Št. 89 (15.533) leto Ul.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil, Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni ‘Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_
GORICA - Drevored 24 maggto 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190______
I znn im	piačana v gotovini
,yVV LIK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50%
ll	^
■	■ ‘S* —
■S	im\\
CREDITO
COOPERATIVO
ZADRUŽNE KREDITNE BANKE FURLANIJE-jUUJSKE KRAJINE
ijpr
PETEK, 19. APRILA 1996

Vrtincu nasilja ni videti konca
Vojko Coua
Ne, tega ni bilo treba. Včeraj prelita kri nedolžnih v južnem Libanonu in na tlaku pred hotelom Evropa v Kairu je v vsej svoji grozi razgalila bližnjevzhodna protislovja in nemoC politikov in diplomatov ter bi lahko sprožila nepredvidljivo verižno reakcijo slepega nasilja.
Za izraelsko topništvo ni opravičila, ker je, po salvi katjuš Hezbolahov, s havbicami zasula postojanko OZN v južnem Libanonu, kamor se je zateklo prebivalstvo iz bližnje vasi. Topničarji so na svojih specialkah imeli točno zarisan položaj te Postojanke, havbične granate pa zgrešijo predviden olj le za petdeset metrov...
Nekdo se torej ni zmenil za zastavo OZN, ženske, otroci in modre čelade so bile zanj le topovska hrana, ki naj Hezbolahe prepriča, da bo Izrael na vsak raketni napad odgovoril z obrestmi. S tem pa se je Izrael vpletel v vrtinec nasilja, H mu ni videti konca, hi prav to so hoteh Hezbo-lahi, ko jim je bilo jasno, da ne bodo bližnjevzhod-nega mirovnega procesa zaustavili samomorilski atentati palestinskega Ha-masa in so začeli Galilejo obstreljevati s katjušami. Izraelske granate pa ne rnorejo zaustaviti teh fanatičnih šiitov, ki so jim njihovi verski voditelji do take mere oprali možgane, da dobesedno hrepenijo Po herojski smrti. Hezbolahe lahko ustavi le Damask, edini resnični gospodar Libanona, a kaj, ko Sirija noče miru, dokler se Izrael ne bo umaknil z zasedenega Golanskega višavja. Svet mora torej čimprej prekiniti krvoprehtje, Libanonu omogočiti, da postane res suverena država orez sirskega pokroviteljst-ya, tako da bo prenehal igrati vlogo bližnjevzhod-nega strelovoda
Podobno kot kri v južnem Libanonu pa bo tudi kri nedolžnih grških turistov sprožila val nasilja v Egiptu. Mubarakov režim oo začel pravi lov na verske skrajneže, ki so mu Pokvarili turistično sezono °b prvih znakih ponovnega vzpona Egipt in z njim skoraj vse tako imenovane prozahodne muslimanske države čakajo še hude preizkušnje z domačimi jslamskimi integralisti, ki jhn zaradi revščine in nedemokratičnih režimov ne nianjka privržencev. Da bi orla mera polna, je marsikatera organizacija islamskih skrajnežev nastala Prav po zaslugi vladajočih strank, ki so se z njimi poskušali upirati demokratič-mm zahtevam levice.
LIBANON IN EGIPT / MIROVNI PROCES POSTAJA VEDNO BOLJ VPRAŠLJIV
Kri na Bližnjem vzhodu
Izraelsko topništvo ubilo 94 ljudi, ki so se zatekli v libanonsko oporišče OZN Islamski skrajneži pred kairskim hotelom ubili 18 priletnih grških turistov
BEJRUT, KAIRO - Za Bližnji vzhod je bil včerajšnji eden najbolj tragičnih dnevov, ki bo pustil dolgoročne posledice, tako zaradi krvi nedolžnih prelite v južnem Libanonu kot zaradi pokola v Kairu.
Izraelsko topništvo je z granatami zasulo oporišče modrih čelad pri juznolibanonski vasi Gana, kamor se je na »varno« zateklo na stotine otrok in žena, tako da je življenje izgubilo 94 oseb (na sliki AP), ranjenih pa je več kot sto ljudi. Med mrtvimi sta tudi dva častnika kontingenta Unifil iz Fidžija, več modrih čelad pa je bilo ranjenih. Izraelska vojska je že napovedala preiskavo o tem nezaslišanem pokolu, njen vojaški stroj pa je kljub temu nadaljeval s povračilnimi vojaškimi akcijami po vsem južnolibanon-skem ozemlju. Generalni tajnik OZN Butros
Gali je obsodil izraelski napad in sklical Varnostni svet. Za veleposlanico ZDA Albrightovo je to »prava tragedija«. Poleg arabskih držav so včerajšnje bombardiranje obsodili tudi Francija in Rusija, ki sta zahtevali takojšnje premirje. Proiranski Hezbo-lahi pa nadaljujejo z obstreljevanjem izraelske Galileje, tako da bi izvali Se hujše izraelske vojaške odgovore in za dalj časa poko-pali mirovni proces.
V Kairu pa je skupina islamskih skrajnežev z avtomatskim orožjem napadla nič hudega slutečo skupino priletnih grških turistov, ki so bili namenjeni na izlet. Pod svinčenkami je obležalo osemnajst Grkov, dvanajst oseb pa je bilo ranjenih.
Na 11 in 12. strani.
ITALIJA / PREDČASNE VOLITVE
Opolnoči konec volilne kampanje
RIM - Opolnoči se bo po vsej državi končala volilna kampanja, zadnjo in odločilno besedo bodo v nedeljo končno imeli volilci. Volitve bodo samo v nedeljo do 22.ure.
Stranka Slovenske skupnosti je na srečanju s kandidatoma Oljke v Steverjanu pozvala svoje somišljenike in vse slovenske volilce naj strnjeno glasujejo za Oljko in njena kandidata Darka Bratino za senat in Maria Prestamburga za zbornico. Za proporčni del poslanske zbornice SSk podpira kandidata Ljudske stranke Francesca Russa. Deželni tajnik Martin Brecelj in goriski voditelji stranke so pou-
Senator Darko Bratina
darili prelomni pomen volitev, pozvali k volilni udeležbi in podpori Oljki, »ker je to za Slovence edina sprejemljiva izbira«.
Tržaški kandidati Oljke Fulvio Camerini, Paolo Rumiz in Orazio Bobbio so se na novinarski konferenci obvezali, da bodo v primeru izvolitve predložili zakonski osnutek za zaščito Slovencev. Skliceval se bo na stališča, ki jih je o varstvu in zaščiti narodnih in jezikovnih manjšin zavzel evropski parlament.
Svet Slovenskih organizacij in Demokratski forum pozivata Slovence, naj pojutrišnjem brez oklevanj podprejo Prodijevo Oljko. Bratino podpirajo tudi ugledne osebnosti iz italijanskega filmskega življenja.
Na 2., 4., 5. in S.strani
OPČINE / 25. REDNI OBČNI ZBOR ZS3DI
Predstavniki društev sprejeli tudi nov statut Združenja
Sedanjemu odboru podaljšali mandat do februarja 1997
V Prosvetnem domu na Opčinah je bil sinoči 25. redni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Občni zbor je bil izrazito delovnega značaja, predsednik ZSSDI Jure Kufersin pa je v uvodnem nagovoru prisotnim podal kratek obračun delovanja. Predstavniki društev so nato podaljšali mandat sedanjemu odboru do konca februarja 1997, da do konca izpelje ves potrebni postopek po vključitvi v CONI.
Pred rednim občnim zborom je bil tudi izredni občni zbor, na katerem so sprejeli nov statu ZSSDI.
Danes v Primorskem dnevniku
Nova pogodba šolnikov
Včeraj so podpisali novo delovno pogodbo šolnikov. V dveh letih bodo prejeli povprečno 242 tisoč lir več v mesečni plači.	stran 2
Zadnja pot Jelke Gerbec
Velika, ganjena množica je pospremila na barkovljansko pokopališče posmrtne ostanke senatorke Jelke Gerbec.
Stran 5
"Italijani od vedno"
Tržaška občinska uprava in Itahjanska unija z Reke pripravljata "Teden italijanske kulture v Istri in na Reki, danes", ki se bo začel v soboto z otvoritvijo likovne in knjižne razstave v občinski galeriji
Stran 6
Forza Italia na Kmečki banki?
Izredna komisarja sta tik pred odhodom s Kmečke banke imenovala za novega ravnatelja človeka, ki je po trditvah M. Koglota voditelj Forza Italia.
Stran 8
Nemčija pocenila denar
Bundesbanka je znižala eskomptno mero na 2,5%, Confindustria pa pričakuje, da bo njenemu zgledu takoj sledila Banka Italije.
btran y
V NEDELJO ODLOČILNA BESEDA VOLILCEM
ŠOLSTVO / NOVA POGODBA n
Danes opolnoči konec volilnega soočenja
Lider Oljke: Demokracijo ni v nobeni nevarnosti
Šolniki: v dveh letih 240.000 lir poviška plače
Pogodbo so podpisali le sindikati CGIL CISL UIL
RIM - Danes opolnoči se konca volilna kampanja, ki je predvsem v zadnjih dneh prerasla v politično in tudi medosebno obračunavanje. Zadnjo in odločilno besedo bodo v nedeljo končno imeli volilci, med katerimi je, kot kaže, Se precejšnjo število neodločenih in tudi tistih, ki sploh ne nameravajo na volišče. Stranke in kandidati so zato zadnje volilne pobude in televizijske spopade namenili predvsem neodločenim, ki bodo na koncu odločilni za zmago te ali one volilne koalicije.
Lider levosredinske Oljke Romano Prodi je prepričan, da italijanska demokracija, ne glede na nedeljski volilni rezultat, ni v nevarnosti. Italija je nedvomno pred zahtevno in težko preiskušnjo, je dejal Prodi, demokratični sistem pa je zelo soliden, Ce bo prevladala politična stabilnost, ki jo zagovarja Oljka, pa bo nedvomno še solidnejši. Vodja leve sredine je s tem odgovoril Silviu Berlusconiju, ki je dejal, da bi bile v primeru zmage Oljke to zadnje svobodne volitve. Gian-franco Fini se je takoj ogradil od izjav lastnika ”Fininvesta“ ter jih v precejšnji zadregi označil kot politično provokacijo, ki je torej ne gre jemati resno.
V iztekajoči volilni kampanji še vedno burijo duhove polemike o sodstvu in o vlogi sodnikov, katerim Berlusconi stalno očita, da so na strani levice. Predsednik senata Carlo Scognami-glio je glede tega zanikal
domnevni spor s predsednikom republike, Cigar poslanica sodnikom je doživela odobravanje predsednice zbornice Irene Pivettijeve, ne pa predsednika skupščine Palače Madama.
S tem, da nisem podprl predsednikovega dokumenta, je dejal Sco-gnamiglio, sem skušal le zaščititi samostojno vlogo parlamenta. Nobenih sporov s Kvirinalom torej, Čeprav ne gre pozabiti, da je Scognamiglio vidni elan 'Torza Italia", ki je zelo kritična do Scalfarovih stališC o sodstvu in o sodnikih.
Medtem ko je vodja britanskih laburistov Tony Blair v pismu Massimu D’Alemi podprl Oljko, je Prodijeva desna roka VValter Vel-troni formaliziral volilni dogovor z združenjem gospodinj "Federcasa-linghe“. Slednje je pred dvema letoma navdušeno podpiralo Kartel svoboščin, Berlusconi in Fini pa sta razočarala italijanske gospodinje, ki so jima obrnile hrbet in izbrale Prodija.
Lamberto Dini, ki je prepričan v uveljavitev lastne volilne liste, je spet ostro kritičen do Berlusconija. Dan pred iztekom volilne kampanje mu je očital, da še ni razrešil znanega konflikta interesov na medijskem področju in da je pod odločilnim političnim vplivom Nacionalnega zavezništva. Zato Dinijev poziv zmernim volilcem, naj pojutrišnjem podprejo sredinske liste, ki so sklenile volilni sporazum s Prodijem.
RIM - V noči na četrtek so podpisali novo delovno pogodbo šolnikov. Učno osebje bo v obdobju dveh let prejelo povišek mesečne plače za 9,1 odstotka, ali povprečno 242.000 lir. Prvi povišek bo stopil v veljavo 1. januarja 1996 (šolniki bodo prejeli zaostanke v prihodnjih mesecih) in bo znašal 2,5 odstotka dosedanje mesečne plače. Vzgojiteljice bodo prejele povišek od 55.777 lir do največ 80.322 lir (odvisno od plačilnih razredov), profesorji na višjih srednjih šolah bodo prejeli od najmanj 59.472 lir do največ 93.524 lir poviška.
Drugi povišek bo stopil v veljavo 1. novembra 1996 in bo znašal
nadaljnjega 3,5 odstotka osnovne plače (učiteljice bodo prejele od 76.687 do 112.451 lir poviška, profesorji na višjih srednjih šolah pa od 83.261 do 130.934 lir poviška). Zadnji povišek bo stopil v veljavo 1. julija 1997 in bo znašal 3,1 odstotka (učitelji bodo prejeli od 67.923 do 99.600 lir poviška, profesorji višjih srednjih šol pa od 73.745 do 115.970 lir poviška.
Ugodnosti nove delovne pogodbe bo koristilo milijonstotisoč šolnikov. Pogodbo so podpisali šolski sindikati CGIL, CISL, UIL, avtonomni sindikati SNALS, Gilda, ANP-CIDA pa ne, ker so zahtevali povišek v višini 270 tisoč lir.
- RAI / ZAHTEVALA JE VEČJO UVELJAVITEV RADIOTELEVIZIJSKE HIŠE n
Letna Moratti dokončno odstopila
Začasni predsednik Raia je najstarejši član upravnega sveta Giuseppe Morello
RIM - Letizia Moratti je odstopila z mesta predsednika Raievega upravnega sveta, ki je imenoval za začasnega predsednika svojega najstarejšega elana, Giuseppeja Morella. Odstopih so tudi elani upravnega sveta, ki pa morajo ostati na svojem mestu, vse doker ne bodo imenovali novega sveta.
Novi, pa čeprav začasni predsednik Raia Morello je po rodu iz Kalabrije, kjer se je rodil pred 66 leti; od leta 1961 je profesionalni novinar, že na-
slednjega leta je postal Raiev parlamentarni poročevalec. V Raiev upravni svet sta ga imenovala predsednika poslanske zbornice in senata oktobra lani.
Letizia Moratti je zaključila svoje predsedovanje z daljšim intervjujem tedniku LTspresso: »Rai bi lahko bil motor za razvoj italijanske kulturne industrije. Kljub temu pa govorijo o skrčenju Raia, ki se ne sme niti ukvarjati s televizijo proti plačilu.« Rai naj bi imela dve splošni
televizijski mreži, tretja pa naj bi bila posvečena regionalni informaciji, meni Morettijeva, ki je podala zelo pozitiven obračun svojega delovanja: dnevnik prve mreže je podvojil svojo gledanost od 5 na 10 milijonov gledalcev, Sipra zbira dosti veC reklame kot v preteklosti, vrednost Raia je poskočila od tisoC na 8 tisoč milijard Ib za Časa njenega predsedovanja. Glede italijanskih politikov je posebej pohvalila predsednico parlamenta Pivettijevo.
Tožilec:
Squillante
naj
ostane v priponi
MILAN - Prizivno sodišče bo prihodnji teden odločilo, ali bosta lahko nekdanji vodja rimskih sodnikov za predhodne preiskave Renato Squillante in odvet-■nik Attilio Pacifico izpuščena na svobodo. Njuna zagovornika sta vložila priziv zoper odločitev milanskega sodnika za predhodne preiskave Alessan-dra Rossata, ki je pred Časom zavrnil zahtevo odvetnikov po izpustitvi obeh aretirancev. Squil-lante, ki je od konca marca v hišnem priporu, je obtožen podkupovanja na podlagi izjav, ki jih je bila dala sodnikom Stefania Ariosto.
Na včerajšnji obravnavi je javni tožilec Piercamillo Davigo zahteval, naj Squillante ostane v priporu, ker pozna mnogo rimskih sodnikov, zaradi Cesar bi se lahko dogodilo, da bi zakrivil nova kazniva dejanja. Squillan-tejev zagovornik odv. Pecorella mu je odgovoril, da rimsko sodišCe ni kriminalna tolpa...
Pecorella je medtem tudi zahteval takojšnje zaslišanje odločilne priče Ste-fanie Ariosto, medtem ko odvetnik At-tilia Pacihca Patane ni podpisal ustrezne zahteve.
NOVICE
VIDEM / ZANIMIVI PODATKI IZ ARHIVOV VIDEMSKEGA SEMENIŠČA
Minister Cio: Bencin se bo pocenil za 50 lir
RIM - Za družbama Agip in Q8 je včeraj znižala ceno bencina še Esso Italiana, in to za 15 Ur, tako da stane zdaj njen super 1.905, neosvinčeni bencin pa 1.805 Ib pri litru (gazolin 1.440 Ib). Za pocenitev se je odločila po sestanku z ministeom za indusbijo Albertom Gojem, na katerem so bili še glasniki družb Agip Petroli, Q8, Api, Fina, Erg, Tamoil, Ip, Shell in les. Cio je napovedal, da bodo cene nafte na svetovnem bgu kmalu popustile, kar bo izzvalo pocenitev bencina za 50 Ur. Kakor je znano, je v prejšnjih dneh cena nafte poskočila kar do 24 dolarjev za sod, zdaj pa se spet niža. Minister je dodal, da bodo čimprej preusbojih ter kvahtetno zboljšali distribucijsko mrežo.
Eleuterio Rea pod udarom podrejenega
MILAN - Včeraj se je začel proces zoper bivšega poveljnika mestnih redarjev v Milanu Stefana Eleuteria Reo. Obtožen je zlorabe službenega položaja, ker je dovolil, da so podrejeni prejemati od krošnjarjev podkupnino, in jim celo dajal potuho. Redar Giovanni Beretta je med pričevanjem obtožbo potrdil rekoč, da je Reo seznanil z nečednim početjem kolegov, on pa mu je zaradi tega zagrozil, da mu bo vzel plaCo in jo dal »obrekovanim« redarjem ter ga za nameček še kazensko premestil. Beretta je sodnikom tudi povedal, da je videl videokaseto, na katero so posneti nekega branjevca v benutku, ko je izročil enemu izmed redarjev kuverto z denarjem. Proces se bo nadaljeval 21. junija, kot priče pa bodo zaslišali takorekoc vse občinske svetovalce in morda tudi samega župana Marca Formentinija.
Po vojni Gladio, med vojno Organizacija 0: skupni cilj pa je bil protislovenska dejavnost
Tudi med vojno so vohljali za msgr. Gujonom in za drugimi zavednimi Slovenci
ČEDAD - Da je Gladio obstajal in je deloval proti Slovencem v Benečiji smo že večkrat imeti priložnost ugotoviti in preveriti. V zadnjem času prihajajo na dan dokumenti, ki gredo v to smer in dokazujejo, da ni šlo za organizacijo, ki jo je preveval le romantični patriotizem.
V	tem okviru velja povedati, da so si nekateri raziskovalci in zgodovinarji edini v ugotovitvi, da je predhodnik Gladia bila takoime-novana Organizacija O, ki je nastala in delovala v času druge svetovne vojne in je bila vključena v tisti del partizanskega gibanja, ki se je skliceval na katoliške vrednote.
V	zadnji številki tednika »II Friuli« je novinar Mauro Tosoni objavil celo serijo doslej tajnih dokumentov, ki jih je fotokopiral v arhivih Osoppa v knjižnici videmskega semenišča. Na podlagi teh dokumentov jasno izhaja, da je Organizacija O imela svoje jasne cilje in to predvsem v odnosu do partizanskega osvobodilnega
gibanja, ki ga je želela očrniti in mu pripisati vse najslabše.
Iz dokumentov izhaja tudi, kako so te sile ocenjevale delo in življenje Slovencev v Benečiji, predvsem tistih, ki se v nelahkih časih niso sramovati svoje narodnostne pripadnosti. Mednje sodi sam msgr. Pasquale Gujon, ki je posebej omenjen kot eden od sodelavcev »slavo-komunistov«. Prvi dokument, ki ga je novinar Tosoni našel v arhivih, nosi datum 21. junij 1945 in prihaja od vodsta Osoppa (Comando del Corpo Volontari della Liberta, Gruppo Divisione D’Assalto Osoppo Friuli) in ga je podpisal Candido Grassi in ima naslednji podnaslov: »Zona operativa 21/6/1945- SEGRETO - n.03/72 di prot. - Ufficio »I« - Bollettino di informazioni n 19. Vsebina dokumenta je nslednja.
»Politične informacije:
1)	Iz verodostojnih virov smo izvedeli, da Slovenci krožijo v rezijanski dolini in se zanimajo za običaje komandanta in podkoman-danta bataljona "Val Resia” in za-
gotavljajo, da ne bodo zapustiti doline, preden obema ne pridejo na sled.
2)	Za Siego Artura, že podčastnika v službi Tita, sumimo, da dela na strani Slovencev. Oblači se včasih v uniformi, včasih v civilu. Premika se v okolici doline Rezije ter v bližini Humina in Cente.
3)	Navajamo imena elementov iz Nadiških dolin, ki delujejo v slovenskih edinicah s funkcijo policajev:
Podbonesec: Cedarmar Agostino (Kabis), Crucil Eugenio, Crucil Antonio (HANS).
Sovodnje: Trinco Giulio, Marchig Basilio, Nedves Giovanni, Nedves Mario, Coceanig Luigi, Coceanig Mi-chele, Marchig Luigi, Cendon Mir-co, Cendon Luigi, Ghevelli Mario, Birino Michele, Velicar Carlo, Bla-sin Luigi.
Ošnje: Osgnach Giuseppe (Fo-sco), Zanutti Giuseppe, Bodigoi Marino.
Spodnji Marsin: Vodric Eugenio (Canon), Basutti Domenico, Durli Antonio, Durli Giuseppe, Dugaro Mario.
4)	Elementi iz Nadiških dolili' ki sodelujejo s slovenskimi organizacijami:
Sovodnje: Cicigoi Maria, Crucil Elvira, Loscach Paolina, Blasin Emilia, Mattelig Sofia, Marchig Maria, Juretig Gina, Juretig Maria, Cendon Marcella, Marchig Maria.
Skrutovo: Siban Maria, Faidutt Luigi.
5)	S slovenskim gibanjem sirupa-tiziajo: gospod Pasquale Guion, župnik v Matajurju (Sovodnje) in gospod Chiacig, župnik iz Tarčmuna.
6)	Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da se je v Vidmu ustanovil tajni jugoslovanskih
osvobodilni odbor z nalogo, da dela propagando tudi v Furlaniji v korist Federacije slovenskih narodov. Kaže, da v tem odboru sodelujeta tudi Lizzero Mario in Zocchi Luigi.
7)	V Centi, Gradišču in Tržiču so se ustanoviti mladinski odbori za propagando v korist slovanskega komuniza (propaganda slavo-comunista).«
Rudi PavšiC
Manjšine se bodo dobro počutile le, če bodo vključene v cvetoče okolje
Kdo je Paolo Rumiz?
Volilna kampanja je tako burna, da poCasi pozabljam, kdo sem. Gotovo pa je, da sem Tržačan. Te svoje korenine zelo močno čutim in zaradi njih včasih tudi trpim, ko se soočam z določenimi vidiki svojega mesta. Toda Trsta nisem nikoli zapustil, ker mislim, da je tu treba Se veliko narediti.
Zakaj si se odločil za prehod od novinarstva k politiki?
Do te odločitve je prišlo zaradi tega, ker sem se v Bosni naveličal samo opisovati krizno stanje; hotel sem tudi kaj narediti. Mislim, da sem si v zadnjih letih nabral veliko izkušenj o miru in vojni. V tem trenutku, ki je za Italijo ključnega pomena, pa bi želel te svoje izkušnje posredovati tudi drugim.
Za Bosno si si do sedaj prizadeval kot novinar; se bo torej to tvoje prizadevanje nadaljevalo tudi v politiki?
Ne, tu je stvar drugačna. Prizadevanje za Bosno je nekaj drugega.
Tam sem spoznal, s kakšno lahkoto se da porušiti etnično ravnovesje, na katerem sloni resnica o koreninah posa-meznih krajev. Začudilo me je, da je ljudi tako presenetila dejavnost nekaj kriminalcev. To je lekcija, ki sem se je dobro naučil in ne bi želel, da bi se to Se kje ponovilo. To me najbolj skrbi in zato bi rad svoje izkušnje Posredoval tudi drugim.
Ostaniva kar pri Bosni. Kje vidiš napake in kje zasluge mednarodne skupnosti?
Hm, zasluge mednarodne skupnosti. V zvezi z zaslugami mednarodne skupnosti bi povedal dvoje. Na eni strani je tu mednarodna skupnost v političnem smislu in na tem področju so bile storjene same napake. Za legitimne sogovornike so priznah prav tiste zločince, ki so to vojno hoteli. Torej s Političnega vidika ne bo rešitve, dokler bodo vztrajali pri tem "zastrupljenem" odnosu. Ce pa v zvezi z mednarodno skupnostjo mislimo na ljudi, sem prepričan, da je bila mednarodna skupnost zelo prizadeta in da je veliko naredila za Bosno. Predvsem ita-lijanski narod je bil z individualnimi pobudami v Bosni najbolj prisoten in je tam najbolj pomagal. Presenečen sem bil nad tem, kako so ItaUjani znali vzpostaviti prave stike z vsemi temi narodi.
_ K temu se bova Se povr-rula. Prej pa bi ti rad postavil drugo vprašanje. Nekate-
Paolo Rumiz se je rodil v Trstu leta 1947. Njegov oče je bil general, mati pa profesorica. Šolal se je v Trstu in na tržaški univerzi diplomiral iz sodobne zgodovine.
Novinarstvu se je posvetil že leta 1973, ko se je zaposlil pri tzržaškem dnevniku II Piccolo, tri leta kasneje pa je v Rimu opravil državni izpit. V začetku se je ukvarjal z raznimi temami, kot je običaj za mlade novinarje, kaj kmalu pa se je posvetil zunanji politiki. V uredništvu Piccola je prevzel mesto zunanjepolitičnega urednika, kasneje pa posebnega dopisnika. V zadnjih letih se je nadvse aktivno ukvarjal z dogajanji v bivši Jugoslaviji: sledil je osamosvajanje Slovenije, kasneje pa kaj nekajkrat obiskal Sarajevo. Napisal je štiri knjige, od katerih so kar tri namenjene dogajanjem na Balkanu.
Rumiz je oženjen (žena je profesorica) in ima dva sina, stara 14 in 20 let. Oba zelo ljubita nogomet, medtem ko se on v prostem času posveča drugačnim športom: alpinizmu (preplezal je stene 6. težavnostne stopnje) in smučarskim tekom.
ri pravijo, da je v Bosni 45 let vladal mir in da je to Titova zasluga...
Ne. Prepričan sem, da je Tito ta problem nekako zamrznil. In ne samo to. Zadevo je še poslabšal, ker ni nikoli dopustil da bi se razvil vodilni družbeni razred. Tito ni nikoti hotel za sabo številke dve, temveč številko petnajst ali dvajset. Prizadeval si je, da bi med njim in njegovimi nasledniki zijala velikanska praznina. In to pomanjkanje pravega in resnično evropskega vodilnega razreda je pripeljalo do tega, kar je danes vsem pred očmi. Država je padla v roke rdeče mafije.
Tvoja prva knjiga o Bosni ima naslov »Mejna črta bo-rovničevja«. Se ti ne zdi, da je naslov nekoliko preveč romantičen, če pomislimo na to, kaj se je zgodilo?
Naveličal sem se krvi. S krvjo zakrivamo probleme. Velikanska televizijska scenografija je devetdesetim odstotkom ljudi preprečila, da bi razumeli, kaj se dogaja. Zavestno sem se odločil za provokativni naslov, da bi ljudje razumeti, da se v zvezi s tem ne smejo prepustiti čustvom, temveč, da morajo misliti. Skozi filter je treba spustiti tudi nekatere kulturne vidike, ki jih drugače ne bi opaziti v tem velikem televizijskem poenostavljanju.
Oživimo našim bralcem spomin. Kaj je mejna črta
borovničevja?
To je črta, ki so jo nekoč zarisali v nekem gozdu v Malih Karpatih med Slovaško in Češko in ki je nenadoma postala prava meja. In to tam, kjer je prej nikoti ni bilo.
Kako to, da je ta naslov prišel v poštev tudi za Bosno?
Tudi tam so začrtali meje, ki z zgodovinskega vidika niso bile vedno racionalne. Tako ima na primer meja po Dinarskem gorstvu neki smisel, druge pa mnogo manjšega. Hotel sem torej povedati, da je razdelitev države, ki je mnogi niso pričakovali, presenetila 90 odstotkov navadnih ljudi.
Prej si govoril o italijanski solidarnosti. Toda meni se zdi, da v Trstu prav velike solidarnosti ni bilo.
Trst je čudno mesto, ki na videz ni nikoti solidarno. Ljudje nikoli ne pokažejo, kaj delajo. V resnici pa sem spoznal ogromno izrednih ljudi, ki so skoraj skrivaj storiti veliko dobrega, na svojih domovih skrbeti za begunce in odhajati v Bosno. V Trstu nikoli ne ves, kaj se dogaja, ker se dejavnost posameznikov nikoli ne razširi na večjo skupino.
Trst je vedno na poseben način gledal na dogajanje na Balkanskem polotoku, in še posebej na dogajanje v nekdanji Jugoslaviji Ta odnos je bil včasih različen od
odnosa, ki ga je do vsega tega imel Rim. Zakaj?
Ob meji živi spomin dalj časa. In to velja za vse skupnosti v Trstu. Povsem logično je, da tu spomin ne zbledi. V krajih, kjer je divjal vihar, se tega vsi Se dolgo dobro spominjajo. Zato bi po eni strani lahko trdil, da je Rim manj obremenjen s tem spominom, po drugi strani pa Rim tudi veliko slabše dojema tukajšnje probleme in zapletenost meja.
Torej obstaja tudi v Trstu meja borovničevja?
Rad bi, da bi bile v Evropi, za katero upam, da se bo čimprej rodila, spet vse meje iz borovnic. Da bi biti to gozdovi, v katere bi brez vsakršnih problemov hodili nabirat gobe in gozdne jagode. Upam, da bo do tega prišlo čimprej.
Sredstva množičnega obveščanja imajo danes, in še posebej v tej volilni kampanji, zelo važno vlogo. Kakšno vlogo imajo mediji v Trstu?
Opažam, da postaja glas deželnih in pokrajinskih medijev na celotnem severovzhodnem področju vse tišji. Prihaja do koncentracij, in to ni samo nacionalni temveč mednarodni pojav. Zaradi tega je otežkočeno izražanje lastne identitete, in pri tem ne gre samo za etnično identiteto, temveč lahko tudi za navezanost na določen kraj, mesto in podobno. Istočasno pa to tudi otežkoča nezamenljiv pretok komunikacij ob meji, ki presegajo nerazumevanja in igrice med državami. Po mojem mnenju bi moralo obstajati med majhnimi obmejnimi časopisi večje sodelovanje in večji pretok informacij.
Kljub temu pa marsikdo trdi, da so imeti ravno v Trstu časopisi, in še posebej časopis, za katerega delaš,
odločilno vlogo pri izvolitvi župana Hlyja.
To je res. Takrat je bila volilna kampanja, ki jo je vodila desno-sredinska koalicija, na tako nizki ravni, da se je časopis odločil, da podpre kandidata, ki je bil v tistem trenutku bolj civiliziran. Po drugi strani pa mislim, da so Illyja volili tudi zato, ker je predstavljal nekak prelom s starim sistemom. Predstavljal je nekaj novega, ne glede na to, kdo ga je podpiral. Mislim, da je politični faktor igral pri izbirah časopisa in tudi pri izbirah volil-cev zelo majhno vlogo.
Po tvojem torej pri izvolitvi Hlyja ne gre samo za osamljen primer, temveč je to znak nekega novega vzdušja v Trstu.
Ne. Mislim, da so ljudje tako zasičeni s politiko in nemesničenimi obljubami, da se zaradi tega odločajo za nekaj novega, in to samo zato, ker je novo. To je prišlo jasno do izraza v nekaterih tržaških področjih, kjer so isti volilci, ki so izbrali II-lyja, kasneje volili za Vasco-novo in Niccolinija. Zakaj? Zato, ker sta Vasconova in Niccotini predstavljala politično novost. Problem pa je v tem, da ljudje v tej veliki želji po novem večkrat ne ločijo dobrega proizvoda od povprečnega.
Prestavlja torej danes večjo novost Rumiz ali Nic-cotini?
Enega so že preizkusiti, drugi pa mora možnost, da se izkaže, Se dobiti. Mislim, da na to vprašanje ne morem odgovoriti. Bralce bi rad samo opozoril, naj se skušajo spomniti, kaj je Niccotini naredil za Trst v Rimu, istočasno pa naj se skušajo spomniti, kaj je Rumiz kot novinar naredil za Trst. In to naj postavijo na tehtnico.
V tej volilni kampanji je vloga Dežele - in Trsta v njej


■
-manj prisotna. Kaj misliš ti o tem?
