54. številka. Trst, v petek 7. marca 1902. Tečaj XXv 11 ,Zdlnoat" I :&&ja »Birit aa 4aa. rr.r.• n sedati p rtiriko*. oo 4. ari zvečer. X»ro '»r^s orflo£ei..t um.*nin« na aorava »e ti;i. _ Po tibararn&h v Iratu se prodajajo petam me številke po c> stotiak (3 a?ć.l; t*vea Trna pa po 8 (4 a t C.) Telefon štv. STO. Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinost) je moi! Offlaai sa raćunr- o po vrstah v petitu. 'An »e£-rratno aeroĆilo s primernim poput lom Poslana, osmrtnice in javne zahvalu domaći oglasi itd. ne računajo po pogodbo Vsi dopisi naj se po*ii|Rjo urednlAtvo .Nefraokcvam dopisi ae ne sprejemajo Kcfccpi«i se ne vračajo. Naročnino, reklamacije lu oglaae apre-«ma apramlSlTo. Naročnino in o^iasa jft plačevali loco T rut. J redKtftlTo In Makaron se n* ti »jat* v alioi Oarintiit Siv. 12. I prarnUtvo, lo • prejemanje inaeratoT v ulici jJoIia piceoio *tv. 3, 11. n«n!.-red 10 leti. Nemški radika-lizem do poslednjih let ni na Koroškem tako silno in intenzivno razsajal, kakor razdaja sedaj, ko iz Nemčije dobiva največo moralno in tudi gmotno [tomoč! In ravno sedaj, v takih kritičn h časih, so Slovenci tako nesrečni, da v glavni slovenski deželi ostajajo med seb< j onemogli in ue dajejo drugim slovenskim deželam ne moralne ne gmotne! podpore. Na Štajerskem in Primorskem imajo ; Slovenci sami dovolj opraviti v borbi proti 1 nemškim in italijam-kim nasprotnikom in trpe dovolj vsled t* ga, da tudi njim kranjski Slo-j venci ne prihajajo na pomoč, kakor bi mogli in kakor b: bili moralno prisiljeni. Koroškim Slovencem je torej mogla in tudi morala prihajati izdatna moralna pomoč najbolj s Kranjskega ! Koroških rodoljubov v skupnosti ne moremo dolžiti, da niso izpolnjevali svoje dolžnosti. Malo je teh rodoljubov, in oni storijo, kar v e d o i n morejo. Vse drugo, kar nedostaje v primerno hrambo, bi moralo prihajati od drugod ; kakor rečeno, izlasti :z Kranjske. Iz te dežele pa še moralne podpore ne dajajo dovolj, kakor bi jim bila dolžnost. < "e že drtizega ne moremo, vsaj klicati ter opozarjati ostale Slovane nam je možno! In na Kranjskem bolj, nego drugod. Na Kranjskem razpolagajo z dvema dnevnikoma. o katerih }»ogostoma ne vedo, kako bi ju primerno polnili. Koliko poročil in razprav, moralnih p zivov bi bili mogli razglasiti ravno tekom zadnjih let, a tega v pravem razmerju niso storili. Prava ironija je s tem, ako piše »Slov. Narod«, da so »redke vest i», ki mu prdiajajo s Koroškega. Zakaj redke? Zakaj ne skrbe taki dnevniki sami, da bi bili natanko in pravočasno obveščeni o nakanah nasprotnikov, zasnovanih proti slovenskim Korotanoem ? ! A1 i je Koroško t a k 6 oddaljeno od Kranjske, da ceio prvi slovenski dnevnik dobiva le redke vesti iz te tužne vojvodin«? Jednako lepo so podaje, ako piše »Slov. Narod« : »M i s 1 i t i je bilo, da je (namreč vosodne razmere na Spodnjem Štajerskem šola pri sv. Jakobu) trdnjava, ki je Slovenci take, da slovensko prebivalstvo nima nika-ne morejo nikdar izgubiti«. Kako more slo- kega zaupanja v nepristranost in pravičnost venski dnevnik, ki h< če prvi določevati slo- justice. (Pritrjevanje). vensko politiko, »amo misliti, a ne dobro dostojanstvo in Ugled državnih obla stl ter državno avtoriteto. vedeti, kako se vse vsaki čas vrši v tako nevarnih krajih, kakoršua je zemlja koroških Slovencev?! No, g;>sj 6 la kranjska imajo d ima preveč opravkov, da bi mogla imeti vestnih in natančnih poročil iz Koroške. Gospoda moja! Kakor sem že rekel, nima vlada toliko poguma, da bi se postavila nasproti načinu imenovanja, kakor se vrši na Spodnjem Štajerskem in tudi v Jstri, nima poguma, da bi zahtevala in delovala na to Še praška »Poli tik< se čuti prisi- n8jenergi6nejej fla bi ee državni organi, naj Ijeno. dajati lekcijo slevenskima strankama ^ pri{>adajo tej alj oni narodnosti, v izvrše-di šentjakobske na Kranjskem radi sentjakobŠKe vanju svoje alužl)e ki Daj bi vem\zr koristila šole na Koroškem. Pomislimo le, da^ narodom Av8trije na enak način, poizvedovanja se n.