Poštnina plačana v gotovinL
Leto XV., štev. I93
Ljubljana, četrtek 23. avgusta 1934
Cena 2.— Din
iJpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
inseratm oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ui. 3. — TeL 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241.
Naročnina znate mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124, 3126, 8126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1. Telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u
Pred obnovo akcije za vzhodni pakt
S plebiscitom za Hitlerja se je v Nemčiji zaključil prehod v novo stanje, ki ga je ustvarila smrt državnega predsednika Hindenburga. S potrditvijo Adolfa Hitlerja za naslednika popularnemu maršalu je zopet normalizirana notranja situacija in povsem enostavno je pričakovati, da se bo težišče nemške politike sedaj znova preneslo na zuna njepolitično področje. V ospredje zanimanja bodo stopili zopet oni mednarodni problemi, ki se tičejo vse Evrope, posebno še osrednjih držav in med njimi pač ne na zadnjem mestu Nemčije.
Vstop Rusije v Društvo narodov je zadeva, ki se sedaj Nemčije več ne tiče, vsaj ne v formalnem pogledu, saj je sama izstopila iz ženevske korporacije. Pač pa se je temeljito tiče akcija za vzhodni pakt, ki bo prav gotovo v neposredni bodočnosti poglavitni predmet celotnega diplomatskega delovanja. Akcija zanj je nekoliko zaostala, ker se je moral napraviti majhen odmor z ozirom na notranje dogajanje v Nemčiji. Zdaj je ta pavza končana in diplomatska igra se bo nedvomno obnovila neposredno.
Pri tem se niti ne more reči. da bi bila Nemčija v prvi vrsti v ospredju akcije. Saj se je na tihem pač računalo najmanj z 'obotavljanjem Berlina. Zato so prav gotovo enako važne druge države, ki prihajajo pri tem v poštev.
O stališču Češkoslovaške, Francije in Rusije ni treba izgubljati besedi; njihovo stališče je jasno podano in pozitivno; Vsi vemo, zakaj. Malo manj jasna je stvar z baltiškimi državami. Te se zavedajo, da so le neznaten faktor in njihova poglavitna težnja je v tem, da živijo v kolikor mogoče dobrem razmerju s svojimi velikimi sosedi. Ni pa pri njih težnje, da bi se vpletale v velike afere, in na obveze o medsebojni pomoči gledajo nekako z mešanimi občutki, saj se zavedajo, da se to tiče pred vsem močnih sosedov. Toda v baltiških državah se najraje ozirajo po zaščiti Velike Britanije in ko je London tako določno izjavil, da mu ie vzhodni pakt všeč, in ie celo svetoval v Berlinu, naj se mu pridružijo, je to tudi v baltiških republikah zelo mnogo zaleglo. In tako se niso mogli zadržati v rezerviranem odnosu, kakor bi tako rada videla Poljska, ki želi šteti baltiške države med svoje tesnejše prijatelje.
Prav posebno pa se je za načrt vzhodnega pakta zavzela Litva ter skoro demonstrativno izjavila Ru?iji svoje soglasje. Nič čudnega, zakaj v Kovnu so prav zadovoljni, ko se jim Obeta velika medsebojna pomoč, tem bolj, ko se obotavljata Varšava in Berlin, prav oni dve sili, pred katerima ima Litva največ strahu. Z Nemčijo je sprta zaradi Klajpede, s Poljsko zaradi Vilna, v Rusiji pa gleda ves čas svojega zaščitnika. Podrobne določbe vzhodnega pakta še niso znane, bržkone tudi še ne določene, ali toliko se vidi, da izredne določbe glede garan tiran ja sedanjih meja ne bo vseboval. Principielni pridržki glede meja se potemtakem z njim ne bodo skušali likvidirati, pač pa se bodo z njim preprečila nasilna reševanja kakršnihkoli, torej tudi mejnih sporov. Ni potemtakem čuda, da je projektirani pakt v Kovnu našel tako vnete zagovornike.
Stališče Poljske je še vedno zavito v temo. Varšava je silno molčeča glede pakta; da pa ne gleda s simpatijami prizadevanj za njegovo realizacijo, se je dovolj pokazalo in tudi že dovolj komentiralo. Presenečajo v tej zvezi raznovrstne kombinacije, ki so se postavljale še te dni. Ena od njih je vest o pripravljajoči se novi zvezi med Italijo z Avstrijo, Madžarsko in Poljsko. Druga, že starejša verzija govori o tem, da je Varšava pristala na priključek Avstrije k Nemčiji. Ti dve soluciji nasprotujeta druga drugi, zakaj kombinacija z Italijo se ne more delati hkrati s privolitvijo anšlusa, znamenje pač, da so to le kombinacije. Bolj zbode v oči, da so se te dni pogrele že davno pozabljene stvari iz časov rusko-japonske vojne. Takrat je poljska revolucionarna skupina iz takratne ruske Poljske — s Pil-sudskim na čelu — paktirala z Japonci in japonski oficirji so jo menda v Švici pripravljali za sodelovanje v borbi. Malokdo se še spominja teh davnih epizod — saj tako vrednost bi jim človek pripisoval danes —, ali značilno je, da so se prav te dni obudile opozoritve nanje. Te dni, ko je vsemu svetu jasno, da je za vzhodni pakt zavzeta Rusija, ker naj ji krije hrbet v eventualnih težavah od japonske strani. In tako se je tudi zgodilo, da se je imenovala možnost osnovanja japonsko-nemško-poljske zveze.
Vseh teh kombinacij pač ne bo nihče resno jemal v pretres, zeio pa je značilno, da so se postavljale in se še postavljajo, pač znamenje, da zadržanje Poljske napram vzhodnemu paktu postavlja vprašanje sploh pred sedanjo in bodočo smerjo poljske zunanje politike. Prav gotovo je, da aktivno poseganje Moskve v evropsko politiko Varšavi ni všeč, saj se s tem njerna važnost zmanjšuje. Pristop Rusije k Društvu narodov pomeni za Poljsko vrsto komplikacij, tako vsaj sodijo v Varšavi. Tesna zveza med Rusijo in Francijo se smatra v Varšavi
Predsednik vlade Nikola Uzunovič
o notranjem političnem položaiu
Velik govor predsednika vlade in šefa JNS na sreski konferenci v Nišu — Demagogija nasprotnikov ne bo spravila JNS z njene edino pravilne poti
Niš, 22. avgusta. Na današnji sreski konferenci JNfš je predsednik ministrskega sveta in šef stranke g. Nikola Uzunovič imel daljši govor, v katerem je med drugim dejal:
Ne dvigam se, da stopim pred vas kot predsednik vlade in kot predsednik stranke (do'gotrajno odobravanje). Vzkliki: Živeli! Pred vami stojim kot vaš someščan, kot predsednik vašega sreskega odbora in kot vaš narodni poslanec. (Ponovno ploskanje). Vstajam, da se v svojem imenu, in razume se, v imenu vseh vas in vaših prijateljev, ki so v tem domu, globoko in bratsko zahvalim tudi prijateljem in gospodom, ki so se potrudili v našo sredo, da prisostvujejo našemu sreskemu sestanku in da nam govore na način, ki je bil za mene, in dovolite, tudi za vsakega od vas prava politična akademija, da so to bila predavanja, ki bi jih lahko poslušali tudi narodi z mnogo pestrejšo kulturno in politično prošlostjo. Taki govori, taka politična izvajanja čujete na vseučiliških <^to-licah. Ne vem, komu bi se naj zahvalil, čigavo delo naj najprvo omenim, ali se naj zahvalim našemu someščanu, ki ie s tako toplimi in lepimi besedami otvoril današnji sestanek, prijatelja Ilidžanoviča, ali naj omenim neumornega generalnega tajnika. delavnega g. dr. Kramerja, ki ume s samo njemu lastno spretnostjo zapopasti in pojasniti vsa kulturna, politična in organizacijska vprašanja, ki so pred nami na dnevnem redu. (Ploskanje.)