Taka, kot je danes, je Dežela svoj pomen izgubila. Postala je bančno okence, kjer se postaviš v vrsto in čakaš, da boš kaj dobil iz blagajne. To je bilo najbolj jasno razvidno v primeru Snama. Nedopustno je, da Dežela napol skriva problem, ki ima deželne, vsedržavne in celo mednarodne razsežnosti - zaradi tega problema so zaskrbljeni celo na Dunaju in v Miinchnu - in celotno odločanje o njem v bistvu prenese na Občino Tržič. V tem vidim popolno nesposobnost upravljanja s teritorijem. Prepričan sem, da lahko pravi federalizem nastane samo na ravni občin. Za časa komun je Italija že bila velika in samo z razvojem občin lahko postane spet taka. Pri čemer je treba seveda deželam poveriti najnujnejše stvari, toda le najnujnejše.
Ena od tem volilne kampanje, ki nas še posebej zanima, je problem slovenske manjšine. Kakšna je po tvojem vloga Slovencev v Trstu?
Slovenci predstavljajo eno od bistvenih in nezamenljivih sestavin krajevne identitete. To pomeni, da bi bile brez njih korenine tega področja drugačne. To trdi nekdo, ki se je pridružil »Oljki«, ta pa ima zapletene in vedno drugačne korenine. Kot vse obmejne skupnosti pa ima tudi slovenska skupnost nezamenljivo vlogo, in sicer to, da spodbuja dialog z narodom na drugi strani meje.
Nekateri trdijo, da so Slovenci zaprti, da silijo v geto. Kaj meniš ti? So Slovenci odprti ali zaprti?
Večkrat sem opazil, da Slovenci trpijo zaradi tipičnega tržaškega sindroma. To je, da se zatekajo na svoj otok. Ugotovil sem, da je
Paolo Rumiz je kandidat Oljke za poslansko zbornico v drugem tržaškem volilnem okrožju
Trst poln takih otokov. Tu ne gre samo za etnične otoke, temveč tudi za gospodarske, mestne, vaške in okoliške otoke, ki s centrom ne komunicirajo. In to me včasih skrbi - to, da je tako težko ustvariti neko novo tržaško identiteto, ki bi v sebi resnično združila vso kompleksnost našega bivanja. Trst je res, in to večkrat ponavljam, mesto otokov, ki pa se ne znajo združiti v en sam arhipelag.
Kaj bi morati storiti Slovenci, da bi se bolj odprti italijanski skupnosti?
to velja za obe strani. Ne zadeva samo vas, temveč zadeva tudi Italijane. Ce se izrazim na Montanellijev način, bi rekel, da je potrebno več mešanih zakonov, ki nosijo v sebi gene strpnosti. Po drugi strani bi bilo potrebno tudi večje medsebojno poznavanje na šolskem področju. Med obema narodoma seveda obstajajo razlike in te je treba zaščititi, toda pospeševati bi morati stike in izmenjavo med italijanskimi in slovenskimi šolami. Pri tem mislim, da je treba omogočiti prevajanje vaših poezij, spoznavanje vase zgodovine in obratno. V bistvu smo večji ignoranti mi. Vi veste o nas veliko več, kot vemo mi o vas. Ta handikap bi bilo treba Cunprej odpraviti.
Za konec še kratko sporočilo in obveze, ki jih sprejemaš pred volitvami?
Kratko sporočilo je v tem, da desnica ne zna predstavljati kompleksnosti Trsta v Rimu. Edino politično gibanje z jasno evropsko usmeritvijo in kulturo lahko razume problematiko Trsta, ki bo postal veliko mesto samo, če bo vključen v evropski okvir. Desnico smo že spoznali, se posebej na krajevni ravni. Gre za slab izdelek, ki ga trg zavrača, in ki lahko upa na uspeh samo zaradi lesketajoče se embalaže. Mislim, da je med njimi in nami ravno takšna razlika kot med industrijsko pripravljenimi malicami in pravim domačim sendvičem. In mi predstavljamo pravi izraz Trsta.
In obveze?
Mislim, da dobro veste, kakšno je moje mnenje o vprašanju slovenske manjšine. Manjšine, ta izraz mi sicer ni všeč in zato rajši govorim o manjšinskih etničnih skupnostih, potrebujejo gospodarsko gotovost. Da se bodo lahko dobro počutile, morajo biti tudi vključene v cvetoče okolje. Potrebujejo politično gotovost, to pomeni politično stabilnost in zakonsko gotovost. Ti trije dejavniki so nujno potrebni. Manjšina najprej občuti, če kateri od njih zmanjka. Toda ravno tako to občutijo tudi vse Šibkejše kategorije. Tu mislim na Zenske, otroke, upokojence. Vendar pa si bomo ob tem predvsem in najbolj prizadevali za to, da bi oživiti naš edini vir, to je morje in pristanišče.
Bojan Brezigar
POZIV SSO IN DEMOKRATSKEGA FORUMA
»Slovenci za Prodija
Volilni
poziv
SSO
Svet slovenskih organizacij vabi slovenske volilce, naj se polnošte-vilnio udeležijo nedeljskih parlamentarnih volitev, ki bodo za vso državo in posebej za slovensko manjšino nova preizkušnja na poti v demokracijo. Udeležba na volitvah ni samo dolžnost vsakega državljana, temveč tudi interes vsakega pripadnika slovenske manjšine, Čeprav nam krivični zakon preprečuje imeti zajamčeno zastopstvo.
Toda v tem trenutku terjajo splošne koristi družbe, da nastopimo kar se da enotno v zaščito pridobitev socialne države, za novo gospodarsko politiko, ki naj ustvari delovna mesta za mlade, za sohdarnost v vsedržavnem smislu, ki naj ščiti šibkejšega in za mednarodno sožitje ter za sodelovanje s sosedi. Vse to je v nevarnosti, ko se desnica nadeja, da bo vladala v interesu maloštevilnih posameznikov.
Velika večina pripadnikov slovenske manjšine se je odkrito in brez pomišljanja opredelila za levosredinsko koalicijo, ki v tem trenutku lahko uspešno brani pridobitve demokracije. Zato naj slovenski volil-ci v nedeljo brez oklevanja volijo za kandidate Oljke, da ne bodo objokovali izgubljene
priložnosti. Po toči zvoniti, je prepozno.
Apel
Demok-
ratskega
foruma
Nedeljska volilna preizkušnja bo znala biti odločilni mejnik za bodočnost italijanske države. Uveljavitev desnega bloka bi namreč zaustavila proces demokratizacije v državi in jo potisnila na evropsko obrobje.
Skrajna desnica, ki ima vodilno vlogo v Polu svoboščin, je predvolilni kampanji jasno in glasno povedala, kako misli upravljati in voditi državo. Da je ta nevarnost realna, smo imeli priložnost ugotoviti v času Berlusconijeve vlade in to velja še posebej za našo narodnostno skupnost, kateri so desničarji močno zamajali njene osnovne življenjske temelje.
Demokratski forum Slovencev poziva vse svoje člane in somišljenike, naj v nedeljo, 21. aprila podprejo kandidate Oljke, ki edini bodo znali vrniti tej državi evropsko dostojanstvo in jo postaviti na tir napredka ob upoštevanju vrednot družbene solidarnosti in skrbi za okolje.
Uveljavitev in zmaga kandidatov Oljke bi tudi naši narodnostni skupnosti ponudila per-
spektivo za prijaznejšo bodočnost. Ne smemo namreč pozabiti, da so vsi deželni kandidati Oljke podpisali dokument, v katerem je izrecno izražena skrb za našo manjšinsko skupnost in za dosego primernega zaščitnega normativa.
Zmaga koalicije Oljke bi pomenila tudi večje jamstvo za dosego dokončnega in za obe strani zadovoljivega sporazuma med Italijo in Slovenijo, kar je predpogoj za razvoj našega obmejnega območja in za tesnejše sodelovanje ljudi ob meji.
Filmski
umetniki
podpirajo
Bratino
Skupina zelo uglednih in znanih italijanskih filmskih umetnikov je podpisala poziv, s katerim vabijo volilce, naj v nedeljo glasujejo za Darka Bratino. V njem piše, da se je goriški senator tudi v svojstvu predsednika priznane nagrade Sergio Amidei dosledno boril za bodočnost filmske umetnosti.
Apel so med drugim podpisali Age, Sušo Cecchi D‘Amico, Fran-cesco Maselli, Mario Monicelli, Giuliano Montaldo, Maurizio Nichetti, Sandro Petra-glia, Ugo Pirro, Gillo Pontecorvo, Ettore Sco-la, Giuseppe Tomatore in Paolo Villaggio.
VOLILNA KAMPANJA V FJK / KANDIDAT DSL ELVIO RUFFINO h
»Ljudje so naveličani praznih obljub desnice
Skrb za zaščito ogroženih jezikov in kultur
VIDEM - Elvio Ruffino (na sliki) je kandidat Demokratične stranke levice za proporčno izvolitev poslanske zbornice, istočasno pa je tudi kandidat Oljke v enomandatnem okrožju južne Furlanije. V obeh primerih ima realne možnosti za izvolitev.
Ruffino, ki je doma iz Vidma, je star 44 let in je poslanec od leta 1994. V Montecitorio je bil izvoljen na pro-porčnih volitvah, v parlamentu se je ukvarjal pretežno s problemi obrambe, veliko pozornost pa je posvetil realnosti Furlanije-Julijske krajine. Je bil med podpisniki zakonskega osnutka za zaščito in ovrednotenje ogroženih jezikov in kultur. Svojo politično kariero je kot občinski svetovalec začel v S.Danieleju in v tamkajšnji gorski skupnosti, do izvolitve v parlament pa je bil videmski pokrajinski svetovalec ter deželni tajnik svoje stranke. Svojo volilno kampanjo je v glavnem osredotočil na okrožje južne Furlanije. Tukaj je bil pred dvema letoma izvoljen kandidat Pola svo-
boščin, sedaj pa ima Ruffino, kot rečeno, dobre možnosti za prodor.
Tudi zastopnik DSL je, kot skoraj vsi kandidati na teh volitvah, privilegiral neposredna srečanja z volilci. V vsakdanjih stikih s furlansko stvarnostjo je opazil, da so ljudje siti in naveličani praznih obljub in vi-sokodonečih političnih proglasov ter da niso pozabili znanih neizpolnjenih obvez Silvia Berlusconija izpred dveh let. Zaradi vsega tega je Ruffino optimist, da bo vsaj del volilcev, ki so leta 1994 prepričano zaupali desnici, tokrat obrnili hrbet Kartelu svoboščin.
Med spremljanjem volilnega soočenja na Tržaškem in na Goriškem je Ruffino opazil, da se je desnica, z izjemo nekaterih dokaj osamljenih izjav Menie v Trstu in Romolija v Gorici, spretno izognila problematiki narodnih manjšin. To dokazuje, da so tudi volilci desnice naveličani demagogije in predvolilne propagande o resnih vprašanjih.
KOROŠKA / PRED SCHUSSLOVIM OBISKOM V LJUBLJANI
Predsednik ZSO Marjan Sturm ne vidi razloga za vmešavanje
Razprava o reformi manjšinske zakonodaje slabša odnose med Slovenci
CELOVEC/DUNAJ -Današnji obisk avstrijskega zunanjega ministra VVolfganga Schiissla v Ljubljani, kjer se bo sestal z zunanjim ministrom Thalerjem, premierjem Drnovškom in predsednikom Kučanom, je med političnimi organizacijami koroških Slovencev, Narodnim svetom koroških Slovencev (NSKS) in Zvezo slovenskih organizacij (ZSO), poskrbel za novo poslabšanje medsebojnih
odnosov.
Sporna točka je reforma zakona o narodnostnih skupinah v Avstriji, v okviru katere je v razpravi krepitev pristojnosti narodnostnih sosvetov in ustanovitev neke stalne konference predsednikov vseh narodnostnih sosvetov kot dodatni posvetovalni organ pri Uradu zveznega kanclerja. Medtem ko vsi sosveti (večinsko tudi slovenski) in tudi obe vladni stranki podpirajo tak
KOROŠKA / PRESENETLJIVA POTEZA ENOTNE LISTE
Poskus koalicije z liberalci
Tajnika B. Sadovnik in Rudi Vouk postala člana stranke in deželnega vodstva liberalcev
DUNAJ - Enotna lista (EL) je začetek tedna poskrbela za novo presenečenje v političnih krogih koroških Slovencev in v koroški politiki nasploh. Zbirna stranka koroških Slovencev bo - kljub skromni podpori slovenskih volilcev za kandidata EL na listi Liberalnega foruma Karla Smolleja na zadnjiih državnozborskih volitvah - zdaj poskušala uresničiti koalicijo med obema strankama na deželni ravni.
Na deželnem kongresu stranke nekdanje. Haiderjeve namestnice Heide Schmidt konec tedna sta namreč bila v deželno vodstvo izvoljena politični kot tudi poslovodeči tajnik Enotne liste Rudi Vouk in Bernard Sadovnik, oba pa sta hkrati postala tudi člana te stranke. Vouk in Sadovnik poudarjata, da razumeta članstvo v Liberalnem forumu samo kot »partnerja Liberalnega foruma«, nočeta pa »sooblikovati politiko stranke« (Vouk). Enotni listi da gre v prvi vrsti za izmenjavo informacij med strankama.
Vest o pristopu obeh vplivnih funkcionarjev Enotne liste v stranko Liberalni forum je v koroški javnosti, še posebej pa med koroškimi Slovenci dvignilo veliko prahu. Kot že pri kandidaturi Smolleja pri
državnozborskih volitvah, ko velik del pristašev Enotne liste ni sledil volilnemu priporočilu vodstva EL in namesto Liberalnega fonuna volil druge stranke, so se znotraj manjšine že pojavili kritični glasovi glede najnovejše poteze vodstva EL. Tudi koroški nemški mediji so korak obeh tajnikov EL komentirali z »začudenjem« (Kleine Zeitung).
Se posebej znotraj manjšine se je hkrati pojavilo vprašanje, ali se bo EL pri naslednjih deželnozborskih volitvah, kjer se bo za glasove potegoval tudi Liberalni forum, dokončno odpovedala samostojni kandidaturi na deželni ravni, ki jo je vseskozi zagovarjala. Odprto pa je tudi vprašanje kaj bo EL storila pri občinskih volitvah spomladi leta 1997, čeprav Vouk poudarja, da bo EL »na dvojezičnem območju samostojno kandidirala«.
Poslovodeči tajnik EL Bernard Sadovnik pa v svojem in Voukovem postopanju ne vici kaj »nenavadnega«. Dejal je, da sta oba z vstopom v vodstvo Liberalnega foruma in s pristopom v stranko uresničila le nadaljnjo točko pogodbe, ki sta jo sklenila EL in Liberalni forum pred lanskimi državnozborskimi volitvami. V točki 4
te pogodbe je namreč zapisano, da se »nadalje načrtuje, da bojo drugi - od EL imenovani zastopniki EL - kandidirali kot partnerji Liberalnega foruma na deželni in regionalni listi Liberalnega foruma.«
Sadovnik na vprašanje, ali bo Enotna lista na naslednjih deželnozborskih volitvah še nastopila kot samostojna zbirna stranka koroških Slovencev?: »Koalicija med EL in Liberalnem forumu, ki je bila podpisana za kandidaturo Smolleja na zvezni ravni in jo doslej tudi ni nihče preklical, velja tudi za natop pri deželnozborskih volitvah.
Mislim samo, da bo na deželni ravni v to koalicijo treba vključiti tudi še Zele-
reformski korak, NSKS takšno reformo odklanja. Njen predsednik Nanti Olip je s tem v zvezi celo govoril o »napadu vladnih strank na manjšine« in od Ljubljane zahteval posredovanje pri avstrijski zvezni vladi. Hkrati je brez zadržkov podprl zakonski osnutek Centra avstrijskih narodnostnih skupnosti (CAN) o novem temeljnem zakonu za avstrijske manjšine, katerega pa odklanja Zveza slovenskih organizacij zakonski, ker le-ta - poleg »klasičnih« manjšinskih pravic - predvideva tudi ustanovitev t. i. etničnih (narodnostnih) zbornic in uvedbo zajamčenega manjšinskega mandata v zakonodajnih telesih.
Koroški in avstrijski mediji včeraj o nadaljevanju spora med NSKS in ZSO na pripravljaljnem pogovoru s slovenskim ministrom Zoranom Thalerjem v torek v Ljubljani obširno poročajo in ob tem izpostavljajo poseg predsednika ZSO Marjana Sturma, češ da je le-ta v pogovoru s Thalerjem »z vso odločnostjo« zavrnil zahtevo NSKS, da se Slovenija v zadevi reforme zakona o narodnost-
Ivan Lukan
SKLAD DORCE SARDOČ
v sodelovanju z
Odsekom za zgodovino
pri Narodni in študijski knjižnici - Trst
Narodnim muzejem - Ljubljana
prireja posvet
DORCE SARDOČ
LIK SLOVENCA IN PROTIFASISTA
Sodelujejo: Boris M. Gombač, Milica Kacin - VVohinz, Lida Turk, Milan Pahor - Ustanovitev in delovanja Sklada “Dorče Sardoč" bosta predstavila Peter Sanzin in Boris Peric
KULTURNI DOM - GORICA danes, 19. aprila 1996 s pričetkom ob 18. uri
nih skupnostih »vmešava v smislu zaščitnice«,»kajti zato ne obstaja nikakršen razlog«. Sturm je pravilnost izjave včeraj potrdil in svoje stališče v pogovoru za naš list utemeljil s tem, da o tem •vprašanju trenutno poteka »konstruktiven dialog med vladnimi strankami in manjšinam«-Medtem ko sta NSKS v torek bila skupaj pri Thalerju, se je delegacija Narodnega sveta v sredo mudila še pri zunanjemu ministru Schiisslu na Dunaju. NSKS sam o tem sestanku medijev ni informiral, v skopem tiskovnem sporočilu Centra avstrijskih narodnosti (CAN) pa je zapisano, da je pogovor potekal »p°' polnoma v znamenju obiska avstrijskega zunanjega ministra v Ljubljani« ter da je NSKS ministru predal tudi (sporni) zakonski osnutek o temeljnem zakonu za avstrijske manjšine. »Obe strani sta izrazile svojo pripravljenost nadaljevati dialog na vseh političnih ravneh za reševanje odprtih manjšinskih vprašanj ter sta zainteresirani nad dobrososedskimi odnosi med sosednjima državama«, je še poudarjeno v sporočilu CAN-a.
Ivan Lukan
NOVINARSKA KONFERENCA KANDIDATOV
BARKOVLJE / 2ALNA SVEČANOST
Med obvezami Oljke tudi zaščita Slovencev
Bratina in Rumiz gosta nabrežinskih volilcev
Poslednje slovo od Jelke Gerbec
K počitku je senatorko pospremila velika množica - Pozdravi partizanov in SKP
Paolo Rumiz in Darko Bratina na včerajšnjem srečanju Oljke v Nabrežini (foto KROMA)
V primeru izvolitve bodo tržaški kandidati Oljke Fulvio Camerini, Orazio Bobbio in Paolo Rumiz ter kandidati na propor-Cnih volitvah Elvio Ruffi-no (DSL), Renato Fiorelli (Zl) in Frančesco Russo (LS) predložili parlamentu okvirni zakonski osnutek za zaščito slovenske manjšine. To so napove-dali na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri so predstavili svoje prve zakonske oziroma parlamentarne obveznosti.
Povedah so, da se bodo pri oblikovanju zaščitnega osnutka sklicevali na stališča manjšinskih organizacij in strank, njihovo osnovno vodilo pa bo listina za zaščito in varstvo narodnih in jezikovnih manjšin, ki jo je svojčas odobril evropski parlament. Med prioritetne obveze so zastopniki Prodijeve koalicije uvrstili fi-
nansiranje Sklada za Trst, premeditev tržaške luke, dosledno izvajanje mednarodnih dogovorov, začenši z Osimskim, skrb za Jadranski koridor, norme za istrske begunce in pomoč Italijanom v Sloveniji in Hrvaški.
Svoja gledanja na vsedržavno in na deželno stvarnost sta Rumiz in kandidat za senat v Devi-nu-Nabrežini, Zgoniku in Repentabru Darko Brahna predstavila na včerajšnjem srečanju v Radovi-čevi domačiji v Nabrežini. Družabno snidenje s kan-didatoma je priredil de-vinsko-nabrežinski koordinacijski odbor Oljke. Kandidah Prodijevega gibanja so se sinoči udeležili shodov v Gropadi in v Trebčah.
Predložitev zakonskega predloga za zaščito Slovencev sta Rumiz in Camerini napovedala tudi
na predsinočnjem volilnem srečanju na Stadionu l.maj. Rumiz je ponovil znano stališče, da je treba paziti predvsem na tiste, ki rušijo sožitje med tukaj živečima narodoma, medtem ko se je Camerini spomnil svojih prvih potovanj v Ljubljano na prijateljska srečanja s predstavniki tamkajšnjega kardiološkega društva.
Rumiz je medtem zavzel javno stališče proti načrtovanemu plinskemu terminalu SNAM, ki ga nameravajo zgraditi v Tr-žiškem zalivu. Pri tem ne gre zanemarjati dejstva, da je proti temu projektu skupno nastopila tudi vsa devinsko-nabrežinska skupnost, ki bi jo uplinje-valnik zelo prizadel. Načrt družbe SNAM bi onemogočil turistični razvoj Tržaškega zaliva, predstavlja pa tudi veliko nevarnost za okolje.
Canciani na sklepnem shodu SKP
SKP bo imela zaključni volilni shod drevi ob 19.uri na Trgu sv.Jakoba. Govorih bodo kandidat za zbornico Jure Canciani, sen.Stojan Spetič in posl. Nino Cuffaro. Canciani in Livia Minotti bosta uro prej govorila na volilni manifestaciji v Miljah.
Oljka in šport
Kandidati leve sredine Paolo Rumiz, Fulvio Camerini in Orazio Bobbio se bodo ob 19.30 v kavarni Tommaseo srečah s predstavniki tržaških športnih organizacij in društev.
Shod lige
Severna liga bo imela sklepni volilni shod ob 18.uri na Trgu Gioberti pri Sv.Ivanu.. Govorili bodo pokrajinski ko^ ordinator Lige Paolo Polidori ter kandidata za senat in poslansko zbornico Manilo Giona in Massimiliano Coos. Anna Piccioni, ki
Vort H i ni ra 'za c on a fr
je zapustila Ligo in kandidira kot neodvisna.
Idris za Oljko
Levosredinska koalicija bo sklenila volilno kampanjo z družabnostjo (začetek ob 20.uri) v lokalu Jammin v centru ”11 Giulia". Častni gost bo znani Idris.
Včeraj so se Slovenci in Italijani, bivši borci in antifašisti s te in druge strani meje na barkovljanskem pokopališču poslovili od Jelke Grbec, zavedne Slovenke, komunistke, borke za pravice delavskega razreda, predvsem pa borke za pravice svojega naroda, ki jih je trmasto in odločno zagovarjala v italijanskem senatu, kjer je preživela tri mandatne dobe in kjer so jo vsi poznali kot tisto parlamentarko, ki je predstavila osnutek o pravicah Slovencev.
O njeni premočrtni pob za demokracijo, antifašizem, za pravice nas Slovencev, za pravice naše šole, za mirno sožitje med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, so na pogrebni svečanosti sprego-orili: v imenu pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Laura Polizzi-Mirka, Claudio Tonel za DSL, Stojan Spetič v imenu pokrajinskega vodstva Stranke komunistične prenove in Antonino Cuffaro v imenu vsedržavnega vodstva omenjene stranke.
Kar so povedah, je bilo pristno in občuteno, kot na primer besede Spetiča, ki jo je nasledil v senatu in mu je tedaj predala okrog 700 map z najrazličnejšimi problemi, ki jih je bilo treba po njenem rešiti. »Spoštovali so jo v Evropi«, je med drugim dejal. »Sedaj, ko se Slovenija tru-
di, da bi prestopila prag EU, le malokdo ve, da je prva orala to ledino prav Jelka, ki je bila članica parlamentarne skupščine Sveta Evrope in je s svojimi posegi pripomogla, da je ta prvi demokratični organ evropskih narodov začel z obravnavo tudi manjšinskih problemov.«
Vse je bilo v govorih poudarjeno, vse povedano, o njeni pripadnosh osvobodilnemu boju, njenih prvih začetkih kot učiteljice, pa o njenem družbeno političnem delu, ki ga je skorajda do konca svojega življenja opravljala tiho in zavzeto.
Tudi zaradi tega jo je toliko ljudi pospremilo na zadnji pob. Prišli so predstavniki borčevskih organizacij iz raznih krajev Goriške in videmske pokrajine, delegacije Zveze združenj borcev iz Slovenije, bivši borci, deportnanci in polihčni preganjanci iz našega območja, kulturni delavci, gospodarstveniki, mnogi mladi, pa tudi sicer ljudje, ki so Jelko imeli radi, jo spoštovali in cenili njeno delo.
Godba na pihala iz Brega je začela pogrebno svečanost, pred grobom pa ji je zapel Internacionalo Tržaški partizanski pevski zbor, medtem ko je Stane Raztresen spregovoril nekaj besed o Jelki. Morje cvetja je zagrnilo njeno zadnje počivališče.
NevaLukeš
Poslednje slovo od Jelke Gerbec na barkovljanskem pokopališču (Foto KROMA)
Finančni stražniki odkrili nezakonito odlagališče
Finančni stražniki so med široko preventivno in nadzorno akcijo za preprečevanje kaznivih dejanj in upravnih prekrškov odkrili vzdolž tržaške obale nezakonito odlagališče s površino kakih 2.500 kvadratnih metrov. Odkrili so še štiri druga manjša nezakonita odlagališča in naročili Zupanom, da poskrbijo za odstranitev odpadkov.
Pri akciji so sodelovali štirje motorni čolni, 38 avtomobilskih izvidnic in 121 stražnikov, ki so v torek, 16. aprila, pregledali vrsto javnih lokalov in trgovin ter so zaradi raznih prekrškov prijavili sodnim oblastem 15 ljudi, štirinajst pa se jih bo moralo zagovarjati zaradi kršitve upravnih norm. Zasegli so tudi številne predmete in blago, za katero sumijo, da je tatinskega izvora.
SODIŠČE / PREDSEDNIK SAFT1JA VLOŽIL PRIJAVO
Darij Cupin tol Borisa Gombača zaradi večkratnega obrekovanja
»Kar počenja, spada v širši načrt: odslej ga bomo redno tožili«
Predsednik Safhja Darij Cupin je vložil tožbo prob Borisu Gombaču zaradi obrekovanja. Na »Slovenskem glasu«, listu predsednika samozvane »betje krovne organizacije«, je Gombač objavil vrsto člankov, s katerimi je prizadel »čast in ugled« finančne družbe in njega samega, piše predsednik Safbja v svoji prijavi, ki jo je z odvetnikom Bogdanom Berdonom vložil predvčerajšnjim na državnemu pravdništvu pri tržaškem sodišču.
Gombač ni izvajal potrebnega nadzora nad vsebino svojega lista, ugotavljajo v prijavi, da bi preprečil obrekovanje s članki, ki jih je objavil 28. marca, 4. in 11. aprila letos. V prvem članku je bil izrecno omenjen sam Cupin, piše še v prijavi, in sicer v zvezi z nedavnimi izjavami direktorja slovenske obveščevalne agencije Sova Ferša, ki naj bi, po pisanju Gombačevega lista, pripisal Saftiju skupaj s tujimi obveščevalnimi službami uničevanje slovenskega gospodarstva. V naslednjem članku je pi-
salo o »Safbjevem maršu na Slovenijo«, delovanje Saftija pa je Gombačev list primerjal z italijansko zasedbo Slovenije v lebh 1941-43 ter z delovanjem generalov italijanske okupacijske vojske Roabe in Roboth-ja. V zadnjem članku pa je napovedovalo, da bo predsednik Safbja Darij Cupin zakonsko preganjan zaradi zlorabe javne imovine v osebne namene.
V	prijavi in zahtevi po kazenskem pregonu končno še bdijo, da je Safh-ju in samemu Dariju Cupinu bila prizadeta velika škoda in zahtevajo, naj sodna procedura steče po hitrem postopku. Rok, v katerem bi moralo državno pravdništvo preveriti utemeljenost tovrstne prijave in sprožih postopek, je na papirju 30 dni, saj gre za delikt obrekovanja prek sredstva javnega obveščanja, vendar so mlini italijanske pravice večinoma počasnejši.
V	zvezi s pisanjem Gombačevega lista odv. Berdon meni, da je »šlo preko vsake meje in da je že izgloda-
10,	da živimo v totalnem brezpravju, kjer lahko nekdo počenja karkoli, če le poseduje nek hsbč, da lahko uničuje osebe in ustanove brez vsakega kulturnega in poklicnega pristopa. Krihka je seveda dovoljena, kronika tudim, ni dovoljeno pa, da nekega človeka, neko ustanovo pokončajo, toliko bolj če gre za banzicijsko dobo, ki bi zahtevala drugačne pristope tukaj in tudi v Ljubljani.«
Gombačev list je že velikokrat napadal Safti, vendar ga doslej niso tožili. »Res je, dolga leta nismo reagba-
11,	« pojasnuje Darij Cupin, »ker smo mislili, da se pač ne izplača niti odgovorih na tako neresno pisanje. Vendar smo ugotovili, da to, kar počenja Gombač, spada v splošnejši načrt, da bi uničili manjšinsko gospodarstvo in torej manjšino samo, in smo se zato odločih, da ga tokrat prijavimo. Ali točneje rečeno: odločili smo se, da ga bomo odslej prijavljali vsakič, ko bo pisal na tak način, in bomo zahtevah kazenski pregon, pa tudi odškodnino od tega človeka.«
NOVICE
Svežih 8 milijard lir za nova delovna mesta
Deželna agencija za delo bo za speljavo programa 1996 porabila 8, 3 milijarde Ib. Od tega bo šlo 3, 5 milijarde Ib za zaposlitev oseb, ki jim bo upokojitvena doba dozorela čez pet let, začasno zaposlenih žensk, ki nadomeščajo odsotno osebje, ter delavk in delavcev iznad 40. leta, pa še za podaljšanje začasnih delovnih razmerij za nedoločen čas; 2 milijardi lir za finansbanje podjetniških inovacij, razvojnih načrtov v podjetjih, ki jih vodijo ženske, in pobud za množično zaposlovanje; 2 milijardi lir za ponovno zaposlitev uslužbencev kriznih ali propadlih podjetij in podpbanje zadrug za izvajanje družbeno koristnih del; 500 milijonov Ib za študijske šbpendije v korist brezposelnih ter delovnih ljudi v dopolnilni blagajni in režimu mobilnosh; 300 milijonov lir pa za ustanovitev observatorija delovnega bga.
V Zgoniku ne Šukar, pač pa kvartet 7 plus
Zadruga Ars nova res nima sreče. Potem ko je bila pred nekaj tedni prisiljena odpovedab koncert harmonikarja Jožeta Burnika, ker se je bil ponesrečil v prometni nesreči, je morala včeraj preložiti na kasnejši datum tudi koncert skupine Su-kar, ki je bil napovedan za nedeljo zvečer v Spor-tno-kultumem centru v Gorici (tudi tokrat zaradi bolezni vodje skupine). Zadruga Ars nova pa ne bo pusbla zvestih spremljevalcev njenih koncertov na cedilu. Na vrat na nos ji je uspelo organizirati koncert vokalnega kvarteta 7 plus iz Izole, ki je lani že gostoval v zamejstvu. Koncert bo v nedeljo, 21. aprila ob 20. uri v zgoniškem Sportno-kultumem centru.
OD SOBOTE / NA POBUDO OBČINE IN ITALIJANSKE UNIJE
ŠOLSTVO / SREČANJE
Prvi obširnejši prikaz italijanske istrske kulture
Pobudo sto včeraj predstavilo Damiani in Tremul
Slomšek nasprotuje »racionalizaciji«
Predstavništvo zavodskega sveta se je srečalo s tržaškim prefektom
Pod naslovom »Italijani od vedno« se bo v soboto začel precej obsežen prikaz italijanske ustvarjalnosti in poustvarjalnosti v Istri in na Reki. Kakor so na včerajšnji predstavitveni konferenci na tržaškem županstvu poudarili predstavniki tržaške občinske uprave in Italijanske unije z Reke, gre za prvi tovrstni prikaz v Italiji. Tako tržaški kulturni odbornik Roberto Damiani kot predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul sta z velikim zadovoljstvom naglasila, da bo prvi »Teden italijanske kulture v Istri in na Reki, danes« prav v Trstu. Gre, sta še povedala, za otipljiv dokaz dobrega sodelovanja med sedanjo občinsko upravo in italijansko manjšino v Sloveniji in Hrvaški. O programu pobude, ki se bo začela v soboto, zaključila pa v nedeljo, 28. aprila, sta na predstavitveni konferenci obširneje govorila ravnateljica muzeja Revoltella Maria Masau Dan in Antonio Pellizzer, ki je v okviru Italijanske unije odgovoren za kulturo. Pri realizaciji pobude so sodelovali še razni krožki, npr. »-Istria« iz Trsta.
Pravzaprav se je pobuda kot taka že začela, saj so štiri slikarji, ki bodo ob tej priložnosti zastopali Italijane v Istri, že nekaj dni na delu. Kot je povedala Maria Masau Dan, Quintino Bassani, Fulvio Juričič, Bruno Paladin in Mauro Stipanov v prostorih muzeja Revoltella že dokunCujejo dela, ki bodo od sobote na ogled v občinski galeriji na Trgu Unita. Z otvoritvijo liko-
vne razstave in pa italijanskih knjig, izdanih v Sloveniji in Hrvaški se bo v soboto ob 18. uri »italijanski istrski teden« uradno začel.
