dala povod.
Razpustiti MSI in ga ne finansirati
Predsedstvo sveta in izvršni odbor Slovenske skupnosti sta naslovila predsedniku senata, poslanske zbornice in vlade, ter političnim tajnikom KD, PSI, PSDI, PRI in KPI pismo, v katerem zahtevata naj spričo Almirantejevega govora in bombnega napada na slovensko šolo pri Sv. Ivanu, ukrenejo vse kar je v njihovi moči za začetek postopka za razpustitev MSI.
Svet in izvršni odbor Slovenske skupnosti prav tako zahtevata takojšnje ukrepe za odvzem neofašistični stranki MSI-DN podpore iz javnih sredstev, saj je naravnost nedopustno, da gre denar demokratičnih državljanov, zlasti pa slovenskih davkoplačevalcev v roke ljudem, ki nam strežejo po življenju.
ODLOČNA ZAHTEVA DEVINSKO-NABREZINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Parlament in vlada morata poskrbeti za globalno zaščito zamejskih Slovencev
Tudi devinsko - nabrežinska občina je izrazila svoje ogorčenje zaradi podlega dinamitnega atentata na slovensko šolo pri Sv. Ivanu. Sejo je odprl župan Legiša, ki je poudaril, da ni naključje, da se je atentat izvršil prav nekaj dni po Almirantejevem govoru, ki spominja na Mussolinijevo ščuvanje z balkona goriške prefekture. Legiša je tudi izrazil zadovoljstvo nad solidarnostnim pismom italijanskih u-čiteljev, ki potrjujejo voljo po nadaljnjem zbližanju med Slovenci in Italijani.
Macchione (KD) je v precej dvoumnem govoru obžaloval dogodek in poudaril solidarnost med obema tu živečima narodoma. Omenil je ugrabitev genovskega sodnika Sos-sija in govoril o nekakšnem ano-nimatu, za katerim se skrivajo a-tentatorji.
Markovič (KPI) je poudaril pomen solidarnostne izjave pisatelja Tomizze. Dejal je, da ne smemo skaliti dobrih odnosov s sosednjo Jugoslavijo in da je treba odstraniti fašiste, ki ne sodijo v demokratično družbo.
Brezigar (SSL) je obžaloval, da ni enakega razumevanja za manjšino, kakršno je v krajevnih strankah in organizacijah, tudi v vladnih krogih in poudaril, da Italija ne izvaja Londonskega sporazuma.
Colja (PSI) je dejal, da je nezaslišano, da je treba 32 let po padcu fašizma še vedno obračunavati s fašisti in izrazil zadovoljstvo nad mogočno protifašistično manifestacijo italijanskih in slovenskih dijakov. To je dokaz, da mladina ni pokvarjena. Sedaj je v naši občini izginila narodnostna mržnja. Za to je bilo treba mnogo truda
...........................................................................................n....
VESTI IZ SLOVENSKEGA PRIMORJA
Seje novoizvoljenih občinskih skupščin na Primorskem
Skupščine so izvolile svoje organe in predstavnike v republiška in zvezna telesa
KOPER, 30. — Novoizvoljene primorske občinske skupščine so imele včeraj prve seje, na katerih so se konstituirale ter izvolile svoje organe in predstavnike v republiška in zvezna telesa.
V	Piranu so izvolili za predsednika občinske skupščine dosedanjega predsednika Ivana Bažca, za predsednika izvršnega sveta občine pa znanega turističnega delavca Romana Kre-ačiča, medtem ko bosta podpredsedniško funkcijo opravljala Bogdan Tome in Riccardo Giacuzzo. V uvodnem govoru je predsednik Ivan Bažec poudaril, da bo občina še naprej raz. vijala predvsem turizem in pomorstvo in seveda tudi druge panoge, za katere so zainteresirani občani piranske občine. Od pomembnejših nalog je omenil predvsem izgradnjo turističnega kompleksa Vemardin, projekt Gornji Jadran, izgradnjo sečoveljskega letališča ter ureditev solin.
V	Izoli so izvolili za novega predsednika občinske skupščine dosedanjega direktorja tamkajšnjega gostinskega šolskega centra Jožeta Bo-Ijeta, za podpredsednika pa prvoborca Cirila Debeljaka in programatorja v Tomosovem inštitutu Gregorija Be-nussija. Izvršni svet bo vodil vodja nabave v Delamarisu Ivan Hajšek. V imenu izvoljenih se je zahvalil za zaupanje novi predsednik občinske skupščine Jože Bolje.