Kaj naj rečem o modrih in uprav filozofskih besedah svojega dragega prijatelja, svojega še starejšega narodnega poslanca dr. Koste Timotijeviča, ki je pred vami razložil neke misli, ki morajo postati stvarnost. Hudoval se bom na stenografe, če njegovih besedi niso točno zabeležili in podčrtali. Tudi ne morem preiti brez odobravanja, priznanja in pohvale drugih govornikov, gg. poslancev Gavrančiča, Ivan-čeviča in Jevtiča, ki so sedanjo politično situacijo v naši državi in v našem političnem življenju po mojem mnenju očrtali na način, ki si ga bo vsak od nas trajno zapomnil z zavestjo dolžnosti, da je treba to, kar smo danes slišali, razširiti v vse kraje in med vse prijatelje.
Koliko so vredne akcije nasprotnikov
Smatram, da boste povedali tistim, ki jim to še ni jasno, da sedaj ni druge politične situacije in da zdaj ni druge politike od tiste, ki se je o njej danes tu tako obširno govorilo. Naša stranka in mi njeni skromni delegati, smo tako izdatno obloženi z državnimi posli, da se navzlic temu ne zapiramo pred akcijami takozvanih organizacij, ki skušajo naše veliko delo ig-podkopati s svojimi neresnimi in nepra-mišljenimi nastopi. Mi zanje dobro vemo in jih opazujemo, prav tako pa tudi vemo, koliko so vredni, kolikšne so njihove akcije in kako jih je treba pravilno oceniti. Gle de na to oceno nam res ni treba, da bi se zanje posebej brigali in da bi nam mogli kaj pokvariti.
Ko nam je bila dana možnost, da se razstanemo z zakonodajno zbornico in da vnovič stopimo v stike z ljudstvom, smo se vprašali, 'kaj naj storimo. Ali naj priredimo shode, velika zborovanja ali pa naj se zberemo samo z delavci stranke, s podčastniki in s častniki stranke in da na takih sestankih podamo obračun o sadovih svoie dosedanje politike, svojega strankarskega dela in da podčrtamo velike naloge, ki še čakajo našo državno politiko.
Pomen pokrajinskih konferenc
Izbrali smo pot takih sestankov. Če naši nasprotniki sklicujejo velike shode, tedaj pravim: Lahko njim, kajti kadar jih skli-čejo, se vedno dobe ljudje, ki pa niso njihovi prijatelji, ker takih ne morejo najti. Na njihove shode prihajajo radovedneži, ljudje, ki jih omamijo razni plakati ali pa taki, ki čitajo, da se teh shodov udeleže ti in ti ljudje.
Mi smo bili mnenja, da velikih zborovanj ne kaže sklicati, to bi pomenilo pregibanje širokih ljudskih slojev. Zdaj je treba delati in skrbeti za rešitev dnevnih vprašanj. Sklenili smo, da bodo za našo akcijo zadostovale takšne konference za posamezne sreze.
Na teh konferencah imamo to prijetno zadoščenje, da se z vami vidimo in pozdravimo in da se z vami pogovorimo brez
demogoškega pretiravanja, brez licitiranja in brez naglašanja nemogočih stvari, da se pogovorimo preprosto in stvarno, ne da bi pri tem koga žalili, da bi koga napadali in da bi se hoteli s komurkoli prepirati,*-da se pogovorimo brez psovk, intrig, klevet in podtikanj, da ostanemo na višini stvarnosti in resnosti. Prepričan sem. da smo « tem dobro storili. Kot zastopniki največje stranke in kot ljudje dela se ne moremo spustiti na nivo svoph nasprotnikov.
Širokogrudnost JNS
Ko so nekega dne prišli k meni prijatelji in mi rekli: Slišimo, da je ta in ta stranka sklicala shod v Nišu. Hočejo se pokazati ravno Nišu, v vašem rojstnem kraju. Vprašali so me tudi, kaj naj store. Nekdo mi je dejal: Kako bi bilo, da se jih malo otresemo in da se nas za vedno spomnijo. Odgovoril sem jim: Baš zato, ker hočejo v Niš, jim moramo pustiti popolno svobodo govora in dela in moramo dati celo svobodo mimo in proti zakonu. Ko gre za Niš, naj tudi državni organi pogledajo skozi prste in naj tudi prijatelji razširijo svoja srca. To pravim zato, ker dobro vem, kakšen bo uspeh njihovega dela. To ne vodi nikamor. Če hoče nastopiti druga stranka s svojo politiko, tedaj mora biti ta druga politika jasna, tedaj mora biti boljša od naše, kajti sicer ljudstvo ne gre za njimi (burno odobravanje).
Sloga, ne pa cepljenje narodnih sil
če pa je treba med ljudstvo, vprašam vas, ali našega g. Ilidžanoviča, ali Uzuno-viča, ki sem 40 let v vaši sredini, ki sem se tu rodil, šolal, ki sem tu prakticiral, pisal, bil načelnik občine, predsednik sodišča in sem že 30 let vaš poslanec, vprašam vas tedaj, ali naj si belimo glave, kaj bo storil naš politični nasprotnik in kaj bo govoril v vaši sredi o meni. Za te stvari, gospoda, nimamo časa Smatram, da nam to ni potrebno. Verujem v vašo vest (dolgotrajno odobravanje). Vem, kako ste ponosni, da že toliko let in ravno tu volite Ilidžanoviča a;!i Uzunoviča. Prosim vas, da mi ne zamerite, da se dotikam tudi teh stvari, ki se nekoliko tudi z mojo osebnostjo v zvezi. K velikemu cilju naše stranke in naše politike spada tudi to, da smo tedaj, ko »mo se vrnili k parlamentarni politiki in k zakonodajnemu življenju, hoteli videti poleg naše stranke še drug« politično skupino ,ki bi hotela še bolj skrbeti in še bolj udano služiti državi in narodu. Seve, pri tem niSmo mislili na tiiko politično stranko, ki bi se hotela posiužiti takšnih sredstev in ki bi ravnala tako, da Se je bilo treba obrniti na g. notranjega ministra. Ko smo dopustjjj druge politične stranke, moramo paziti, da ne napravimo zopet starih napak in da ne obnovimo nekdanjega političnega življenja vsesplošnih prepirov. Mi, ki nosimo odgovornost za take možnosti, se moramo vprašati ali naj se narodne sile, ki morajo biti v sedanjih razmerah Splošne in združene, razdele in ali naj dopustimo stranke, ki imajo v Svojem programu samo klevete in prepire.
Vprašamo se in vprašal se bo notranji minister, ali ne bi naravnost grešili, k0 že obstoja zakon, ki daje vladi Pravico in ki ji nalaga dolžnost, da natanko prouči, ali sme dovoliti ustanovitev nove stranke, da se ustanove nove stranke, ki nas hočejo zapeljati v staro strankarsko življenje in v stanje, kjer se je igralo 17 strank in frakcij. Upam in vi, prijatelji, mi lahko verujete, da v tem oziru ne bomo storili napak.