V program, kot sta naglasila Maurizio Tremul in Antonio Pellizzer, so skušali vključiti nekaj utrinkov s posameznih področij. Zato prikaz ni in noče biti vseobsegajoč, tako npr. ne predvideva nastopa reške italijanske drame, ki pa bo nastopila v Trstu 4. in 5. maja v okviru festivala sodobne dramatike. Med predstavniki ljubiteljske kulture bodo prvi na vrsti zbori, in sicer v ponedeljek, 20. t.m., ko bodo v dvorani muzeja Revoltella nastopili zbori Haliaetum iz Izole, Fratellanza z Reke in Lino Mariani iz Pulja.
V torek bosta v muzeju Revoltella konferenca Erne Toncinich o likovni mnetnosti (ob 18. uri), kasneje (ob 19.30) pa literarni večer, ki ga bo vodil Antonio Pellizzer in ki se ga bodo udeležili ustvarjalci Mario Schiavato, Anita Forlani in Claudio Ugussi, odlomke njihovih del pa bosta brala člana reške drame Elvia Nacino-vich in Giulio Marini. V sredo popoldne bo v konferenčni dvorani na Trgu Unita predavanje Giovan-nija Radossija o italijanskem zgodovinskem raziskovalnem centru iz Rovinja, ki je najpomembnejša kulturna ustanova italijanske manjšine, medtem ko bo Melita Sciucca poročala o založniški (državni) hiši EDIT. Petkova okrogla miza bo namenje-
na sedanjemu položaju italijanske manjšine, govorili pa bodo predsednik izvršnega odbora in predsednik sveta Italijanske unije Tremul in Rota in italijanska poslanca v hrvaškem oz. slovenskem parlamentu Furio Radin in Roberto Battelli. V soboto popoldne (ob 18. uri) bodo na Trgu Unita zaplesale, zapele in zaigrale folklorne skupine iz Vodnja-na, Bal, Galežane in Rovinja. Niz prireditev se bo zaključil v nedeljo ob 13. uri, ko bodo zaprli razstavo v občinski galeriji. Program je torej kar obsežen, pripravljen pa je bil v želji - je še rekel Pelhžzer -, da bi Italijani v matični državi dobili čimpopolnejšo sliko o kulturnem delovanju manjšine, na katero so lahko ponosni, (bip)
V sredo, 17. aprila 1996, se je predstavništvo zavodskega sveta državnega učiteljišča Antona Martina Slomška v Trstu sestalo z vladnim komisarjem v deželi Furlaniji Julijski krajini in mu orisalo razloge, zaradi katerih ta zavod ne pride v poštev za nobeno obliko ali zvrst »racionalizacije«. Razlogi so zgodovinski, ker ni sprejemljivo, da se operira na osnovi maloštevilnosti v škodo narodnostne skupnosti, katere maloštevilnost je posledica več kot stoletnega etničnega sovraštva, diskriminacij in preganjanja.
Potem obstajajo pravni razlogi, saj predmet varstva in že sprejetih zaščitnih ukrepov ni
goli obstoj učilnic z učenci in učitelji, temveč tudi višja stopnja organiziranosti šole. Poleg tega je treba upoštevati sprejeto obvezo za varstvo manjšine vsaj na ravni, ki jo jamči Posebni statut iz leta 1954. Pri tem je predstavništvo poudarilo, da v predvideno raven varstva spada tudi možnost pogajanja o šolah v mešanem odboru, kar je Slovenija nadomestila za italijansko manjšino s samoupravno skupnostjo narodnosti, medtem ko Italija še ni zagotovila slovenski manjšini enakovrednega instrumenta, ki bi obvezno in obvezujoče dajal ali odklanjal soglasje k ukrepom glede varstva manjšine.
Glavni razlog pa je tehničnega značaja. Manjšina pod pritiskom, kakršnega je deležna slovenska manjšina v Italiji, potrebuje še v mnogo večji meri kot večina visoko strokovno usposobljeno učno osebje za otroške vrtce in osnovne šole. Italijanska država je tudi na tem področju v zamudi v odnosu na lastno zakonodajo (zakon št. 341 iz leta 1990), državno učiteljišče z okrepljenim tajništvom pa bi lahko bilo materialna baza za tečaje na visokošolski ravni, ki jih avtonomna dežela Furlanija-Julij-ska krajina lahko na osnovi 5. odstavka 3. člena zakona organizira s konvencijami z italijanskimi in slovenskimi univerzami.
Na to potrebo je opo-
zoril tudi minister Lombardi v znanem pismu dolinski didaktični ravnateljici Dobrilovi. V istem pismu je minister opozoril tudi na morebitno potrebo po novih smereh na stopnji višjih srednjih šol in predstavništvo državnega učiteljišča z eksperimentalnim programom pedagoškega liceja je izrazilo pripravljenost, da bi zavod odprl umetniško smer, za katero je že pred leti brez uspeha zaprosil, in glasbeno smer, ki je predvidena tudi v vladnih zakonskih osnutkih za varstvo slovenske manjšine.
Po obrazložitvi vseh razlogov za ohranitev neokrnjenega pedagoškega liceja in za njegovo okrepitev s tečaji na visokošolski ravni je predstavništvo zavodskega sveta zaprosilo vladnega komisarja, da bi posredoval sintetično spomenico predsedniku vlade, šolskemu ministru, zunanjemu ministru in osrednjemu uradu za obmejna področja in manjšine pri notranjem ministrstvu. Vladni komisar je zagotovil, da bo poslal dokument na vse naslove, razen na zunanje ministrstvo, ki pa bo lahko prišlo v poštev naknadno.
Da bi se čimprej začelo obravnavati vprašanje tečajev na visokošolski ravni, je zavodni svet pedagoškega liceja že prejšnji teden prosil za srečanje deželno odborništvo za šolstvo.
Državno učiteljišče Antona Martina Slomška
r GLASBA / NA TEKMOVANJU PRIMORSKIH PIANISTOV IN KITARISTOV H
Uveljavitev gojencev Glasbene matice
V vseh kategorijah so zmagali ali se odlično uvrstili, kar priča o kakovosti pouka
Gojenci Glasbene matice so se ponovno odlično uveljavili na tekmovanjih mladih glasbenikov Primorske z osvojitvijo prvih in drugih najvidnejših mest.
Na 4. tekmovanju mladih pianistov Primorske, ki je bilo 12. in 13. t.m.v organizaciji Glasbene šole Nova Gorica, je v 1. B kategoriji letnikov 1983/84 Axel Fu-lan iz razreda prof. Ksenije Brass, s 86, 75 točke osvojil drugo nagrado, ki pa je glede nato, da prve nagrade žirija ni podelila, pomenila dejansko prvo mesto v kategoriji, kakor tudi sploh med pianisti, saj v nobeni kategoriji pianistov prvih nagrad niso dodelili.
Na tekmovanju mladih kitaristov Primorske, ki je potekalo v organizaciji Glasbene šole v Seža-
ni 13. t.m., pa je v 1. A kategoriji letnikov 1985 in mlajših Bojan Kuret iz razred prof. Marka Ferija, s 94, 25 točke osvojil kar prvo absolutno nagrado, v 2. kategoriji pa je Anja Stoka, prav tako iz razreda prof. Marka Ferija, s 95, 25 točke osvojila ne le prvo nagrado, marveč tudi v absolutnem pogledu najvišje doseženo število točk celotnega tekmovanja in zato prev jela še posebno nagrado.
Prav tako uspešni so bili tudi predstavniki kitarske šole Glasbene matice. V 1. B kategoriji (letniki 83 in 84) je VValter Gregori, tudi iz razreda prof. Marka Ferija, osvojil 3. nagrado s 76, 25 točke in v svoji kategoriji 5. mesto, v 1. C kat. letnikov 81/82 je Patrizia Flego iz razreda Daria Visianija
osvojila prav tako tretjo nagrado s 70.40 točke, Elisa Komar, tudi iz razreda prof. Visianija pa je za 65, 40 točke prejela priznanje.
V tem tednu bosta še Prvo tekmovanje mladih flavtistov v Kopru, in 2. tekmovanje mladih godalcev, ki bo v Postojni. Obeh se udeležujejo tudi gojenci šole tržaške Glasbene matice in o obeh bomo se poročali. Velja pa vsekakor ob priznanju gojencem in njihovim učiteljem, znova z zadoščenjem ugotoviti visoko raven glasbenega pouka na šolah Glasbene matice, v tem primeru še posebej pouka kitare in da zato dosežki gojencev v merjenju sposobnosti z vrstniki iz drugih primorskih glasbenih šol, gotovo niso naključni, (j.k.)
NOVICE
SNAM / ANKETA ODBORA ZA D-N
V TRŽAŠKI KNJIGARNI
Delovna mesta na tržaški in devinsko-nabrežinski občini
Pokrajinski urad za delo obvešča, da bodo sprejemali prošnje za delovna mesta na devinsko-nabrežinski in na tržaški občini prihodnji ponedeljek in torek, 22. in 23. aprila od 8.30 do 12. ure na sedežu v Ul. F. Severo 46. Gre za mesto dodeljenega strojepisca oz. strojepiske z znanjem slovenščine in računalniških programov na devinsko-nabrežinski občini za obdobje šestih mesecev, in za dve mesti na področju socialne oskrbe na tržaški občini za nedoločen čas. Zainteresirani morajo predstaviti dokument C/l o vpisu v seznam brezposelnih, delovno knjižico, dokumentacijo o lanskem dohodku in družinski list. Morajo imeti diplomo nižje srednje šole, stari morajo biti od 18 do 41 let (z izjemami, ki jih predvideva zakon).
Izid bo na ogled v petek, 26. aprila od 10.30 do 11.30.
»Virgil Šček« predstavlja štiri nova dela zbirke
V Vilfanovi dvorani (Ul. Gallina 5) bo Krožek za družbena vprašanja »Virgil Sček« predstavil štiri knjige, ki jih je pred kratkim izdal. Gre za naslednja dela: Leva sredina in tržaški Slovenci, 1. del, Rafka Dolharja, Govoriti slovensko v Kanalski dolini Irene Sumi in Salvatoreja Venosija, Združenje zasebnih kraških lastnikov - Posvet o kraškem parku (dvojezična izdaja) in zgodovinska študija v italijanščini o Trstu v letih 1954-1963 Piera Purinija. S knjigami, ki jih krožek medijem predstavlja danes, se je število naslovov Sčekove zbirke povzpelo na 19.
Kandidati obeh taborov proti plinskemu terminalu
Predstavitev Jelinčičevih knjig
O avtorju sta spregovorila Igor Škamperle in Janez Povše
Uresničitev plinskega terminala oziroma uplinje-valnika tekočega metana bi onemogočila turistični razmah okoliša in ovrednotenje njegovih krajinskih lepot, poleg tega pa ne bi bistveno pripomogla k zaposlovanju domačinov, saj med njima in tržiško luko ne bi bilo prave sinergije.
To sta povedala profesor inženirske fakultete na tržaški univerzi Sergio Rotiti in ekonomist Antonio Sfiligoj na včerajšnji tiskovni konferenci, med katero je "odbor za obvarovanje teritorija v devinsko-nabrežinski občini" pod predsedstvom princa Turn und Taxisa seznanil novinarje z mnenjsko raziskavo na temo o načrtu družbe Snam.
Vprašanje, kaj mislijo o načrtu, so-zastavili posameznikom, ki so se pred pojutrišnjimi političnimi volitvami kandidirali v parlament. Kako so reagirali? Nekateri, na primer kandidati Oljke, so se sestati z odborom ter soglaša-
li z njegovimi analizami in cilji, so povedali na novinarska konferenci, drugi pa so svoje nasprotovanje Snamovi pobudi izrazili pisno. Skratka, nobeden se ni izrekel za plinski terminal.
Iz Sfiligojeve študije o učinkih, ki naj bi jih imela ta pobuda na nadaljnji so-cioekonomski razvoj Tržiča in njegove okolice, izhaja med drugim, da bi bilo koristi bolj malo in da bi med domačini zaposlili največ 70 delovnih moči.
Srečanje otrok jutri v Boljuncu
Jutri bo v gledališču Prešeren v Boljuncu srečanje šol iz občin Hrpelje-Kozina in Dolina. Nastopilo bo 74 učencev iz vrtcev in osnovnih šol dolinskega didaktičnega ravnateljstva in 60 učencev šole iz Hrpelj.
Roman, ki premošča ozki manjšinski prostor, in zbirka novel, v katerih se razmišljujoči posameznik sooča s svetom; tako sta bili označeni zadnji dve deli Dušana Jelinčiča, o katerih sta na sinočnji krstni tržaški predstavitvi spregovorila Igor Škamperle in Janez Povše, odlomke iz njih pa je pre-
brala Loredana Gec. Prvemu spomladanskemu srečanju s knjižnimi novostmi je ponudilo primeren okvir dvorišče Tržaške knjigarne (Foto KROMA). Jelinčičev roman Tema na pomolu in zbirka novel Prazne sobe sta izšla v zelo kratkem časovnem razmahu, prvi v zbirki Jadranskega koledarja zalo-
žbe Devin, druga pa v izdaji koprske založbe Lipa. Deli zaznamujeta pisateljev prestop v »pravo« književnost, saj se Jelinčič po Skamperlovem mnenju kot »izkušeni pisec sooči s temami, ki se umeščajo v univerzalni prostor«. Dejstvo, da je segel po obravnavi splošno človeške »lastnosti«, po ti. temi krivde, ga nekako povzdiguje na višjo ustvarjalno raven. Kot je poudaril Škamperle, je torej že sam izid romana za naše omejeno zamejstvo velik in važen dogodek. Da je šlo za hoten premik, je pojasnil tudi avtor sam, ki je nalašč ali nehote obšel zamejsko stvarnost.
Večrazsežnosten pristop je ugotovil tudi Povše, ki je spregovoril o Jelinčičevih novelah: pristno so posvečene bratovemu spominu, v njih pa slikovita zunanja pustolovščina zakriva avtorjevo zavestno željo po spoznavanju svoje notranjosti.	(dam)
DOLINA / VZPI PRIPRAVLJA PROSLAVO
Julija se bodo spomnili padlih v boju za svobodo
Po vojni so se Dolinčani na Tržaškem prvi poklonili svojim žrtvam za svobodo s postavitvijo spomenika. Beli kamen, na katerem so skrbno vklesana imena padlih sovaščanov, že pol stoletja stoji visoko sredi vasi, ob spomeniku, ki obeležuje množični slovensko-istrski tabor iz leta 1878. Na Taborju, tako pravimo temu vaškemu predelu, se vas vsako leto zbere ob 1. novembru, prav tako se odvija svečanost ob 25. aprilu.
Spomenik redno vzdržujejo bivši borci in aktivisti krajevne sekcije Vsedržavnega združenja partizanov Italije; skrb pa ni namenjena samo kamnitemu obeležju, temveč tudi ohranjanju zvestobe načelom, ki so naše ljudi vodila v boj proti okupatorju.
Ob letošnji 50-letnici postavitve spomenika padlim v NOB v Dolini bo na pobudo sekcije VZPI-ANPI Doline, Mačkolj in Prebenega velika svečanost. Sobota, 27. julija bo tako priložnost, da se zopet vsi strnemo ne le v spominu na svoje žrtve, temveč tudi v prepričanju, da je še vedno potreben boj za uveljavitev lastne kulture, jezika, svobode in zemlje.
Preživeli borci in aktivisti, člani krajevne sekcije VZPI-ANPI so se že lotili priprav na julijsko proslavo: prejšnji teden so se zbrali v prostorih stare dolinske občine in sklenili, da k prireditvi povabijo vse vaške dejavnike, od kulturnega društva do mladinskega krožka, od šole do srenje, taborniške in skavtske družine. Napovedan je bil tudi spored letošnje proslave 25. parila, ko bo na celodnevnem pohodu po sosednjih naravnih pobočjih ob 17. uri pri spomeniku na Taborju zapel MoPZ Valentin Vodnik, priložnostni govor pa bo podal Edvin Švab. (dam)
VCERAJ-DANES
• Danes, PETEK,
19. aprila 1996
LEVIN
Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 19.56 - Dolžina dneva 13.44 - Luna vzide ob 7.09 in zatone ob 21.41.
Jutri, SOBOTA,
29. aprila 1996 HILDA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 14,1 stopinje, zračni tlak 1019,6 mb narašča, veter 4 km na uro severo-zahodnik, vlaga 54-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 11,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Michela Ottolino, Annalisa Gatti, Sotla Russo, Damla Alp, Erik Viuma, Caterina Tomizza in Andrea Carere.
UMRLI SO: 48-letna Klara Fornazarič, 56-letna Gigliola Ghersenti, 74-letni Giangiaco-too Vuxani, 87-letni Albino Bernetti, 88-Ietna Giorgina Leonardi, 87-letni Carlo Ber-toli, 75-letni Antonio Micco-li, 56-letni Giovanni Costan-zo, 93-letni Alfredo Martini in 90-letna Lea Canciani.
I ; LEKARNE
Od PONEDELJKA, 15., do SOBOTE, 20. aprila 1996
Normalen umik lekarn od
8.30	do 13.00 in od 16.00 do
19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Rossetti 33 (tel. 633080), Ul. L. Stock 9 -Rojan (tel. 414304).
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel.213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Rossetti 33, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Borzni trg 12.
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Borzni trg 12 (tel. 367967).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do Petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 21.00 »Jack Frusciante e uscito dal gruppo«, r. Enza Negroni, i.Violante Placido, Stefano Accorsi; 22.45 »Les roseaux sauvages - L’eta acerba«, r. Andre Techine.
EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Facile preda«, i. Cindy Crawford, VViltiam Baldvvin.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »Toy Story«, prod. Walt Di-sney.
AMBASCIATORI
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »lo ballo da sola«, r. Bernardo Bertolucci, i. Jeremy Irons.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Copy-cat - Omicidi in serie«, i. Sigourney VVeaver, Holly Hunter.
NAZIONALE 2 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »A ri-schio della vita«, i. Jean-Claude Van Damme.
NAZIONALE 3 - 16.00, 18.50, 21.45 »Brave Heart -Cuore impavido«, r.-i. Mel Gibson.
NAZIONALE 4 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Mary Reilly«, i. Julia Roberts, John Malcovich.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »La porno storia di Al Ca-pone«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.30, 21.00 »Casino«, r. Martin Scorse-se, i. Sharon Stone, Robert De Niro, Joe Pešci, porepo-vedan mladini pod 14. letom.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.10 »Viggi di nozze«, r.-i. Carlo Verdone, i. Veronica Pivetti, Claudia Gerini.
LUMIERE - 20.00, 22.15 »Jane Eyre«, r. Franco Zeffi-relli.
a PRIREDITVE
SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom. Do 22. t. m. razstavlja	akvarele
MARJAN MIKLAVEC. Razstava bo odprta vsak dan od 16. do 20. ure.
SKD PRIMOREC vabi na OTVORITEV RAZSTAVE olj in akvarelov Paola Kralja danes, 19. t. m., ob 20. uri v
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Go j mir Lešnjak-Gojc Boris Kobal
DOMOVINA, LJUBEZEN MOJA
Glasbeni kabaret o prehrani človeka
V torek, 23. t.m ., ob 16. uri ABONMA RED G in I v sredo, 24. t. m., ob 16. uri ABONMA RED H
in ob 20.30 IZVEN ABONMAJA
ABONENTI LAHKO IZKORISTIJO DODATNI KUPON!
KD I. GRUDEN gostuje gledališče T. GODEC iz Bohinjske Bistrice in 'vabi k ogledu vesele igre
TROP BREZ ZVONCEV
Janez Jalen - Lovrenc Strgar Predstava bo v domu A. Sirk v Križu jutri, 20. t. m., ob 20.30.
Vljudno vabljeni vsi ljubitelji gledališke umetnosti!
Ljudskem domu v Trebčah. Predstavitev	Jasna
Merku.Sodeluje kitarist Marko Feri. Urnik: do 20. t. m. od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, v nedeljo,
21.	t. m. od 10. do 13. ure.
DANES, 19. t. m. začne v Boris Sports clubu - športni center BrišCiki SKOTSKI TEDEN TennenVs. V pravi škotski atmosferi bodo obiskovalci lahko ob dobri pivi nagrajeni s številnimi pripomočki Tennen’s: majčke in celo usnjene jakne. Otvoritev tedna danes, 19. t. m., ob 20. uri s skupino The Gvven. Vsi vabljeni!
V GLEDALIŠČU MIELA bodo jutri, 20. in v nedeljo, 21.t.m. predvajali obnovljeni film R.Rossellinija “Roma citta aperta" in film C. Lizzanija “Celluloide". Začetek ob 20. uri.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV iz Trsta vabi svoje včlanjene zbore, da se udeležijo množičnega pevskega nastopa na srečanju s Papežem v Postojni 18. maja. Prva skupna vaja bo jutri, 20. t. m., ob 17. uri v Ul. Donizetti 3.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB prireja jutri, 20. t. m. izlet v Palmanovo na ogled razstave risb Picassa in pa srečanje z mladino PD Stan-drež. Vsi zaintereseni naj se Cimprej javijo odbornikom SKK ali na tel. št. 370846 (Alenka). Odhod bo izpred Finžgarjevega doma na Opčinah ob 14. uri.
GLASBENO ZDRUŽENJE ARS NOVA vabi na koncert CIGANSKE GLASBE. Krstni nastop skupine SUKAR v nedeljo, 21. t. m., ob 20. uri v šport-no-kulturnem centru v Zgoniku. Sodelujeta: Rože Miki - Nabrežina trg, tel. št. 200286 .gostilna - pizzeria Guštin - Zgonik, tel. št. 229123.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na PROSLAVO OB 25-LETNICI OTVORITVE DOMA v nedeljo, 21. t. m., ob 17. uri v Mladinskem domu v Boljuncu. Sodelujejo: ženski cerkveni pevski zbor, tamburaški ansambel KD F. Prešeren, MePZ PD Mackolje, osnovna šola Venturini, priložnostni govor bo imel bivši boljunski župnik g.Marij Gerdol.
KD PRIMORSKO vabi na ogled komedije MALOMEŠČANSKA SVATBA, ki jo izvaja dramska skupina KUD Domovina iz Ospa, režija Sergij VerC v nedeljo, 21. t. m., ob 18. uri v Srenj-ski hiši v Mackoljah.
SKD TABOR - OpCine -Prosvetni dom OPENSKA GLASBENA SREČANJA v nedeljo, 21. t. m., ob 18. uri koncert znanih opernih in operetnih arij sopranistke EDITH KOCJAN. Pri klavirju Aleksander Vodopivec. Vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV -Mag. Primož KreCiC: O DRŽAVOTVORNEM POMENU PAPEŽEVEGA OBI-
SKA NA PRIMORSKEM. Gosta bo predstavil Milan Gregorič. Večer bo v Peterlinovi dvorani v ponedeljek,
22.	t. m., ob 20.30.
SLOVENSKI KLUB in
pokrajinski odbor SKGZ vabita na srečanje SLOVENIJA - ITALIJA - Od preziranja do priznanja. Gosta veCera bosta bivši konzul Jože Sušmelj in zgodovinar Boris M. GombaC. V torek,
23.	t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul.S. Francesco 20/11. ndstr.)
SKD BARKOVLJE prireja POKUŠNJO KRUHA IN VINA v sredo, 24. t. m.na sedežu TPK Sirena z začetkom ob 20.30. Pridelovalci lahko oddajo vzorce vina, ki jih bo strokovna komisija ocenila, danes, 19. t. m. od 19. do 21. ure v Ul. Bo veto 32 pri Gregoriču.
SKD TABOR, SKUPINA 85, Krožek ARCI Rumena hiša, Krožek “La Rupe - Ob pečini" - OpCine, ARCI Nova - teritorialni odbor Trst -CERNOBVL - MON AMOUR - ob 10- letnici tragičnega dogodka v Četrtek,
25.	t. m. ob 13 uri Navzkrižni okusi v naših loncih - kosilo s “kontaminiranimi" edmi in pijačo - Rumena Hiša, Strada del Friuli 293 (tel. št. 43520), v petek, 26. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na OpCinh - Kaj vse ima nečisto kri— drezanje v jezik, umetnost in kulturo (razprava) ter v soboto, 27. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah - KANT AMIN ACIJA!! Baštardizmi v muziki - Paolo Paolin e I Rocciosi The Orginal Klezmer Ensamble (koncert).
Bi	IZLETI
SZ SLOGA obvešča elane, prijatelje in navijače, da je jutri, 20. t. m. na razpolago avtobus v Legnago ob priliki prvenstvene tekme moške ekipe. Odhod ob 16. uri. Interesenti dobijo vse informacije v gostilni Kralj v Trebčah.
MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 21. t. m. izlet za osnovošolce v okviru Športne šole Trst v jamo pri BrišCikih. Zbirališče ob 9. uri na glavnem trgu v BrišCikih. Informacije na tel. št. 55180.
KD SLOVAN - Padrice prireja v nedeljo, 12. maja izlet v Rašico, grad Turjak, Muljavo in Stično, Za podrobnejše informacije in prijave ( do 20. aprila) tel. na St. 040/226253 ob uri veCerje.
SINDIKAT UPOKOJENCEV S.P.I. C.G.I.L. Devin-Nabrežina v sodelovanju z Nord E st Viaggi e vacanze organizira bivanje v Beni-drom - Costa Blanca (Španija) od 5. do 19. maja 1996.Podrobnejše informacije dobite na sedežu S.P.I.-C.G.I.L. v Nabrežini, Trg sv. Roka 10, tel. št. 040/200698 ali 299640 in pri Nord Est Viaggi e vacanze, L.go Bar-
PD SLOVENEC
vabi jutri, 20. t. m., ob 20.30 v Srenjsko hišo v Borštu na
KULTURNO PRIREDITEV
Spored: dramska skupina KD Kraški dom iz Repna z igro “Zgodba o dr. Faustu", režija D. Gorup, 2PZ I. Grbec iz Skednja, dirigentka Boža Hrvatič
riera Vecchia 15, tel. št. 040/636757.
ZVEZA UPOKOJENCEV CGIL iz Skednja v sodelovanju z Agencio Nord Est Viaggi prireja 15-dnevno bivanje od 5. do 19. maja na Palmi de Mallorca . Na razpolago je še nekaj mest. Interesenti naj takoj telefonirajo Bianki Kneipp na št. 814183.
H ČESTITKE
Danes NADA 60-letnico slavi in nic veC jo ne s ...! Z Brundotom si krajša C as in hodi k nam v vas. Zato še na mnoga leta in da bi nam v kratkem prašička spekla. Štajerci.
Danes bo ugasnila šest svečk naša zlata TAJDA MILIC . Da bi bila še naprej tako pridna in prijazna ji želijo mama, očka, Aljaž in Nastja. Voščilom se pridružujejo Bruna, Gigi, Milka in Sergij ter teta Katja.
Danes praznuje 6. rojstni dan naša sestrična TAJDA iz Trebe. Koš poljubčkov ji pošiljata Tadjan in Janika z Igorjem in Darjo.
□ OBVESTILA
Sporočilo pevcem TPPZ
P. Tomažič danes, 19. t. m., ob 20.30 bomo imeli vajo za nastop v Cankarjevem domu v Ljubljani, ki bo v petek, 26. t. m., ob 20. uri. Odhod avtobusov izpred Partizanskega doma na PadriCah bo ob 15. uri. Ljubljanska televizija bo proslavo prenašala.
SEKCIJA VZPI-ANPI Devin-Nabrežina vabi vse svoje elane na sekcijski kongres, ki bo danes, 19. t. m., ob 17. uri na sedežu SDL-PDS na Trgu Sv.Roka v Nabrežini. Zaradi važnosti srečanja štejemo na vašo udeležbo!
SEKCIJA VZPI-ANPI Bazovica vabi vse svoje elane na sekcijski kongres, ki bo danes, 19. t. m., ob 20.30 v Bazovskem domu. Zaradi važnosti pričakujemo gotovo udeležbo. Odbor
ODBOR DRUŠTVENE GOSTILNE NA PROSEKU vabi Člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v torek, 23. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Priporočena je prisotnost!
SK BRDINA organizira ZAKLJUČNI VEČER z nagrajevanjem dne 24. aprila v Domu Brdina na Opčinah ob 20. uri. Prosimo Člane, da potrdijo prisotnost do ponedeljka, 22. t. m.na tel. št. 212859 ali 299573.
EKONOMSKI KROŽEK organizira 16. maja letos ogled tržaške luke. Zainteresirani naj se javijo do vključno 24. t. m. (razadi birokratskih razlogov) v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Ul. sv. Frančiška 20, kjer lahko dobijo tudi vse dodatne informacije. Vabljeni!
PREPSEDNIK Slovenskega raziskovalnega inštituta sklicuje OBČNI ZBOR v torek, 30. t. m., ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20 v Trstu. Dnevni red: poročilo upravnega sveta, obračun za leto 1995 in
MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemalo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST-UI. Voldirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
predračun za leto 1996, razrešnica nadzornega odbora in razno.
KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV sklicuje dne
24.	t.m. ob 20.30 v Slovenskem dijaškem domu v Trstu- Ul. Ginnastica 72, letno skupščino (izredni občni zbor). Dnevni red: 1) letno poročilo; 2) volitve predsed stva in sprememba statuta; 3) razno. Sledila bo družabnost. Vabljeni!
MALI OGLASI
tel. 040-361888
TAJDA CLUB vabi na spoznavno družabni veCer z živo glasbo izjemoma DANES, 19. t. m. v Koper, Hotel Triglav ob 20. uri. Informacije na tel. št. 0038665/58459	in
67/21613.
ELETROMARKET vabi jutri, 20. t.m., od 19. ure dalje na otvoritev trgovine v Narodni ulici 48 na Opčinah.
IZGUBIL se je pes, nemški ovčar v Samatorci. Tel. št. 040/229521.
PODARIM psička majhne rasti mešane pasme, križanec. Tel. št. 040/231670.
V PODZEMNEM PARKIRIŠČU pred sodno palaCo v Trstu dajem v najem garažo za dva avtomobila. Telefon 213420.
HIŠO ob škedenjski šoli, oddana lokala, en poseben prostor v pritličju, prazno stanovanje v nadstropju prodam. Tel. št. 815340 -pozno popoldne.
SAMO 15.000 lir kv. m vrt na Krasu. Tel, št. 040/229126.
PRODAM Mercedes 190, letnik ’89, dobro vzdrževan, garažiran in brezhiben, izjemna priložnost. Tel. št. 637560 od 8. do 13. ure.
EDINI lastnik proda WV Golf GTI 1800 k.c. Cena po dogovoru. Tel. na št. 040/814242.
FIAT 126, letnik 1980 dobro ohranjem prodam. Tel. St. 040/214744 ponedeljek- petek od 9. do 12. ure.
PRODAM Citroex AX, letnik ’89 v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št. 040/228081 (ob urah obedov) ali 040/660800.
VODILNO podjetje na področju stanovanjske opreme išCe notranjega prodajalca 23/35 let za nov sedež v Casale sul Sile, odprtega značaja, komunikativnega s strankami z geometr-sko diplomo ali podobno; zaželjena praksa. Z določeno obdobje bo službovanje na našem sedežu v Citta-delli (PD). Odlični ekonomski pogoji. Tel. št. 049/5975200.
TAKOJ zaposlimo vestnega geometra z znanjem slovenskega in italijanskega jezika. Tel. št. 0038663/701039 ali 701108.
BIOLOGINJA nudi lekcije iz vseh predmetov uCencem nižjih srednjih šol ter kemije, prirodopisa in blagoznanstva dijakom višjih srednjih šol. Tel. št. 040/576116.
LEKCIJE iz latinščine, grščine, italijanščine, slovenščine, filozofije in zgodovine nudi diplomiran v literarnih vedah. Tel. št. 040/576116.
ODDAJAMO opremljeno trosobno stanovanje na Proseku za krajše obdobje, tudi sezonsko. Tel. št. 200115 ob večernih urah.
OSMICO sta odprla Nevenka in Milko v Saležu 73 - Bajta.
PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Andrej Ferfolja.
OSMICO ima odprto Alojz Milic, Repen 49.
OSMICO sta odprla Anica in Renato v Samatorci št.l.
V JAMLJAH je Mario Pahor odprl osmico. ToCi belo in Črno vino ter nudi domaC prigrizek. Vabljeni!
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob Judite Hrovatin daruje Mira Hrovatin 20.000 lir za Vzgojno zaposlitveno središče Mitja Čuk.
V	spomin na Jankota Grilanc, Teodora DelPAnno in Milka Štolfa darujeta Bruna in Pepi Milic 100.000 lir za SK Kras.
V	spomin na Lucijana Padovan daruje Elisabetta Colautti 50.000 lir za SKD Primorec - Trebče.