*> izvršda v jeden dan, vzdrževali vgake prjatrano8ti, vsake narodne nestrpnosti, in da bi na enak način čuvali in da so morali ukreniti v interesu Nemcev to in ono, predno so prišli do zaključka, da morejo odpraviti slovensko šolo in da so dobili za nemško šolo izmed 400 otrok celih 300. V tem, ko vedo Nemci za vsaki svoj narodne, politične in socijalne pravice ter koristi vseh narodov. Ta zahteva naša je menda vendar jako opravičena, in jaz menim, ako bi vlada hotela vstreči tej zahtevi naši, bi s tem dosegla to, kar ravno želimo iz srca, se kotiček in za vsakega Nemca v oddaljenih da 8e ((ja5ili do8tojangtvo ju ugled zakotjih, Slovenci ne izvedo iz najbližjih in državnjh obladti ter državna avtoriteta. najvažnejših krajev, kaka nevarnost jim preti , , , , . , , , J .. t . t .i-t Neodvisnost in nepristranost sedanje na takih razpostavljenih mestih! In to kljubu vlade razviti žurna listi k i Kranjski ! I Ako »se Korošsa pogreza«, pogreza e Sedanja vlada zatr> ob vsaki PriIikl> da ue le v sled sovražne tuje sile, temveč tudi ona 111 P°d gospodstvom kateres.bodi stranke, vslcd nemarnosti in kratkovidnosti sedanjih Ona pravi, da se nikdar ne odreče svoji političnil. kolovodij na Krnajskam.- Dejstva nezavisnosti, kajti njena nezavisnost je ob in razmere na Koroškem pa Primorskem, in v obče ob slovenskih mejnikih, obsojajo same od sebe sedanjo politiko kranjskih strank. V {»osebnem, tu navedenem slučaju je pa še sama najivnost obsodila politiko obeh kranjskih ta-borjev ; članek »Koroška se pogreza«, s katerim so hoteli pii »Slovenskem narodu« mahniti tudi po koroških Slovencih samih, ovaja sam napačno in pogubno politiko Kranjsko v skupnosti. Fr. Podpornik. enem tudi njena nepristranost. Tu pa bi jaz že vprašal spoštovano vlado, kje je ostala ta toli slavljena neodvisnost, ko jej je (vladi) nav-stala potreba, da v proračunskem odseku označi svoje stališče nasproti znani resoluciji člena ,ustavovernega veleposestva, grofa S t u r g k h a, te Egertje (svetovalke in ve-deževalke) sedanji vladi — ne vem, ali kon-cesijonirani, ali nekoncesijonirani, ali zaželjeni ali nezaželjeni, ali resnično igra ta gospod Egerijo vlade. Zakaj ni vlada, ko je grof Stiirgkh uložil svoj resolucijski predlog, zahtevajoči, da se slovenski gimnazijalni razredi v Celju odpravijo, našla nepristranosti in iz te lastnosti izhajajočega poguma, da bi bila podala izjavo, kakoršuo je res dala <5b vprašanju češkega vseučilišča v Brnu, da je namreč vprašanje celjskega slovensko-nemškega ni-Tekom debate bi navel še — in pri- žega gimnazija smeti rešiti le v popolnem znavaa,, da je to meni, ki sam pripadam sporazumljenju obeh narodov ? sodnemu poklicu, jako težko, da pa smatram Vlada, ki zatrja o vsaki priliki — in to za svojo najnujnejo dolžnost kakor po- njegova ekscelenea gospod ministerski pred-slanca, da izjavim — le toliko, tla so pra- stdnik je to še posebno povdarjal povodom Iz pvora drž. poslanca flr.a Ploja povodom razprave o proračunu v seii zbornice poslancev dne 25. febr. 1902. (Dalje.) Pravosodje lia Spodnjem Štajerskem. razprave o dispozicijskem fondu — da ne bo dopuščala, da bi se narodna posest kršila, bi se bila vendar morala čutiti dolžno povedati členu ustavovernega velepusestva, njegovi ekscelenci gospodu dvornemu svetniku grofu Sturgkhu, da je s toli povdarjano in toliko-krati izrekauo voljo in pripravljenostjo nemških strank, in izlasti