JNS ni proti ustanovitvi drugih strank
Danes je dovolj taktičnih in praktičnih ljudi, ki ipravijo: Dovolj je ena politična stranka za vso državo. Mi tega ne pravimo! Mi smo uvedli zakon, ki omogoča organizacije novih političnih strank poleg naše. Kadar pa nam zakon nalaga dolžnost, da pazimo, kakšna bo ta organizacija, kakšni bodo "jeni ljudje, in s kakšn0 resnostjo bodo delali, in kakšno bo njihovo pravo delo, tedej bom0 mi odločili, ali smejo nove organizacije in nove stranke izvajati program, o katerem sta govorila prijatelja Timotijevič in Ivančevič.
toda narodno in državno edinstvo iznad vsega
čim dalje bolj kot obroč, v katerem se Poljska ne bo dobro počutila in ki ji bo vzel mnogo cene, zlasti pa ji bo v znatni meri vzel svobodo diplomatskega kretanja. Dalje se s tem načenja zahteva, da se tudi Poljski prizna stalno mesto v svetu Društva narodov, kakor ga bo Rusija nedvomno dobila. Toliko povečanje stalnih sedežev v ženevski karporaciji pa v marsikaterem pogledu ne bi bilo simpatično.
Končno je še ena stvar, ki v Varšavi vzbuja pomisleke. Rusija kot član Društva narodov, pa vrh tega še stalni član sveta, bi se mogla vse drugače nego do sedaj brigati za narodne manjšine v vzhodnih predelih Poljske. V Varšavi vedo, kolike težave so imeli, ko so jim neprestano iz Berlina delali v Ženevi sitnosti z manjšinskimi pritožbami; ako naj se sedaj enafee težave pojavijo od
vzhodne strani, kjer so manjšine neprimerno večje in bi se morda našlo tudi več povoda za pritožbe, je pač umljivo, da se hoče Varšava težavam pravočasno izogniti. In tako so se pojavila raznovrstni predlogi, med njimi tudi ta, da se doloobe glede mednarodne zaščite narodnih manjšin ukinejo, kolikor se tičejo Poljske, ali pa da se raztegnejo enakomerno na vse države.
Skratka, od povratka Rusije v aktivno evropsko politiko sd Poljska ne obeta dosti dobrega. Iz tega izvirajo vsi njeni pomisleki in tudi njeno nerazpolo-ženje, ki v nekih poeledih pada celo Se močneje na tehtnico kakor pa nasprotovanje Nemčije. Zakaj po vseh teh po-mislelkih se nahaja poljska politika na prav usodnem razpotju. Nadaljnji razvoj akcije za vzhodni pakt pa mora že kmalu prinesti odločitev.
T0 je zmisel vseh naših izjav, ki smo jih že marsikrat ponovili. Politiko obrambe in ohranitve države in narodnega edinstva bom0 branili z vsemi političnimi in drugimi sredstvi. Poleg te politike v naši državi druge ne more biti in ne sme biti. (dolgotrajno odobravanje). Vi slišite vsak dan. da JNS še ne obstoja, da ni kompaktna, da ni izdelana, krepka, da nima bodočnosti, da Je treba počakati, da izginemo s površja, Jutri, v 15 dneh, v 6 mesecih, na Mitrov dan, prihodnje leto, ko se vse zruši! Vs« to pada z vsakim dnem v vodo
Starih napak ne pustimo več delati
Kdo naj pride? če bi bila druga rešitev mogoča, če naj gospodarsko krizo reši druga stranka, potem bi pač mi bili prvi, ki bi ji odstopili svoje mesto in ji izročili dolžnost in skrb za narodne potrebe, če pa naj druga stranka seje samo neslogo v sedanjih Časih, ko je sloga potrebna kakor ni-koli preje, potem ne ponovimo starih na-
pak, ne dopustimo jih, če ne dajo tistih jamstev, ki jih sedanja doba in državna po-litika zahteva od političnih organizacij. Poleg tega pa se tudi pojavljajo glasovi, da se bo naša stranka izpremenila, da bo prišla druga, ki prevzame breme naše celokupne uprava.
Jaz vam zagotavljam, da lahko na to stvar mim0 gledate in da se te stvari ne bodo nikoli dogodile. Mi se zavedamo narodnih potreb in narodnih zahtev. Mi nismo stranka v tako srečnem položaju, da bi poleg nas bila še ena ali druga politična organizacija. Mi smo tu In tudi bomo morali ostati tu in na svojih pozicijah še za dolgo dobo. Ne, ml osebno, nego naša stranka, naša politika, naša organizacija. Kajti pameten človek se nikoli ne upre Iz. premembi, če zanesljivo ve, da tisto kar pride za njim, koristi In da bo dobro za državo in narod. To sem povedal že v parlamentu in med razgovori z neko gospodo in s političnimi ljudmi, ki še niso z nami.
Konferenca JNS v Nišu
Konference v Nišu se je udeležilo skoro tisoč delegatov Glavna govornika sta bila predsednik JNS in vlade g. Uzunovič ter glavni tajnik JNS g. dr. Kramer
Niš, 22. avgusta, p. Z jutranjim brzovla-kom je prispel v Niš predsednik ministrskega sveta in šef JNS g. Nikola Uzunovič. Spremljalo ga je več senatorjev, med njimi Kosta Timotijevič, Svetislav Popo-vič in dr. Ko »ta Popovič ter narodni poslanci Lisavac, Dovezenski in drugi.
Vsi so skupaj z delegati glavnega odbora prisostvovali konferenci sreskih organizacij za niški in svrljiški srez. Konferenca se je vršila v Nišu. Malo pred 10. uro so v veliko dvorano hotela prispeli gg. ministri in člani glavnega odbora v spremstvu senatorjev, narodnih poslancev in drugih uglednih prvakov strank«.
Pred vhodom v dvorano je pozdravila predsednika vlade in šefa stranke Nikolo Uzunoviča velika množica delegatov, ki jih je prisostvovalo konferenci 956. Delegati in množica so priredili pri tej priliki viharne ovacije Nj. Vel. kralju Aleksandru. Vzklikali so narodnemu edinstvu, JNS in njenemu šefu.
Za predsednika konference so izvolili senatorja Dimitrija Ilidžanoviča. Ko se je ta v svojem pozdravnem govoru spomnil Nj. Vel. kralja so zaorile po dvorani ponovne ovacije. Nato so delegati viharno pozdravili šefa stranke g. Nikolo Uzunoviča, notranjega ministra g. Živojina Laziča, glavnega tajnika JNS g. dr. Alberta Kramerja ter druge strankine funkcionarje.
Minister n. r. g. dr. Albert Kramer je poročal o delu stranke in njenem pomenu za državo. Za njm so govorili gg. Kosta Timotijevič, dr. Ilija Gavrančič — njega so prisotni še posebno viharno pozdravili kot starešino zagrebške sokolske župe, ki se je na zagrebškem zletu pobratila z niško
sokolsko župo — in drugi. Zadnji je povzel besedo predsednik vlade in šef stranke g. Nikola Uzunovič.