Namesto cvetja na grob Alberta Scerni daruje Milena 20.000 lir za SKD Barkovlje.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
t
Zapustila nas je naša draga
Gigliola Ghersenti por. Leban
Pogreb bo jutri, 20. t. m., ob 10.40 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v na-brežinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo mož Albino, sin Maurizio z Nadio, Angela, Irene, Pino ter ostalo sorodstvo
Trst, 19. 4. 1996
Ob izgubi drage žene in mame izreka iskreno sožalje Francu in otrokom
Livio Antonie
19. 4. 1986	19. 4. 1996
Antonija Bandi vd. Kraljič
Imamo te vedno v spominu
tvoji otroci Alma, Dario, Romana in Mirko z družinami
Prebeneg, 19. 4. 1996
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040361888-fax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600
8
Petek, 19. aprila 1996
GORICA
Štiri stranke centra za podporo Oljki
Predstavniki Štirih strank centra so vCeraj skupno podprli Oljko in njena kandidata Darka Bratino in Maria Prestamburga. Pokrajinski tajniki Ljudske stranke Bergamin, SI (Socialisti italiani) Franco Lupi, republikancev Sergio Bagni so, tudi v imenu SSk, katere predstavnik se ni mogel udeležiti srečanja, pozvab somišljenike in vse voblce zmernega centra naj oddajo glas za Oljko. Kar zadeva pro-porčni del pa je Bergamin povedal, da podpirajo F. Russa, kandidata “Ljudske steanke za Prodija”.
Podpora Ljudske stranke Bratini
Sen. Darko Bratina uživa vso podporo Ljudske stranke. Brzojavko v tem smislu mu je poslal Ivano Strizzolo, načelnik LS na dežeb. Ob bodrilnih besedah za volilno kampanjo izreka Strizzolo tudi prisrčno voščilo za uspeh Bratinove kandidature. Darko Bratina in Mario Prestamburgo bosta kampanjo Oljke sklenila danes ob 19. uri v pasaži Goriške hranilnice (Korzo Verdi), ob 20.30 bo zaključni shod na Trgu Unita v GradišCu, nakar bo Bratina šel še v Čedad na srečanje s tamkajšnjimi volilci.
Pol poziva k volilni udeležbi
Kandidata Pola svoboščin Michele Luise in Ettore Romoli pozivata voblce naj se udeležijo volitev. Poudarjata, da se spopad omejuje dejansko le na kandidate glavnih dveh zavezništev. Pola in Oljke, in poudarjata volilno povezavo Oljke s SKP, da bi plašila neodločene voblce in jih prepričala v glas za desnico.
Zadnji shodi Zelenih
Kandidat Zelenih Renato Fiorelli bo danes govoril: ob 10.30 na Trgu Republike v Krminu, ob 18.30 na Trgu Republike v Tržiču, ob 20.30 na shodu Oljke na Trgu Unita v GradišCu in ob'22.30 na Komu v Gorici.
VOLITVE / SREČANJE S KANDIDATI V ŠTEVERJANU
SSk za strnjeno podporo Oljki in sen. Darku Bratini
Za zbornico glas prof. Prestamburgu, za proporčni del F. Russu (LS)
NOVICE
Zuf de žur: ironično o volitvah
V kioskih je v prodaji 2. številka večjezičnega mesečnika Zuf de žur. Poleg koledarja kulturnega dogajanja prinaša prispevke o provincializmu in šibki identiteti, o socialni državi, o kampanji proti minam, poezije in povest v furlanšCini in prispevek o likovnem posegu v starem delu mesta. Naslovnica je posvečena volitvam z ironičnim ponaredkom plakata KD iz leta ’48: na ščitu - braniku pred ko-muzimom, se namesto križa smehlja obraz znanega lokalnega predstavnika Pola svoboščin.
Deželni prispevki za dijake
Županstvo obvešCa, da so v tajništvih nižjih in višjih srednjih šol na razpolago obrazci za prošnje za denarno pomoč v smislu deželnega zakona št. 10/88. Prošnje je treba predložiti do 30. aprila.
Tečaj za spoznavanje gora
Pri goriški sekciji Itabjanskega alpinističnega kluba (CAI) bodo od konca aprila do junija izpeljati tečaj spoznavanja narave in varnosti v gorah. Namenjen je vsem, ki se prvič namenjajo v planine. Načrtujejo tudi nekaj vodenih izletov. Informacije nudijo na sedežu v Rossinijevi ul. 2 ob Četrtkih od 21. do 22.30.
Stranka Slovenske skupnosti poziva volilce naj glasujejo za Oljko in še posebej, naj podprejo slovenskega kandidata za senat Darka Bratino. »Oljko moramo podpreti z vsemi našimi močmi. Vsaka druga izbira je za Slovence samomorilska, pa tudi vzdržanje bi prineslo samo vodo na mlin naših nasprotnikov«, je dejal pokrajinski predsednik SSk Stefan Bukovec na srečanju s kandidati Oljke, ki ga je stranka priredila v Steverjanu. Navzoči so hib Darko Bratina in Mario Prestamburgo, kandidata Oljke za senat oz. za poslansko zbornico, ter Francesco Russo, kandidat Ljudske stranke (“Popolari per Prodi”), ki ga SSk podpira za pro-porCni del poslanske zbornice.
Večer je uvedel Ivan Vogrič, nakar je Bukovec utemeljil zakaj se je SSk odločila za Oljko. Po eni strani ni bilo druge izbire, saj pri Polu, kjer gospodarijo Finijevi postfašisti ni posluha za manjšine, po drugi strani pa je to tudi pozitivnma opredelitev za zavezništvo, ki je pokazalo posluh za manjšino in sprejelo temeljni zahtevi SSk: zaščitni zakon in zajamčeno predstavništvo.
Besedo so nato imeli kandidati. Prof. Prestamburgo je posvaril pred nevarnostjo desnice, ki jo je lahko spoznal “od blizu” kot podtajnik na ministrstvu za kmetijstvo: Nacionalno zavezništvo je podredilo ministrstvo lastnim ineteresom, sevena na škodo kmetov. »Tudi zato sem se odločil za
Kandidata Oljke Bratina in Prestamburgo pri omizju z vodstvom SSk (foto Bumbaca)
kandidaturo: Italijo je treba očistiti in ji ponuditi novo perspektivo. Verjemite mi: Prodi je pravi Človek v ta namen«. Prestamburgo je še opozoril na potrebo po zaščiti manjšin, ki so kot “družinski dragulj” in jih ne gre zanemariti.
Francesco Russo, kandidat LS za proporčni del poslanske zbornice, ki uživa tudi podporo SSk, se je zavzel za Evropo narodov in regij, kjer bi premostili sam pojem manjšine. Polemiziral je z desnico, ki neti konflikte interesov med družbenimi sloji (odvisni - neodvisni delavci, upokojenci -mladi, pa tudi Italijani -Slovenci). Vse to vodi v kaos in naposled v avtoritarni režim, je dejal.
Sen. Darko Bratina je nastopil kot kandidat vseh Slovencev na listi Oljke za senat. Poudaril je pomen Prodijevega nastopa v politiki, ki je ne le združil vse demokratične
itabjanske grupacije, temveč je tudi nam Slovencem ponudil priložnost, da prvič organizirano in složno podpremo isto koalicijo in istega kandidata. »Padel je berlinski zid ideologij tudi med nami«, je podčrtal,»danes lahko sodelujemo in povezujemo naše različne politične kulture za isti cilj«. Bratina je še poudaril, da je Oljka pozorna do manjšin in da bomo, če bo zmagala, imeli v centru države več posluha za naše probleme. Z zmago naprednega zavezništva pa se lahko odprejo nove izredno zanimive perspektive za Gorico, da spet pridobi nekdanjo središčno vlogo v tem obmejnem prostoru. Bratina je zaključil optimistic-no:»Upam, da se 21. aprila zgodi kaj zelo pozitivnega«.
Za kandidati je spregovoril še pokrajinski koordinator Oljke Franco Mic-coli in poudaril pomen
sožitja, ki se uresničuje v okviru Oljke tudi z aktivnim doprinosom SSk, veCer pa sta zaključila deželni in pokrajinski tajnik SSk Martin Brecelj in Aleš Figelj. Prvi je dejal, da so nedeljske volitve prelomnega pomena, da se je SSk odločila premišljeno in pametno, upoštevajoč bipolarnost novega volilnega sistema in programe koalicij. Volilce je pozval, naj brez oklevanja podprejo Oljko, v proporCnem delu pa kandidata LS, s katero je SSk sklenila politični dogovor za zagovarjanje interesov manjšine. Figelj je posvaril pred nevarnostjo zmage desnice, ki bi imela pogubne posledice za manjšino, in primerjal nedeljske volitve z manifestacijo	na
Travniku:»Spet je napočil Cas, ko moramo Slovenci dokazati, da znamo biti v ključnih trenutkih enotni: zatorej strnjeno podprimo Oljko.«
r KMEČKA BANKA / IZJAVA KOGLOTAh
“Novi ravnatelj je iz vrst Fona Italia”
Imenovala sta ga odhajajoča komisarja
»Iz dobro obveščenih virov mi je prišla informacija, da je odgovorni in koordinator Kluba Forza Italia iz Trsta, dr. Tullio Cianciolo, pred nekaj dnevi postal novi generalni direktor Kmečke banke v Gorici«. Tako piše v sporočilu za tisk Milan Koglot, kandidat Severne lige v go-riškem senatnem okrožju. Koglot seveda izkorišča vest o imenovanju novega ravnatelja Kmečke banke za svojo volilno propagando. V sporočilu namreč navaja, da je Kmečka banka denarni zavod “manjšine, ki je povezana z Darkom Bratino” in, ker je slednji kandidat Oljke, vidi Koglot v imenovanju človeka iz vrst Forza Italia za novega ravnatelja banke dokaz o dogovoru med poloma za delitev oblasti in vplivnih mest. Edina alternativa je Severna liga, zaključuje Koglot.
V navedenih trditvah je seveda dosti volilne propagem-de, kar je sicer pravica kandidata Severne lige, Čeprav bo najbrž malokaterega prepričal o neki tajni navezi med Oljko in Polom svoboščin. Nekaj drugega pa je pri tem bolj zaskrbljujočega. Če namreč drži, kot trdi Koglot, da je novi ravnatelj vodilni predstavnik gibanja Forza Italia, potem se lahko vprašamo, kdo in zakaj ga je postavil na to mesto. Odločitev sta seveda sprejela komisarja, ki pa sta na tem, da dokončno zapustita banko. Čez nekaj tednov bo občni zbor delničarjev izvolil nove upravitelje. Praviloma bi morali slednji imenovati ravnatelja. Zakaj sta komisarja, ki delata po navodilih Banke Italije, tik pred odhodom postavila bodoče upravitelje pred izvršeno dejstvo imenovanja ravnatelja?
Še trije zanimivi poklicni tečaji
Marketing zo male podjetnike, varnost na delu in tečaj za trgovce
SDZPI / IZOBRAŽEVANJE [H GORICA / POSVET hj
Predstavitev Sklada Dorče Sardoč
Svoja zadnja leta je dr. DorCe Sardoč preživel v Gorici. Na mesto so ga vezah spomini na otroška in šolska leta. Tu se je oblikovala tudi njegova narodnostna zavest in pokončnost. V Kulturnem domu v Gorici bodo drevi ob 18. uri predstavili “Sklad DorCe Sardoč”, ki ima glavni namen gmotno pomagati nadarjenim dijakom in študentom, pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki obiskujejo šole s slovenskim uCnim jezikom ali univerzo.
Sklad je nastal na željo DorCetove vdove gospe Ane. Na nocojšnjem srečanju bodo Boris M. Gombač, Milica Kacin VVohinz, Lida Turk in Milan Pahor osvetlili lik preživelega obsojenca na smrt na drugem tržaškem procesu, medtem ko bosta odv. Peter Sanzin in Boris Peric prikazala nastanek in delovanje sklada.
Pri pobudi sodelujeta Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici in Narodni muzej iz Ljubljane.
Na tajništvu Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje v Gorici sprejemajo te dni še zadnje prijave v tri zanimive tečaje, ki so tik pred startom. To so tečaji marketinga za male podjetnike, tečaj varnosti in higijene na delu in teCaj za trgovinske dejavnosti (priprava za vpis REG). Prva dva trajata po 20, tretji pa 40 uCnih ur.
Vsi trije teCaji ponujajo dopolnilno izobraževanje na zelo aktualne teme. Marketing je gotovo eno od ključnih podorčij za uspeh na tržišču. Mali podjetniki pri tem težko konkurirajo z večjimi, sklop predavanj, ki jih prireja SDZPI, pa ponuja globlji vpogled na tržišče, proizvod in ceno, distribucijo, reklamo, promo-
cijo in vse, kar je treba vedeti za tržni uspeh.
Tečaj varnosti in higijene na delu odgovarja prav tako na aktualno potrebo poznavanja varnostnih predpisov, ki jih je vnesel novi zakon št. 626/94 za preprečevanje nezgod na delovnem mestu.
Tečaj za trgovinske dejavnosti je pravcata kratka šola za usposabljanje trgovcev. Predavanja bodo obsegala področja socialne varnosti, fiskalnih predpisov, računovodstva in komercialnega prava, blagoznanstva in higijene ter marketinga.
Podrobnejše informacije nudijo na sedežu SDZPI, Križna ulica 3, tel. 81826, kjer sprejemajo prijave samo še nekaj dni, do oddaje razpoložljivih mest.
KINO
GORICA
CORSO 17.30-19.40-22.00 »Dead man vralking«.
RAZSTAVE
V KULTURNEM DOMU V SOVODNJAH razstavlja še nekaj dni slikarka Irena Pe-tejan. Ogled danes od 14.30 do 17.30.
IZLETI
SPD GORICA vabi v nedeljo, 21. t.m., na 3. pohod po Staničevih stopinjah. Start bo od 6. do 8. ure iz Solkana.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MORANO INI, Raštel 65, tel. 533349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341.
POGREBI
Danes: 9.30, Mario Jug iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče; 11.00, Maria Ceretta (sestra Gemmi-na) iz Ul. Brig. Pavia na glavno pokopališče; 12.30 Marcel-lina Gandin iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče.
Nataša, Robert in Boris.
Globoko pretreseni, da vas je draga mama nepričakovano zapustila, izrekamo naše iskreno in občuteno sožalje
Standrežka klapa
KD Oton Zupančič
se klanja spominu drage Klare FornazariC-Čaudek in izreka neutolažljivi družini in sorodnikom občuteno sožalje
Ob nenadni izgubi drage mame izrekajo Borisu Caudeku in družini globoko sožalje
vsi prijatelji iz Brega
Dragi Boris, Gabrijela, Nataša in Robi
V tem težkem trenutku Vam stojimo ob strani
taborniki RMV
Uprava Občine Sovodnje ob Soči
izreka občuteno sožalje družini in svojcem ob nenadni izgubi Klare For-nažaric-Čaudek, nekdanje občinske svetovalke
Ob kruti usodi, ki je prizadela družino Franca Caudka, izrekam0 prizadetim najglobj6 sožalje
SD Sovodnje
fARCO
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA
COSMETICS ITALY
Petek, 19. aprila 1996	Mk
I lx%al
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA
COSMETICS ITALV
RIM / DOLGO PRIČAKOVANI UKREP UGODNO VPLIVAL NA TEČAJ LIRE
Bundesbanka je včeraj vendar pocenila denar
Eskomptno mero je znižala na 2,5%, medbančno pa na 4,5%
RIM - Včeraj je iz Bonna odjeknila dolgo pričakovana vest. Nemška centralna banka je namreč za pol odstotka pocenila denar. Eskomptno mero je znižala s 3% na 2, 5%, medbančno obrestno stopnjo (Lombard) pa s 5% na 4, 5%.
Takoj zatem je zgledu Bundesbanke sledila avstrijska centralna banka ter znižala eskomptno mero na 2, 5% in Lombarda na 4, 7%.
Guverner bonskega emisijskega zavoda Hans Tiet-meyer je svojo potezo ute-
meljil tako s povoljnim gibanjem inflacije kakor z upočasnitvijo rasti denarne mase; v marcu je porast znaSal 12, 2%, februarja pa 12, 8% nasproti prvima mesecema lani. Tietmeyer je tudi sporočil, da izkazuje lanska bilanca Bundesbanke 10, 9 milijarde mark (okrog 11.400 milijard lir) dobička, medtem ko je ta predlani znaSal 10, 2 milijarde mark.
Pocenitev nemških obresti je okrepila liro, saj je marka vCeraj popoldne veljala 1.045 lir, zjutraj pa 1.048 lir.
Abete: Zdaj na potezi Bankitalia
RIM - Italijanski industrijci so z to, denar je treba po njegovem poce-zadovoljstvom sprejeli pocenitev niti pri priči. »V praksi je vseeno, denarja v Nemčiji, zdaj pa zahte- kdaj - jutri ali v ponedeljek, v polivajo, da enako ukrene Banka Italije, ticnem pogledu pa ne, saj bi odloži-Predsednik Confindustrie Luigi tev te odločitve na Cas po volitvah Abete meni, da bi moral emisijski centralno banko spravila v hude šk-zavod znižati eskomptno mero vsaj ripce,« je zatrdil Abete rekoč, da za 1%, drugače se bo diferencial ublažitev obrestnih mer opravičuje med državama Se povečal. Ne samo tudi ugodno gibanje inflacije.
CELOVEC / OBČNI ZBOR ZVEZE BANK
Srednjeročni koncept za uspešno uveljavitev slovenskega zadružništva
V Celovcu odpili sejem »Prosti čas«
CELOVEC - NajveCji koroški spomladanski sejem »Prosti Cas ’96« je včeraj odprl svoja vrata. Sejem na sejmišču koroške prestolnice je uradno odprl koroški deželni glavar Ch-ristof Zernatto.
Sejem bo trajal do vključno nedeljo 21. aprila, ponuja pa številne zabavne prireditve, svet iger, avtomobilski salon s 30 vrhunskimi znamkami avtomobilov pod isto streho, neštete turistične zanimivosti in ponudbe v Avstriji in tujini, informacije za konjickarj e-gradbenike, Koroške dneve konj, Koroški ribiški dan, viteško poroko, trg starin, odprt pa bo tudi veliki zabavni park.
CELOVEC - Zveza slovenskih zadrug v Celovcu, eden najmočnejših stebrov slovenskega gospodarstva na Koroškem, je na svojem rednem obenem zboru pretekli ponedeljek v koroški prestolnici sprejela izziv močno spremenjenih gospodarskih in političnih razmer po pristopu Avstrije k Evropski uniji in tudi po razpletu na evropskem jugu in jugovzhodu. Z novim strateškim konceptom bo ta gospodarska ustanova skušala zagotoviti uspešno uveljavitev slovenskega zadrušništva in bančništva tako na Koroškem in v Avstriji, kot tudi v vseevropskem prostoru.
»Zunanji znak zato naj ne bi bil le preimenovanje naše zadružne organizacije v Zvezo Bank, temveč nov srednjeročni strateški koncept, ki ga pod mentorstvom zunanjega strokovnjaka pripravlja posebna projektna skupina za dobo prihodnjih sedem let«, je dejal predsednik upravnega odbora Miha Antonie. Koncept vsebuje nove smernice za delovanje Zveze Bank ob vstopu v
novo tisočletje, predstavljen pa bo še pred poletjem.
Iz poročila predsednika upravnega odbora Zveze Bank je bilo razvidno, da se je proces prestrukturiranja slovenskega zadružništva sicer zaCel že leta 1995 z izločitvijo oz. osamosvojitvijo (deficitarnega) blagovnega oddelka ter nadaljnjimi razbremenilnimi ukrepi na iz-vozno-uvoznem področju in pri raznih udeležbah, ki so v preteklih letih močno bremenile poslovni uspeh celotnega podjeta.
Predsednik Antonie je za leto 1995 občnemu zboru lahko predložil pozitivno bilanco: bilančna vsota je zopet rahlo narasla od 2, 80 na 2,91 milijarde šilingov ali za 41 odstotka, prav tako so primarne vloge narasle na 1, 04 milijarde šilingov. Hranilne vloge so se povečale za 4,1 odstotka na 682 milijonov šilingov. Uspešno delovanje Zveze Bank se izraža tudi v obratnem uspehu podjetja, ki se je povečal od 30 na 35 milijonov šilingov ali za 18 odstotkov, medtem ko so obratni stroški s 63 milijonov šilingov ostali na nivoju leta 1994.
Antonie in direktor Zveze Bank Joža Habernik sta delegatom občnega zbora lahko tudi poročala, da so se leta 1995 povišala lastna sredstva in sicer za 16,4 milijona šilingov na 193,6 milijonov šilingov in s tem zdaleč zadoščajo avstrijskim predpisom oz. zakonu o bančništvu.
Po besedah direktorja Haber-nika se tudi za poslovno leto 1996 obeta pozitiven razvoj. Po podatkih letošnjega prvega Četrtletja je namreC računati z vsaj enakim poslovnim uspehom kot v lanskem letu.
Občni zbor je nadalje potrdil spremembo v glavnem odboru Zveze Bank: dosedanjega elana Pavleta Apovnika je nasledil Matevž Grilc.
Svojo 75. obletnico pa bo Zveza Bank uradno praznovala 13. junija v Domu glasbe v Celovcu. Višek prireditve, na kateri se bodo predstavili tudi letošnje maturantke in maturanti Dvojezične trgovske akademije in ZG in ZRG za Slovence v Celovcu ter Višje šole za gospodarske poklice v St. Petru pri Šentjakobu v Rožu pa bo koncert Zagrebške filharmonije.
Ivan Lukan
UM
[PET PON TOR SRE ČET
I 1568,8 1572,3	15756	1574,2 1570,9
BOLOGNA / TECNOBANCA
Razstavili nasodobnejšo opremo za banke
BOLOGNA - Tudi banke in predvsem banke gredo, morajo iti skladno z razvojem. Se zlasti v bankah uvajajo najsodobnejšo tehnologijo. Bančni funkcionarji morajo biti v vsakem trenutku na tekočem o tem, kar se dogaja na italijanskem ter svetovnem finančnem tržišCu. Prav zaradi tega dandanes še zlasti v bankah, še bolj kot v drugih pisarnah, vidimo koliko sodobnih strojev uporabljajo banCni uradniki.
V Italiji je danes nekaj veC kot tisoč bank. Sem sodijo majhne podeželske posojilnice z enim samim okencem, omejene na delokrog marsikdaj tudi majhne občine, kot tudi velike banke, ki so razpredene po vsej državi in imajo stotine in stotine podružnic. Vseh bančnih okenc je več tisoč. V zadnjih nekaj letih se je število okenc zelo povečalo, banke so jih odpirale in še odpirajo tudi v majhnih in odročnih krajih. V marsikaterem primeru si odjedajo sicer maloštevilne kliente. Z odpiranjem podružnic banke nadaljujejo, pa Čeprav se je v veC primerih pokazalo, da takšna politika ni rentabilna. V marsikaterem primeru upravitelji menijo, da so se prenaglili in ne vedo kako z najbolj elegantno narediti korak nazaj.
Cisto jasno je, da se je ob tako velikem odpiranju bančnih podružnic razširila tudi posebna industrija opremljanja teh novih poslovalnic. Na svoj raCun so prišli arhi-
tekti,	urejevalci,
opremljevalci, prodajalci kompjuterjev, železnih blagajn, varnostnih skrinjic, varnostnih vrat, itd.
Da bi tudi bankirjem olajšali delo pri nabavi vsega tega so upravitelji sejmišča v Bologni že pred sedmimi leti pričeli prirejati banCni sejem, ki so mu dali naslov »Tec-nobanca«. Organizacijo letošnjega je prevzelo specializirano podjetje Sabatini. Sejem je trajal tri dni, bil je v prvem tednu aprila. V prostornih dvoranah sejmišča je bilo videti vse kar bankirji potrebujejo, bodisi takrat ko odprejo novo podružnico kot takrat, ko morajo nanovo opremiti staro. Bil je to torej pravi naslov za vse bankirje, ne samo italijanske. Veliko jih je namreč prišlo iz tujine, saj je zanje sejem bil Se posebej zanimiv.
V treh sejemskih dneh so priredili tudi nekaj strokovnih posvetov na katerih so predavali strokovnjaki tudi iz tujine. Govora je bilo o sodobnih oprijemih bančnega poslovanja, o blagajnah, o informatiki, o novih odnosih s klientom, ki bo lahko telematsko povezan z banko tudi na svojem domu, o marketingu, o arhitekturi.
Prav v zvezi s tem velja povedati, da so na posvetu govorili nekateri znani arhitekti, doma v raznih državah, kot tudi bankirji, ki so jim naročili ne le izgradnjo novih stavb, marveč tudi ureditev in opremo obstoječih bančnih prostorov.
Marko VValtritsch
	18. APRIL 1996	v LIRAH	
<2 s	valuta	nakupni	prodajni
|	ameriški dolar	1555,00	1595,00
1	nemška marka	1036,00	1064,00
1	francoski frank	304,00	313,00
at	holandski gulden	922,00	950,00
S £_J 'P .SL	belgijski frank	49,70	52,00
si	funt šterling	2344,00	2415,00
<1 O)	irski šterling	2425,00	2499,00
8 5	danska krona	267,00	275,00
S15.	grška drahma	6,30	6,70
5 S	kanadski dolar	1142,00	1177,00
	japonski jen	14,30	14,90
	švicarski frank	1267,00	1305,00
$■1	avstrijski šiling	146,70	151,10
"35 &	norveška krona	239,00	246,00
it	švedska krona	230,00	237,00
	portugalski escudo	10,00	10,40
	španska pezeta	12,30	12,90
1	avstralski dolar	1217,00	1254,00
$	madžarski florint	11,00	14,00
$	slovenski tolar	11,30	11,80
s	hrvaška kuna	265,00	290,00
		
18. APRIL 1996	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1556,00	1586,00
nemška marka	1034,00	1052,00
francoski frank	302,00	312,00
holandski gulden	916,00	941,00
belgijski frank	49,85	51,65
funt šterling	2332,00	2412,00
Irski šterling	2416,00	2511,00
danska krona	265,00	275,00
grška drahma	6,29	6,89
kanadski dolar	1138,00	1173,00
švicarski frank	1263,00	1288,00
avstrijski šiling	145,57	150,07
slovenski tolar	11,55	11,90
			
18. APRIL 1996	v URAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1570,910	—
ECU	—	1948,710	—
nemška marka	—	1041,030	—
francoski frank	—	306,880	—
funt šterling	—	2371,600	—
holandski gulden	—	931,130	—
belgijski frank	—	50,683	—
španska pezeta	—	12,496	—
danska krona	—	269,710	—
irski funt	—	2455,960	—
grška drahma	—	6,487	—
portugalski escudo	—	10,149	—
kanadski dolar	—	1158,490	—
japonski jen	—	14,579	—
švicarski frank	—	1277,990	—
avstrijski šiling	—	148,030	—
norveška krona	—	241,420	—
švedska krona	—	232,970	—
finska marka	—	330,860	—
avstralski dolar		1235,210	
			
12. APRIL 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.5007	1.5047	1.5087
funt šterling	2.2676	2.2746	22816
irski funt	2.3436	2.3506	2.3576
kanadski dolar	1.1055	1.1095	1.1135
nizozemski gulden	89.387	89.497	89.607
švicarski frank	23.120	123.220	23320
belgijski frank	4.8587	4.8687	4.8787
francoski frank	29.375	29.435	29.495
danska krona	25.850	25.910	25.970
norveška krona	23.078	23.138	23.198
švedska krona	22.345	22.405	22.405
italijanska lira	0.9534	0.9574	0.9614
avstrijski šiling	14.200	14.220	14.240
španska peseta	1.1912	1.1952	1.1992
portugalski escudo	0.9700	0.9730	0.9760
japonski jen	1.3805	1.3820	1.3835
finska marka	31,940	32.020	32.100
KULTURA
Petek, 19. aprila 1996
_____LIKOVNA UMETNOST / DO JUTRI V LJUBLJANI_
Kraški svet in valovito morje Štefana Turka
Mladi tržaški slikar je dal na ogled 16 slik
V	Klubu kulturnih in znanstvenih delavcev v Ljubljani (Tomšičeva 12) bodo še do jutri na ogled dela mladega tržaškega slikarja Stefana Turka. Na ponedeljkovi predstavitvi razstave sta sodelovala glasbenik Corrado Rojac in pesnik Aleksij Pregare, ki je o razstavjalcu povedal naslednje:
V	neki svoji pesmi o Krasu prri-znavam, da »malodušnost zlivam v kraške požiralnike« in še trdim, da (se)
»iz skalnih škrg skozi sito sklonjenega dimnika izvije večnosivi srebrnka-sti trak umirajoče domačije«.
Mladi slikar Stefan Turk je pravzaprav iste občutke prelil v kromatsko podobo in nam prikazal kraški praele-ment, ki je na ta naCin obvarovan pred miselno korozijo. Nasprotno, lahko reCemo, da je slikar našel način, da je tem mikroelementom vrnil veličastnost njihovega skritega naboja. S tem nas popelje v skrivnost, ki je bila od vsekdar izziv nenehnega radovednega iskanja, katero človeku osmišlja življenje.
Na 16 razobešenih slikah so res požiralniki in škrge, ali tudi igra razpok in senc, ki nam jih kamen tako Čudovito posreduje - kot ugotavlja slikar Boris Zuljan v priložnostni zgibanki. Hkrati je Turk spojil ta videz z njemu domačo krajino Tržaškega zaliva, kjer se kraški svet utaplja v mo-
rju in kjer je Črta loCnica med morjem in kopnim tako rekoč zabrisana; plima in oseka jo premetavata, iz tega pa se rojeva pena, ki svoje mehurčke v soncu, mesečini ali bu-rji nudi oCem igro vznemirjenja in neminljivosti, ne nazadnje tudi agonijo lepote.
Množica slikarjev je z vsemi možnimi inačicami že skušala upodobiti Kras, mu dati izvirni obraz in predvsem ovekovečiti obrise Človekove vztrajnosti na njem in pečatiti delo, ki ga je naseljenec s svojimi posegi opravljal v funkciji lastnega preživetja. Slika-
rji so v vseh preizkušenih tehnikah skušali prikazat ne samo trpkost, ostrino in nepriljubljenost kraške zime, ampak tudi neizmerno
lepoto brinja in ruja, bore, ki že mejijo na pritlikavost, alegorijo palčkov ob stalagnitih in vilinCkov ob stala-kitih in pa domačijsko nevsiljivost zraščanja s krajino, tako da so portali in dimniki, zidovi in kolovozi postali soznaCice sožitja med človekom in naravo ter njuno oplajajočo sanjavost.
Turk se je odločil za slikovito temo spočetja tega magičnega sveta in ga skozi irealno fikcijo tudi nadgradil; tako nam skozi nezadržnost mikro-magma nakaže nove oblike njene kasnejše ustaljenosti in umirjenosti, ki nam ju, občuteno, skozi barvne prelive ponudi v senzo-rialen občutek. Vsekakor je to - za mladega Stefana Turka - dobro zastavljeno delo na brezmejni poti upodabljanja: zato lahko zatrdimo, da se pesnikova "malodušnost” včasih spremeni tudi v rojevanje zanimive slikarjeve drznosti.
________GLEDALIŠČE / TESTORIJEV EDIPUS
Vsi liki Ojdipove tragedije v enem
V tržaškem Rossettiju je gostovala skupina I Magazzini iz Firenc s Federicom Tiezzijem
V okviru bolj eksperimentalno usmerjene ponudbe deželnega Stalnega gledališča FJK za letošnjo sezono je bilo ta teden v tržaški dvorani Rossetti na sporedu delo Edipus pred tremi leti umrlega italijanskega dramatika Giovanni-ja Testorija v postavitvi gledališke skupine I magazzini iz Firenc. Monolog je Testori napisal leta 1977 za prijatelja igralca Luigija Parentija kot sklepni del trilogije Scarozzanti, ki se je začela leta 1972 z delom UAmbleto in nadaljevala z Macbettom. Za delo, ki ga je režiral Federico Tiezzi, je Sandro Lombardi (na sliki) prejel nagrado Ubo, ki jo podeljujejo italijanski kritiki.
Edipus pripoveduje o igralcu potujoče gledališke skupine, ki so ga zapustili vsi tovariši, tako da mora sam nastopati v vseh vlogah tregedije o Ojdipu: kot Lalos, kot Jokasta, kot Dio-nizos. V njegovem nastopu se zlivata v eno odrsko dogajanje in igralčevo osebno življenje: Ojdipova ljubezen z materjo in igralcev ljubezenski odnos z igralko, sinova jeza do morilskega očeta z užaljenostjo in zavistjo do glavnega igralca, ki ga je zapustil.
Obenem so v delu prisotni veliko klasično gledališče in varietejski zabavni prije-
mi, tragičnost in posme-hljivost, poduhovljenost in prostaškost, vernost in kletev. To vzdušje se stopnjuje v nenavadnem, izvirnem jeziku, ki ga je Testori ustvaril, to je mešanica lombardskega narečja, kateri. so dodani latinizmi in v francosko obaravni izrazi, narečne besede prenesene v italijansko obliko, kar učinkuje komično, a obenem realistično in ekspresionistično.
Sandro Lombardi se prikaže na odru kot varietejski Pierrot, bližnji sorodnik priljubljenega Totoja, njegov značaj se nezadržno kaže v vseh likih Ojdipove tragedije, v papeško veliča-snem in krutem Laju v škr-
latni halji z zlatimi vezeninami, v fokastini tožbi in nasladi. Njegov nastop na modro obarvanem odrčku z modrim zastorom in posteljo z modrim pregrinjalom, priklene nase pozornost gledalcev, ki zaverono sledijo vratio-mni jezikovni zgradbi Te-storijevega besedila.