ustavovernega velepo-sestva, za sodelovanje na povspeševanju delavnosti zbornice, v kričečem nasprotstvu, ako se v visoko zbornico mečs užigalna baklja z resolucijskem predlogom, katerega vsi oni, ki objektivno sodijo o kulturelnih vprašanjih, označajo kakor nasilen napad, kakor atentat na kulturelno posestno stanje Slovencev na Spodnjem Štajerskem. (Pohvala). (Pride še.) Politični pregled. V Trstu, 7 marca 1902. Državni zbor. — Razprava o dogodkih v Trstu. (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega por« čila.) Posl. dr. Straueher (Žid) ee je pritoževal radi namišljenega preganjanja Židov v Avstriji ter je trdil, da se židovska dekleta odvajajo in zapirajo v samostane. Ker se je govornik preveč oddaljeval od predmeta, mu je podpredsednik, po večkratnih opominih in potem, ko ga je radi žaljiv.h izrazov večkrat pozval na red, odvzel besedo. Temu je sledila razprava o poročilu o dogodkih v Trstu. Govorili so posl. dr. F] 1 len bog en, Spinčic in II o rti s, ki so utemeljevali svoje mi^oritetne predloge. Dr. Ellenbogen je najostreje obsojal dr. Fuchsovo poročilo, na kar ga je predsednik opominjal, da seza predaleč. Temu opominu so socijalisti živahno oporekali. Posl. E 1-d e r s c h je vskliknil: »Tukaj Be ne more prestopati mej, gospod predsednik, ker tukaj v dvorani ni stotnij vojakov«. Dr. Ellenbo-gen je, nadaljuje svoj govor, dejal, da je bilo proglašenje izjemnega stanja v Trstu čin frivolnosti od strani vlade. Dr. Fuchsovo poročilo da je pravi unicum v vsem parlamentarnem življenju, ker da to ni n:č drugega, nego nezavedno ponavljanje onega, kar je navedla vlada v svoje opravičevanje. V tem vladinem opravičevanju bilo je mnogo protislovij, katerih pa poročevalec v svoji površnosti ni zapazil ter je kakor papiga zblebe-tal vse, kar je govoril ministerski predsednik. Govornik je ponovno zatrjeval, da vladin opis dogodkov, posebno pred P O 1) L \ s T £ K 47 Vladimir. Hrvat.-ki spiral Avgust Šenoa. prevel M. C-t-č. IV. Siutila sem, da ue stojimo dobro. Zato sem te vprašala. Mi ne moremo detetu nič dati, a za srečo Lucij ino moramo skrbeti. Lucija je pametna in "lepa deklina. Mnogo sem že razmišljala o tem. Snubačev ima dosti: mu« «ro upanja je, da dobi dobrega moža. Iz-\ crmo jej najimovitejega. Lucija bo srečna, imovitost /eta nam bo morda v rešitev. Jaz imam popolnoma opinvičenih nad. Vem za človeka, izredno bogatega — sicer ni mlad —, ki bdi je že desetkrat prišepnil: »Oh milostiva g< spa. da bi mogel biti jaz Vas zet!« Ti poznaš Topolića, nobilizi ranega vele-tržca«. »Pa to, to imenuješ ti srečo ? Pfui, Klara! Ni li dosti, da smo midva propala, da nama je duša za vse življenje na|>olnjena pelinom? Ni-li zadosti, da je najino ži\ ljenje izgubljeno? Tudi to mlado, bujno življenje svoje hčere hočeš pri teza ti na dneve odživelega človeka, katerega ona ne more ljubiti ? Ho- češ-li predati svojo hčer radi najine koristi? zrelemu sanjaču, tistemu kmečkemu sinu? Oh, to bi bila gnusna kupčija! Nesrcčnica! Kako srečo bi si pridobila žnjim? Povej Ali ne poznaš svojega deteta, njene nravi? vendar, kako misliš torej ukreniti?« Ali nisi opazila, da se je vrgla po svoji ma »Jaz sem s teboj sklenil dogovor, da mo- teri ? Pa kaka bi bila posledica takemu za- reš po svoji volji živeti in gospodariti«, je konu, ako bi bilo sredstev, s katerimi jo pri- odgovoril Dobranit? odločno in ti mi priznaš silimo v to zvezo ? V Luciji je živo, ogneno menda, da se točno držim tega dogovora, da srce, polno fantazije, a ob enem tudi polno ga nisem kršil v ničemer, da sera se celo energije. Lucija je strastna in zahteva več žrtvoval za to. Ali glede otrok nisva skle-lj u bežni, nego navadna deklica ; v objemu iz- nila nikakega dogovora, z otrokoma ne boš miiZganega trgovca ne bi je našla ni mrvice, gospodarila ti ! Jaz s« m tu oče in gospodar. Pa kaj bi bilo ? Iskala bi je drugje — Čudno umevaš ti srečo, ali je tudi ne ino-morda v objemu kakrga konjiškega čast- reš uraevati drugačp, ker si na potu svojega nika !