Njegov govor, ki so ga prisotni poslušaK v največji tišini in z ogromno pozornostjo, je izzval nove ovacije stranki in njenemu predsedniku. Konferenca je nato soglasno in z navdušenim odobravanjem sprejela tole resolucijo:
»Predsedniki, podpredsedniki, delegati sreskih in občinskih organizacij niškega ln svrljiškega sreza s senatorji, narodnimi poslanci in banskimi svetniki, zbrani na sreski konferenci v Nišu, so po poročilih šefa stranke Nikole Uzunoviča in drugih govornikov soglasno odobrili delo in politiko voditelja in vodstva JNS in kraljevske vlade, ki ji načeljuje g. Nikola Uzunovič. Prepričani so, da bo vodstvo stranke tudi v bodoče nadaljevalo svoje delo v slavo in korist Nj. Vel. kralja, države in naroda.«
Konferenca se je končala ob 14. z novimi ovacijami Nj. Vel. kralju Aleksandru, šefu stranke in narodnemu edinstvu.
Nova postojanka JNS ob bolgarski meji
Bela. Palanka, 22. avgusta, r. Po včerajšnji konferenci v Pirotu so prispeli semkaj odposlanci glavnega odbora JNS gg. Mi-hajiovič in Sokič z nekaterimi drugimi narodnimi poslanci.
Po njihovem prihodu se je vršila ustanovna skupščina za tukajšnjo organizacijo JNS. Seje se je udeležil tudi bivši narodni poslanec Stejič. ki je izjavil, da stopa ▼ stranko s 300 člani. Skupščina se je končala ob 10. s prav lepim uspehom.
Hitlerjeva opozicija
Goring napoveduje preiskavo proti vsem, ki so glasovali proti Hitlerju
Berlin, 22. avgusta. AA. Minister Goring je objavil v listu »Deutsche Allgememe Zeitung« izjavo, v kateri pravi med drugim:
Izid plebiscita ni iznenadil narodne socialistične stranke. Če hoče biti svet pravičen, mora priznati, da je Hitlerjevo ime globoko vkoreninjeno v srcu vseh Nemcev m da je njegova osebnost nerazdružno zvezana z usodo Nemčije.
Kje je državnk, vprašuje Goring, ki bi se mogel pohvaliti, da je ves narod zanj. To zares nima primera v svetovni zgodovini. Kako malenkostno je tistih 10 odstotkov, ki so se izobčili iz narodne skupnosti. Enako razočaram pa so tudi tisti zlohotni opazovalci Nemčije v inozemstvu, ki so računali s temi odstotki.
Goring razčlenjuje nato te nezadovolj-neže v tri skupine. V prvi so zajedavi ne-zadovoljneži, v drugi sebičneži, v tretji pa tisti, ki imajo posebne cilje. Zaradi nrih si narodno-socialistična stranka pač ne bo delala skrbi, kljub temu pa bo treba preis-skati vzroke, zakaj so glasovali proti Hitlerju. Goring je za kritiko narodno-socialističnega dela. vendar pa samo s strani takih. ki so dokazali, da znajo delati boljše. Pred Hitlerjem pa mor« vsaka kritik« umolkniti
Reforma kazenskega prava
Berlin, 22. avgusta. AA. Pravosodni minister Giirtner je izdal brošuro, v kateri pojasnjuje vsebino novih kazenskih zakonov, ki jih sestavlja njegovo ministrstvo.
Po bodočem kazenskem sistemu bo ostala smrtna kazen še nadailje v veljavi. Le glede izvršitve smrtne kazni še ni padla odločitev. Gre za to, da se na smrt obsojenemu ponudi čaša strupa, ali pa naj se mu v izjemnih primerih da orožje, da si sam konča življenje. Posebno važnost pripisuje novi kazenski zakonik kazni za razžaljen je ftssti Kazni ječe bo avtomatično sledila izguba častnih pravic. Za hude do-
čine določa kazenski zakonik še posebne moralne kazni, ki naj preprečijo povrnitev častnih pravic. S takim obsojencem bodo drugače ravnali kakor z drugimi. Globe bodo sodišča odrejala po plačilni zmožnosti obsojenca. Ce je obsojenec ne bi mogel! plačati, mu jo ne bodo izpremenfli v zaporno kazen, marveč jo bo zaoral odplačati z delom.
Italijansko-nemška polemika
Berlin, 22. avgusta, č. Mnogi listi napadajo italijanski tisk, da je namenoma ponaredil rezultate nedeljskega plebiscita, kakor n. pr. rimski sMessageere«, ali pa jih namenoma postavil v najslabšo luč, kakor je to storil >Giornale d' Italiac. Sicer ugotavlja agencija DNB, da je >Meesaggero« že popravil svojo napako, vendar pa ee nemški listi e tem nočejo zadovoljiti in ugotavljajo, da eo se opredelili italijanski listi proti današnjemu režimu v Nemčiji.
Beograjski šahovski turnir
Beograd, 22. avgusta, p. Snoči je bilo odigrano predzadnje kolo beograjskega šahovskega turnirja. Edino presenečenje tvori zmaga Careva nad Pavlicem. Jurišič je zasluženo dobil partijo proti Matjejevu, Petrovič pa je premagal Grenčarskega. Partija Vukovič-Bajer je končala z zmago Vu-koviča. Broder je z lahkoto dobil partijo proti Maksimoviču. Šorli je podlegel Feuer-ju, Nikolič pa je premagal Dizdinskega. Sikošek je s Schreiberjem remiziraL Stanje po 16. kolu je naslednje: Schreiber 12 in pol, Broder 11 in pol, Vukovič 10 in pol, Feuer in Petrovič 10, Nikolič 9 m pol, Ma-tjejev 9, Pavlic 8, Dizdinski 8, Jurišič in Grenčarski 7 m pol, Sikošek 7. Bajer 5 in pol, Carev in Sorli 5, Nagymeljkuti 1 in pol, Maksimovič 0. Drevi bo odigrano zadnje kolo,
AVSTRIJSKI REŽIM HOČE
UNIČITI VSO OPOZICIJO
Razen dr. Rintelena dolži tudi voditelje bivše kmečke stranke« da so vodilno sodelovali pri' hitlerjevskem puču
Dunaj, 22. avgusta, d- Preiskava o dogodkih 25. julija i-n kasneje ie zaključena, v kolikor se t če prevrata samega, nadaljuje pa se še glede vodilne vloge posameznih oseb.
Kakor poročajo, so aretirali zaradi dogodkov v GaspoMishofriiu bivšega ministra Rachingarja. inž. Pamperla ter urednika lista »VVeiSer Bauefbund^zeitang« Itzingeria, ki so ii rrepelj.a4.i v Wels. Doiže iih. da so biili intelektualni voditelji narodno-socialističnih pre-vratnikov. Bivši minister Bachinger je bil meseca februarja 1. 1M2. pozvan v vlado kot zastopnik Lanidfaunda, ko ie b"a nreosnovana pod dr. Burescftem. Takrat mu je bila poverjena naloga, da izvede razorožitev obra.mT:inih organizacij. Ta naloga se ni- posrečila zaradi odpora z leve im desne. P.ri novi preosnovi vlade je prevzel Bachinger notranji resor in ko ga ie v vladi Doltfussa- nadomestili Schu-rrfv, je prevzel vodstvo državnega tajništva za lesno gospodarstvo. Z izstopom obeh zastopnikov Landibimda iz Dollfussove vlade ie tudi Bachinger zapirsti svoje mesto in se posveitH samo organizačiii Lamdbunda.