Predstava, ki poleg tega pritegne tudi z vzizualno silovitostjo, ki jo ustvarjajo scena Pier Paola Bislerija, kostumi Giovanne Buzzi in rezka osvetlitev Jurayja Salerija, je del nekaj tržaških gledalcev tako razočarala, da so zapustili dvorano še pred koncem, medtem ko pa je ostale res navdušila.	(bov)
Festival sodobne dramatike
V Avditoriju Muzeja Revol-tella se je v sredo zveCer z nastopom France Nuti v monologu Donna di dolori (Zena bolečin) mlade italijanske pesnice Patrizie Valduga zaCel ambiciozni naCrt Deželnega stalnega gledališča, da v Tr-
stu uresniči prvi festival sodobne dramatike, za katerega se je v začetku sezone zavzel njegov novi umetniški direktor Antonio Calenda. Festival bo letos posvečen italijanskemu snovanju na tem področju, na katerem se je v za-
dnjih sezonah pojavilo veliko novih, zlasti mladih obetavih avtorjev.
Glede na pomembnost pobude so prireditelji za predu-vod v festival, ki se bo redno začel 26. aprila s predstavo La notte della vigilia (Predve-
čer) Luče Archibugia v produkciji Deželnega stalnega gledališča, izbrali kulturni dogodek, ki je pomenljiv tudi zato, ker ga je režiral Luca Ronconi, eden glavnih protagonistov italijanskega gledališkega življenja.	(bov)
V TRŽAŠKEM GLEDALIŠČU MIELA h
GORICA / SKUPINA »ZUF DE 2UR«
Zanimiv filmski dogodek
Na platnu "Rim odprto mesto" in Lizzanijev "Celluloide
Folk skladbe »s ceste«
V tržaškem gledališču Miela bodo jutri in v nedeljo predvajali obnovljeno kopijo znamenitega filma "Roma citta aperta “ (Rim odprto mesto), ki ga je Roberto Rossellini posnel leta 1954. V glavnih vlogah nastopata
Anna Magnani in Aldo Fabrizi. V Mieli (začetek ob 20.uri) bodo ob tem predvajali film Carla Lizzanija "Celluloide", ki opisuje nastanek in snemanje Rossellinijevega filma. V glavnih vlogah nastopata Massimo Ghini
in Giancarlo Giannini.
Filmski dogodek v Mieli je sad sodelovanja filmskega krožka Cappella Undergro-und in kulturne zadruge Bonawentura. Rossellinijev film je obnovila rimska državna kinoteka.
Jutri popoldne ob 18' uri bo v dvorani pokrajinskega muzeja na gori' škem gradu nastopil3 skupina »Zuf de Zur« (na sliki). Jutrišnji bo šesti koncert iz letošnje sezone goriškega društva Agi' mus. Skupina, ki jo sestavljajo Michele Bregant (klarinet), Pierluigi Bura-baca (kontrabas), Adrian0 Coco in Aurelio Nalgi (violini), Gabriella Gabrieli! (glas), Mauro Punteri Od' tara in glas) in Maurizio Verardi (diatonična harmonika), je vse bolj pri' ljubljena, predvsem zaradi posrečene zamisli, da meša različne glasbene zvrsti in izvaja glasbo, ki jo sama označuje za »cestni repertoar«. AnsambeL v katerem so se združili glasbeniki različne priprave in izkušen, je nastal leta ’94, prvič pa je nastopil aprila ’95 v But-triu in takoj požel uspeh.
EGIPT / TRAGIČNI KONEC ROMANJA V SVETO DEŽELO IN OBISKA EGIPTA ZA PRAVOSLAVNE GRKE
V krvavem pokolu islamski skrajneži ubili 18 grških turistov
Med žrtvami je kar štirinajst priletnih žensk Za atentat krivijo teroriste Džamaa Islamije Hud udarec za egiptovsko turistično ponudbo
KAIRO - V terorističnem napadu na turiste v Egiptu, za katerega so po ocenah poznavalcev odgovorni islamski skrajneži, je bilo včeraj zjutraj v hotelu Evropa v Kairu ubitih osemnajst, težko ranjenih pa trinajst ljudi. Po navedbah egiptovskega notranjega ministra Hasana el Alfija, so žrtve, med katerimi je Štirinajst žensk, turisti iz Grčije.
Vsi Štirje zamaskirani napadalci, so po napadu, ki se je zgodil ob sedmih zjutraj po krajevnem Času, pobegnili. Odgovornosti za napad doslej Se ni prevzel nihče, toda način izvedbe atentata' kaže na to, da je za napad odgovorna egiptovska teroristična organizacija Džamaa Islamija. Po pričevanju
očividcev je slo za pravi pokol. Pred vhodom v hotel in v njegovem preddverju so po napadu ostale cele luže krvi. Pred hotelom Evropa pa stoji turistični avtobus s prestreljenimi okni. Po besedah nekega uslužbenca hotela so bili napadalci izredno hladnokrvni in nasilni: »Najprej so s svojimi ka-lašnikovi streljali na skupino turistov. Nato pa so streljali na vse, ki so se Se premikali. Prišli so ubijat.«
Štirje napadalci, ki so bili vsi oblečeni v Črno, naj bi bili po besedah nekega drugega uslužbenca hotela Se zelo mladi. Pred hotel so se pripeljali s kombijem tipa VW. Trije teroristi so nato izkoristili veliko gneCo pred hotelom in nemoteno začeli s svojim pokolom. V trenutku atentata je neka skupina poljskih turistov pravkar prišla v sprejemnico hotela, grški turisti pa so bili na poti k svojemu avtobusu, s kate-
Džamaa Islamija: islamski izrodek Sadatove politike
lo šariatsko (koransko) pravo. Džamaa Islamija se financira z denarjem iz tujine in predvsem z napadi in ropanjem premožnih Koptov. Od leta 1992 je v napadih te fundamentalistične organizacije izgubilo življenje okrog devetsto ljudi, med njimi dvajset turistov.
KAIRO - Egiptovska islamsko fundamentali-stična podtalna organizacija Džamaa Islamija (Islamska zveza), ki naj bi bila odgovorna za včerajšnji teroristični napad na hotel Evropa v Kairu, je bila ustanovljena leta 1971 z izrecno podporo takratnega egiptovskega predsednika Anvarja el Sadata.
Sadat je želel to islamsko organizacijo uporabiti kot protiutež proti levo usmerjenim privržencem Naserja in proti komunistom. V kasnejših sedemdesetih letih pa je Džamaa Islamija zbežala nadzorstvu vladnega aparata, se osamosvojila in osvojila staliSCa najbolj skrajnih islamskih integralistov. Infiltrirala se je v Številne organizacije in so jo zato po nemirih in spopadih med muslimani in krščanskimi Kopti prepovedali.
Egiptovske varnostne sile so se od leta 1992 z vso močjo- spopadle s pripadniki Džamaa Islamije, potem ko se ti zapisali terorizmu in državi napovedali vojno. Vojaška sodiSCa so od takrat že 75 elanov Džamaa Islamije obsodile na smrt, od teh smrtnih obsodb so uresničili že približno petdeset. »Islamska zveza« skusa egiptovsko državo s pomočjo orožja destabilizirati, egiptovsko družbo podrediti strogim islamskim pravilom, odpraviti delitev vere in države ter ustanoviti teokratično državo, v kateri bi velja-
rim so se nameravali odpeljati na ogled mesta. V hotelu Evropa sicer prenočujejo prdvsem gosti iz Izraela. »Dvorišče pred hotelom je bilo polno ljudi...nato sem zaslišal streljanje, po tem nic, nato pa ponovno streli. Ljudje so bežali, padali po tleh in kričali,« je dejal Mohamed Nabil, upravnik agencije za izposojo avtomobilov. Egiptovske varnostne sile zato ne izključujejo možnosti, da je včerajšnji teroristični napad povezan z izraelskim obstreljevanjem ciljev na jugu Libanona.
Včerajšnji pokol je daleč najbolj krvav napad na tuje turiste v Egiptu. V dosedanjih napadih privržencev skrajne organizacije Džamaa Islamija sta namreč v posameznih operacijah življenje izgubili največ dve osebi, islamski skrajneži pa so v minulih štirih letih, ko so poostrili svoje zahteve po strmoglavljenju vlade in vzpostavitvi islamske države ter izgonu tujcev iz Egipta, ubila 25 tujih turistov, 73 pa so jih ranili. Včerajšnji napad na grške turiste je prva teroristična akcija, ki so jo islamski skrajneži izvedli v Kairu po letu dni. Napadi militantnih skrajnežev so leta 1993 in 1994 hudo okrnili egiptovski turistični proračun, lani pa se je prihodek od obiska tujcev ponovno povečal in s 3 milijoni tujih obiskovalcev dosegel rekord iz leta 1992.
KRONOLOGIJA / ATENTATI D2AMAA ISLAMIJE
Do sedaj 24 mrtvih
KAIRO - Včerajšnji atentat na tuje turiste v Kairu je le zadnji a najhujši v nizu atentatov, ki so imeli za tarče tuje turiste, posredno z njimi pa egiptovski turizem kot eno glavnih pozitivnih postavk državnega proračuna.
Do prvega atentata je prišlo oktobra leta 1992, ko je skupina oboroženih teroristov napadla turistični av-
tobus pri Asjutu, takratni trdnjavi skrajnežev Džamaa Islamije, in ubila neko britansko turistko.
26.	februar 1993: v eksploziji bombe v neki kavarni v središču Kaira sta življenje izgubila turski in Švedski turist.
26. avgust 1994: v napadu na turistični avtobus pri Nagaa Hamadiju (sto kilometrov severno od Luk-
sorja) je življenje izgubil neki 13-letni španski deček.
27.	september 1994: Džamaa Islamija je prvič svoj »delokrog« razširila na priobalna območja ob RdeCem morju in v Hugardi na bazarju ubila dva nemška turista.
23. oktober 1994: med Keno in Asjutom so skrajneži z rafalom pokosili nekega 46-letnega britanskega turista.
Egiptovske oblasti pa uradno trdijo, da je bil umor štirih turistov v nekem kairskem hotelu oktobra 1992, kjer je umrl tudi italijanski sodnik Luigi Da-ga, dejanje neprisebneža. Vsekakor pa je ta »nepriseb-než« bil muslimanski verski fanatik.
Poleg teg smrtnih atentatov pa je Džamaa Islamija izvedla vrsto drugih atentatov na turistične rečne ladje in na vlake, v katerih pa so bili le ranjeni a ne mrtvi. Po zadnjih dveh atentatih (lanskega novembra) na vlake med Kairom in Luksorjem, v katerih sta bila ranjena dva tuja turista, je Džamaa Islamija pozvala vse tuje turiste, naj zapustijo Egipt, »če hoCejo rešiti svoje duše«.
AH so Grke zamenjali za Žide?
KAIRO - Predstavnik za tisk izraelskega veleposlaništva v Kairu Jaacov Setty je vCeraj demantiral kot »fantastične« vse govorice, da so islamski skrajneži napadli grške turiste, ker so jih zamenjali za Žide. Po njegovem to ni bil ne napad proiranskega Hezbolaha in ne palestinskega fundamentalistic-nega Hamasa, temveč pokol skrajnežev Džamaa Islamije, ki so napovedali, da bodo zrušili egiptovski turizem.
Vse več Italijanov
Grčija je z bolečino in osuplostjo sprejela vest o krvavem pokolu svojih državljanov v Kairu
ATENE - GrCija je z bolečino in osuplostjo reagirala na včerajšnji pokol v Kairu, v katerem je skupina verskih fanatikov ubila 18 in ranila 13 grških turistov. Svojci oseb, ki so bile na letovanju v Egiptu, so včeraj dobesedno nava-lili na turistične agencije. Zaradi pomanjkljivih vesti jejorišlo tudi do napetosti, ko pa so sporočili imena žrtev in ranjenev se je veči-
ni odvalil kamen, nekateri pa so v solzah zapuščali agencije.
Atenska turistična agencija Mi-stakidis je v Sveto deželo in v Egipt poslala vec kot osemdeset oseb, od katerih jih je v Kairu umrlo enajst, sedem pa jih je bilo ranjenih. Druga pomembna agencija Filoksenija iz Soluna je v Egipt poslala kakih Šestdeset oseb, med njimi pa ni ne žrtev in
ne ranjenih. Kairske žrtve so bile torej stranke Mistakidisa in drugih manjših agencij. Večina Grkov iz Aten, Rodosa, Krete, Soluna in Larise je odpotovala v Sveto deželo in v Egipt za pravoslavni veliki petek (12. april), v Grčijo pa bi se morali vrniti jutri.
Grški minister za informacije Dimitris Repas je obljubil vso pomoč svoje vlade svojcem žrtev in
ranjencem. 2e včeraj je iz Aten v Kairo odletelo vojaško transportno letalo C-130 z zadravstveno ekipo. Grška vlada seveda navaja, da atentat ni bil vperjen proti Grkom in da so bili grški turisti le »naključne žrtve«. Svojci žrtev pa navajajo, da so bili njihovi dragi v glavnem priletne, v črnino oblečene ženske, ki bi jih lahko teroristi zamenjali za Židinje.
RIM - Do včerajšnjega atentata so Italijani ponovno odkrili Egipt kot cilj dopustov in letovanj. Po dveh letih globoke krize, ko so se Italijani in tudi drugi tuji turisti izogibati Egipta zaradi groženj islamskih skrajnežev, se je letos položaj spremenil. Leta 1993 je Egipt obiskalo le 50 tisoC italijanskih turistov, letošnja predvidevanja pa so navajala, da bi moralo do konca leta Egipt obiskati vsaj 200 tisoC Italijanov. Po včerajšnjem atentatu pa bodo skoraj gotovo deževale odpovedi.
Moskva se zgraža
m
t zares obse
ja
MOSKVA - Moskva je včeraj najodločneje obsodila »barbarski atentat v Kairu proti nedolžnim turistom«. Zunanje ministrstvo je obenem zatevalo tesno mednarodno sodelovanje, brez katerega ne bodo uspeli zatreti terorizma. Rusija je torej končno spoznala, da terorizem ni posebna oblika političnega boja, temveč zločin.
___________LIBANON / IZRAELSKI NAPAD SE JE TOKRAT SPREMENIL V PRAVI POKOL_
Granata na civiliste
Izraelci irdijo, da so zbirališče beguncev zadeli »pomotoma« - 97 žrtev, med temi dva častnika ZN
BEJRUT (Reuter, B. Ž.) - Izraelska vojska je včeraj nadaljevala obstreljevanje južnega Libanona. Ena od izraelskih granat je v bližini mesta Tir zadela tudi središče postojanke mirovnih sil Združenih narodov, kamor se je zateklo veliko število libanonskih beguncev. Mrtvih naj bi bilo skoraj sto ljudi.
Včeraj popoldne je v bližini južnolibanonskega pristaniškega mesta Tir prišlo do pravega pokola. Po podatkih predstavnikov mirovnih sil ZN je granata, ki jo je izstrelila izraelska vojska, priletela v središče vojaške postojanke in zadela enega od dveh ladijskih kontejnerjev, v katerih so bili nastanjeni begunci, ki so bili zaradi hudih obstreljevanj prisiljeni zapustiti svoje domove. V eksploziji naj bi umrlo vec kot sedemdeset ljudi - med njimi je bilo veliko žensk in otrok -, ranjenih pa jih je bilo vec kot 120. Ranjence so z rešilnimi avtomobih, osebnimi vozili in drugimi prevoznimi sredstvi prevažali v najbližje bolnišnice, kjer je zaradi tega prišlo so nepopisne gneče. »Vse naokoli ležita meso in kri. To je pogled,, ki ga ne more nihče prenesti,« je vpil eden od preživelih. »Vsi so pomrh! Tam ni nihče ostal živ! Nimajo ne glav ne nog,« je kričal neki drugi, ki je imel sreCo in je preživel. Kljub omenjenemu pokolu pa izraelska letala niso prenehala napadati. Eksplozije so ogrožale tudi reševalce, ki so pomagali odpravljati posledice napada. Predstavniki ZN so povedali, da so pred izraelskim na-
padom pripadniki Hezbola-ha iz neposredne bližine postojanke na Izrael izstrelili nekaj katjuš. Izraelci naj bi na napad odgovorili in po nesreči zadeli postojanko ZN.
Izraelski zunanji minister Ehud Barak je povedal, da Izrael obžaluje smrt tolikšnega števila civilistov, vendar izraelska vojska zaradi tega ne bo prenehala napadati Hezbolahovih gverilcev. »Verjamem, da bo to še okrepilo kritike svetovne javnosti. Priznam, da tudi nam ni lahko, ko gledamo posnetke ranjenih civilistov,« je dejal Barak.
Incident v bližini Tira pa ni bil edini. Izraelska letala so dopoldne napadla tudi neko vas v bližini mesta Na-batijeh. Umrlo je devet ljudi, med njimi šest otrok. Izraelski premier Simon Peres je dejal, da ja zaradi žrtev presenečen. Menil je namreč, da je območje Nabatijeha povsem izpraznjeno. »Na hiše ne streljamo brez razloga. Streljamo samo na tiste, iz katerih so izstrelili katjuše,« je dejal Peres. Nekaj žrtev je bilo tudi med napadi izraelskih vojaških ladij na glavno cesto, ki Bejrut povezuje z južnim delom Libanona. Število žrtev spopadov med
Izraelom in Hezbolahom se je povzpelo že nad sto.
Zaradi vse večjega prelivanja krvi si ameriški in francoski diplomati še bolj prizadevajo za dosego premirja. Diplomati, ki poskušajo izoblikovati predlog premirja, so se zveCer sešli v Tel Avi-
OKREPLJENA DIPLOMATSKA DEJAVNOST SLOVENIJE
Čedalje bližje Evropi in Natu
Čestitke za odločitev državnega zbora
vu, kjer so usklajevali svoje predloge. Francija in Združene države naj bi jamčile za premirje, med katerim naj bi se Izrael, Libanon in Hezbo-lah zavezah, da ne bodo obstreljevali civilnih ciljev. Francoski zunanji minister Herve de Charette pa se je že tretjič ta teden sešel z izraelskim premierom Peresom. Izraelski napad na postojanko Združenih narodov so obsodili tudi v Egiptu, Veliki Britaniji in Rusiji. Zgrožen in pretresen je bil tudi generalni sekretar ZN Butros Gali. Predstavnik Hezbolaha
Abdulah Safiuden pa je v Iranu povedal, da mora Izrael prenehati pobijati libanonske civiliste, Ce hoče, da se bo konflikt končal. Hezbolah je po Sahudenovih besedah pripravljen sprejeti francosko in ameriško posredništvo, vendar ne namerava sprejeti strategije, ki ne bi vključevala umika izraelskih sil iz južnega Libanona.
Izraelsko enotedensko obstreljevanje je že začelo ogrožati proces obnove v državljanski vojni pomšenega Libanona. Tamkajšnji uradniki so povedah, da so se ustavila
skoraj vsa gradbena dela, saj so se tuji izvajalci ustrašili izraelskih granat. Skoda, ki jo bodo te granate povzročile, bo razpolovila načrtovano letošnjo gospodarsko rast. »Nobenega dvoma ni, da bo ceno za to vojno plačalo libanonsko gospodarstvo. Stopnja rasti, ki naj bi po pričakovanjih znašala od pet do šest odstotkov, utegne zdrsniti na tri ali celo dva odstotka,« je dejal guverner libanonske centralne banke Riad Salameh. Med drugim je prišlo do ustavitve del pri širitvi bejrutskega letališča,
samo obnova dveh poškodovanih transformatorskih postaj na jugu Bejruta pa bo trajala približno osemnajst mesecev.
Spopadi pa Simonu Peresu in Jaserju Arafatu niso preprečili prvega sestanka po samomorilskih napadih palestinskih skrajnežev. Voditelja sta se v Erezu za zaprtimi vrati pogovarjala o odpravi izraelske zapore samoupravnih palestinskih ozemelj in o začetku pogajanj o njihovem prihodnjem položaju. Pogajanja se bodo začela 4. maja.
TEDEN DNI IZRAELSKIH NAPADOV NA LIBANON
STRASBOURG, BRUSELJ (STA, L. S.) - Potem ko je Slovenija v torek v Rimu Italijo kot predsedujočo Evropske unije seznanila z nedavno sprejetimi sklepi in stališči Slovenije o vključevanju v EU in Nato, se je v okviru okrepljene diplomatske dejavnosti zunanji minister Zoran Thaler vCeraj dopoldne v Strasbourgu sestal z evropskim komisarjem Hansom van den Broekom. Delegacija zunanjega in obrambnega ministrstva pa je medtem v Bruslju sodelovala na skupinskem posvetovanju med Natom in partnerskimi državami.
Diplomatski viri poročajo, da je minister Thaler komisarja Hansa van den Broeka, pristojnega za sodelovanje s srednjo in vzhodno Evropo, podrobneje seznanil z omenjenimi stališči državnega zbora in pooblastilom parlamenta, da slovenska vlada izpelje proces pridruževanja k EU na temelju stališč petnajsterice, izraženih v sklepih madridskega vrha, ter resolucije Evropskega parlamenta. Slovenski zunanji minister je sogovornika obvestil tudi o obisku državnega sekretarja v zunanjem ministrstvu Ignaca Goloba v Rimu. Po mnenju van den Broeka, ki je nedavno odločitev slovenskega parlamenta označil za »zelo pomembno«, smo v tem trenutku priče »zelo pozitivnemu razvoju« v smeri dokončnega podpisa spora-
zuma o pridružitvi Slovenije k EU. Hans van den Broek je hkrati obljubil podporo za dosego tega cilja.
Minister Thaler se je v Strasbourgu vCeraj po telefonu pogovarjal tudi z vodjo britanske diplomacije Mal-colmom Rifkindom. Rifkind je slovenskemu kolegu Čestital za odločitev državnega zbora in menil, da zdaj ni vec razlogov za odlaganje podpisa asociacijskega sporazuma.
Na sedežu Nata v Bruslju pa je včeraj potekalo skupinsko posvetovanje med Severnoatlantsko zvezo in partnerskimi državami, ki so izrazile zanimanje za intenzivnejše pogovore na osnovi študije Nata o širitvi. Med sodelujočimi na enodnevnem skupinskem posvetu je bila tudi Slovenija, ki jo je zastopala delegacija zunanjega in obram-
bnega ministrstva. Namen tovrstnih srečanj je seznanjanje partnerskih držav z delovanjem Nata in razprava o vprašanjih, ki zanimajo vse partnerske države, ki sodelujejo v dialogu na osnovi strategije Nata o širitvi, izdelane septembra lani. Individualni dialog, h kateremu je Slovenija v sredo pristopila kot prva med partnerskimi državami, pa je namenjen obravnavi specifičnih vprašanj, ki jih vsaka država Natu predlaga v svojem dokumentu z izhodišči za razpravo.
O takšnem dokumentu Slovenije sta se v sredo s sogovorniki iz Nata pogovarjala državni sekretar v zunanjem ministrstvu Ignac Golob in državni sekretar v obrambnem ministrstvu Gorazd Vidrih, ki sta z delegacijama vodila prvi individualni sestanek Slovenije s Severnoatlantsko zvezo. VCeraj so pogovori potekali na nižji ravni, glavne teme pa so bile tri: izmenjava obveščevalnih informacij in ravnanje s tajnimi podatki, obrambni proces Nata ter njegova proračunska poraba in program vlaganj v varnostne strukture.
|M1. april: Izraelski helikopterji in letala prvič po štirinajstih letih bombardirajo Bejrut.
12. april: Napadi na Bejrut se nadaljujejo. V Damasku trdijo, da je bil v napadu na libanonsko glavno mesto ubit sirski vojak._____________________________________
^M3. april: Izraelski helikopter uniči reševalno vozilo, polno beguncev. Ubiti sta dve ženski in štirje otroci.
|M4. april: Izrael okrepi napade. Iz pristaniškega mesta Tir beži na tisoče beguncev._______________________________
IMS. april: Izraelci uničijo transformatorsko postajo pri Bejrutu in napadajo številna naselja na jugu Libanona. Gverilci Hezbolaha s katjušami vnovič napadejo severni Izrael.
|M6. april: V izraelskih napadih je pet civilistov ubitih, petnajst pa ranjenih. Hezbolah na sever Izraela izstreli 70 raket Katjuša.
|M7. april: Izraelska letala napadajo vasi v bližini Tira. Na Kirjat Smono Hezbolah spet izstreli rakete. Ranjen je en civilist.
IM8. april: V izraelskem letalskem napadu na Fidžijan, oporišče enot Združenih narodov na jugu Libanona, je po ubitih več kot osemdeset civilistov, več kot sto pa je ranjenih.
REUTER
V izraelskih topniških in letalskih napadih na libanonska mesta je bilo doslej ubitih že več kot sto ljudi, več kot dvesto pa je ranjenih. Hezbolahovi napadi na sever Izraela so zahtevali več kot petdeset žrtev.
LEGENDA:
izraelski napadi
begunci
Jk izraelski cilji ® napadi Hezbolaha
Izraelska mornarica je obstreljevala obalno cesto.
LIBANON
Smona
izraelsko j 'varnostno območje/
„„ ... . , GOLANSKA Galilejsko /-*, planota
Na sever Libanona je 'pobegnilo približno 400 tisoč civilistov. Več kot pet tisoč beguncev se je zateklo k modrim čeladam na jugu države.
bojni
helikopter AH-1 Cobra
VRHUNSKO SREČANJE SKUPINE G7 O JEDRSKI VARNOSTI
Zastareli reaktorji so jedrska časovna bomba
EU in ZDA namenjajo milijarde dolarjev za varnost ki je ni
MOSKVA (Reuter, B. Ž.) - Voditelji sedmih najrazvitejših držav sveta ter predsednika Rusije in Ukrajine danes v Moskvi začenjajo dvodnevno vrhunsko zasedanje o jedrski varnosti. Zasedanju, na katerem bodo razpravljali predvsem o jedrski varnosti v državah srednje in vzhodne Evrope, bosta sopredsedovala ruski predsednik Boris Jelcin in francoski predsednik Jacques Chirac.
Vodilne industrijske države sveta, katerih voditelji se bodo danes in jutri sesli z Borisom Jelcinom in Leonidom KuCmo, so, da bi izboljšale jedrsko varnost v Sovjetski zvezi in vzhodni Evropi, porabile že kar nekaj milijard dolarjev. Danes naj bi v Moskvi razpravljali o nadaljnjem sodelovanju na tem področju. Govorili bodo o tem, kako zagotoviti varnost starajočih se jedrskih reaktorjev in zaščititi jedrsko orožje ter visoko radioaktivne odpadke.
Države skupine G7 so za-Cele svojo pomoC nekdanjim sovjetskim republikam in vzhodnoevropskim državam usklajevati leta 1992. Vendar doslej niso zaprli Se nobenega jedrskega reaktorja, ki ne ustreza zahodnim varnostnim standardom. VVashington je prevzel vodilno vlogo pri zagotavlja-
nju nadzora nad ruskim jedrskim orožjem. Rusiji, Ukrajini, Belorusiji in Kazahstanu so Američani za pomoč pri transportu, skladiščenju in razgradnji jedrskega orožja namenili že vec kot 1, 5 milijarde dolarjev. VVashington si tudi prizadeva, da nekdaj sovjetsko jedrsko orožje ne bi prišlo v napačne roke. V ta namen so od Rusije že kupili 600 kilogramov obogatenega urana, v naslednjih dvajsetih letih pa naj bi ga kupili še vsaj 500 ton. ZDA bodo prispevale tudi 150 milijonov dolarjev za gradnjo ruskega jedrskega skladišča v Majaku, kjer naj bi shranjevali plutonij, ki bo ostal pri razgradnji jedrskega orožja.
Evropska unija pa se je osredotočila predvsem na varnost civilnih jedrskih naprav v državah nekdanje Sovjetske zveze in vzhodne
Evrope. Za to je EU do zdaj namenila 500 milijonov dolarjev. Večino te vsote - 400 milijonov dolarjev - sta dobili Rusija in Ukrajina. EU, Japonska, Rusija in ZDA so sprejele tudi precej ukrepov, da bi preprečile beg možganov ruskih jedrskih strokovnjakov. Eden od teh je ustanovitev mednarodnega znanstvenega in tehnološkega centra v Moskvi, ki naj bi sponzoriral nad deset tisoč znanstvenih in zaposlovalnih projektov.
Medtem ko svetovni voditelji danes razpravljajo o jedrski varnosti, pa je norveška okoljevarstvena skupina Bellona objavila poročilo o poraznem stanju ruskih jedrskih zalog na območju Murmanska in na polotoku Kola. Poročilo govori o neustreznem shranjevanju visoko radioaktivnih odpadkov iz ruskih jedrskih podmornic. Na polotoku Kola naj bi bila pomorska oporišča in ladjedelnice zaradi pomanjkanja denarja v zelo slabem stanju. Skladišča naj bi bila polna in slabo vzdrževana, tako da so trdni in tekoči jedrski od-
padki shranjeni v zarjavelih zabojnikih ali pa kar na prostem. Izdajo omenjenega poročila naj bi po besedah predstavnikov gibanja Bellona Rusija poskušala preprečiti. Ruska obveščevalna služba je namreč gibanju zasegla veliko dokaznega gradiva, aretirali pa so tudi ruskega okoljevarstvenika Aleksandra Nikitina, ki je pomagal pri pripravi poročila. Obtožili so ga vohunstva, zaradi Cesar ga lahko doleti celo smrtna kazen.
Mednarodna humanitarna organizacija Zdravniki brez meja pa je današnje srečanje na vrhu izkoristila za pritisk na zahodne politike, naj na srečanju opozorijo tudi na vprašanje Čečenije. Predstavniki omenjene organizacije so voditelje držav G7 pozvali, naj rusko vlado obtožijo zaradi načrtnega obstreljevanja civilnih ciljev v Čečeniji. »Navzoči smo na številnih vojnih prizoriščih, vendar menimo, da je vojna v CeCeniji najbolj kruta med vsemi,« je dejal Erič Goemaere, predstavnik organizacije Zdravniki brez meja.
SREČANJE PREDSTAVNIKOV DRŽAV G7 V RUSIJI
Ruski predsednik Boris Jelcin bo danes in jutri v Moskvi gostil voditelje sedmih industrijsko razvitih držav, glavna tema pogovorov pa bo jedrska varnost.
RUSSIA
Soznovi Bor
oooo
Majak ®
KAZAHSTAN
Kursk
BELORUSU
Černobil
UKRAJINA
LEGENDA:
O reaktorji tipa RMBK 1000/1500
G mednarodna znanstvena in tehnološka središča
500 km
REUTER
TEME SREČANJA
0
Varnost civilnih jedrskih objektov
Na Zahodu so zaskrbljeni zaradi obratovanja petnajstih zastarelih reaktorjev tipa RMBK in zaradi neurejenih odlagališč jedrskih odpadkov.
m
Černobil
Ukrajino naj bi prepričali, da, kot je obljubila, do leta 2000 zapre jedrsko elektrarno v Černobilu.
Jedrska varnost
Vprašanje varovanja in skladiščenja jedrskih snovi, med drugim tudi orožja nekdanje Sovjetske zveze.
DOSEDANJA PRIZADEVANJA DRŽAV G7 ZDA
VVashington je od leta 1992 za nadzor nad sovjetskim jedrskim orožjem namenil 1,5 milijarde dolarjev. Združene države so od Kazahstana odkupile 600 kilogramov obogatenega urana v vrednosti deset milijonov dolarjev. V naslednjih dvajsetih letih bodo ZDA od Rusije odkupile 500 ton urana v vrednosti 20 milijard dolarjev.
K8I Evropska unija
BUl Petnajsterica je od leta 1991 za večjo jedrsko varnost v vzhodni Evropi in državah nekdanje SZ namenila 500 milijonov dolarjev.
15351 Drugi projekti
■ • | Japonska, EU, Rusija in ZDA so skupaj ustanovile raziskovalna.
središča, v katerih ruske strokovnjake seznanjajo z zahodno tehnologijo.
________KRONOLOGIJA____
Atomska zgodovina
MOSKVA (Reuter, B. Ž.) - V pričujočem besedilu so predstavljeni pomembnejši jedrski dogodki, do katerih je prišlo po prvi poskusni eksploziji jedrske bombe.
16. julij 1945 - V puščavi Nove Mehike Američani prvič poskusno izvedejo eksplozijo jedrske bombe.
6. avgust 1945 - Američani na Hi-rošimo odvržejo jedrsko bombo. Tri dni pozneje jedrska bomba eksplodira tudi nad Nagasakijem.
29. avgust 1945 - Eksplozija prve ruske jedrske bombe.
November 1952 - Eksplozija prve vodikove bombe, ki jo Američani izvedejo na pacifiškem otoku Enivvetok.
Oktober 1962 - Izbruhne kubanska jedrska kriza, ki svet pripelje na rob jedrske vojne.
Oktober 1963 - ZDA, SZ in Velika Britanija podpišejo sporazum o prepovedi opravljanja jedrskih poskusov v zračnem in podvodnem prostoru ter v vesolju.
November 1969 - ZDA in SZ začnejo pogovore o omejevanju strateškega orožja (SALT).
Marec 1970 - Veljati začne sporazum o neširjenju jedrskega orožja.
Junij 1979 - ZDA in SZ na Dunaju podpišejo sporazum SALT II o omejevanju ofenzivnega jedrskega orožja.
Junij 1982 - Začetek pogovorov o omejevanju jedrskih izstrelkov dolgega dosega.