« j življenja izgubila svoje srce. Ntt, jaz ti pra- »Dobranic:!« je zaškripala Klara,stisnivši vim še enkrat, da svoje hčere ne prodajem. (>esti. Kaj imaš ti proti Vladimiru? Mlad je, tudi »Da, v objemu konjiškega častnika, go- najina hči je mlada. Ali Vlidimir je pošten, spa! Jeli to sreča? Ne! To bi bilo samo Vladimir je marljiv, Vladimir je iz stare, nadaljevanje najinega romana«. čestite rodbine, ki ima zadostno i.netje za »Dosti! Dosti!« je zakričala Klara, iščoča skromno življenje, da, Vladimir bo da-odduška svojemu srdu, »jaz nisem prišla nes jutri izvrsten in ugleden človek, in ne semkaj, da me boš žalil, da mi boš očital dvomim nimalo, da v kratkem času dobi meštare historije, za katere nikdo več ne vpra- sto, ki mu bo vrhu imeija donašalo tudi lep šuje. Prišla sem radi sreče svojega deteta, ket j zaslužek. Kmetu se rogas ? Seveda, tebi bi je vendar prva dolžnost starišem, da pre- se hotelo gospostva, morda tudi baronije ? skrbe svoje dete. Ob bedi ni sreče. Jaz da Da, sedaj, po tolikih skušnjah, sedaj, ko je želim svoji hčeri pripraviti roman ! Ali pa ne ni več poti nazaj, čutim, koliko prokletstva bi bil veči roman, da jo damo tistemu ne- je za n2Š narod v tem, da vsakdo hlepi le za gospostvom, za udobnostjo, a malokdo mara za delo, mslo kdo je med nami tako jak, da bi življenje svoje urejeval po svojem imetju«. »Ti bi torej dovolil, da nam Lucija gre za tem mladičem«, je vprašala Klara po-rogljivo. »V ta hip ne more biti še niti govora o ženitvi. Mlada bi se še le mogla vzeti, ko Vladimir pride do kakega stalnega mesta. Ali stvar se mora že sedaj spraviti na čisto. Vladimir je učitelj najinemu sinu in prihaja vsaki dan v našo hišo. Tajno ljubkovanje med njim in mojo hčerjo brez znanja stari-šev mora nehati. Bolje je, da se očitno ve, da se vzameta kedaj. Nevaruo3t je vsakako manja«. »Saj govoriš ti tu, kakor da jo je mladenič že zaprosil?« »Jaz nočem zgubljati časa s praznimi formami, a vem prav dobro, kaj mi treba storiti, da ne bom kršil pristojnosti. Ali stvar se mora zvršiti. E a krat z t vselej hočem zapreti pot tvojim lahkomišljenim k ombinaci-jam ; a ako ne spravim vse na čisto, takoj sedaj ne bi Vladimir smel prihajati vee v našo hišo. (Pride še.) velikim trgom, ne odgovarja r e e o i c i, ker množica da ni dala n i k a k e g a povoda, da bi l) i I i v o-j a k i morali rabiti orožje, kar dokazujejo izjave neštevilnih p r i e, med temi častnikov samih. Govornik je dalje pobijal trditev, da je policija zavkazaia sneti žalovalne znake samo tam, kjer so bili postavljeni vsled pritiska demonstrantov, ker na povelje policije morali so sneti znake tudi nc-kateri v Trstu bivajoči državni poslanci, kpteri so jih bili izvesili iz lastne volje. Govornik je očital poročevalcu, da se je v svojem p>roči!u postavil na stran Llovda in da skuša na jezuitski način ob-dolževati delavce, da so na nezakonit način hoteli uveljaviti svoje zahteve. To zatrjevanje, je dejal govornik, je nesramno-drzna Ko je se posl. H o r t i s govoril ter pobija! trditve v dr. Fuchsovem poročilu, se je seja zaključila in se je nadaljevanje te razprave odložilo na bodočo sejo. Jurija Schonererja — avstrijska lojalnost- Predvčerajnjim nam je naš dobri znani korespondenčni biro prinesel veliko presenečenje. Navadno se vodovje njega poročil kaj počasi in leno vali dalje, in nam je, kadar čitamo ta poročila, kakor tedaj, kadar gledamo Bkozi šipe