V zadnjem času je nastal med pristaSi Lan-dibu-nda razkol. Skuiprna pod bivšim ministrom Schusmvjem se je zajemala za brezpogojno sodelovanje s patriotsko fronto. druga skupina pod bivšim koroškim deželnim glavarjem Kenrmayerjem in bivšim ministrom Bachmgerjeim pa je vztrajate v opoziciji proti d1 k tata rskemu režimu. Kakor trdijo v vladnih krogih, je preiskava dognala, da so biti v dogodke 25. in 26. julija zapleteni tudi nekateri, voditelji Lamdibunda. med drugim Bachnsger, ki Je bi1 sedai pretiran.
Dunaj, 22. avgusta, d. V preiskavi proti bivšemu avstrijskemu poslaniku v Rimu dr. Rintelenu, je nastal v zadnjih dneh senzacionalen preokret Kakor poroča »Die Stunde« iz dobro poučenega vira. Rintele-novo premoženje ni bilo zaplenjeno samo zaradi povrnitve škode, ki je bila povzročena z narodno-socialističnim prevratom na Štajerskem, temveč tudi zaradi tega, ker hočejo oblasti ugotoviti, odkod izvira ogromno imetje bivšega ministra in poslanca. Preiskava naj bi dognala, koliko so se strinjali politični in finančni interesi dr. Rintelena. Čeprav se je zdravstveno stanje dr. Rintelena zboljšalo, še ni znano, kdaj se bo začelo pred vojaškim sodiščem postopanje proti njemu.
Vodja urada zveznega komisarja) za Hcimatdie-itst je včeraj objavil po radiju podrobnosti o poizkusu samomora dr. Rintelena. Kakor je izjavil, skušajo z več stra-
ni zanikati, da bi hotel bivši poslanik dr. Rintelen izvršiti samomor, in trdijo, da so hoteli dr. Rintelena umoriti. Na nekem narodno-socialističnem letaku je bil celo označen naipadalec nanj in sicer višji funkcionar nižjeavstrijske deželne vlade, ki pa je dokazal, da v usodnem času sploh nj bil v poslopju vojnega ministrstva. Sedaj so se oglasili tudi sorodniki dr. Rintelena. Tako je objavil londonski >»Daily Telegraph« 17. t. m. pismo stotnika Rintelena, ki izjavlja, da so trditve o samomoru njegovega bratranca dr. Rintelena napačne, ker je izključeno, da bi mogel kak Rintelen poskusiti samomor. Ni še zaano, kdo je poizkušal ustreliti njegovega bratranca, smatra pa za svojo dolžnost, da brani njegovo čast. V nasprotju s tem trdi zastopnik Heimat-diensta, da je bilo dr. Rintelenu 25. julija popoldne naročeno, naj bo v prostorih vojnega ministrstva na razpolago, ker so se uporniki sklicevali nanj. One 26. julija ob 1. zjutraj sta prišla v vojno ministrstvo dva kriminalna uradnika z nalogo, da prepeljeta Rintelena k zaslišanju na policijo. Uradnika sta o tem obvestila nekega višjega oficirja, ki je odšel v sosedno sobo, pa se je kmalu vrnil in z neko pripombo zapustil prostor. Oba kriminalna uradnika sta približno po dveh minutah začula iz sosedne sobe strel. Ko sta vdrla vanjo, sta našla dr. Rintelena na stolu pri pisalni mizi ranjenega na levi strani prsi. Na mizi je ležal samokres, s katerim se je Rintelen obstrelil. Dr. Rintelen je bil še pri zavesti ter je izročil kriminalnima uradnikoma dva .listka s poslovilnimi besedami sorodnikom. Alarmirano reševalno moštvo ga je tudi takoj odpeljalo na reševalno postajo. O vseh dogodkih je bil tudi takoj napravljen protokol. Glede na vse to trdi zastopnik Heimatdiensta, da so brez vsake podlage vesti, da so dr. Rintelena hoteli umoriti.
Smrtna obsodba v Leobnu
Le obeti, 22. avgusta w. Po treh dneh se
je danes pred vojaškim sodiščem koDČala raizprava proti sedmim narodno-socialističnim prevratnikom, iki so bili vsi proglašeni krive veleizdaje. Obtoženec Ritz je bil razen tega spoznan za krivega zločina poizkusa umora, obtoženec Erlbaoher pa tudi zločina umora kot sokrivec. Erlbacher je bil Obsojen na smrt, Ritz na dosmrtno ječo, ostalih pet obtožencev pa na ječo 10 do 15 let.
Ukinitev obsednega stanja na Dunaju
Dunaj, 22. avgusta d. Policijsko ravna-teljstvo je ukinilo obsedn© stanje, ki je bilo proglašeno nad Dunajem zaradi dogodkov 25. julija.
eetn sta
razpravljala ln Mussolini
Sklenitev vojaške konvencije na obeh straneh zanikajo m zatrjujejo, da je bilo govora samo o gospodarskih problemih
Pariz. 22. avgusta, r. V tukajšnjih političnih krogih sicer s pozornostjo zasledujejo razgovore med Avstrijo in Italijo, vendar pa jim ne pripisujejo posebne politične važnosti. Da se Italija tako zelo poteguje za Avstrijo in jo želi kar najbolj prikleniti nase, je spričo neuspehov italijanske zunanje politike v zadnji dobi docela razumljivo. Janšo pa je, da se proti volji Francije in Anglije v Rimu ne more v pogledu Avstrije nič konkretnega skleniti. V ostalem pravijo v tukajšnjih krogih, da je dosedaj edino Francija dajala Avstriji resnično podporo z dovoljevanjem posojil. Zato je že čas, da tudi Italija preide od besed k dejanjem in na gospodarskem poljn podpre Avstrijo, ker bo to najboljša obramba avstrijske neodvisnosti, Če so razgovori v Firenzi služili temu cilju, jih bodo v Parizu pozdravili, če pa so imeli kak drug namen, je bik to potrata časa.
Schuschnigg:
Avstrija bo sledila Mussoliniju
Firenca, 22. avgusta, d. Avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg je zastopniku agencije Štefani izjavil med drugim: Posebno obeležje daje odnošajem Avstrije in Italije dejstvo, da je Italija izkazala naši državi izredno učinkovito podporo v boju za neodvisnost in svobodo. Razgovori, ki sem jih imel z italijanskim ministrskim predsednikom, so se vršili s tega vidika. Zato niso mogli prinesti nobenega presenečenja. kajti odnošaji med obema državama so tako tesni in zgrajeni na tako trdni podlagi, da se ne more ničesar iz-premeniti v celotnem položaju, ker gre edino le za to, da se vsakokrat prouče m izpopolnijo gospodarski in politični odnošaji v smislu rimskih paktov. To se je tudi sedaj zgodilo in morem ugotoviti z velikim zadovoljstvom, da se je pokazalo v razgovorih, ki sem jih imel z ministrskim predsednikom Mussolinijem o splošnih zadevah, kakor tudi o stvareh, ki se tičejo predvsem Avstrije in Italije, popolno soglasje. Predsednik italijanske vlade je pokazal popolnoma razumevanje za politiko avstrijske vlade, ki hoče poleg očuvanja svobode in neodvisnosti ohraniti evropski.
namreč mirovni značaj Avstrije v smislu politične in gospodarske obnove.