April 1986 - V Černobilu se zgodi najhujša jedrska nesreča vseh časov.
December 1987 - George Bush in Mihail Gorbačov podpišeta sporazum o uničenju jedrskih izstrelkov srednjega dosega.
Julij 1991 - Bush in Gorbačov podpišeta sporazum START o uničenju ene tretjine jedrskega orožja. Januarja 1993 Boris Jelcin in George Bush podpišeta še en sporazum, imenovan START 2, o uničenju dveh tretjin jedrskega orožja.
Oktober 1994 - ZDA s Severno Korejo podpišejo sporazum, da bo Pjongjang začel uporabljati varnejšo jedrsko tehnologijo in se odpovedal tajnim jedrskim poskusom.
11. maj 1995 - Svetovni voditelji se dogovorijo o trajnosti sporazuma o neširjenju jedrskega orožja.
13. junij 1995 - Jacques Chirac napove, da bo Francija obnovila jedrske poskuse v južnem Pacifiku. Od 5. septembra 1995 do 27. januarja 1996 Francija izvede Sest jedrskih poskusov.
25. marec 1996 - ZDA, Francija in Velika Britanija južni Pacifik razglasijo za nejedrsko območje.
11. april 1996 - 43 afriških držav Afriko razglasi za nejedrsko območje.
NOVICE
BILL CLINTON JE KONČAL OBISK NA JAPONSKEM
»Bojevit« umik iz Čečenije
GROZNI (dpa, Reuter) - V sredo naj bi po poročilih televizije MTV v bojih v Čečeniji padlo 94 niških vojakov, 54 pa jih je bilo ranjenih. Agencija Interfax še vedno poroCa o 53 žrtvah, kar navaja tudi vojaško poveljstvo v Groznem. Rusko vojaško poveljstvo je Se včeraj zjutraj sporočilo, da je v zasedi pri vasi Jorim Mordi padlo »samo« 26 vojakov. Včeraj so najhujši boji potekali pri vaseh Stari Ackoj, Orehovo, Gojsko in Vedeno na jugu uporne kavkaške republike. Aslan MaSadov, vojaški poveljnik CeCenskih upornikov, je za moskovski časnik Nezavisimaja gazeta izjavil, da uporniki ne zahtevajo veC takojšnjega in popolnega urnika ruske vojske, kar naj bi bil pogoj za začetek pogajanj. MaSadov trdi, da sta s voditeljem Džoharjem Dudajevom usklajena v stališčih o reševanju konflikta, vendar pa dvomi, da bo prelivanja krvi kmalu konec.
Pol stoletja
mednarodnega sodišča ZN
HAAG (STA, dpa) - Mednarodno sodišCe Združenih narodov v Haagu (ICJ) je včeraj praznovalo petdeseto obletnico obstoja. Nizozemski zunanji minister Hans van Mierlo se je kot slavnostni govornik zavzel za večjo vlogo osrednjega pravosodnega organa Združenih narodov. ICJ je bil ustanovljen kot telo, ki naj bi na miren način poravnalo spore med državami. Številni kritiki menijo, da se je to načelo sčasoma spremenilo v nic vec kot lepe sanje, saj sodiSCe nima pooblastil, da bi izsililo spoštovanje svojih odločitev.
Odhod ameriških vojakov bi imel katastrofalne posledice
Pjongjang dvomi, da je predlog o »pogajanjih štirih« za rešitev korejskega vprašanja sploh izvedljiv
Clinton Japoncev ne bo izpustil iz »varnega objema« (Reuter)
VVASHINGTON (Reuter, B.S.J - Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj zaključil tridnevni uradni obisk Tokia, med katerim je japonskemu premieru Haši-motu zagotovil, da ZDA ne bodo okrnile števila ameriških vojakov na Japonskem, oblasti v Tokiu pa so se zavedale, da bodo VVashingtonu stale ob strani pri obrambi miru v Aziji.
Clinton je pred odhodom v Moskvo, kjer se bo udeležil vrhunskega zasedanja o jedrski varnosti, nagovoril Se japonski parlament in ga pozval, naj podpre njegov dogovor s Hašimotom. Dvomljivce je zaprosil, naj se vprašajo, kaj bi se zgodilo, Ce bi ameriške oborožene enote, ki v severovzhodni
Aziji prevladujejo že od konca druge svetovne vojne, odšle domov. »Posledica bi utegnila biti draga oboroževalna tekma, kar bi seveda destabiliziralo severovzhodno Azijo in nam onemogočilo sodelovanje z vami pri zagotavljanju varnosti v tem delu sveta,« je dejal Clinton in dodal, da bi to tudi izničilo prizadevanja za oslabitev držav, kot je Severna Koreja, in zmanjšalo možnosti za uspešen boj proti terorizmu. Ameriški predsednik je v nagovoru parlamenta izrazil razumevanje tistih, ki želijo, da bi ameriška vojska zapustila Japonsko, hkrati pa se je »opravičil« za »grozljivo nasilje«, s katerim so se trije ameriški vojaki lani znesli nad dvanajstletno deklico.
Kitajska - tam se danes mudi ameriški državni sekretar VVarren Christo-pher - je včeraj Japonsko posvarila pred morebitno vojaško krepitvijo, Čeprav oblasti v Pekingu menijo, da ameriško-japonski sporazum o varnostnem sodelovanju ni naperjen proti Kitajski. Večina azijskih držav je vCeraj pozdravila okrepitev ameri-ško-japonskih varnostnih vezi, ki jo obravnavajo predvsem kot varnostno zagotovilo pred »napadalno« Kitajsko. Severna Koreja pa se je odzvala na Clintonov in Hašimotov predlog o »pogajanjih štirih« za rešitev »korejskega vprašanja«; oblasti v Pjongjangu so v izjavi za javnost zapisale, da se ugotavljajo, ali je ta predlog sploh izvedljiv.
manorama
KARDIOLOGI V RADINU
-	Danes se v hotelu Radin v Radencih začenjajo Radenski dnevi - Strokovni sestanek Združenja kardiologov Slovenije. Dvodnevnega sestanka se bo udeležilo več-kot sto kardiologov iz Slovenije in tujine. Med pomembnejšimi temami srečanja bodo razprave o genetiki in imunologiji v kardiologiji, o nefarmakološkem zdravljenju srčnih aritmij in oceni srčnih funkcij pri kritičnih bolnikih. Nekaterim članom združenja bodo podelili naziv častnega člana, podelili pa bodo tudi nagrado za najuspešnejšega mladega raziskovalca.
VARNOSTNE SLUŽBE
-	Visoka šola za notranje zadeve bo sredi naslednjega tedna na Brdu pri Kranju pripravila posvet Posebne operativne metode in sredstva dela varnostnih in obveščevalnih služb. Sodelovab bodo številni strokovnjaki s področja prava, politologije, obramboslovja, psihologije, komunikologije in drugih-ved. Udeležili se ga bodo tudi tisti, ki se s temi vprašanji ukvarjajo operativno.
MOTEČI ZRINJSKI -
Občinski odbor SKD izraža podporo akciji skupine državljanov, ki želijo ulico Zrinjskega preimenovati v ulico papeža Janeza Pavla H. V tej utici je namreč cerkev Svetega Jožefa, ki naj bi bila v tesni povezavi z institutom papeštva. V Domu duhovnih vaj v njeni bližini je namreč leta 1935 prebival papeški nuncij v Turčiji, poznejši papež XXIII.
IN DAN BO SIJAL - Včeraj so v Ljubljani predstaviti delo politologa Milana Zvera z naslovom In dan bo sijal. Delo je zbirka političnih razprav, ki jih je avtor objavljal od leta 1994 v Slovenčevih Sobotnih branjih.
VERSKE SKUPNOSTI -
Predsednik DZ Jožef Školč je z vodji poslanskih skupin včeraj sprejel predstavnike verskih skupnosti, ki delujejo v Sloveniji. Parlamentarci so jih seznanili s svojimi pogledi na nov zakon o verskih skupnostih, ki bi ga radi tudi sami pomagali oblikovati.
ŠPANSKI PREDLOG -
Zeleni Slovenije so dejali, da so ogorčeni zaradi kapitulantske politike vladnih-strank, ki želijo Sloveniji na vsak način vsiliti sprejetje ponižujočega in škodljivega španskega predloga kot pogoja za pridruženo članstvo v EU. Pogoji po njihovem mnenju pomenijo izdajo nacionalnih interesov.
PREISKAVE - Republiška veterinarska uprava RS je dolžna ugotoviti vzrok smrti ali obolenja, postaviti diagnozo in preprečiti najmanjšo možnost prenosa bolezni, zato obvladujejo tudi tehniko diagnosticiranja BSE, vendar te bolezni do danes v Sloveniji še niso ugotoviti.
VIRI INFORMACIJ -
Sindikat novinarjev in Društvo novinarjev Slovenije prirejata okroglo mizo, ki bo v soboto v Bovcu. Izhodišča za razpravo bodo slovenska normativistika in mednarodni standardi, zapnanje informacij na lokalni samoupravni in upravni ravni, interno informiranje v podjetjih in odprtost virov.
REDNO ZASEDANJE DRŽAVNEGA ZBORA / V ZNAMENJU PREKINITEV IN OBSTRUKCIJE NEKATERIH OPOZICIJSKIH STRANK
»Boj na požiralniku« se nadaljuje
No predlog predsedujdčego DZ so poslonci prešli no drugo obrovnovo vlodnego predlogo o občinoh
LJUBLJANA - Poslanke in poslanci državnega zbora so včeraj nadaljevali redno zasedanje, a so ga kmalu po zače- ■ tku prekinili na zahtevo Jožefa Kopšeta, kijev imenu Skupine samostojnih poslancev (SSP) zahteval dve uri premora zaradi posvetovanja. Delo so nadaljevali ob 12. mi, in sicer s prvo obravnavo zakonskega predloga o lastninski in drugih stvarnih pravicah, je sporočila STA.
Na začetku zasedanja je Zmago Jelinčič v imenu poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke (SNS) predlagal proceduralni-sklep, naj DZ razpravo in odločanje o predlaganem zakonu preloži na sejo DZ, ko bo v obravnavi zaščitna zakonodaja. Pojasnil je, da zdaj ni mogoče razpravljati o obveznostih do Evropske unije, Id naj bi jih prevzela Slovenija. Njegov predlog je DZ zavrnil s 27 glasovi za in 31 proti. Nato je Kopše v imenu SSP zahteval dve uri premora, da bi se poslanci te skupine posvetovati o »novem stanju«. Od vodstva DZ je zahteval, naj poslance obvesti o poteku pogovorov z delavci mariborskega Tama, ki so nekaj časa mimo protestirali-pred poslopjem parlamenta. Predsedujoči je nato zasedanje prekinil do 12. ure.
Po premora so poslanke in poslanci državnega zbora nadaljevali prvo obravnavo predloga zakona o lastninski in drugih stvarnih pravicah. Ker so poslanci včeraj končali splošno razpravo, so danes prešli na odločanje o predlaganih sklepih ter dvajsetih spreminjevalnih in dopolnjevalnih stališčih, ki pa so ga morati zaradi nesklepčnosti prekiniti. Obstrukcijo parlamentarnega dela sta pri glasovanju uradno napovedali Socialdemokratska stranka (SDS) in Slovenska ljudska stranka (-SLS), toda pri ugotavljanju navzočnosti pred začetkom glasovanja svoje navzočnosti niso prijaviti tudi poslanci Slovenske nacionalne stranke (SNS), Slovenske nacionalne desnice (SND) in Skupine samostojnih poslancev (SSP), tako da je
navzočnost prijavilo najprej 38, nato pa dvakrat po 39 poslancev, kar ni bilo dovolj za kvorum. Takoj po premora je DZ vnovič z večino glasov zavrnil proceduralni predlog Jožefa Kopšeta (-SSP), da bi razpravo in odločanje o predlaganem zakonu o lastninski in drugih stvarnih pravicah preložili
na 40. sejo DZ, ko naj bi poleg tega obravnavali tudi zaščitno zakonodajo s tega področja.
Obstrukcija opozicijskih-strank v državnem zbora se je nadaljevala tudi po opoldanskem premoru. Pred prehodom na glasovanje o predlaganih sklepih ter spreminjevalnih in dopol-
njevalnih stališčih k zakonskemu predlogu o lastninski in dragih stvarnih pravicah je namreč navzočnost prijavilo 55 poslancev, po prehodu na glasovanje pa je na tipko pritisnilo najprej 38, nato 37 in na koncu 39 poslancev. Zato je predsedujoči-Lev Kreft nadaljevanje zasedanja napovedal za 15. uro.
Na predlog predsedujočega je nato DZ prešel na drago obravnavo vladnega predloga zakona o postopku za ustanovitev občin in določitev njihovih območij. Predloženi zakon naj bi uredil redni postopek ustanavljanja občin v reformiranem sistemu lokalne samouprave, torej postopek za spremembo območij občin, ustanovljenih na temelju zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij. Do-zdaj je ta postopek urejal zakon o referendumu za ustanovitev občin, ki pa je bil le prehodnega značaja. Postopek, ki ga je urejal omenjeni zakon, je bil namreč namenjen hkratni ustanovitvi vseh novih občin in prilagojen dejstvu, da so še obstajale stare občine in njihovi organi, tako da je bilo postopek mogoče izvesti le z njihovim sodelovanjem. Z novo lokalno samoupravo je bil namen zakona izčrpan, zato ga je treba nadomestiti z novim zakonom, ki bo urejal postopek za ustanovitev občin in določitev njihovih območij.
Včerajšnje zasedanje DZ je bilo v znamenju prekinitev in obstrukcij (Foto: Uroš Potočnik)
SEJA VLADE / O PREDLOGIH ZAKONA O PREKRŠKIH IN TURIZMU
DS / O REFORMI POKOJNINSKEGA SISTEMA
Kaznovanje s sklepom o prekršku in kazenskimi točkami v cestnem prometu i
Z zakonom do dolgoročnejšega in stabilnejšega vodenja turistične politike
Za vsakega otroka Iri leta pokojninske dobe
LJUBLJANA - Včeraj je delegacija Tamovih delavcev dobila zagotovilo, da bodo vsem presežnim delavcem pomagati s prekvalifikacijo in s prerazporeditvijo v okviru projekta, ki ga vodi ministrstvo za delo, je na tiskovni konferenci po seji vlade povedal Borut Suklje. Sicer pa je vlada na včerajšnji seji sprejela predloga zakona o prekrških in o pospeševanju turizma in zavrnila predlog letališča Ljubljana za dvig cen letaliških storitev.
Vlada je predlogu zakona o prekrških posvetila največ pozornosti. Zakon celovito ureja tisti del kazenskega prava, Id se nanaša na predpisovanje in sankcioniranje prekrškov. Po predlogu zakona je sistem predpisovanja in obravnavanja prekrškov razdeljen na dva dela. Na prvega, ki se nanaša na prekrške, predpisane z zakonom ali uredbo vlade, in na dragega, ki ureja sistem prekrškov in njihovo problematiko v sistemu lokalne samouprave. Po predlogu zakona omogoča primemo strogo kaznovanje prekrškov, za katere so odgovorni tako posamezniki-kot pravne osebe in njihove odgovorne osebe, samostojni
Po predstavitvi poročil odborov in pododborov mestnega sveta, ki so z vidika področij, za katera skrbijo, razpravljati o postavkah v delovnem osnutku proračuna, so bili na vrsti razpravljalci. Večina jih je pozdravila izdelavo proračunskega memoranduma, čeprav so imeli tako-
podjetniki in fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnosti. Med novostmi, ki sojih iz tega zakona še posebej izpostavili, je zanimiva možnost hibega in učinkovitega kaznovanja s tako imenovanim »sklepom o prekršku«. Zanimiva in učinkovita bo tudi na novo uvedena stranska kazen z nazivom »kazenske točke« v cestnem prometu in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Več o tem po naslednji seji vlade, kjer bodo ta predlog zakona obravnavali tudi z vidika ministrstva za notranje zadeve.
Pomembne določbe zakona zaključujejo transformacijo gospodarskih prestopkov, s tem
nanj kot na proračun veliko pripomb, ki so letele predvsem na slabo preglednost gradiva in pomanjkljivo določene posamezne proračunske postavke. Po mnenju Andreja Murna (SDS) bi bilo mogoče, ob natančnem definiranju stroškovnih mest in njihovih porabnikov, nekatere stroške
ko določajo, da z dnem uveljavitve tega zakona vsi gospodarski prestopki, določeni v veljavnih predpisih oziroma v predpisih, ki se uporabljajo v RS, postanejo prekrški in se obravnavajo kot prekrški potem zakonu. Višine denarnih kazni, s katerimi se kaznujejo storilci prekrškov, so predpisane z zakonom ali uredbo vlade in se gibljejo od tisoč do 150 tisoč tolarjev za posameznika, od 100 tisoč do 100 milijonov tolarjev za pravne osebe in od 25 tisoč do 25 milijonov tolarjev za samostojne podjetnike. Vse kazni so navedene v nominalnih zneskih.
O zakonu o pospeševanju turizma je državni sekretar za turizem Peter Vesenjak dejal, da opredeljuje zakon o pospeševanju turizma kot dejavnost javnega pomena, s čimer zagotavlja financiranje te dejavnosti. Zakon določa vire financiranja za oblikovanje celovite turistične ponudbe, promocijo
celo znižati. Po njegovem mnenju bi se morala mestna uprava bolj potruditi pri pridobivanju sredstev od države, poleg tega pa bi lahko poiskala še kakšen proračunski vir, na primer »obdavčitev psov«.
Veliko je bilo predlogov za prerazporeditev sredstev, in sicer se je Metka Tekavčič (-ZLSD) zavzela, da bi namenili mednarodnemu in medmestnemu sodelovanju 4, 5 milijona tolarjev, česar v sedanjem dokumentu te postavke ni. Dušan Kumer (-ZLSD) je menil, da bi potrebovali več sredstev za vzdr-
in informiranje obiskovalcev na turističnih območjih, opredeljuje dejavnost in ustanovitelje nacionalne turistične organizacije ter določa in razporeja vire financiranja za pospeševanje turizma na nacionalni ravni. To so sredstva iz koncesijskih dajatev za prirejanje posebnih iger na srečo, namenjena za oblikovanje, promocijo in informiranje, ki jih opravlja nacionalna turistična organizacija, in za materialni razvoj turizma, zlasti žičničarstva, hotelirstva in turističnih kmetij. Zakon največji poudarek namenja spodbujanju, manj pa predpisovanju, saj je nastal na osnovi potreb občin in turističnega gospodarstva, s tem bo prišlo do tesnejšega sodelovanja med različnimi dejavniki na turističnih območjih ter krajevno in državno ravnijo.
Vlada je zakon včeraj sprejela in ga pošilja naprej v prvo obravnavo DZ.
Barbara Sedmak
že vanj e športnih objektov, Marko Golob (LDS) in Dare Valič (SDS) pa sta »navijala« za kulturno področje.
Kljub temu je bil delovni osnutek proračuna sprejet, poleg tega pa še nekaj sklepov odborov in pododborov. Tako bo morala mestna uprava svetu pred obravnavo osnutka proračuna predložiti še zaključni račun in opraviti primerjalne analize porabe in realizacije projektov v preteklih letih. Sprejeta dokumenta bosta objavljena tudi v mestnem časopisu.	Tanja Urdih
LJUBLJANA - Državni zbor je 25. januarja sprejel sklep, po katerem naj bi vlada v 60 dneh pripravila podrobno predstavitev reforme pokojninskega sistema-ter posledice predvidene reforme za sedanje in prihodnje upokojence. Glede na to, da je od sprejema sklepa minilo že 80 dni, je demokratska stranka predsedniku vlade poslala besedilo koncepta reforme pokojninskega sistema, ki je tudi ena izmed osrednjih točk volilnega programa za letošnje volitve.
Besedilo je avtorsko delo predsednika komisije DS za upokojenska vprašanja Hardvika Pirnovarja, ki ga je včeraj predstavil na tiskovni konferenci stranke in med dru-gim dejal, da je vlada naredila premalo za to, da pokojninski sistem razbremeni tistih stoškov, ki v bistvu niso pokojnine. Zato meni, da je treba najprej ugotoviti sistemske napake sedanjega pokojninskega sistema, saj je država v sedanji sistem vgrajevala določene inštrumente socialne politike, financiranje le-teh prenesla nanj, kar predstavlja 15 odstkov, po nekaterih izračunih pa celo 27, celotnih sredstev pokojninskega sklada. Zdi se mu sporno tudi to, da si upokojenci lahko izbirajo vrsto zavarovanja. Tako prihaja do razlik, saj nekatere skupine zavarovancev plačujejo tudi do 14-krat manjši prispevek od tistih, ki so zaposleni v nekdanjih družbenih podjetjih. Po predlogu demokatov naj bi social-ne.korektive - ki so sedanjemu pokojninskemu sistemu v veliko breme - plačala država in ne »združeno delo«, kot pravi Pimovar in dodaja, da bi bi bilo le-te treba do leta 2000 prenesti na breme proračuna. Tako naj bi znižali prispevno stopnjo za deset do 15 odstotkov ter razbremenili delo.
Nov pokojninski sistem, ki ga demokrati predlagajo, naj bi uvedel kombiniran sistem pokojninskega zavarovanja, v katerem bi upokojenec dobival en del pokojnine po medgeneracijski pogodbi,
drugega pa iz obveznega dodatnega zavarovanja, ki bi ga plačeval iz svoje neto plače. To naj bi predstavljal tako imenovani prvi steber pokojninskega zavarovanja. Drugi ne bi bil obvezen. Imenoval bi se dopolnilno pokojninsko zavaro-vnaje in bi bilo čisto aktuarsko zavarovanje, ki bi ga plačevali delojemalci po lastni presoji, delodajalci pa bi to obliko zavarovanja vplačevali za svoje delavce z namenom, da si dologoročno zagotovijo kvalificirano in podjetju zvesto delovno silo. Tretji steber v bistvu predstavlja inštrument socialne varnosti, ki bi ga uporabljali ljudje s presežnimi denarnimi sredstvi. Nalagali bi jih v donosne naložbe ah pa bi si s posebnimi oblikami dolgoročnega zavarovanja zagotoviti poleg pokojnine Se rento. Ta oblika varčevanja bi potekala preko bank, hranilnic in zavarovalnic.
Uvajanje novega pokojninskega zavarovanja je dolgoročen projekt, zato naj bi ga vpeljati v 20 do 25 letih. Po tem obdobju sedanje generacije upokojencev, zavarovane po sedanjem sistemu, v glavnem ne bo več, tisti del zaposlenih, ki je po starem sistemu vplačeval prispevke 20 let, pa bi se upokojil za prvih 20 let po sedanjem zakonu, za nadaljnjih 20 let pa bi veljala nova pravila.
Po mnenju Pirnovarja bi bilo treba za takšen pokojninski sistem zvišati starostno mejo za upokojevanje na 65 let za moške in ženske; pokojninsko osnovo bi vezali na polno delovno dobo in ne na deset najugodnejših let; pokojnine bi usklajevati tako kot pred letošnjimi februarskimi spremembami; uvedli bi fleksibilen način usklajevanja ter starševski dodatek, po katerem bi za vsakega otroka tistemu, ki ostane doma, priznali tri leta pokojninske dobe; pokojnine bi postaviti v popolno odvisnost, in sicer iz plačanega prispevka; poleg tega pa predlagajo tudi ukinitev bonificirane delovne dobe in do-kupovanje delovne dobe.
Vesna Vukovič
LJUBLJANSKI MESTNI SVET / PRORAČUN IN MEMORANDUM
Kljub pripombam delovni osnutek sprejet
Eden izmed predlogov dodatnega vira proračunskih sredstev tudi obdavčitev psov
LJUBLJANA - Mestni svetniki so na včerajšnji izredni seji soglasno sprejeti delovni osnutek proračuna za leto 1996 in proračunski memorandum, Id ga je mestna uprava letos pripravila prvič. Kot je povedal direktor mestne uprave, so strokovne službe v memorandumu zapisale tako ključne naloge za letošnje leto kot tudi vizijo razvoja Ljubljane in projekte, ki jih bo treba do konca speljati v naslednjih mandatih.
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96
Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: Od petka, 26. t.m., ob 20.00 (red A) - premiera P.I. Čajkovskega »Evgenij Onegin*. Režija I.Stefanutti. Dirigent Niksa Bareza.
Ponovitve bodo do 8. maja.
Gledališče Rossetti
Danes, 19. t.m., ob 20.30 (red petek)- Plexux T in Teatro Slabile iz Catanie v sodelovanju s Teatro Slabile F-Jk predstavljajo: EE.Schmitt »II visitatore*. Režija A. Calenda. Igrata Turi Ferro in Kim Rossi Stuart. V abonmaju odrezek št. 3.
Ponovitve si sledijo do 28. t.m.
Jutri, 20.t.m. -Spazio Rossetti: ob 16.00 Video, ob 16.30 Internet, predstavitev razstave Modiano. Vstop prost.
V teku je tudi predprodaja vstopnic (gledališče tel. 54331 - gal. Protti tel. 630063) za naslednje predstave, ki so: L. Archibugi »La notte della vigilia« (od 26.4. do 26.5 Teatro dei »Fabbri) in P. Rossi »Rabelais« (29. in
30.4.), R. Cavosi »II maresciallo Botterfly» (od 2. do 6.5.), P.P.Pasolini »I Turcs tal Friul» (od 14. do 19.5.) in vse predstave festivala.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 19. t.m., ob 20.30 bo na sporedu predstava »Galina vecia« z Ariello Reggio in Oraziom Bobbio. Režija Mario Licalsi. Ponovitev jutri, 20. ob 20.30 in v nedeljo, 21. t.m., ob 16.30.
GORICA
Kulturni dom
V ponedeljek, 29. t.m., ob 20.30 - R. Cavosi »IL maresciallo Butterfly» v izvedbi Stalnega gledališča F-Jk. Prireditelja EMAC in ERT -Gorica.*
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče: Danes, 19. . t. m., ob 19.30 ponovitev operete »Dolores*. Ponovitev v sredo, 24. t.m., ob 19.30.
Jutri, 20. in v nedeljo, 21.t.m. , ob 19.30 ponovitev musicala »Anatevka*.
Mohorjeva ljudska sola:V ponedeljek, 22. t.m., ob 19.30 - Diskusijski večer »Integracija - Izziv ali obremenitev*.
BELJAK
Studijski oder: V Četrtek, 25. t.m., ob 20.00 Kabaret »Gegen den Rest der Welt»: Ponovitve do 30.t.m.,
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: danes, 19. t.m., ob 20.00 - Video-dokumentacija »Težki Cas, ne vrni se«.
Jutri, 20. t.m., ob 19.00 - Predstavitev filma »Žongler Felix».
V torek, 23.t.m., ob 20.00 - Okrogla miza na temo »Pomen izvenSolskih dejavnosti za otroka«.
Regionalni center: V torek, 23. t.m., ob 19.30 - Koroški Slovenci in avstrijska nacija - predava prod. dr.Andrej Moritsch.
KOTMARA VAS
Ljudska Sola: V nedeljo, 21. t.m., ob 14.30 -Koncert »S pesmijo v pomlad*.
ZILJSKA BISTRICA
Kulturna dvorana: Jutri, 20. t.m., ob 20. uri -»Bivasi pr’Zile - Fruhling im Gailtal«, kulturni večer.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Miela
Jutri, 20. t.m., ob 20.00 - predvajanje filmov R.Rossellinija »Roma citta aperta* (obnovljena kopija) in C. Lizzanija »Celluloide«.
GORICA
Kulturni dom
V	četrtek, 25, t,m, ob 20.45: Goricakinema -Film. Prireditelj Kinoatelje Gorica.
V	soboto, 27. t.m., ob 10.00 - Občni zbor Kmečke banke - GO
GLASBA
TRST
Gledališče Miela XXVII Koncertna sezona Glasbene mladine Italije
V	Četrtek, 2. maja koncert kitarista Frederi-ca Zigante. Izvajal bo Bacha, Giulianija, Tan-smana, Villa Loboša in Albeniza.
Rossetti
V	teku je predprodaja vstopnic za koncert Enrica RUGGERIJA, ki bo v torek, 21. maja, ob 21. uri. Koncert je izven abonmaja. Izkaznice niso veljavne.
GORICA
Kulturni dom
V	petek, 26. t.m., ob 20.30 - Koncert Tržaškega okteta. Prireditelj Glasbena matica - Gorica.
V	nedeljo, 28. t.m., ob 17.30 - Koncert Simfoničnega orkestra G. verdi iz Trsta. Prireditelj je Glasbeni institut iz Gorice.
ŠTANJEL
Na gradu: V petek, 26. t.m., ob 21.00 - Klavirski recital francoske pianistke Veronique Thual Chauvel.Na programu Bach, van Beethoven, Schubert, Brahms, Debussy.
RAZSTAVE
trst
Konjušnica miramarskega gradu: do 23. junija je na ogled razstava »Karel Teige. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«.
Muzej Revoltella: na ogled je ena najlepsih kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabottiju.
Muzej Rižarne pri Sv. Soboti bo do 15. maja °d torka do sobote odprt od 9. do 18. ure; 25. t- m., 1. maja ter ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. ure.
Galerija Rettori Tribbio 2 -Na ogled je razstava slikarja Livia Možine.
Galerija Cartesius - Svoja dela razstavlja Os-si Czinner.
Galerija Bassanese (Trg Giotti 8): Do 30.4. je na ogled razstava slikarja Joana Miro j a. Razstava je odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure.
Galerija ISIS-UI. Corti 3/A: Do 27. t.m.je na ogled razstave »Itinerari« slikarke Nath&lie Marilene Adams.
Gostilna Stalletta-Ul.Giuliani 36 V ponedeljek, 22. t.m., ob 17.30 - otvoritev razstave desetih tržaških slikark, ki bo na ogled do 22. junija.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): na ogled je razstava Josepha Stabilita.
OPČINE
V	Prosvetnem domu je do 22. t.m. od 16. do 20. ure na ogled razstava akvarelov Marjana Miklavca.
BOUUNEC
V	Pivnici III. generazione razstavlja Giusy Grisafy.
GORICA
Katoliška knjigarna: na ogled je razstava slikarke Patrizie Devide.
SEŽANA
Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala.
ŠTANJEL
V	razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom« Davida Terčona.
ŠPETER
Beneška galerija: Do 4. maja je na ogled razstava slikarja Edija Žerjala. Urnik: vsak dan od 17.00 do 19.00 razen ob nedeljah.
KOROŠKA
CELOVEO
Evropska hiša - Generalni konzulat R Slovenije, SPZ, KKZ: Na ogled je razstava Jerneja Strleja »Pod plaščem Baranske megle do večne skrivnosti«.
Deželna Galerija: do 5.5, je na ogled razstava »Vojna«.
Galerija Pri Joklnu: do 27. t.m., je na ogled razstava Draga Valentinija Galerija Freund: na ogled je razstava Herberta Schugerla.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gi-roncoli.
Galerija Holzer: razstavlja Osvvald Oberhu-ber.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: na ogled je razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro, modro, crno».
GLEDALIŠČA
SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana tel: 061/221-511
Mala drama D. Mamet: OLEANNA Danes, 19. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana tel: 061 /331-950
Eugen d’Albert: MRTVE OCI Dirigent Milivoj Surbek, režiser František Preisler.
Sobota, 20. aprila, ob 19.30, za red SOBOTA, IZVEN in KONTO. Četrtek, 25. aprila, ob 19.30, za abonma ČETRTEK,
IZVEN in KONTO.
LUTKOVNO GLEDALIŠTE LJUBLJANA Krekov trg 2 tel: 314-789
S. Makarovič: MEDENA PRAVLJICA Jutri, 20. aprila, ob 11. in 17. uri, za IZVEN.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 tel: 061/210-852
ARTHUR MILLER
Pogled z mostu
Danes, 19. aprila, ob 19.30, za abonma REPRIZA.
A. Jarry: KRALJ UBU
Jutri, 20. aprila, ob 19.30, za abonma
VIKEND in IZVEN.
E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE Ponedeljek, 22. aprila, ob 19.30, za ABONMA M in IZVEN.
Mala scena
PETER SHAFFER
Equus
Jutri, 20. aprila, ob 22. uri. za IZVEN in KONTO.
Torek, 23. aprila, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO.
L. VVilson: ZAŽGI!
Sreda, 24. aprila, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO. V vlogi Anne bo nastopila Mirjam Korbar.
SLOVENSKO
MUDINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Ljubljana tel: 061/125-33-12
S. Beckett: ČAKAJOČ NA GODOTA Danes, 19. aprila, ob 19.30. Gostovanje HKD Teatra iz Reke.
D. Potočnjak: SLEPE MIŠI Nedelja, 21. aprila, ob 20. uri, za IZVEN.
Ponedeljek, 22. aprila, ob 21. uri, za IZVEN.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana tel: 061/332-288. 210-491
Danes, 19. aprila, ob 20. uri: Gledališče Ane Monro: VARIETE.
Jutri, 20. aprila, ob 17. uri: TRNKOVA SOBOTAZA Lutkovno gledališče FRU FRU: PIVOV OBLAČEK.
Predstava je primerna za otroke od Cetretega leta dalje.
Nedelja, 21. aprila, ob 20. uri: IMPROLIGA
Gledališče Ane Monro : Franz K.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2.