okna, kako — pada dež. Oh, kako monotonen, dolgočasen je milieu tacega deževnega dne . - . ! Le kadar so avstrijski ljubljenci in varvanci vsake avstrijske vlade, Nemci in Italijani, nakurili kako ne-lepo, tedaj postaja živahneje po vodni vršini poročil korespondenčnega biro ; monotonnonst in jednoličnost se umikata živahnosti barv, laž. C Tovornik je očital dalje poročevalcu, da ' ki naj vsemu dogodku dajo tako lice, da ne ni niti z besedo omenjal, kako se je vlada v j bo bolelo Nemcev in Italijanov. In če je tej zadevi vedia nasproti Llovdu. Mesto, da možno ob enem, tako mimogrede in po vrhu, je vlada dala Llovdu na razpolago mornarje Slovanom prišiti na hrbet kaj odijoznega, od vojne mornarice, morala bi bila od Llojda tein bolje — zadeti sti dve muhi z jednim zahtevati, naj pod vsakimi pogoji in za vsako mahom. ceno vzdržuje poštne vtžnje. Mi moramo Torej: ko treba poročilom dati nekoliko protest rati proti temu najodločnejše, da se znane protislovanske tendencije avstrijskega vlada o konfliktih med delodajalci in delavci zistema, postaja naš korespondenčni biro ne- vselej [»ostavlja na stran delodajalcev. V koliko bolj gibčen, elastičen ; sicer pa je trd, nadaljevanju svojega govora je dr. Kllenbo- koščen, suhoparen in dolgočasen, kakor naj- gen dokazoval, da se je izjemno stanje pro- bolj dolgočasen jesenski dan, tako, da jem- glasilo namo zato, da se reši tržaški namest- ljemo njegova poročila v roko brez vsega nik. Pončilo je govornik označil kakor strahu, da bi nas vznemirila, poročilo policijske duše, ne pa poročilo Alj kakor rečeno : p red včeraj nji m nas je narodnega zastopnika. Dr. Eilenbogen se je 9krajno ,>resenetil se svojim poročilom o seji obrnil potem do nemških strank in jih pozi- zhorniee po8|ancev na Dunaju. Da ni bila to val, naj glasujejo proti poročilu, ker zanje, ^^cnj* ?; Pomislite: Jurij Seboaerer, Bog ki se vedno babajo s tem, da so branitelji Nemcev >ln der Ostmarck«, najzvesteji romar ustave, bilo bi sramotno, ako bi sedaj glaso- ua Bismarckov grob, graditelj velike Nern- vali v prilog izjemnega stanja. Govornik je gije iz avstrijskih pokrajin, je interpeliral v nadalje omenjal, da, če tudi seje podrlo zbornici in je dajal izraza svojemu ogorčenju, nekaj plinoviti svetilk, n. bilo radi tega še Uprava hotela »Beau Rivage« v Ženevi, ni kakega povoda streljati na ljudstvo, ker kjer je l>4)k(ljna cedarica Elizabeta po dogo- človeško življenje je vendar več vredno, nego a,všem se umorstvu ležala na mrtvaškem par plinovih svetilu. Govornik je citiral tudi odru> gr(lo izral)lja ta dogodek v svoje do- besede nekdanjega ministerskega predsednika, hičkarske namene, zbok česar je interpelant grofa Taaffe-a, Ki je pred leti — ko se je o l>rijci av8trijs«o vlado za vrat, da li ne misli nemiri!, na Dunaju zažgalo nekaj praznih ,lkreDjti 1>otrebno, da se rečeni hotel nakupi? sod,,v — rekel: »To pustošenje je sicer zelo jurjj SsLooerer je zahteval od vlade, naj ne- obžalovauja vredno. Ako pa pomislim, da bi mutioma zahteva potrebni kredit in poskrbi, bili \ojaki streljali na innožieo, ako bi bili tia se pok»-H ni to senzacija! Jurij Schonerer vredno, nego nekaj praznih sodov«. hoče proslaviti avstrijsko cesarico! U Savla Posl. Spi nčic je v uvodu svojega je postal Pavel! Korespondenčni biro nam govora omenjal, da nima sicer nikakega |k>- je prinesel veliko senzacijo — ali na^amaril voda. da bi vlado in j.osebno še njene uas je vendar! Senzacija je bila v re'nici le organe v Primorju, jemal v svojo obrambo; dozdevna, ker je korespondenčni biro ostal ali na podlagi pričevanj oseb, ki so bile v zvest svoji stari lepi tradiciji, da le kolikor kritičn'h dneh v Trstu in na podlagi došli h možno