Kar se tiče nafšega razmerja do Nemčije, je načelno stališče naše politike vedno isto. Dollfussova vlada, kakor tudi sedanja, sta morali skrbeti za življenjske interese naše države, za čigar usodo sta bili odgovorni, in zato sta morali čuvati tudi svojo svobodo v sklepanju glede notranje in zunanje politike. Če bo zmagalo to spoznanje, ni nobene ovire za obnovo normalnih razmer z Nemčijo, ker vzroki za nastale motnje niso izšli iz Avstrije, ki je bila vedno le V defenzivi. Kakor hitro bo ponehala proti Avstriji naperjena ofenziva, se bodo tudi pojavile primerne posledice. Avstrijski vladi ni treba v tem pogledu opustiti nobenega izmed svojih načel, ki so bila že od nekdaj določena in ki temelje že na skoro tisočletni misiji Nemcev v Podunavju. Njihovo pravilnost so velesile priznale in poudarile v raznih izjavah. Tudi v tem važnem mednarodnem vprašanju je torej začrtana pot, ki jo je že pokazal dr. Dollfuss.
O vojaški konvenciji ni bilo govora
Pariz, 22. avgusta. AA. Dopisniku >Mati na« je avstrijski zvezni kancelar Sefrjseh-nigg na vprašanje, ali S1© z Mussolinijem dogovoril tudi glede vojaške intervencije za primer nove nevarnosti e strani Nemčije, odgovoril:
>0 tem se nisem razgovarjal z Mussolinijem. Govorila sva samo o gospodarskih vprašanjih, ki pa so / tesni rvoii s političnimi.«
Na vprašanje, ali ostane v ViareCRija, je odvrnil:
»Obžalujem, niti ne vem, kje je to mesto prav za prav. Danes ob 11. odpotuiem v Genovo, kjer se bom čez dan odpočil, rtaito pojdem v Nico. odtod pa se vrnem na Dunai čez Milan in Benetke.«
Pariz, 22. avgusta. A A. Italijanski državni pod tajnik Suvich je izjavil zastopniku pariškega »Martina«, da sta Mussolini in Schuschnigg na včerajšnjem sestanku samo potrdila dosedanje razmerje med Avstrito in Italijo.
Na vprašanje, ali i so v Firenci govorili tudi o razširjenju dosedanjih avetriisko-ita-lijianskih sporazumov s posebnimi določba-
Državna IfctiiffCClllcI loterlfa
Žrebanje 20. avgusta 1934.
Din 6.000 št. 89.881.
Din 1.000 št. 5.807, 5.890, 10.866. 10.872, 10.878, 15.768, 15.781, 17.412; 17.432, 24.829, 33.003, 33.014, 33.036, 33.077, 33.079, 46.194, 62.052, 62.060, 89.892, 95.732, 95.757, 95.781, 95.782.
Zadružna hranilnica r. %* z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
mi o vojaškem sodelovanju med Avstrijo in Italijo, je Suvich odgovoril:
V Firenci ni bilo govora o kakem norem načrtu avstrijsko - italijanskega sporazuma. Naš glavni cilj je, da okrepimo, ne pa ispre-menimo obstoječe sporaseme med Dunajem in Rimom. Ko smo osredotočili fcete na avstrijski meji. nismo imeli pooblastila ia kakšnega posebnega pakta t Avstrijo. Ravnali smo sam« po trenntnih potrebah in s globokim prepričanjem, da smo s tem koristili miru.
Vsebina Hrenških razgovorov
London, 22. avgusta g- Sestanek Mosso-linija in dr. Schu&chnigga v Firenci je po poročilih poročevalcev londonskih listov dovedel do sporazuma o naslednjih točkah:
1. Nadaljevanje politike pokojnega kancelarja dr. Dollfussa.
Ž. Ohranitev neodvisnosti (n integralne sti avstrijskega ozemlja.
3. Izpopolnitev Italijaneko-avstrljskih tr govinskih odnošajev.
4.	Avstrija dobi svobodno cono v tržaški
luk i.
5.	Italija bo na vso moč podpirala Avstrijo pri zgraditvi trgovinakega brodevja.
6.	Italija bo dala Avstriji na evojih železnicah preferenčne tarife.
7.	Izmenjava profesorev in dijakov na visokih iolah.
8.	Olajšave za potovanja In bivanje avstrijskih državljanov v Italiji.
Italija in Avstrija sta povabili ostale države, naj se pridružijo temu dogovoru, da bi 6 tem stabilizirale položaj v Podunavju. Liondonaki listi pozdravljajo ▼ svojih komentarjih o sestanku v Firenci odločnost in zmernost, ki sta ju oba državnika pokazala ob tej priliki, kakor tudi razširjenje gospodarskega sodelovanja med Italijo in Avstrijo. Iz teh vzrokov menijo v londonskih krogih, da Je ta sestanek šefov italijanske in avstrijske vlade bistveno doprinesel k stabilizaciji Evrope.
Schuschnigg se sestal z zastopnikom Francije?
Dunaj, 22. avgusta č. Uradno ni bilo izdano še nikako poročilo, kje se danes mudi zvezni kancelar dr. Schuschnigg. V tukajšnjih političnih krogih se mnogo zanimajo, zakaj je ibil program njegovega bivanja v Italiji fzpremenjeo. Zlasti so začudeni, ker je dr. Schuschnigg brez vsake napovedi odpotoval na Tirensko morje, namesto da bi prisostvoval Italijanskim vojnim manevrom v Apen In i h. Zatrjujejo, da se bo v Niči nedvomno sestal z zastopnikom francoske vlade in mu poročal o svojih razgovorih z Mussolinijem.
Stratosferna letalca
se vračata v Belgijo
Preko Zagreba in Gradca sta sinoči prispela na Dunaj — Povsod so ju sprejeli z velikimi ovacijami — Na Dunaju sta govorila tudi v radiju
Zagreb, 22. avgusta r. Točno ob 16. tiri Je pribrnelo nad zagrebško letališče letalo, s katerim sta se pripeljala belgijska znanstvenika inž. Ck>syns in njegov pomočnik Van der Elst. Na letališču ju je pričakovala ogromna množica, ki je hotela videti in pozdraviti po vsem svetu slovita letalca v stratosfero.
Draga gosta je najprej pozdravil predsednik zagrebškega aerokluba Cinič. V svojem lepem govoru je naglašal njune zasluge za znanost in človeštvo. Nato je govoril pod-ban dr. Hadži, ki e pri tej priliki obema slavljencema izročil visoka odlikovanja, s katerima ju je včeraj odlikoval Nj. Vel. kralj Aleksander. Po govoru zastopnika belgijskega konzulata je mestni podoačel-nik Pavlina izreke! letalcema dobrodošlico zagrebškega mesta in prebivalstva.
Množica je govore neprestano prekinjala z burnimi ovacijami in pozdravljala belgijska znanstvenika z nenavadno toplimi manifestacijami.
Za pozdrave se je zahvalil prof. Oosyaa. V svojem govoru je omenil Izredne prirod-ne krasote naše zemlje, ki jih je videl med svojim bivanjem v Sloveniji in »lasti še na današnjem poleta iz Ljubljane v Zagreb. Dalje je rekel, da ne najde besed, da bi izrazil svojo zahvalo tistim, ki so mu tako prijateljsko pomagali ki ga povsod sprejeli kakor brata. Po sprejemu so letalcema servirali zakusko, da se okrepčata.