Ljubljana tel: 061/312-860
D. Benfild:
TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI
Jutri, 20. aprila, ob 20. uri. Gostovanje v Šentvidu pri Stični. Četrtek, 25. aprila, ob 19.30, za IZVEN. ZADNJIC V SEZONI!
F. SehoviC: KURBE Sreda, 24. aprila, ob 20. uri. Gostovanje na Vrhniki.
Petek, 26. aprila, ob 19.30, za IZVEN. Sobota, 27. aprila, ob 20. uri. Gostovanje v Desklah pri Anhovem.
SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206
Drama
Ivo Svetina: BABILON Jutri, 20. aprila, ob 20. uri,
I za red SOBOTA in IZVEN.
F. Villon: VELIKI TESTAMENT Nedelja, 21. aprila, ob 20. uri, za red UPOKOJENCI, abonente in IZVEN.
Opera in balet
R. Benatzky: PRI BELEM KONJIČKU Nedelja, 21. aprila, ob 18. uri, za abonete in IZVEN.
Torek, 23. aprila, ob 19.30:
BALLET DU RHIN - baletni veCer, za red OPERA, abonente in IZVEN.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR. Rotovški trg 2 tel.: 062/26-748
Nedelja, 21. aprila, ob 11. uri:
Jožica RoS:
UGANKE, ZANKE, ZAVOZLANKE, za otroke od tretjega leta naprej.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326
I. Cankar: HLAPCI Jutri, 20. aprila, ob 20. uri. Gostovanje v SNG Drami Ljubljana. Jutri, 20. aprila, ob 19.30:
Howard Barker:
LJUBEZEN DOBREGA MOŽA.
Gostovanje v SNG Drami Ljubljana.
Marv Chase: HARVEV
Petek, 26. aprila, ob 20. uri,
za abonma PETEK A in IZVEN.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Glavni trg 6
tel: 064/222-681
Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN
Danes, 19. aprila, ob 20. uri,
za abonma PETEK 1.,
IZVEN in KONTO.
R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI Jutri, 20., in petek, 26. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA Čufarjev trg 4. Jesenice tel: 064/81-260
A. Marriot, B. Grant:
OPROSTITE, NAPAČNA SOBA! Jutri, 20. aprila, ob 19.30.
CANKARJEV DOM
Gledališče
B. Slade:
OB LETU OSOREJ
Torek, 23. aprila, ob 20.30.
Glasba
Danes, 19. aprila, ob 19.30:
ORANŽNI ABONMA I in II: ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent Michel Tabachnik. Solist Peter Rosel, klavir. Program:
A. Adamič, S. Rahmaninov, J. Brahms.
Nedelja, 21. aprila,
ob 19. uri: Gostovanje znamenite skupine iz Strassbourga BALLET DU RHIN: NAVIHANKA. Klasični balet na glasbo neznanega skladatelja. Koreograf L Cramer, dirigent M. Schaeffer, scenograf in kostumograf D. Delouche.
Razstave Marc Chagall (1887-1985): 96 jedkanic na temo knjige Nikolaja V. Gogolja Mrtve duSe. Razstava bo na ogled do 31. maja.
Blagajna je odprta od 11.00 do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015.
GLASBA


KLUB MKNŽ. Bazoviška 26. Ilirska Bistrica
Danes, 19. aprila:
nastop ameriške skupine HAMMERHEAD. Predskupina: WHY STAKLA (Osijek).
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ GORNJA RADGONA
Danes, 19. aprila, ob 17. uri v avli osnovne Sole Gornja Radgona: REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV občin Gornja Radgona, Radenci
in Sveti Jurij. Sodelovalo bo 14 zborov s približno Šeststo pevci.
Danes, 19. aprila, ob 20. uri v cerkvi sv. Petra: koncert ruskega zbora MIHAIL IVANOVIČ GLINKA iz St. Petersburga.
RAZSTAVE
DOLENJSKI MUZEJ Muzejska 7. Novo Mesto
Danes, 19. aprila, ob 19. uri: otvoritev razstave bronastih in keramičnih skulptur ter risb akademskega kiparja in člana SAZU, profesorja Draga Tršarja.
AVLA POSLOVNEGA CENTRA MERCATOR Dunajska 107. Ljubljana
V	galeriji je do 25. aprila na ogled razstava slik akademskega slikarja Zdenka Huzjana.
MGLC
GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Ljubljana
V	galeriji je do 5. maja na ogled razstava grafik Rika Debenjaka in Vena Pilona.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Ljubljana
SODOBNA HRVAŠKA RISBA (18 avtorjev)
Razstava bo na ogled do 5. maja.
MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5
Joe Tilson Keramoskulpture Razstava bo na ogled do 2. maja.
NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Ljubljana
HRVAŠKA
FOTOGRAFIJA
1848-1951
Razstava bo na ogled do 16. junija.
MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana
NEURESNIČENI PROJEKTI ZA RAZDEJANO MESTO. Sarajevo.
Razstava bo na ogled do 26. aprila.
NOVICE
KOŠARKA / PO IZPADU ILLVCAFFEJA V A2 LIGO
Madigan v četrfinalu, smola Brescialata
S sinočnjo zmago proti Reggiu Calabrii si je ekipa Madigan iz Pistoie priborila pravico do nastopa v Četrtini finala v košarkarskem play-offu, kjer jo Čaka izredno zahtevna tekma z bolonjskim Bucklerjem. BolonjCani so v prvem delu prvenstva, kot znano, osvojili prvo mesto. Madigan, ki je že zmagal v Reggiu Calabrii, je sinoči zmagal tudi na domačih tleh in sicer z izidom 95:86.
Med Scavolinijem iz Pesara in Mashom iz Verone pa bo potrebna še tretja odločilna tekma. Sinod so namreč v Veroni prevladali domačini z rezultatom 84:73. Zmagovalec tretje tekme se bo pomeril s TeamsySternom iz Bologne, ki je končal redni del prvenstva na drugem mestu.
V	Četrtini finala bosta še tekmi Cagiva-Stefanel in Benetton-Tirrena.
Goriški Brescialat je v A2 ligi izgubil s točko razlike (94:93) po podaljšku v Padovi proti peterki Floora. S tem porazom so si Goričani zapravili možnost za osvojitev osmega mesta. Ostali izidi v A2 ligi:
Polti-Tonnoauriga 66-98 Reggio Emilia-Turboair 92-88 Caserta-Koncert 79-76
Principe jutri proti Modeni
TRST - Rokometaši Principa se bodo jutri ob 19. uri v tržaški športni palači v povratni četrtfinalni tekmi play offa pomerili z Modeno, ki je zmagala v prvenstvu A2 lige in napredovala v Al ligo. V Modeni je Principe zmagal za 5 golov in je seveda nesporen favorit tudi jutri.
V	primeru zmage se bo Principe v polfinalu pomeril z zmagovalčevem dvoboja med Teramom in Brixnom.
TENIS / MOŠKA B LIGA
Gaja jutri na Padričah proti državnemu prvaku TC Firenze
Teniška igrišča Gaje bodo konec tedna prizorišče kar treh prvenstvenih tekem. Jutrišnji zadnji Gajin nastop v moški B ligi (pričetek ob 10. uri) bo za ljubitelje tenisa prava poslastica, saj na Padrice prihaja ni C manj kot italijanski ekipni prvak TC Firenze. Toskanski klub ima celo serijo izvrstnih igralcev, ki zasedajo visoka mesta na državnih, a tudi mednarodnih lestvicah. Tako je Pam-bianco, ki je lani osvojil kar sedem turnirjev, najboljši italijanski igralec kategorije Bi (in 470. na svetu), Mene-schinchi pa na računalniški lestvici poklicnih igralcev ATP zavzema 285. mesto. Tu so še državni mladinski prvak Bracciali, Ardinghi (476. na svetu) in specialist za dvojice Mor-degan, ki je že branil barve državne reprezentance v Davisovem pokalu. Jasno je, da bi že osvojitev enega od šestih predvidenih dvobojev predstavljala za Gaj o velik uspeh, Ce bi se moštvo iz Firenc, ki odkrito računa na ponovno osvojitev državnega naslova, predstavilo s svojimi najboljšimi igralci. Gajini igralci (Aleš in Borut Plesničar, Božic, Del De-gan) obljubljajo, da se bodo borili po svojih najboljših močeh, da bi bili gledalci spet priča prvovrstnemu dvoboju, kakršen je bil oni proti bolonjskemu Virtusu pred tremi tedni.
Po lepi zmagi prvega kola v Gorici bo krstni nastop doma (pričetek ob 16.30) opravila tudi ženska tretjeligaška eki-
Borut Plesničar (Gaja)
pa, pomerila pa se bo s Fiumicellom.
V nedeljo zjutraj se bo pričelo tudi moško prvenstvo C lige. V skupini s šestimi moštvi nastopa Gaja kot tretji nosilec. Barve našega kluba bodo branili Borut Plesničar (Cl), Seba-stiano Franco (Cl), Igor Stoka (C4) in veteran Claudio Puglia (C4). Gaja se bo na PadriCah (pričetek ob 9. uri) pomerila z goriškim AT Campagnuzza. Gajino vodstvo je sprva računalo na močnejšo ekipo, v kateri bi bil tudi Del De-gan, ki pa je moral zaradi poškodbe Franca v zadnjem hipu zapolniti vrste drugoligaškega moštva, kot mladinec pa nima pravice sodelovanja v dveh članskih prvenstvih hkrati. Zaradi drugih obveznosti sta svojo pomoč morala odreci tudi Alberto Prelec in Montesano.
Za boljše rezultate premalo sredstev
Kljub temu pa lahko Tržačani še upajo, da jih še vključijo v AI ligo - Načrti so še negotovi
V	nedeljo je tržaški Illycaffe s prestižno, a za lestvico nepomembno zmago v Forliju zaključil svoje prvenstvene boje. Kot je bilo očitno že pred Časom, so se Tržačani uvrstili na 13. mesto in s tem izpadli v A-2 ligo. Seveda je še možnost, da tržaško ekipo ponovno uvrstijo med prvoligaše, Ce se bo katera izmed ostalih ekip odpovedala nastopanju med najboljšimi, oziroma Ce ne bo nudila zadostnih finančnih jamstev.
Razen nekaterih naj-bogatejših - obe bolonjski ekipi, Scavolini, Benetton, Stefanel - se morajo namreč vse ostale ekipe stalno spopadati z večjimi ali manjšimi finančnimi težavami. Predsednik Viole iz Reggio Cala-brie je že izjavil, da se bo ekipa odpovedala nastopanju v A-l ligi. Illycaffe ne razpolaga z ogromnimi finančnimi sredstvi, ni pa tako zadolžen kot mnoge druge ekipe.
Takoj na začetku smo pudarili finananc-ni vidik, ker je ta tacaš mogoCe bolj pomemben kot izidi na igrišču. Ekipe, ki ne bodo finančno solidne, enostavno ne bodo imele pravice do nastopanja v prvoligaških arenah.
V	takšni luCi lahko tudi razumemo, zakaj se je Illycaffeju prvenstvo tako slabo izteklo. Pri tržaškem društvu so se namreC odločili, da ne izdajo pretirano visoke vsote za honorar obeh tujcev. Izbira Shorterja in Posterja se
je kljub temu zdela precej posrečena. Kaj kmalu pa je bilo razvidno, da je prvi v Italijo prišel le zato, da bi dosegel boljše pogodbene pogoje med ameriškimi profesionalci, drugi pa ni bil telesno sposoben vzdržati hudih prvenstvenih bojev. Zamenjala sta ju Crudup, ki je v vlogi centra za kak centimeter prenizek in za zahtevno italijansko prvenstvo premalo izkušen, in Harmon, ki je bil navajen na lagodne igre druge ameriške profesionalne lige in je v Italijo prišel na plačan dopust. Nazadnje je iz danskega prvenstva prispel še najbolj pozitivni Michael VVilliams, ki pa mu je prav tako manjkalo izkušenj na najvišjem nivoju. Za prihodnje prvenstvo, bi ga bilo verjetno vredno potrditi, saj je obče znano, da se mladi talenti boljše znajdejo šele potem, ko so se privadili na način igre in sojenja v Italiji.
Vodilno vlogo v ekipi z neizkušenima tujcema je tako prevzel kapetan Tonut, ki pa je moral žal zaradi poškodbe počivati prav v najbolj kočljivih tekmah, ko je ekipa lahko še upala na obstanek. Guerra in Calbini sta nekaj boljših iger prikazala šele proti koncu prvenstva, od ostalih pa tako ni bilo mogoče pričakovati kaj veC od obrobnega doprinosa. V bodoče bosta verjetno odigrala važnejšo vlogo Gori in predvsem Giro-ni, ki je pokazal dobre
igralske kvalitete. Nujno pa se bo morala ekipa okrepiti pod košem, kjer se je bil Tonut primoran večkrat boriti proti višjim tujim centrom, in v vlogi režiserja, v primeru, da se bo Calbini vrnil v Pesa-ro.
Društvo se bo moralo tudi odločiti, kdo bo trener ekipe v naslednji sezoni. Po negativni izkušnji z Bonardijem, bo tudi ta izbira zelo težka. A slej ko prej bosta tako trener kot ustroj ekipe odvisna od prvenstva, v katerem bodo Tržačani nastopali.
Marko Oblak
Kapetan Alberto Tonut se je moral večkrat boriti s precej višjimi tujimi centri v drugih ekipah
Steffe: »Negativna sezona mora biti za nas dobra šola«
Kaj o pravkar končanem prvenstvu meni trener Illycaffeja Furio Steffe?
»ObraCun seveda ne more biti pozitiven, saj smo izpadli iz lige. Naložili smo si težko Stefanelovo dediščino. Vseeno pa mislim, da smo Častno opravili svojo nalogo. Sedaj se seveda poraja vprašanje, kako načrtovati prihodnjo sezono. Marsikaj smo se naučili iz napak iz tega prvenstva, ki jih seveda ne smemo ponoviti. Tudi nekaj pozitivnega je bilo v tej sezoni, kar bomo seveda izkoristili za naslednjo. Tu mislim predvsem na mlade igralce, še posebno na Giro-nija in nekatere mladince. Glede, na to ali bomo igrali v Al ali v A2 ligi, bomo zgradili ekipo. Imamo tudi vec igralcev v nižjih ligah po Italiji, ki bi lahko prišli v poštev.«
Vaš klub pa ima kapital, ki si ga lahko privošči malokatero društvo v Italiji, to je občinstvo...
»ToCno. To je dobesedno sijajno občinstvo, ki nas je, kljub skromnim rezultatom, vselej bodrilo in nam pomagalo. Prav temu Čudovitemu občinstvu se moramo zahvaliti in tudi oddolžiti, s tem da se maksimalno potrudimo, da po svojih močeh sestavimo konkurenčno ekipo.«
In še beseda o Jadranu?
»Jadran igra odlično. Mladi trener Andrej Vremec je gotovo opravil zelo dobro delo, Čeprav je imela ekipa precej težav s poškodbami. Ob Jadran o vi igri košarkarski privrženec uživa, saj je njegova igra hitra, dinamična in atraktivna. Vsekakor, čestitam vsemu moštvu, (bi)
ODBOJKA / POKRAJINSKA PRVENSTVA NA GORIŠKEM	Tl
Dečki Espega že osvojili naslov prvaka
1. ženska divizija: dragocena zmaga valovk v boju za obstanek - 1. moška divizija: oboji uspešni
1. MOŠKA DIVIZIJA
Oljmpia - Mossa 3:1 (3:15,17:16,15:3,15:8)
OLVMPIA: A. Vogrič 5+1, E. Lutman 7+6, M. Vogrič 1+5, Frandoli, Makuc 2+1, J. Hlede 4+1, Mucci 0+2, Cavdek, Spazzapan 1+3, Komjanc 5+9, S. Hlede, Poletto 0:0.
Oljmpio bi podcenjevanje lahko drago stalo. Prvi set je bil slab, v izenačenem drugem pa je imela MOssa kar štiri zaključne žoge (tri pri 14:12). K sreči so se Goričani pravočasno zbrali, v zadnjih dveh setih pa nadigrali šibkejšega tekmeca. Posebno dobro sta igrala Martin Komjanc in Edi Lutman.
Turriaco - Naš Prapor 2:3 (13:15,15:10,15:7, 9:15,10:15)
NAS PRAPOR: BevCar, Cemic, Cevdek, Ju-retic, Legiša, Mikluš, Sfiligoj, Paulin.
Naš prapor se je izvlekel iz težkega položaja, saj je že izgubljal z 2:1 v setih in 8:0 v Četrtem setu. Takrat je Turriaco nekoliko popustil, kar so naši igralci spretno izkoristili in nato povsem nadigrah nasprotnika.
OSTALI IZIDI: Fossalon - Acli Ronchi 3:0, Intrepida - Cormons 0:3, Corridoni - Tomana 3:0. VRSTNI RED: Corridoni in Cormons 28, Nas Prapor 26, Tomana 20, Oljmpia 18, Turriaco 16, Fossalon in Intrepida 10, Mossa 4, Acli Ronchi 0.
1. ZENSKA DIVIZIJA
Val - Libertas Villesse 3:2 (11:15, 15:10, 15:13,13:15,15:10)
VAL: Tomšič, Kocjančič, Humar, Danielis, Kovic, Terpin, Čeme, Uršič.
Valovke so dosegle najbrž odločilno zmago
v boju za obstanek v 1. diviziji, iz katere izpadeta zadnji dve ekipi. Do konca prvenstva sta namreC še dve koli, valovke pa se bodo jutri v gosteh pomerile še s Pierisom, prihodnjo soboto pa doma s Torriano.
proti Villessu so valovke odigrale dobro tekmo, v kateri sta se predvsem izkazali Barbara Uršič in podajacica Manuela Tomšič, ki je zaradi odsotnosti Aleksije Ambrosi in Diane Bri-sco (šolski izlet) spet priskočila na pomoC soigralkam v 1: diviziji, v težkih trenutkih pa je prišla na dan izkušenost Suzy Čeme. Za zmago je bil odločilen tudi zelo prodoren servis, v tem elementu pa je bila najboljša Jasmin Koq'ančiC. Srečanje je bilo izenačeno, v odločilnem petem setu, pa je Val povedel že s 7:1 in nato to prednost v bistvu obdržal do konca srečanja.
OSTALI IZIDI: Acli Ronchi - Pieris 3:2, Cormons - Tomana 3:0, Lucinico - Intrepida 3:0, Staranzano - Azzurra 3:0. VRSTNI RED: Sta-ranzano 28, Lucinico 26, Cormons 24, Azzurra 18, Acli Ronchi 16, Val 14, Pieris in Villesse 12, Intrepida 10, Tomana 0.
DEČKI
Odbojkarji Espega so si kolo pred koncem že zagotovili pokrajinski naslov pri dečkih na Goriškem. V tretjem kolu so namreč v Ronkah po pričakovanju dosegli še dve gladki zmagi.
Koroprint 01ympia z Adijem ni imela nikakršnega dela, saj je ekipa iz Ronk daleč najšibkejša. Nekoliko bolj zanimiv je bil derbi med obema slovenskima ekipama, kjer pa je ponovno prevladal Espego. Prvi set je bil v začetku razmeroma izenačen, v končnici pa so
espegovci uveljavili svojo premoč. V dragem setu je Espego stalno vodil in zasluženo slavil. Prava formalnost je bila tudi tekma med Espe-gom in Adijem.
Zadnje kolo bo na vrsti danes v telovadnici Katoliškega doma. V prvem srečanju (ob 16. uri) se bosta pomerila Koroprint Oljmpia in Espego, sledili pa bosta tekmi med Espegom in Adijem, ki se bo nato pomeril še z Oljmpio.
IZIDI 3. KOLA: Acli Ronchi - Koroprint Oljmpia 0:2 (0:15, 6:15); Espego - Koroprint Oljmpia 2:0 (15:11, 15:8); Acli Ronchi - Espego 0:2 (5:15, 5:15). VRSTNI RED:-Espego 12, Koroprint Oljmpia 6, Acli Ronchi 0.
POSTAVI
ESPEGO: Moro, FrandoliC, Sergo, Kovic, Zorgnutti, Figelj, Jelen, Cemic.
KOROPRINT OLVMPIA: M. in A. Cemic, Domi, Golob, PrinCiC, Lukeš, Komjanc.
DEKLICE
IZID 5. KOLA: Farra - Tomana 0:3 (10:15, 5:15,2:15)
VRSTNI RED: Mercato di Selz 8 (14:3), Val 8 (12:6), Tomana 4, Farra 0.
POKALCORAG
Dom Val - Libertas Gorizia 3:0 (15:2, 15:8, 15:5)
VAL DOM: Visintin, Sošol, Uršič, Gej, Cu-min, Bresciani, Figelj, Simčič, Cijan.
Čeprav je Val Dom praktično nastopil z ekipo »under 13«, je brez težav premagal tudi Libertas in nepremagan osovjil prvo mesto v skupini, zdaj pa ga Čaka finalni del.
KOŠARKA / V 25, KOLU D LIGE
Cicibona HeSvetius ima priložnost, da še poveča prednost pred ostalimi
Tudi Dom in Kontovel pred lažjo nalogo
Tudi košarkarsko prvenstvo D lige se približuje zaključnemu ciklusu tekem, že v okviru 25. kola pa bi lahko prišlo do kakšnega zanimivega razpleta, zlasti v prid vodilne Cicibone Helve-tius, ki je na dobri poti v boju za napredovanje.
Konec tega tedna bo namreč Cicibona merila moCi (v nedeljo ob 16.00) z zadnjeuvrščenim Sco-gliettom, drugouvrščeni Cus pa se bo spoprijel v bratomornem derbiju s Santosom. Ob morebitni zmagi Santosa, ki ne sme zamuditi zadnjega vlaka po neverjetnem polomu s Scogliettom, in seveda zmagi Cicibone, bi se razlika pet kol pred koncem pred zasledovalci povečala na 6 točk. Vse to pa je seveda samo teorija in Furlanova ekipa, ki je že v prejšnjem kolu imela hude težave s peterko Momo Cio, se mora dvoboja s Scogliettom lotiti z maksimalno angažiranostjo, saj bodo Masala, Vil-lanovich in ostali na vse načine skušali ponoviti podvig s Santosom. V vrstah Cicibone bi moral ponovno zaigrati Pieri, medtem, ko si Battilana še ni opomogel po gripi.
Tudi ostala dva naša predstavnika v D ligi,
Dom Agorest in Kontovel, bosta v tem kolu imela opravka z ekipama, ki se nahajata v spodnjem delu lestvice.
Domovci, ki so prejšnji teden v Gradežu ostali praznih rok predvsem zaradi katastrofalnih odstotkov pri metu iz igre (Corsi 4:19, Campanello 10:21, Franco 3:9), bodo jutri (ob 20.00) gostili skromno peterko Lege Na-
A. Daneu (Kontovel) v akciji (Foto Kroma)
- KOŠARKA / 26. KOLO V 02 LIGI
Bor Radensko lahko rešijo samo zmage
Košarkarsko prvenstvo C2 lige se s hitrimi koraki nagiba h koncu letošnje sezone, saj bodo tokrat na sporedu že tekme 26.kola.
Tako na vrhu kot na dnu lestvice je v bistvu že vse odločeno, saj ima Martignacco že 6 toCk naskoka pred Pomom in Man-zanom, v nižjo ligo pa bodo (če ne bo velikanskih presenečenj v zadnjih kolih) romali Bor Radenska, goriški Arte in Virtus iz Vidma. Medtem, ko sta Arte in Virtus Ze brez vsakršne možnosti, saj imata prevelik zaostanek za Barcolano in Udinesejem, ki sta na 13. mestu, imajo borovci še teoretične možnosti, da dohitijo Udinese. Podvig pa je skorajda brezupen, saj bi morala KreCiCeva ekipa osvojiti vsaj 8 toCk, Udinese pa največ 2, ob tem pa bi morali borovci prihodnji teden tudi premagati VidemCane v gosteh.
V nedeljo bodo belozeleni zaposleni na domačem parketu, v goste pa prihaja peterka iz Forde, ki se nahaja v zgornjem delu sredine lestvice in ima nekaj zelo dobrih posameznikov (Del Tedesco, Ros). Resnici na ljubo pa je Porcia brez motiva, kar bi morali borovci izkoristiti. Toda vzdušje v vrstah svetoivanskega moštva je iz tedna v teden slabše, saj je dolga vrsta porazov neizogibno pustila svojo sled. TAKO VI. DELU Porda - Bor 82:66 (36:32) BOR: Susani 17, Smotiak 16, PerCiC 9, Rustja 7, Grbec 6, Gia-comini 6, Rasman 5, Spadoni, Pettirosso.
NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 26. KOLA: Pagnacco -Pom -7. Manzano - Spilimbeigo +12, Mermuggia - Martignacco -8, Ardita - Sgt -3, Udinese - Virtus +6, Gradišča - Barcolana +13, Arte - Staranzano +5. (VJ)
KOŠARKA / 1. DIVIZIJA
Zmaga in poraz peterke Sokola
Stella Azzurra - Sokol 76:56 (39:36)
SOKOL: Križman 12, Černe 13, Riz-zante 2, Stoka 8, Cingerla 2, Ban 14, Daneu 5, trener Ban.
3T: Daneu 1.
Proti mladi in obenem najboljši ekipi tega prvenstva so bili naši košarkarji enakovredni le v prvem polčasu, nakar so morali priznati premoč nasprotnikov, pri katerih se je zlasti odlikoval Terzič, ki je dal 29 toCk, pri tem pa kar tri trojke.
Kljub porazu pa je Sokolove fante treba pohvaliti za zvrhano mero požrtvovalnosti.
ZAOSTALA TEKMA
Sokol - Planet 80:63 (35:20)
SOKOL: Križman 18, Rizzante 14, Daneu 16, Cingerla, Ban 7, Stoka 8, Černe 17, trener Ban.
3T: Daneu 2, Križman 2, Rizzante 1.
Sokolovci so z boljšo skupinsko igro vodili skozi vse srečanje in tudi zasluženo zmagali. Pri gostih pa je navjeC pokazal Barzellato, ki je dal 12 točk.
zionale (paziti bo treba na Odinala, Žiberno in Vec-chionija), Kontovelci, z razpoloženim Kraljem (6 trojk proti Cusu), pa (jutri ob 18.30) Momo Gi6, kjer iztopa predvsem Gobbi, * nedvomno igralec višje kategorije.
TAKO V 1. DELU Scoglietto - Cicibona 69:88 (31:43)
CICIBONA: Pieri 20, Persi 18, TomsiC 16.
Lega Nazionale - Dom 67:70 (56:56, 30:34)
DOM: Corsi 22, Franco 15, Podbersig 14.
Momo Gio - Kontovel 70:68 (62:62, 27:30) KONTOVEL: Civardi 14, GuliC 12, Turk 12.
NPOVEDI OSTALIH TEKEM 25. KOLA: Largo Isonzo - Grado -8, Santos - Cus +7, Acli Ronchi -Libertas +13, Acli Ts -Gorbdana -12, Senators -Inter 1904 -9. (VJ)
Konjske dirke
piše: Giorgio Plettersech ■ 00/165 /g/U ZQ VOS TotOCOldO
Bo Polka tudi v Trstu diktirala svoj ritem? V Torontu je glavni favorit izvrstni Lagos
1.	dirka (Neapelj): Rasti Kris (2) se bo gotovo boril za zmago, paziti pa bo moral na Rachele Vg(l) in Romal dina (X);
2.	dirka (Modena): Otto-ne Dei (X) je gotovo najboljši v tej konkurenci, toda v dobri formi je tudi Rasta Plaz (2), pozabiti pa se ne sme niti na Mama
(i);
3.	dirka (Taranto): možnost baze z Lagosom (1). V skupini X opozarjamo na Porto Azzurra, brez možnosti pa ni Rodney ho (2);
4.	dirka (Trst): Polka (2) je v zadnjem Času v izvrstni formi in bo tudi tokrat med protagonisti. Dobre možnosti ima tudi Robur Gas (X), medtem ko lahko
vse preseneti Remidast (1);
5.	dirka (Albenga): Paru ta (1) ima dober štartni položaj in dobrega vozu-nika. zato je obvezen favorit. V skupini X opozarjamo na Radentzkyja v skupini 2 pa na Milklanda;
6.	dirka (Rim): na tem galopu je glavni favorit Wren Sturdy (2), paziti pa bo moral na Radiceja (X), ki ima dober finiš, in pa na Rolexa (19.
Dirka tris
(Padova, drevi ob 19.30)
NASI FAVORITI: Pru-nus Pl, 14. Nepente Pl, 10. Olaf Om;
DODATEK ZA SISTE-MISTE: 12. Principe Bari, 17. Great Carr’e, 8. Polka
Totip
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
2
XI
X
12
1
X2
2
XI
12
X
2
XI
Igor
Gabrovec
Cagliari - Vicenza	X2
Cremonese - Piacenza	X
Fiorentina - Atalanta	1
Inter - Juventus	TX2
Padova - Udinese	X2
Parma - Bari	IX
Roma - Napoli	1X2
Sampdoria - Lazio	X
Torino - Milan	1
Bologna - Reggiana	1
Chievo - Perugia	IX
Trapani - Lecce	2
Forli - Livorno	X
Igor Gabrovec (letnik 1972) je vsestranski športnik, saj se je že kot osnovnošolec začel ukvarjati z jadranejm pri Čupi, nakar se je lotil namiznega tenisa pri Krasu in še naprej gojil šport na vodi (vvindsurf) pri Čupi. Sedaj pa se navdušuje nad jamarstvom in športnim plezanjem. Rad tudi plava in hodi v hribe. 2e polnih pet let je predsednik ŠD Grmada, še prej pa je bil pri tem društvu odbornik. Prejšnji teden je Lojze Abram pravilno napovedal 10 izidov.
PLAVANJE / »CIRCUITO PROPAGANDA«
r-KOTALKANJE / NA GORIŠKEM-i
Obvestila
Mlada borovca prva v svojih kategorijah
V nedeljo je bil v Trstu da«, ki je namenjen nere-finalni del plavalne prire- gistriranim plavalcem ditve »Circuito propagan- (pri dečkih letniki 1987
in mlajši, pri deklicah 1988 in mlajše). Pravico nastopa na finalu so imeli plavalci, ki so prej nastopili na predhodnih treh kvalifikacijskih tekmovanjih.
Borove barve sta precej uspešno zastopala Jan Sossi (letnik 1987) in Davide Lissiach (89). Oba (na sliki) sta med svojimi letniki osvojila prvo mesto na 50 m prsno (Sossi je plaval 48, 2, Lissiach pa 1:00, 7), zelo dobro pa sta se odrezala še v dveh disciplinah. Lissiach je nastopil na 50 m prosto in osvojil 4. mesto, enako uvrstitev pa je z zelo dobrim plavanjem na 100 m mešano dosegel Jan Sossi, ki je zelo malo zaostal za drugouvrščenim, d
Med društvi je Bor osvojil 6. mesto med osmimi klubi. Zmagala je Triestina.
Tekmovalke KŠD Vipava osvojile vrsto visokih mest
Kotalkarji Kulturnega športnega društva Vipava so uspešno začeli svojo sezono, saj so na pokrajinskih fazah v raznih kategorijah pobrali celo vrsto odličij in dosegli veC zelo dobrih uvrstitev. Cristina Sirot-ti je med narašCajnicami osvojila naslov v prostem programu in kombinaciji, v obveznih likih pa je bila druga. Enak rezultat je med najmlajšimi dosegla Martina Quaggiato. V kategoriji plesnih parov med začetniki se je skupaj s tekmovalko Fin-cantierija Eliso Trecari-chi uveljavil Nicola Ra-gno, prvo mesto pa je v tekmovanju umetnostnih parov dosegla tudi Cristina Sirotti skupja z Vincenzom Gugliel-mom od društva Gradišča skating..
Posamezne uvrstitve Vipavinih tekmovalcev:
Najmlajši (letnik 1988): Martina Quag-giato 2. v obveznihi likih, 1. v prostem programi in 1. v kombinaciji. Začetniki (86 in 87): Nicola Ragno (-, 2, -). Začetnice: Serena Lu-cigari (2, 4, 3), Stella Nocchieri (8, 2, 4), Tjaša Nanut (7, 6, 6). NarašCajnice: Cristina Sirotti (2, 1, 1), Isabella Lucigrai (7, 13, 9), Morena Visintin (13, 3,10), Lara Pelizon (12, 11, 13).
V Pierisu se je začel deželni polfinale za naraščajnike in naraščajni-ce, do sredine maja pa bodo na sporedu deželne faze v vseh kategorijah. Pri Vipavi ne skrivajo upanj, da bodo tudi na tej ravni dosegli dobre rezultate.
SZ SLOGA
obveSCa Člane, prijatelje in navijače, da je v soboto, 20. t.m. na razpolago avtobus v Legnago ob priliki prvenstvene tekme moške ekipe. Odhod ob 16. uri. Interesenti dobijo vse informacije v gostilni Kralj v Trebčah.
MLADINSKI ODSEK SPDT
prireja v nedeljo, 21. aprila, izlet za osnovnošolce v okviru Športne šole Trst v jamo pri BrišCikih. Zbirališče ob 9. uri na glavnem trgu v BrišCikih. Informacije po tel. 55180.