blizu — nič ne pove. Ko smo pa in u pismenih poročil zadobil je prepričanje, danes čitali podrobneja in bolja poročila o da je posebne vojaštvo izkazalo mnogo po- dotični seji, smo videli, da to ni bila nikaka trpežljivosii in da je še-le v najhujšem senzacija, da je marveč Savel ostal Savel, da momentu bilo prisiljeno poslužiti se orožja, je storil zopet, kur dela vedno, da avstrijska kakor tudi da je v mestu vladal velik strah lojalnost Sel oaererjeva še vedno sega, kamor in veliko vznemirjenje med ljudstvom, tako, je segala poprej — do groba Bismar- da je bilo potreono poslužiti se izjemnih ckovega in do pre&tola Hohenzollerncev. odredb, da se je preprečilo veče zlo. Posebno Kajti Schonererju se niti sanjalo ni o pa velja zgoraj na \ eden o glede postopanja tem, da bi postavljal spomenik a v b t r i j - nadporočnika Koppla. Ljudje, ki so bili ta- ski cesarici, ampak proslaviti je hotel krat navzoči, pripovedovali so govorniku, da spomin »d e r g efal lenem F u r b t i n je bilo vojaštvo provocirano. S tem pa noče aus dem uralten deutschen nikakor reči, da ne bi bila vlada, toliko pred Geschlechte der W i t t e 1 s b a e h e r 1H„ iebruvarijem, kolikor tudi pozneje, sto- (bavarska dinastija.) rila mnogo pogreško v. Vodstvo Korespondenčni biro nam sicer ni pove- Llovda je grešilo s tem, da ni upoštevalo dal tega, ali sedaj vemo vendar, da tudi iz te in- zahtev delavcev, oblast pa s tem, da n terpelacije Jur. Schonererja, tega terorizovalca pravočasno po»egia vmes. Naj že glasovanje vseh avstrijskih Nemcev, je gledalo — vse- izpade tako ali tako, vlada itak stori to, kar nemško neavstrijsko kopito. Ta vsenemška bo njej prav, ker ima glasom zakonov sama tendeLcija Sehooererjeva se nam pa kaže na odločevati, kedaj jej je treba odpraviti demonstrativen način v dejstvu, da vsa in- izjemno stanje. Treba pa je skrbeti za to, da terpelacija niti z besedo ne omenja se v bodoče {ne bo moglo več kaj tacega H a b s b u r ž a n a, ki je bil soprog pripetiti. — Govornik se je potem pritoževal, pokojni cesarici. da tržaški Slovenci ne uživajo nikakih pravic Glasovanje O dispozijskom fondU- ter da oblastva postopajo žnjiuui. Kakor se Ako le možno še uesrečneje, nego skliceva- sužnji. V novejšem času se je slovenski jecik nje na »polpretekli ča*« in na češke velepo- iztisnil celo iz cerkva. Govornik je omenjal potnik; , je sklicevanje na konfuzijo v ,centru' na to pripomočke, katerih naj bi se poslu jn * Hrvatsko - slovenskem klubu«. Pripo- ževala vlada, da prepreči ponavljanje takih znajmo, da je bilo res tako, kakor opisuje žalostnih dogodkov v tržaškem mestu. Rekel gospod poslanec! Pripozuajmo, da je bila v je, da treba v Trstu nastaniti več vojaštva,' rečenih dveh klubih res konfuzija! Pripo- ker, ako bi se bilo o času demonstracij upo- | znajmo, da opozicijooalno nastopanje govor-rabilo po mestu več vojaštva, imele bi bile' nikov iz obeh klubov v proračunski razpravi množice pred istim več strahu in ne bi bilo treba jm»služevati se orožja. Dalje je omenjal, naj bi se v Trstu vsprejemali na dela samo domačini, ker tuji elementi, katerih je sedaj v Trstu vse polno, so le v škodo in nesrečo domačinom. M jralo bi se tudi skrbeti za versko in moralno ndgojo ter spremeniti ves vladni zistem na Primorskem tiko, da bi se vsem državljanom delila jednaka pravica. ni bilo v soglasju z glasovanjem za prehod v podrobno razpravo. Pripoznajmo to in vprašajmo se: je li bilo postopanje naprednih poslancev kaj drugačno? Ni li njihov govornik, dr. Kerjančič, nastopil tudi skrajno opozici-jonalno, pa naj je bil tudi vpisan kakor pro-govornik?! Po hudih in opravičenih zatožbah dr.a Ferjančiča na naslov vlade, je bil možen le en sam ljgičev