Točno ob 16.20 je letalo krenilo z zagrebškega letališča proti Dunaju. Za odhod je množica priredila profesorju Cosynsu in njegovemu spremljevalcu nove ovacije, ki so se še le polegle, ko se je letalo visoko v zraku obrnilo v smer proti Dunaju. Tako je tudi zagrebško prebivalstvo prisrčno pozdravilo belgijska znanstvenika, ki sta s svojim pogumnim početjem navdušila ves svet in si stekla ne veni j i ve zasluge aa znanost in za človeStvo.
Podrobnosti o sprejemu v Zagrebu
Zagreb, 22. avgusta, č. Junaka stratosfere prof. Cosyns in njegov spremljevalec van der Elst sta danes popoldne točno ob napovedani uri, t. j. ob 16. prispela na zagrebško letališče. Že mnogo pred njunim prihodom se je na letališču zbrala velika množica ljudstva. Oblasti so zastopali podban dr. Hadži s soprogo, predsednik Stola sed-morice in zagrebškega Aerokluba dr. Er-nest činič, člani Aerokluba, zastopniki mesta, zagrebških športnih organizacij, geo-fizičnega zavoda in ženskih društev. Na letališču je belgijska znestvenika že čakalo naše trimotorno letalo, ki ju je imelo prepeljati na Dunaj.
Ko sta Cosyns in Elst izstopila iz letala, ju je množica sprejela z viharnimi ovacijami. Podban dr. Hadžiž jima je čestital k
uspeh« in jima izročil odlikovanje Nj. VeL kralja.
Kar na letališču 90 »e zfcrali k zakuski oba gosta, zastopniki zagrebških oblasti, korporacij in društev ter novinarji, ki so obema sfcratosfernima letalcema zastavili več vprašanj, na katera sta prerf. Cosvns in van der Eist odgovarjala v smislu, kakor je bilo že ponovno objavljeno v Mstih. Prof. Cosvns je le še dodal, da se namerava do dobra spočiti in šele nato proučiti rezultate svojega poslednjega poleta. Dejal je tudi, da smeri svojega poleta ni mogel točno kontrolirati, vendar je imel vtis, da sta z Elstom letela v premi črti. Spuščati sta se pričela kakih 100 km daleč od Ženavelj. Pristanek v Zenavljah je bil tako sijajen, da si ga niti teoretično nista mogla takega domisliti. Ob 16.20 je »Spar-tan« z obema junakoma stratosfere pod varnim vodstvom našega zračnega mojstra Striževskega zapustil Zagreb v smeri proti Dunaju.
Kako je bilo v Gradcu
Gradec, 22. avgusta w. Stratosferna letalca prof. Cosyns in van der Elst sta na svojem potu iz Zagreba na Dunaj danes ob 17.15 z letalom prispela na letališče v Talerhof. Po 15 minutnem postanku sta nadaljevala pot na Dunaj.
Na gTaškem letališču so belgijska znanstvenika pozdravili namestnik deželnega, glavarja Hollersbacber, deželni svetnik Krenn, vladni komisar dr. Hammer, občinski svetnik Schubert in drugi zastopniki oblasti. Namestnik deželnega glavarja Hollersbacher in občinski svetnik Schubert sta v nagovorih izrazila svoje veselje, da moreta smefle stratosferne letalce pozdraviti na štajerskih tleh. Želela sta jima srečen povratek v domovino. Množica, ki se je bila zbrala na letališču, je slavnima Beflgijcema prirejala prisrčne ovacije.
Na Dunaju
Dunaj, 22. avgusta. A A. Inž., Ooeyns in njegov pomočnik van der Elst sta z jugoslovanskim letakom ob 17-25 pristaia v Gradcu, od tam pa nadaljevala pot na Dunaj. Semkaj sta prispela ob 18.22. Na dunajskem letališču so ju pričakovali zastopniki oKastev, belgijski konzuL člani avstrijskega aeroikiuba in velika množica. Po pozdravnih govorili je spregovoril pa radiu najprvo inž. Cosyns. Nato pa je moral van der Elst govoriti v nemškem jeziku. Na vprašanje, kaj lahko pove o znanstvenih izsledkih poleta, je van der Elst odgovoril. da bo treba ugotovitve poleta natančno pregledati in da bo šele nato mogoče spregovoriti podrobno o znanstvenih uspehih sedanjega poleta v stratosfero.
Z letaiišča sta se prof. Cosyns in Elst odpeljada v mesta
Balkanske igre v Zagrebu
Svečano bodo otvorjene v soboto zvečer z velikim sprevodom tekmovalcev in domačih športnikov
Zagreb, 22. avguste- r. Pete baikaneke igre se bodo pričele 25. avguste, zvečer s velikim manifestacijskim obhodom po glavnih zagrebških ulicah- Na obhodu bodo sodelovali zagrebški športniki vseh panog.
Zbirališče športnikov in reprezentantov, ki nastopijo na petih balkanskih igrah, bo zvečer pri hotelu >Esplanade<. Ob 8. bo po-vorka krenila po glavnih zagrebških ulicah. Ustavila se bo pred Narodnim gledališčem, kjer bo športnike m reprezentante balkanskih držav pozdravil minister za telesno vzgojo dr. Grga And jeli novi č.
Na čelu povorke bodo šli trobentači, nato bodo nosili zastave šestih balkanskih držav in olimpijsko zastavo, sledil bo glavni odbor petih balkanskih iger, odbor Zveze športnih zvez, eodba in športni sodniki, za njimi pa tekmovalne reprezentance: albanska, bolgarska, grška, rumu neka, turška in. jugosloveneka. Za reprezentancami bo Šla godba, za njo pa doma Si športniki in športnice v naslednjem redu: ženski športi, lahka atletika, nogometaši, veslači, tenis, sabljači, težka atletika, zimski športi, kolesarji, motociklieti in avtomobili®«*.
Darila za balkanijado
Zagreb, 22. avgusta. Albanski, grški m turški kon®ui! v Zagrebu so darovali 2a balkanske igre tri okusne pokale. Stavili
so tih na razpolago organizatorjem iger, ki bodo določili potrebne norme m pogoje, po ka-terib se bodo mogli osvoboditi ti pokali.
NajnovejSe nogometne vesti
Beograd, 22. avgusta, p. Na snočnji seji upravnega odbora JNS se je koočnoveijav-no določila naša nogometna reprezentanca, ki bo igrala proti Potiski in kasneje tudi proti Češkoslovaški. Reprezentanca je sestavljena takole: Jafcšič, Beloševič, Mato-šič, Arseniievič, Qayer, Lechner, Tirna-nič, Marjanovič. Sekulič, Petrak, Glišovič. Poljska reprezentanca bo prispela v petek zjutraj v Beograd ter jo bodo beograjski športniki prisrčno sprejeti. Zaradi nedeijske tekme Jugoslavija : Pofjska je JNS odgo-dH prvenstvene tekme v Beograd«.
Na prošnjo zagrebških klubov so odigo-den« tudj prvenstvene tekme, ki bi se morale vršiti v Zagrebu 9. septembra, ker se bo tega dne vršila tekma Zagreb : Sofija (Ta stilizacija poročMa je nekoliko nejasna, ker se ta dan vrši v Zagrebu samo prvenstvena tekma Concordia : Slavija. Al5 veti?a odgodrtev tudi za tekmo Primorje : Gradjaaski, ki se vrši isti dan v.