V	Kopru so izvolili za novega predsednika občinske skupščine dosedanjega direktorja radia Koper Marija Abrama. Podpredsednika bosta prvoborka Mimica Bergman in direktor zavoda za zdravstveno varstvo Pavel Pečar. Za predsednika izvršnega sveta občine pa so izvolili dosedanjega tajnika občine Darija Valentiča.
Novoizvoljene delegate je pozdravil in jim zaželel mnogo uspeha pri delu v imenu občinske konference socialistične zveze Rado Čehovin. Pri tem' je poudaril posebno vlogo skupščine na tej naši skrajni zahodni
meji, kjer so naši ljudje v preteklosti dokazovali in ’ tudi danes vsak dan znova dokazujejo svojo pripravljenost razvijati dobrososedske odnose s sosednjim področjem, hkrati pa tudi odločno manifestirajo svojo voljo, da se bodo z vsemi silami uprli vsakemu napadu proti naši ozemeljski celovitosti in nedotakljivosti. Kot ob-čani z mešanim prebivalstvom — je poudaril Rado Čehovin — pa imamo tudi naloge, da v vsakodnevni praksi dela in življenja dokazujemo, kako je možno popolno sožitje in enakopravno sodelovanje pripadnikov raznih narodnosti, v našem primeru Slovencev in Italijanov. Prav zato še bolj z ogorčenjem obsojamo sobotni atentat na slovensko šolo v Trstu, ki spominja na fašistična dejanja pred 50 leti, ki so nam prinesla toliko gorja. Pozivamo vse demokratične in antifašistične sile v, sosednji državi, zlasti pa še delavski razred, da se temu nasilju uprejo in ga tudi strejo.
V	ilirskobistriški občini je novi predsednik občinske skupščine inž. Bojan Brozina, predsednik izvršnega sveta pa je dosedanji predsednik skupščine Jože Grilj.
V	Postojni so izvolili za novega piedsednika občinske skupščine znanega družbeno - političnega delavca Aleksandra Bizjaka, za podpredsednico pa učiteljico Vero Borgoč iz Prestranka. Funkcijo predsednika izvršnega sveta bo opravljal Jože Prinčič iz Planine.
Novi sežanski predsednik občinske
skupščine je Boris Bemetič, dosedanji namestnik ravnatelja osnovne šole Herpelj. Podpredsedniško funkcijo bo opravljal Dino Pucar, medtem ko so za predsednika izvršnega sveta izvolili dosedanjega načelnika za gospodarstvo občine Jožeta Renerja.
V	Ajdovščini so izvolili za predsednika občinske skupščine dosedanjega predsednika Martina Greifa, za podpredsednika pa Vladislava Bagatelja.
V	Idriji so delegati izvolili za predsednika skupščine dosedanjega direktorja idrijskega TOZD Slovenijales Cveta Šuligoja, za predsednika izvršnega sveta občine pa vodjo idrijskega računalskega centra Marjana Grosa.
Novi predsednik novogoriške občinske skupščine je diplomirani sociolog Jože šušmelj, podpredsedniško funkcijo pa bo opravljal diplomirani e-konomist Anton Slapernik, za predsednika izvršnega sveta pa so izvolili dr. Vinka Mozetiča.
V	Tolminu so izvolili za novega predsednika občinske skupščine znanega družbenega političnega delavca Antona Ladavo, za podpredsednico pa je bila izvoljena učiteljica Jožica Jarc, medtem ko bo predsednik izvršnega sveta občine dosedanji tajnik skupščine Zvonko Uršič.
Danes popoldne se je sestala na prvi seji tudi novoizvoljena skupščina obalne skupnosti. Za predsednika skupščine so izvolili dr. Branka Furlana. za predsednico izvršnega sveta skupščine pa prof. Tatjano Kosovel.
L. O.
in ne bomo dovolili* da bi nam sedaj kdo to uničil.
Nato je spregovoril Zanevra (PS Dl) ,ki je dejal, da atentatorji niso le fašisti, ampak tudi običajni zločinci. Po krajših intervencijah Caharije in Rogelje (oba KPI) je občinski svet soglasno izglasoval protestno resolucijo, v kateri uvodoma obsoja atentat in Almirante-jevo ščuvanje k narodnostni mržnji. Resolucija se nadaljuje:
«Občinski svet odločno zahteva, naj se izsledijo početniki zločinskega dejanja in njihovi gospodarji ter vzorno kaznujejo: zahteva dalje, naj se prijavi sodnim oblastem že omenjeni fašistični kolovodja zaradi ščuvanja k narodnostni mržnji in zaradi zahteve po rodomoru slovenske narodnostne skupnosti; trdno upa, da bosta parlament in vlada čimprej sprejela vse tiste zakonske ukrepe, ki so potrebni za popolno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, kot predvidevajo republiška ustava, posebni statut dežele Furlanija - Julijska krajina, Spomenica o soglasju. Splošna izjava o človečanskih pravicah in drugi mednarodni sporazumi in dogovori.»