sklep: proti vladi !! A če pomislimo potem, da je klub naprednih po- slancev odločil celo glasovati za dispozicijski fond, moramo reči, da je b>lo še veče navskrižje med nastopanjem in glasovanjem kluba liberalnih poslancev, nego pa obeh drugih jugoslovanskih klubov ! Dalje pa ne «memo pozabiti, kako velikanska razlika je, če glasujem za prehod v podrobno razpravo o proračunu, ali pa, Če glasujem za dispozicijski fond ! Z razpravo o proračunu d »jemo državi, z glasovanjem za dispozicijski fond dajemo vladi! Proti razpravljanju o državnem gospodarstvu more biti le oni. ki negira državno gospodarstvo ! ! Naši poslanci pa nočejo tega ; njim je marveč v dolžnost opozarjati na grehe tega goepodarstva ter zahtevati, da bo to gospodarstvo racijonalno, da nam bo država dajala, kar nam je dolžna dajati zx naš go-'spodarski in kulturelni razvoj!! Pa se nekaj važnega je tu ! Naši poslanci morajo želeti, da pride tudi do podrobne proračunske razprave, ker jim je to skoro jeiina prilika, ko morejo pred širokim fevetom razgrniti sliko z vsemi detajli o po-loženju našem ter preti forumom velike javnosti iznašati naše tožbe in pritožbe, da morejo za njimi tudi novine povedati narodu, česar ne bi mogle sicer, al« vsaj tako naravnost ne ! Gospod poslanec navaja v opravičenje glasovanja členov liberalnega kluba tudi grehe klerikalne stranke na Kranjskem, ki da je radi svoje gospodarske organizacije vladi zapisala svojo dušo. Mi smo zadnji, ki bi hoteli olepševati narodne in politične grehe sedanjih voditeljev te stranke ! Ali greh soseda ne opravičuje še nikogar, da tudi on greši. Če je politika klerikalne stranke res taka, kakor jej očita gospod poslanec, potem je bila liberalnim poslancem tem nujneja dolžnost manifestirat, da njihova politika ui taka, da je — bolja ! Slednjič se sklicuje gospod poslanec na vse postopanje slovenske delegacije od Taattee-jevih dob sem. Govorili so vedno opozicijo-ualno, a glasovali da so lepo tudi za dispozicijski t* »ud ! Tudi temu ne oporekamo. Saj je bilo ravno to postopanje naše delegacije v minulih časih v povod neprestanim rekrimi-nac'jam našim. A zopet moramo prigovarjati: iz tega, da je bila politika sloveuske delegacije v minolih časih zgrešena, ne sledi še, da mora biti zgrešena sedaj in ostati zgrešena za vso bodočuost. Najmanje pa bi bili pričakovali, da bomo ravno v »Slovenskem Narodu« čitali tako argumentacijo. Saj je ravno ta list tisti, ki nam dan na dan govori na ušesa, da so minoli nekdanji časi, ko je bila možna starokopitna slovenaka politika ; sedanji časi da zahtevaje povsem drugačne, nove, modernizirane politike! Kdo bi se torej ne prijel za glavo, ko čita sedaj v istem »Slov. Narodu« : »Tej dobri ali slabi, — vsakakor pa tradicijonalui navadi se naprednim poslancem ravno sedaj ni videlo potrebno se izneveriti in zato je govoril njih govornik med pro govorniki, je govoril opozicijonaluo in so glasovali za specijalno debato in za dispozicijski zaklad.« Čitatelj — razmišljaj ! S tem se poslavljamo za sedaj od gospoda poslanca, da se prihodnjič nekoliko pozabavamo s člaokar-jem, ki je v »Slov. Narodu« od minolega torka iz cvetja svoje znane — ljubeznivosti plel vence »velikim tržaškim politikom.