LjaMjani, ie tega poročila ni razvidno. Od. ured)
Beograd, 22. avgusta, p. Beograjski člani uprave JNS bodo imeli jutri konferenco, na kateri bodo razpravljali o izpremembi saveznih pravil. V ponedeljek in torek se bo vršila plenarna seja uprave JNS, na kateri bo to vprašanje na dnevnem reefu. (Kakor čujemo, se bo na tej plenarni S6ii tudi razpravljalo o »večnem« vprašanju iz-prememibe državnega prvenstva. Ni še znano, kaki predlogi obstojajo v tem pogledu. Op. ur.)
Obsodba nezakonite agitacije proti našim listom
Ljubljana, 22. avgusta
Našim čitateljem je znano deloma tudi iz lastnega doživetja, kako so se v raznih pridigah pogosto izrekle o naprednem tisku težke in z ničemer dokazane obdol-žitve izrazito političnega značaja. Največkrat se je to zgodilo v zvezi s priporočanjem »dobrega tiska«, ki so ga stavili v nasprotje s »slabim« tiskom, pri čemer je bil seveda napredni tisk mišljen in včasih kar naravnost imenovan. Tako je lani v juliju tudi g. Franc Sinko, župnik pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, v cerkvenem govoru izrekel, govoreč o krivih prerokih. da spada med krive preroke tudi »protl-versko« časopisje in je posebej imeno-val tednik »Domovino«, da spada med krive preroke, da mora izginiti iz njegove fare: zagrozil je celo, da kdor bere ta list, ne bo dobil odveze. Med številnimi šentlenar-škimi bralci in naročniki »Domovine* Je nastalo umljivo razburjenje, zaradi takšnega govorjenja in je bila končno vložeaia ovadba, zaradi katere se je uvedlo postopanje pred sreskim poglavarstvom in na to tudi pred okrožnim sodiščem v Mariboru zaradi prestopka po § 400 k. z. (ki določa, da se verska opravila ne smejo uporabljati v politične namene). Konzomj »Domovine« je zastopal kot zasebnega udeleženca šentlenarški odvetnik g. dr. Milan Gorišek. Okrožno sodišče v Mariboru ja župnika Sinka spoznalo krivim in ga obsodilo na 800 Din denarne kazni ali 14 dni zapora, pogojno na dve leti. Na priziv obtoženca je apelacijsko sodišče v Ljubljani to sodbo razveljavilo in odredilo popolnitev podatkov, na kar je okrožno sodišče v Mariboru ponovno razpravljalo o obtožbi in zopet obsodilo župnika na isto kazen. Po svojem zastopniku g. dr. Leskovarju je obtoženi v drugič vložil priziv proti tej sodbi na apelacijsko sodišče v Ljubljani, ki je danes o tem prizivu razpravljalo (senat: predsednik s. a. s. dr. Gradnik, pri-sednika s. a. s. dr. Sajovic in s. a. s. dr. Stojkovič, za višje državno tožilstvo g. dr. Munda, za obtoženca g. dr. Leskovar iz Maribora, za »Domovino« substitut g. dr. Goriška g. dr. Knaflič).
Obtoženčev zastopnik je zlasti naglašal, da ima dušebrižnik pravico in dolžnost po svoji vesti vernike opozarjati na tisk in pri tem tudi pred njim svariti in da je to zgolj versko, ne pa tudi politično delovanje ter da se pri tem drži duhovnik cerkvenih pravnih predpisov (kanonov). Državni tožilec je naglašal zlasti interes države, da se prepreči uporabljanje duhovne oblasti v strankarske svrhe, zastopnik lista pa, da je predpis j>o § 400 k. z. represiven, uporabljiv še Ie, kadar je obtoženi pri izvrševanju svoje duhovne oblasti prekoračil dopustno me.io, katero mu stavlja naš kazenski zakon, t. j. kadar je pri izvrševanju svoje službe uporabil oblast v strankarske namene. Strankarski je vsak namen, ki naj eno ali drugo, dovoljeno ali nedovoljeno stranko priporoča, ali pa eni ali drugi stranki škoduje, in ne samo stranki kot takšni, marveč bodisi njenemu programu, organizaciji, osebam ali organom, zlasti listom, ki v glavnem zastopajo politične interese. Kadar verski zastopnik ne utesni svoje kritike na zgolj verski predmet in na splošno napada kakšen list, poziva s tem na bojkot proti njemu in je njegovo delovanje politično strankarsko, torej kaznivo.
Po posvetovanju je predsednik senata razglasil sodbo, s katero se obtoženčev priziv zavrne in sodba okrožnega sodišča potrdi, ter se razlogom nižjega sodišča dodajo še ti razloigi apelacijskega sodišča:
Duhovniku ni odreči pravice, da izvršuje svojo versko oblast, niti ne, da opozarja na protiversko pisanje enega ali drugega lista, in samo zaradi tega bi še ne bil podan dejanski stan § 400 k .z., ali to velja samo v primeru, da duhovnik opozori na konkreten primer, n. pr. na članek, v katerem je določni list pisal protiversko in kako, — da eventualno ta članek prečita ali raztolmači, zakaj in v koliko bi ta članek nasprotoval verskim principom ali naukom. Ako to stori, ni uporabil duhovne oblasti v politične svrhe. Če pa duhovnik na splošno in ne da bi navedel konkreten primer, govori proti kakšnemu listu, prekorači svojo versko dolžnost, ker napada list kot takšen, ki služi ciljem ene ali druge stranke. S tem vrši ne več versko marveč politično agitacijo proti temu listu in proti stranki, katero list zastopa ali v či-je korist piše. — Kar se tiče lista »Domovine«, ne smatra apelacijsko sodišče za dokazano, da bi ta list bil gasilo JNS, pac pa da je notorno, da ta list podpira načela in težnje te stranke, doslej dosledno. Če je torej obtoženec napadel ta list in pa vernikom branil čitati, celo pod pretnjo duhovnih oz. verskih kazni, je s tem posegel v strankarsko borbo, posredno vršeč agitacijo v politične odn. strankarske svrhe ali proti politični stranki, katere interese napadeni list zastopa. To pa tvori kazniv dejanski stan in se je zato priziv moral zavrniti.
Takoj^ na to se je vršila pred istim senatom slična razprava o prilivu župnika Petra Gorjupa iz Dola pri Hrastniku, ki je v letošnjem februarju tudi v pridigi govoril o »Jutru« in »Domovini« in svaril, naj se ne čitata. Ta obtoženec sploh ni priiel na razpravo in je bil od okrožnega sodišča v Celju obsojen na kazen 120 Din ali 2 dni zapora pogojno na dve leti. Proti obsodbi je po svojem zastopniku dr. Hod-žarju vložil priziv. Tudi njegov priziv je bil zavrnjen iz sličnih razlogov, iz katerih je zlasti posneti jedro, da mora biti kritika enega ali drugega članka konkretna, ne smejo pa obdolžitve biti pavšalne ali splošne in se morajo omejiti na versko vsebino, ne smejo pa splošno napadati tiska v strankarske svrhe.
Vremenska napoved
Novosadsba Fremenska napoved za četrtek: Deloma oblačno vreme z manjšimi padavinami v severozapadnem delu države, dragod vedro.
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Večinoma oblačno in deževno.