Prvomajske proslave na Primorskem
Po vsem Slovenskem primorju pripravljajo slovesne proslave 1. maja, združene z zborovanji delovnih ljudi in z množičnimi izleti v naravo. Osrednja proslava za obalo bo 1. maja na Socerbu. Gre za tradicionalni piknik, ki ima svojo tradicijo že v predvojnih letih. Na Socerbu bodo v dopoldanskih in popoldanskih urah številne kulturno prosvetne in zabavne prireditve, ob 15. uri pa bo na zborovanju govoril ugledni družbe-no-politični delavec in predvojni revolucionar Branko Babič. Na prireditev so povabili tudi predstavnike tržaških sindikatov.
onemogočili zločinsko delovanje fašistov in njihovih organizacij. Glasbena matica poziva vso javnost, da ostane budna ob fašističnih provokacijah, saj jih za svoje namene ne izkoriščajo le zločinski Almi-rantejevi privrženci, marveč tudi druge reakcionarne sile, ki pomagajo ustvarjati ozračje napetosti in onemogočiti demokratičnim ustanovam, da bi se učinkovito postavile v bran proti strategiji preobrata na desno, strategiji, ki izrablja v svoje namene tudi referendum o ražporoki.
Svoje ogorčenje zaradi zločinskega atentata je izrazil tudi profesorski zbor znanstvenega liceja «F. Prešeren» v Trstu, ki v svoji resoluciji obsoja ponovni zločinski napad na ustanovo, ki je zaradi težkih krvavih žrtev naši narodnostni skupnosti še posebno pri srcu; o-benem zahteva od pristojnih oblasti, naj nemudoma sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za izsleditev in kaznovanje neposrednih in posrednih krivcev ter naj iste oblasti posvetijo večjo pozornost pouku prave demokratične državljanske vzgoje, da bi osvetlili obdobje, v katerem je bila ideologija, ki je botrovala temu nasilnemu dejanju, na oblasti. Profesorski zbor v zaključku tudi poziva oblasti, naj s primernimi energičnimi ukrepi zagotovijo varnost slovenskih dijakov in vsega šolskega osebja.
Osebje slovenskega učiteljišča «A. M. Slomšek» obsoja podlo fašistično dejanje, ki je bilo izvršeno z namenom, da bi skalili mirno sožitje ter zahteva od odgovornih oblasti naj odkrijejo zločince, njihove mandatarje, izvrševalce in hujskače ter naj jih kaznujejo za njihova zločinska dejanja. Obenem poziva odgovorne oblasti naj uspešneje poskrbijo za varnost mladine in vsega šolskega osebja.
Združenje staršev otrok osnovne šole «Oton Župančič» in otroškega vrtca pri Sv. Ivanu z zaprepašče-njem ugotavlja, da so fašistični podleži stregli po življenju najmlajših članov slovenske narodnostne skupnosti. Kot starši teh otrok, nadaljuje resolucija združenja staršev, se zavedamo, kako podlo je to dejanje ter pozivamo vse prijatelje, druga združenja staršev slovenskih šol ter vso slovensko javnost, naj izrazi svojo enotno in odločno zahtevo po takojšnji izsleditvi zločincev in njihovih idejnih navdihoval-cev. Resolucija poziva pristojne o-blasti, naj prepovedo sleherno delovanje tistih fašističnih krogov in strank, ki hujskajo k narodnostni mržnji in sovraštvu.
Svojo solidarnost in zaskrbljenost zaradi prihodnosti slovenske šole in varnosti slovenskih otrok izraža tudi združenje staršev slovenske o-snovne šole in otroškega vrtca v Donadonijevi ulici. Združenje staršev obenem izraža gnus ob dejanjih, ki nas popeljejo nazaj v čase škvadrističnih napadov na slovenske šole, v čase pojenja naših učiteljev z ricinusovim oljem in požiga Narodnega doma ter vabi na skupni sestanek, na katerem bi proučili, kaj je storiti v tem resnem trenutku.
Tržaška pokrajinska zveza obrtnikov obsoja podli atentat na slovensko šolo, nad katero so se še enkrat znesli fašistični provokatorji. Zveza tudi ugotavlja, da je namen zločinskega dejanja represija slovenske manjšine in kalitev dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, ki so bili dolga leta zgled mirnega sožitja in sodelovanja.