SKKRAS
sklicuje v sredo, 24. t.m., 33. redni občni zbor, ki bo v športno-kultumem centru v Zgoniku ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: upravno in finančno poročilo predsednika upravnega sveta, razprava o poročilu, odobritev poročila, obračuna 1995 in proračuna 1996, izvobtev sveta delegatov in nadzornega odbora ter razno. Upravni odbor poziva vse elane, da se občnega zbora udeležijo.
SK BRDINA
organizira ZAKLJUČNI VEČER z nagrajevanjem dne, 24. t.m., ob 20. uri v Domu Brdina na OpCinah.Prosi-mo člane, da potrdijo prisotnost do ponedeljka, 22. t.m., na tekst. 212859 ah 299573.
SKD KREMENJAK - JAMLJE
prireja 25. aprila v sodelovanju z občinsko upravo iz Doberdoba HI. planinsko-orientacijski pohod. Zbirališče ob 8. uri pred bivšo jameljsko osnovno šolo, kjer bodo udeleženci dobili tudi vsa navodila. Nastopajo lahko skupine sestavljene iz 3 - 5 tekmovalcev, Id morajo vsi skupaj priti na cilj. Prijavnina znaša 6000 luna tekmovalca, v tej pa je vključen tudi toph obrok. Najboljše skupine bodo nagrajene.
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
Petek, 19. aprila 1996
Z"
Horoskop
zapisal B. R. K.

OVEN 21. 3. - 20. 4: Na trenutke boste povsem brez volje in zamisli. Vaša delovna učinkovitost bo nekoliko manjša, vendar nič hudega, kajti v vaši notranjosti se bo začela pripravljati prijetna revolucija.
BIK 21.4 - 20. SL Obšla vas bo nepremagljiva želja po osebni svobodi, zato boste obesili svoje posvetne cilje na klin in prisluhnili tistim glasovom v sebi, ki vam obljubljajo večno blaženost
DVOJČKA 21.5. - 21.6,: Počutili se boste vec kot sijajno, zato lahko pričakujete lahkoten in dinamičen konec tedna. Popestrite ga z izletom v deželo, kamor doslej ni stopila še nobena doveška noga.
RAK 22.6.-22. 7.: Počasi se bo v vaše srce začel vračati mir. Sprijaznili se boste z dejstvi norega sveta ter začeli iskati kompromis med prisilo po preživetju in željo po uresničenju večnih idealov.
IEV 23. 7. - 23.8.: Spoprijeti se boste morali z izzivi, ki bodo na prvi pogled povsem nerešljivi. A ker so vam danes zvezde naklonjene, boste povrhu opravili še s svojim podcenjevanjem.
DEVICA 24 8. - 22.9.: Marljivi boste kot mravljica, zato boste še pred rokom opravili oveznosti današnjega dne. Ne nalagajte si Se jutrišnjih, kajti s tem ne boste pridobili niti minute, izgubili pa boste uro.
TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Soočeni z nevarnostjo izgube nečesa dragocenega boste ves ljubi dan na trnih. Verjemite: tistega, kar je resnično vredno, ni mogoče nikdar izgubiti, nevredno pa raje izpustite sami.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Mikalo vas bo v iti družbo, čeprav se ne boste počutili osamljene. Ne bodite torej izbirčni; zapletite se v pogovor z vsakim, ki bo želel prisluhniti vašim mislim in vas obdariti s svojhni.
STRELEC 23.11. - 2T. 12.: Medtem ko na običajnih področjih ne bo omembe vrednih sprememb in doživetij, se bodo v vašem ljubezenskem gnezdecu odvijali pravi tektonski premiki. Navidez na slabše, v resnici m boljše.
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Spomladanska energija vas bo navdajala z optimizmom, zato se vam bo Življenje na lepem zazdelo veliko lažje. Opazujte ptičke in skušajte posnemati njihovo svobodo. A držite se tal.
VODNAR 21.1. -19.2.: Se malo, pa bo v vašo dušo znova posijala sveža vedrina. »Kriv« bo partner, ki se bo trezno odrekel svojim otročjim željam na rovaš bogastva, M vaju čaka na polju zrele ljubezni.
RIBI 20. 2. - 20. 3.: Skorajda pokali boste od zdravja, vaša umska energija pa bo blestela kot le malokdaj. Izkoristite torej dober dan in potipajte po kotičkih, kamor ne seže noben sončni zarek
LIVONCI - NAROD IZ ZAHODNE LATVIJE
Jezik, ki ga govori le še dvajset ljudi
V preteklosti so se preživljali z ribištvom
SLITERE Reuter - Na zahodu Latvije Se vedno živi nekaj sto potomcev Livoncev, vendar se njihovo število iz leta v leto krči, zato jih le Se peščica govori livonski jezik. Potomci več sto tisoč Livoncev so se ohranili le še v vaseh, na gozdnatih območjih ob baltiški obali.
Enaindvajsetletni Valt Ernstreit je eden od tistih redkih mladih, ki še obvladajo livonski jezik in, si zadnja leta prizadevajo za njegovo ohranitev. Kljub temu je precej črnogled: »Menim, da Livonci izumiramo. Da bi to lahko preprečili, se mora zgoditi pravi čudež.« Livonci so finsko-ugrijskega porekla, v preteklosti so se preživljali z ribištvom. Na Baltik so prišli z Urala, od koder so se izseljevali od leta 500 pred našim štetjem do leta 500 našega štetja. Njihov jezik je nekakšna mešanica estonskega in latvijskega jezika. V nemških srednjeveških kronikah je zapisano, da jih je bilo nekoč približno 250 tisoč, vendar so se morali skozi stoletja umikati proti obali. Sčasoma so se začeli mešati z bolj številčnimi baltskimi plemeni, iz katerih izvirajo Latvijci, skozi stoletja pa se je zaradi čedalje večjega nemškega in ruskega vpliva njihovo število Se bolj skrčilo. Ko je Sovjetska zveza leta 1944 Latvijo priključila k svojemu ozemlju, so se morali nekateri Livonci izseliti iz svojill naselij, saj je bilo obmorsko območje namenjeno izključno vojaškim bazam. Ernstreit je povedal, da se šteje za Livonce le še približno dvesto ali tristo ljudi, vendar jih livonski jezik obvlada manj kot dvajset. Najmlajši se za jezik svojh prednikov ne zanimajo, saj ga ne morejo nikjer uporabljati, zato je pravza-
prav ohranjen le Se v ljudskih pesmih. Nekateri se ga učijo le zato, ker to želijo njihovi stari starši. Valt Em-streit se je začel zanimati za kulturno dediščino svojih prednikov v osemdesetih letih, ko so se pojavila gibanja za samostojnost. Ko je postala Latvija samostojna, je bil na univerzi v Taruju odprt tudi oddelek za livon-
ski jezik. Njegova predstojnica je Kirsty Boiko, katere predniki sicer niso livon-skega porekla, vendar se je jezika dobro naučila in vsak mesec izdaja revijo o livonski umetnosti in kulturni dediščini. V zadnji številki je na naslovnici objavljena fotografija, ki simbolizira položaj pripadnikov livon-skega naroda - sonce si ob pogledu nanje zastira oči. »Ljudje si ne prizadevajo dovolj za njegovo ohranitev, zato je izumiranje livonske-ga naroda le nekoliko podaljšano,« meni Bolkova.
Zdravilo proti senilnosti
ŠANGHAJ - Kitajski farmakologi so izdelali zeliščno zdravilo proti senilnosti. Navadno za njo obolijo ljudje po 60. letu, pozneje pa se bolezen Se stopnjuje. V svetu je senilnih približno 25 milijonov ljudi. Glavna sestavina novega zdravila je izvleček rastline, ki so jo Kitajci že uporabljali kot zdravilo, njeno farmakološko delovanje pa se je pokazalo kot učinkovito tudi pri zdravljenju senilnosti. Zdravilo se že lahko uporablja v bolnišnicah, kmalu pa se bo pojavilo tudi na trgu.
Nuklearke ogrožajo Dunaj
DUNAJ - Dunaj je velemesto, M leži v bližini šestih jedrskih elektrarn je evropska prestolnica, ki bi jo najbolj ogrozile morebitne jedrske nesreče, navaja eno od ugotovitev raziskave Mednarodnega instituta za sistemske aplikativne analize (EASAJ avstrijski tednik Profil. Potencialno sta bolj ogrožena le Se Kijev in Sankt Peters-burg. Strokovnjaki so do te ugotovitve prišli s pomočjo računalniških analiz o radioaktivnem potencialu, nevarnosti bližnjih jedrskih elektrarn, verjetnosti nesreč v jedrskih elektrarnah idr., pri tem pa so upoštevali tudi smeri in moč vetrov. Nekatere evropske prestolnice, kot so Pariz, Amsterdam, London, Koln ali Ziirich, imajo sicer manj ugoden zemljepisni položaj, saj je v njihovi bližini več jedrskih elektrarn kot v bližini avstrijskega glavnega mesta, vendar je pri teh tveganje manjše kot v primem Dunaja. Eden od pomembnih razlogov za morebitno ogroženost Dunaja je slovaška jedrska elektrana Bohunice, za katero ocenjujejo, da je poleg černobilske najnevarnejša v Evropi.
Gledanje televizije redi
WASHINGTON -Debelost otrok je v približno 60 odstotkih posledica pretiranega gledanja televizije, ugotavlja raziskava, ki jo je opravila Medicinska fakulteta Harvard v Bostonu. Strokovnjaki poudarjajo, da so otroci, ki povprečno gledajo televizijo več kot pet ur na dan, 5,3-krat bolj nagnjeni k debelosti kot tisti, ki pred televizijskimi zasloni preživijo manj kot dve uri. Štiriletna raziskava je zajela 746 mladih, starih od deset do petnajst let, katerih matere imajo od 25 do 32 let, upoštevala pa je vse vidike življenja otrok, kot so socialna raven družine, rasa, izobrazba matere itd.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
X	MESTO V KALIFORNUI (ZDA)	LASTNOST ILUZORNEGA	SNOV ZA SIRJENJE MLEKA	ESEJISTIČNA DELA, ESEJI	AVTOMOBIL. OZNAKA MESSINA	ITALIJANSKA NAFTNA DRUŽBA	REZBARIJA (STAR.)	RUDNINSKE SUROVINE V PLASTEH	NEKDANJA SMUČARKA (NUŠA)	LASTNOST VSEUIVEGA STANOVANJA	DEČEK ALI DEKLICA V PRVIH LETIH ŽIVLJENJA	AVTOR: MARKO DRESCEK	BOGINJA ZEMLJE V GR. MIT. IGEA1	GL. MESTO PROVINCE ADRARV MAVRETANIJI	ROLF LIEBERMANN	LASTNOST NEREALNEGA	PRVOTNE PREBIVALKE APENINSKEGA POLOTOKA	HLADEN LETNI CAS	VZDEVEK HINKA BRATUŽA	IZVIRNI KRAK REKE MENAM
HINAVSKO GOVORJENJE ALI VEDENJE												NASELJE V KATEREM PREBIVA GARNIZIJA								
NEGIBNOST, TOGOST												POLETNI ŠPORT ILKA VASTF								
SLOVESNA VEČERJA					KEMIČNI POJAV OTOČJE V TIIAMOTII										NEMŠKI ORGANIST, DIRIGENT (GUNTHER)					
NAJVECJA CELINA						MESTO NA SV. HRVAŠKE									SL. PISATEU. PEROCI				STOJALO ZA GOREČE TRSKE INAR.I	MESTO V SEVERNI ITALUI
						ZADNJI DEL LADJE									PREHOD DNEVA V NOC					
ZAČETNICA NA KAKEM PODROČJU								NAPAD, NASKOK	JURE KOŠIR ZELJA PO CEM.SLA			RIMSKA SEST	OBOROŽEN SPOPAD, BOJ	POUSKA CVETLICA				SPELA ROZIN		
														IONZNEGAT. NABOJEM				TRASIRANA MENICA		
SLOV. SAHIST (AUOSA)							JUZNOAMER. KUKAVICA ORIENT. RIZ. ŽGANJE				BRITANSKI GLASBENIK (BRIAN)	PRISTANIŠČE V JUŽNI ITALUI								
EMIL NOLDE			ESTO NA OBALI MADAGASKARJA NOČNO ZABAVIŠČE									JUDOV SIN VKRS.MIT.					CEVAST PROSTOR POD ZEMUO			
SKUP. UUDI, KI HOČE UVE-JAVITI SVOJE INTERESE					FR. PISATELJ (LOUIS) INDU							SL. GRAFIK DEBEN					JAP. PISATEU IKOBOI			
												GRŠKA ČRKA					ANTON INGOIIC			
JAPONSKI FIZIK NOBELOVEC IZEOI						JEZERO NA VOLTI Z HIDROCENT. V GANI									SVETLA, ATUSASTA POLSVILENA TKANINA					
DEL KNJIGE						NEMŠKI FILOZOF (IMMANUEL)					ANGLEŠKI PISATEU FLEMING				PAPEŠKO DOSTO- JANSTVO					
wvu
‘NVI
‘INVCi
‘5iNVttLS
‘NaLVS
‘oaiAioscMV
‘Dtvsa
‘30V
‘0)03
'NOOVHV
‘1903
‘Aoa
‘NVNO
‘aAVIVMVL
‘N3
‘vxiaW9
■ ‘INV
‘avsoao
'as
‘>tvn
%
‘VMNIAON
‘VT3
‘trvAorala
‘VlEV
‘NDNVa
‘vliaaMOZi
‘aans
‘vmariv
‘XS01HNaS330
‘NOZINaVO
‘OALsaaMaon
:ouABJopoA
lAHLisaa
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Kotiček: Ključkove dogodivščine TV dnevnik Volilna tribuna
RAI 2
RETE 4
ITAUA 1
Slovenija 1
S8 Koper
Milič in Grilanc
IM SERVIS TV - VCR ANTENE TV - SAT
Prosek 101 Tel. 040/251371

RAI 1
Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina, (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Ladro lui, ladra lei (kom., It. '58, r. L. Zam-pa, i. A. Sordi, M. Riva) Aktualna odd.: Verde-mattina - Nasveti (vodita Luca Sardella, Janira Majello), vmes (11.30) dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Begunec (i. A. Lansbury) Dnevnik, 13.55 rubrika Style, gospodarstvo Film: I piccoli rapitori (pust., ZDA '90, i. C. He-ston, B. Greenevrood) Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Nan.: Zorro Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera, vmes informacije o prevoznosti cest Variete: Luna Park (vodi Paolo Bonolis)
Vreme, dnevnik in šport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) Aktualne teme: II fatto (vodi Enzo Biagi)
Dok.: Superkvark (oddaja o naravi in znanosti (vodi Piero Angela)
Dnevnik Volilna tribuna Nan.: Carol & Company Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vreme Videosapere
Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Aktualno: II mattatore (’59, V. Gassman, M. Bonfigli, P. Ferrari, 3.)
	Oddaja za najmlajse, vmes risanke	
	Nan.: Tarzan, 8.45 Družina Drombush	
	Potrebujem te	
	Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti	
	Ekologija v gospodinjst-	
	vu	
	TG2-33,11.45 dnevnik 2	
	Variete: I fatti vostri	
	Dnevnik, navade in druž-	
	ba, rubrika o branju knjig	
	Variete: I fatti vostri	
	Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara	
	Dnevnik	
	Aktualne teme: L’ Italia	
	in dnetta - Italija v živo	
	Dnevnik	
	Rubrika o potovanjih in izletih Sereno Variabile	
	Vreme, dnevnik in Šport	
	Nan.: Ispettore Tibbs	
	Šport in predstavitev Tg2	
	Variete: Go-Cart	
	Večerni dnevnik Tg2	
	Variete: I fatti vostri	
|®9	TG2 Dosje	1
	Dnevnik, vreme	
mm	Knjige	
Rg	Ponoči, na trgu Italija	■
nBii	Nad.: Destini	
<4, RAI 3
Dnevnik
Videosapere: Robinson in Petek, Vstop prost, Zdravje, Media/Mente, Islam, Italija na kolesu, Znanstveni dnevnik Dnevnik 3 iz Milana Aktualno: Telesogni, 13.00 Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Volilna tribuna Šport: Odbojka, biljard Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dok.: Geo
Aktulna odd.: La testata Dnevnik, deželne vesti Volilna tribuna Film: Agente 007 - Vivi e lascia morite (krim., VB 73, i. R. Moore, Y. Kotto, Jane Seymour)
Dnevnik, deželne vesti TV film: Harry in Kit (pust., ZDA ’92, i. M. Madson, P. Arquette) Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura in vreme Fuori orario mj Nočni šport
Nad.: Piccolo amore, 6.30 Jeffersonovi, 8.00 nan. Moonlighting, 9.00 Un volto, due donne, 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Lucia, 11.45 La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik
Nan.: Hiša v preriji
Dnevnik
Rubrika o lepoti
Nad.: Sentieri
Film: La presidentessa
(kom., It. ’52)
Aktualne teme Giorno per giorno - Dan za dnem Dnevnik Tg4, vreme Variete: Game Boat Variete: Piccolo gfrande amore (vodi G. Carlucci) Film: Frenzy (krim., VB 71, r. A. Hitchcock, i. J. Finch, A. McCovven), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Rubrika o lepoti
CANALE 5
Na prvi strani Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Televizijsko sodiSCe: Forum (vodita Rita Dalla Chiesa, Sante Licheri) Dnevnik TG 5 Variete: Papi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ro n Moss, S. Flannery)
Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby, S. LeBeauf, Lisa Bonet)
Variete: Časa Castagna (vodi Alberto Castagna) Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Variete: Ambrogio in Uan...
Kviza: Ok, il prezzo e giusto (vodi Iva Zanic-chi)!, 19.00 La mota del-la fortuna (vodita Mike Bongiorno, A. Elia) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Lello Arena Enzo lacchetti)
TV film: Caro maestro (kom., It. '95, i. M. Co-lumbo, E. Soha Ricci, S. Mondaini, B. Cupisti, 7.) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) nočni dnevnik Tg5 Variete: Papi quotidiani
Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Aktualno: Secondo noi Nan.: Super Vicky, 9.45 genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Aktualno: Planet Nan.: TJ. Hooker Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti Šport studio
Otroški variete, 13.20 Ciao Ciao VVeekend Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.05 Generazione X Aktualno: Planet Nan.: Bayside School,
16.45	Beverly Hills,
17.45	Primi baci Odprti studio, vreme,
18.45	Secondo noi, 18.50 Šport studio
Nan.: Baywatch, 20.00 Mr. Cooper
Film: 11 silenzio dei pro-sciutti (kom., ZDA '94, r,-i. E. Greggio, J. Pacula, B. Žane, S. VVinters)
Film: Un lungo vveekend di paura (dram., ZDA '94, i. R. Patrick, Nick Fleetvrood)
Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 Šport Nanizanke
# TELE 4
19.30, 22.00, 0.10 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d* arancio Dok.: Narava in človek Dokumentarec Film: Sento che mi sta succedendo (kom. ’69) Gospodarstvo Buio in sala
(S) MONTECARLO
20.00, 22.30, 1.05 Dnevnik, 13.30,19.50 Šport Film: Amore sotto i tetti (kom., ZDA ’49)
Varieteja: Tappeto volan-te, 18.00 Zap Zap Nan.: Parker Lewis Aktualno: Zona blu Volilna bibuna Film: Mani di velluto (kom., i. A. Gelentano) Film: Baby Boom (kom., ZDA ’87, i. D. Keaton)
	Videostrani		Euronevvs
	Učimo se ročnih ustva-		Meridiani - aktualna te-
	rjalnosti, 7. del		ma
	Otroci Sirnega sveta, 26.		Peter Pan Club, otroška
	del ameriške dok. serije		oddaja
	Zlata šestdeseta leta slo-		Slovenski program
	venske popevke		Studio 2 magazin
	Blaznost, amer. film		Primorska kronika
	Poročila		Vsedanes
	Kolo sreče, pon. tv igrice		»Ambiente Italia«
	Terra X, pon. 5. dela		Euronevvs
	Gallus, 2. del		Potovanje po Nemčiji:
	Kam vodijo nase stezice,		Karlsruhe,
	oddaja TV Koper		dokumentarna oddaja
	TV Dnevnik 1		Sredozemlje
	Lahkih nog naokrog,		Vsedanes
	7. oddaja		NBA, košarka USA
	Fallerjevi, 2. del nemške		Martin Eden,
	nadaljevanke		4. del tv nanizanke
	Hugo, tv igrica		Režija: Giacomo Battiato
	Risanka		
TV Dnevnik 2 Sorodne duše, 7. del Podarim dobim Poglej in zadeni TV Dnevnik 3 Leningrajski kavboji gredo v Ameriko,
Poročila
IT Slovenija 2
Euronevvs
Svetovni poslovni utrip, am. poslovna oddaja
V	žarišču
Znanost od blizu, 7. del Pisave
Video filmi Aine Šmid in Marine GržiniC Nastanek modeme, 6. del nemške dok. oddaje Na svidenje, pon. nizozemskega filma Sorodne duše, 6. del Svetloba in senca - portret Jožeta Spacala, 3. del Ribje poti, 5., zadnji del švedske poljudnoznanstvene serije
Veliki dosežki slovenske kirurgije, 13. oddaja J Po Sloveniji Planet Šport Denis Pokora, 1. del
V	zarišCu Forum
Angel Falls, 4. del ameriške nadaljevanke Studio City Trend, oddaja o modi Novice iz sveta razvedrila Euronevvs
Hrvaška 1
TV koledar
Santa Barbara, 1238. del Dobro jutro Poročila
Izobraževalni program Verski leksikon:
Župnik Angleščina Zgodbe o lisici, 7. del Ste vedeli?
Poročila
Ljubezen, 227. del Letališče, ameriški film Risanka Poročila
Izobraževalni program TV leksikon Angleščina Zgodbe o lisici Ste vedeli?
Hrvaška danes Kristalno cesarstvo,
104. del nadaljevanke
Kolo sreCe
Pol ure kulture
Dnevnik
Javna stvar,
dokumentarna oddaja
Glasbena oddaja
Moja zgodba o Hrvaški,
dokumentarna oddaja
Dnevnik
Slika na sliko
Veliki beli morski pes,
dokumentarna oddaja
Poročila

Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00.	13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6,50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19,00 Dnevnik;
7.00	Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled;
8.00	Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.15 Minute za lepši jezik; 11.50 Vreme;
12.00	Opoldne; 14,00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; J 6.40 Petkova centrifuga;! 8.05 Glasovanje za novi popevki tedna; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.20 Jazz na 2. pr.
Zlata harmonika Ljubečne; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18,05 Likovni odmevi; 18.20 Opera: Kralj Karel na lovu, 2.; 19.30 Koncert orkestra Slov. filharmonije; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30.9.30.10.30.13.30.14.30	Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva; 9.45 Za in proti; 10.40 Power play; 1045 Zanimivosti; 11,15 Včeraj, danes, jutri; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Daj, povej.,.; 15,00 Power play;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasb, odd.: Muzak;
19.30	Večerni pr. z D. De Breo; 22,00 Zrcalo dneva; 22.30 Večer z M. Vuksanovičem.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10,05 Vodomet melodij; 11,05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo;
\KS.05 Ljubezenske pesmi J. Brahmsa; 13.40
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9,00 Glasbene želje; 9.35
Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.40 Souvenir d'ltaly;
11.00	Parlamento sette; 12.00 Ballo e bello;
13.00	Glasba po željah; 14.45 Male istrske zgodbe; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Discoteca sound; 19.15Sigla singel; 20,00 Prenos RMI.
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica ; 8.10 Kulturne diagonale; 9.15 Odprta knjiga: Listki in črtice (F, Milčinski, prip. Minu Kjuder, r. S, Verč); 10.30 intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Orkestri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14,30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Slov, lahka glasba; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: harmonikar V. Zubitsky v studiu; 18,00 Kulturni dogodki;
18.30	Evergreen; 19.20 Volilna tribuna;
19.30	Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni).
Radio Koroška
18,10-19.00 Kulturna obzorja.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 UT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
2 0	Petek, 19. aprila 1996												■■■■				
* .	SREDISCE ZMERNO	TOPLA	HLADNA	SREDISCE	ANTI- imno OBLAČNO OBLAČNO RAHEL	ZMEREN MOČAN	RAHEL	ZMEREN MOČAN NEVIHTE	VETER	MEGLA	FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA																
	|&		6	66	6A6 v—™——/	H				Jtl	4	6	~5		X	I3d	C	A
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.08 in zašlo ob 19.54. Dan bo dolg 13 ur in 46 minut
Luna bo vzšla ob 07.05 in zašla ob 21.38. Prvi krajec bo 25. aprila, ob 22. uri in 40 minut.
SNEŽNE RAZMERE
cm
Mariborsko Pohorje	110
Ribniško Pohorje	120
Golte	100
Vogel	160
Krvavec	115
Velika Planina	110
Kanin	190
Rogla	135
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.05 najnižje -56 cm, ob 11.20 najvišje 34 cm, ob 16.54 najnižje -28 cm, ob 22.56 najvišje 49 cm.
Jutri: ob 5.34 najnižje -53 cm, ob 11.54 najvišje 29 cm, ob 17.20 najnižje -21 cm, ob 23.18 najvišje 43 cm.
BIOPROGNOZA
Vpliv vremena na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in spodbuden.
<o
Na Zelenici naprave danes ne obratujejo, Na Voglu je Žagarjev graben zaprt.

TFMPFDATIIDF IN	Snežna odeja je prekrita s sktžfjo, ki se
aim VnKAIVKC	ponekod predira pod človeško težo.
VIŠINE SNEGA V GORAH Tveganje pred snežnimi plazovi je ve-cje na prisojnih pobočjih predvsem v dopoldanskem in popoldanskem času. 100 cm Lok3*110’ na strmih pobočjih in nespla-1.... zenih grapah je tveganje pred prožitvi-cm jo plazov 3. stopnje, sicer pa po gorah večinoma 2. stopnje po petstopenjski 3000 cm lestvici. V zgodnjih jutranjih urah pa je tveganje minimalno.
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
15
10
5
1
-2
-4
DANES
ČEDj
OVIDEM 4/23
CELOVEC
o 0/16
O
KRANJSKA GORA _
-2/16 O
TRŽIČ 1/18
O
KRANJ
GRADEC
2/17
O
S. GRADEC 0/16

MARIBOR o 4/19
M. SOBOTA O 2/19
O PTUJ
CEUE O 0/20
—^N. GORICA GORICA o 2/22 2/22 O
s
POSTOJNA O 1/17
LJUBLJANA
4/20
M
N. MESTO O
ZAGREB
4/20
O
TRST
4/19
^PORTOROŽ
UMAG^ .
OPATIJA
p/) REČ	PAZ,N	O,

-N
KOČEVJE
O _ ČRNOMEU
O

REKA
5/19
Slovenija: Pretežno jasno bo. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, v zatisnih legah do -2, najvisje dnevne od 15 do 22 stopinj C
Sosednje pokrajine:Tudi v
bližnjih poKrajinah sosednjih držav bo pretežno jasno in razmeroma toplo.
JUTRI
GRADEC
3/18
CELOVEC
MK ° 2/17	o
ifflla	Y GRADEC
O O 2,17
-2/,a TRŽIČ 1/19	1J^	CEUE
o 3/20
O
MARIBOR O 4/19
M. SOBOTA O 3/18
O
KRANJSKA GORA
-S
'"A
N. MESTO O 4/2°
KOČEVJE
o ri ČRNOMEU
mS ° "
.	I
‘O’ -E “S O
o u
o
V Sloveniji: Jasno in toplo.
Obeti: V soboto se bo nadaljevalo lepo vreme.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Študentje bodo lahko plesali
WACO (TEKSAS) - Drevi bo na univerzi Baylor v teksaškem Wacu študentski ples, ki predstavlja za to leta 1845 od baptističnih pastorjev ustanovljeno univerzo pravo revolucijo. Kar 150 let je bila namreč najbolj nazadnjaški okop ameriškega puritanstva. Ples je bil kot »pregrešna dejavnost« prepovedan. Novi rektor je torej odpravil ta prastari tabu, na prepoved pitja alkoholnih pijač pa bodo morah počakati še kako desetletje.
Na udaru sedaj tudi Cerkev
SYDNEY - V okviru syaneyjske preiskave o korupciji med avstralsko policijo, ki naj bi nudila kritje Številnim pedofilom, so se sedaj na udaru znašle razne krščanske veroizpovedi, v prvi vrsti katoliška Cerkev. Preiskovalna komisija je namreč ugotovila, da je kato-liška hierarhija v preteklosti samo tolažila žrtve spolnega nasilja s strani duhovnikov, menihov in katehetov in jim je dosledno odsvetovala, da bi pedofile prijavili policiji.
Nevihta ubila 60 tisoč tunov
SYDNEY - Prejšnji konec tedna je nepričakovana in silovita nevihta ugonobila 60 tisoč tunov ribogojnice v južnoavstralskem Fort Lincolnu. Kot je povedal predstavnik za tisk združenja ribogojcev, škoda znaša kakih 70 milijard lir.
V Teksasu bodo pobili 48 opic, da bi zajezili epidemijo ebole
Zaradi umora staršev porota zahtevala dosmrtno ječo za brata Menendez
VVASHINGTON - Porotniki so na procesu v Los Angelesu zahtevali dosmrtno jeCo za 28-letnega Lylea Menendeza (desno na sliki AP) in njegovega 25-letnega brata Erika, ker so ju spoznali za kriva, da sta naklepno 20. avgusta 1989 ubila oCeta Joseja in mater Kitty, ko sta gledala televizijo v svoji vili na Beverly Hillsu. Brata sta v zaporu od mara leta 1990, potem ko sta nekemu psihanalistu priznala umor staršev. Na procesu leta 1994, se dve različni poroti nista uspeli domeniti, ali je šlo za naklepni ali pa za navadni umor, tako da so morali ponoviti proces.
VVASHINGTON - Teksaške oblasti so napovedale likvidacijo 48 laboratorijskih opic, ki so jih pred kratkim uvozili iz Filipinov za teksaško farmo v mestu Aliče, ker hoCejo zajeziti epidemijo virusa ebole. Sklep so sprejeli, potem ko je poginila še tretja opica iz skupine sto opic, ki so jih marca uvozili iz Filipinov. Tudi pri tej opici so ugotovili virus ebola-ro-ston, po virginijskem mestu Roston, kjer so leta 1989 zabeležili epidemijo ebole med opicami. Kot kaže ta virus ne prehaja na človeka kot virus ebo-la-zaire, ki je lani povzročil na stotine mrtvih v Zairu.
Na sliki (telefoto AP): filipinski živinozdravnik Raul Garcia s farme južno od Manile, ki je izvozila opie v ZDA.
»Pivski« prisilni pristanek
K0BENHAVN - Zaradi nekega 35-letnega pijanega Norvežana je kapitan čarterskega letala, ki je bilo iz Osla namenjeno na Kanarske otoke, prisilno pristal v Kobenhavnu. Norvežan se je že vinjen vkrcal v letalo in po vzletu zahteval pijače. Ker je ni dobil, je najprej pretepel neko turistično uslužbenko, nato Se hosteso, ki mu je Zaman poskušala preprečiti, da bi se podal proti pilotski kabini. Vrata kabine so bila seveda zaprta, tako da jih je pijanec poskušal s silo sneti s tečajev. Po prisilnem pristanku v Kobenhavnu je pijanega Norvežana dočakala cebca in račun 25 milijonov lir.
Kot za časa Sovjetske zveze
SYDNEY - Svetovno znani moskovski cirkus, ki je od januarja na turneji po Avstraliji, se bo moral odpovedati Štirinajstim cirkusantom, ker so se odločiti, da bodo ostati v Avstraliji. »Defekcija« spominja na podobne primere iz časov Sovjetske zveze, ko so agenti KGB lovih tiste športnike in umetnike na turnejah po tujini, ki so si zaželeti svobode. Tokrat pa so »dezerterstva« bržkone krivi finančni in ne pohticni razlogi.
Nerazpadajoče truplo
PEKING - Kitajski znanstveniki ne vedo pojasniti, zakaj truplo neke pred tremi leti in pol umrle ženske ne razpada. Se vec, sklepi so ostati prožni, obraz pa je nespremenjen. Vnuk umrle je povedal, da se babičino truplo deset ur po smrti ni ohladilo, tako da so sorodniki po dveh dneh skleniti, da ženske ne bodo pokopati.
Na dražbi Evitine obleke
BUENOS AIERES - Na dražbi v Buenos Aieresu bodo prodali enajst oblek in 26 klobučkov, ki naj bi biti last Eve Peron. Evitini sestri Erminda in Blanca Lujan Duarte pa bdita, da to niso njene obleke, ker je še vedno vsa Evitina garderoba »na varnem«. Lastnik enajstih oblek in klobučkov pa bdi, da mu je njegov stric, modni kreator Pao Jamandreu povedal, da je obleke in klobuke naročil sam Peron nekaj tednov pred Evi-tino smrtjo.
V Kolnu strupeni bomboni
KČLN - Kolnska pobcija je obvestila vse starše neke mestne Četrti, naj pazijo, Ce bi njihove oboke obšla nenadna slabost. Neka neprisebna ženska je namreč zastrupila bombone in jih razdehla obokom.
Prodajali človeške organe
SAO PAULO - Generalno pravdmstvo brazilske zvezne države Sao Paulo je uvedlo preiskavo, ker obstaja upravičen sum, da neka organizacija prodaja zasebnikom človeške organe, ki jih kradejo med obdukcijami v univerzitetni kliniki. Sodstvo je ukazalo prekop trupel, da bi ugotovilo resničnost govoric.