Prosvetno društvo «S. Škamperle» z ogorčenjem obsoja podli dinamit-ni atentat na slovensko šolo pri Sv. Ivanu, ki pomeni zločin proti tu živečim Slovencem in obenem prvi korak k izvajanju nedavnih groženj fašističnega prvaka Almiranteja, po vzoru zločinskih metod, ki jih poznamo iz 25-letnega fašističnega črnega obdobja. Zato prosveto društvo «Slavko Škamperle» pri Sv. Ivanu odločno zahteva od pristojnih italijanskih oblasti, da preprečijo podobne atentate in strogo kaznujejo storilce in njihove po-
budnike ter zajamčijo mirno sožitje med tu živečima narodoma v skladu z ustavo in londonskim memorandumom. «S. Škamperle» obenem poziva na budnost vse, predvsem svetoivanske antifašiste, naj odločno branijo svoje pravice, mir, sožitje in demokracijo ter onemogočijo rovarjenje fašističnih tolp.
Enotni odbor proti fašizmu in represiji je po dinamitnem atentatu proti slovenski šoli pri Sv. Ivanu bil pri vrsti predstavnikov javnih oblasti. Njegova delegacija se je sestala z županom Spaccinijem, predsednikom pokrajine Zanettijem, , predsednikom prizivnega sodišča Renzijem, predsednikom deželnega odbora Comellijem in z generalnim vladnim komisarjem dr. Di Loren- , zom, ki jim je izrazila zaskrbljenost tržaških protifašistov spričo zadnjih desničarskih terorističnih dejanj, ki sodijo v obširen prevratniški načrt.
Mladinsko gibanje tržaške krščanske demokracije je v tiskovnem komunikeju izrazilo ostro ogorčenje ob atentatu na slovensko šolo v Ul. Caravaggio. Gre za očiten neo-
Zanettijeva
brzojavka
Humorju
Predsednik pokrajine Michele Zanetti je poslal ministrskemu predsedniku Rumorju brzojavko z naslednjo vsebino: «Obsodbe vredni bombni a-tentat na slovensko šolo v Trstu živo zaskrblja vse demokratične sile zaradi njegovega izzivalnega pomena v delikatnem političnem trenutku in zaradi nasilja nad pravicami slovenske manjšine na Tržaškem. Izražajoč občutke tržaškega prebivalstva zaupam v takojšnjo akcijo za zagotovitev krivcev pravici in v budno delovanje za preprečitev ponavljanja tovrstnih zločinskih dejanj.»
fašistični atentat, nadaljuje mladinski gibanje KD, ki sledi obisku Almiranteja v Trstu. Mladi demokristjani poudarjajo svojo solidarnost s slovenskimi študenti in z vso slovensko narodnostno skupnostjo ter izražajo zavrnitev slehernega fašističnega nasilja, ki ga je treba obsoditi.
FLAEI, zveza delavcev električnih podjetij izraža svoj protest zaradi fašističnega atentata, katerega namen je ustvariti vzdušje neredov in napetosti v mestu, da bi spodkopali ravnovesje v sožitju, ki sta ga dosegli obe narodnostni skupnosti, ki živita na tem področju. FLAEI zahteva od oblasti, naj zgledno kaznujejo vse tiste, ki s prevratniškimi načrti skušajo odpraviti svobodo, javni red in demokratične ustanove.
Društvo Slovenskih izobražencev v Trstu je imelo v ponedeljek svoj redni sestanek, v začetku katerega je predsednik izrazil ogorčenje nad atentatom, ki je bil izvršen na slovensko šolo pri Sv. Ivanu.
OBRABLJENE ZLATE IZDELKE vseh vrst plačamo do 3.200 lir na gram, po čistoči in vrsti.
GARANTIRANE BRILJANTE za investicijo nudimo še po posebnih cenah. Barva garantirana s posebnim potrdilom «Gemological Institute of America».
DARWIL
_<n>
IT
URE — SREBRNINA NAKIT— DRAGULJI
TRST
Trg sv. Antona 4/1, II, III Tel. 36231 - 61932
C.C.I.A.A. - GORICA
c3§

3. RAZSTAVA BELIH ITALIJANSKIH VIN D. O. C. IN ŽLAHTNIH EVROPSKIH
GORIŠKI GRAD 27. april 6. maj
INFORMACIJE:
TAJNIŠTVO SEJMA
BIWU PUBBLICITÀ
GORICA - Korzo Italia, 101 - Tel. 87.466