« Ponesrečen naskok na dinastijo Obrenovićev. Danes došle vesti zatrjajo, da se oni psevdo-general, ki je hotel uprizoriti ustanek v Srbiji, ni imenoval Kade Ala vantič, tfemveč, tla je njegovo pravo ime Milan Radovanovic. Pred časom je bil mož naiporočnik v srbski vojski in si je p:ed šestimi leti spremenil svoje pravo ime v R ide Alavantic. — Orožniški stotuik Nikolic, oni, ki je ustrelil Radovanov ca (Alavantici), povišan je že v majorja. Za časa atentata ni razkralja Milana bil je Radovanovic v Be-lemgradu. Ker je Lil tudi on umešan v ta atentat, bil je takrat obsojen na 20 letno ječo. O priliki poroke kralja Aleksandra pa je bil Radovanovic izpuščen na svobodo in je od tedaj živel v Mi tro vici, od kjer je tiral propagando za kneza Petra Karaej<»rgjevica. — Karagjorgjevicevi prijatelji zatrjujejo, da Radovanovic ni bil v nikaki zvezi ž njim ter da je vso to stvar umetno uprizorila srbska vlada; srbski vlidni krogi pa mmijo.da ni bil to resen poskm za uprizoritev revolucije, temveč, da je Karagjorgjević hotel le oživiti spomin na svojo osebo. Tržaške vesti. Poarreb pokojnesra Josipa Katalana je bil v najlepše spričevalo, kako prav smo imeli, govoreči o »smrti poštenjaka«, /upijani rojanski so pokojnemu Katalanu priredili pogreb, dostojen narodnega poštenjaka. A ob tej priliki smo videli tudi, kako poštenje imponuje tudi nasprotniku! IMeležba na pogrebu je bila mnogoštevilna: od žup-ljanov rojanskih je prišel, kdor je le mogel. Pa niso prišli ledomačini-narodnjaki ter so nišijeniki pokojnega; tudi nasprotniki niso mogli drugače, nego da so spominu pokojnika položili tribut spoštovanja. A najzsjovorneji dokaz, kaka blaga duša je bil pokojnik, je bil ta, da je bilo na pogrebu gospode iz mesta (došle s kočijami), s katero je hi pokojnik v zvezah. Lep pouk so dobili odpadniki na pogrebu Katalanovem: pouk, tla le oni je v resnici spoštovan tudi od nasprotnikov, ki je pošte njak, ki je značaj, ki je — mož ! Pokojniku pa še enkrat: blag spomin med nami ! Zavod sv. Nikolaja. iZvršetek.f Ker smo se bale, da nam »Tržaška posojilnica in hranilnica* ne dovoli vse potrebne svote, smo se v stiski obrnile do vseh slavnih županstev po Slovenskem v trdni nadi, da nam vsaj kolikor toliko priskočijo na pomoč. Ali kruto smo bile prevarjene v tej nadi svoji. Od vseh županstev so se odzvala: iz Litije (ki se vsako leto odzivlje s primernim doneskom), iz sv. Križa na Vipavskem, iz Črnomlja, Cirknice, Nakla pri Kranju, Drož-goč na Štajerskem, Hrenovic in Loža pri Rakeku. Torej osem od vseh županstev jh> Slovenskem. Težko nam je bilo, da naša županstva kažejo tako malo zmisla za ustanovo, ki je koristna v veliki meri — respektivnim občinam samim, da niti ne govorimo o moralni in narodni pomembnosti iste za ves narod ! Lahko bi skoro trdile, da je še malo-katera občina na vsem Slovenskem, kateri ne bi bil že koristil naš zavod. Me vršimo delo rodoljubja, delo človeškega usmiljenja. A ker nimamo sredstev, smo prisiljene apelirati do usmiljenih src, do čuta človekoljubja ! Ako je zavod že toliko — lahko rečemo to — podaril dotičaim občinam, obvarovavši jih raznih stroškov za svoje pripadnice, a se občine kažejo povsem brezčutne za vse to; koliko vzvišeneji se nam mora videti oni drugorodec, ki nam zaupa IlUOO gld., zadovoljuje se z intabulacijo na drugem mestu ! ! Jaz ljubim svoj narod, a ravno zato, ker ga ljubim, me boli, da ravno njega prvi poklicani zastopniki, občinska zastopstva, kažejo tako malo zmisla za vzvišene plemenite namene — za korist naroda ! Dajte, ganite se torej ! »Dom« imam > sicer, ali plačan še n i ! Saj ne zahtevamo Bog ve koliko ! Vsaka oblina naj da po par goldinarjev, da bomo laglje nosile breme, ki smo si. je naložile. Pomozite nam, da se ne le ohrani, ampak da se bo dalje razvijal »dom«, namenjen hčeram naroda od vseh krajev domovine, zavetišče pred neštevilo nevarnosti velikega trgovskega mesta ! Vsem onim pa, ki so kakor si bodi pripomogli, da se je naša goreča želja uresničila, kličem še enkrat : Bog poplačaj stotero! Zmagosla v a. Poljsko »Kolo« o dogodkih v Trstu. Poljsko »Kolo« je sklenilo glasovati —kakor se že pri teb gospodih samo ob sebi umeje — za predlog poročevalčev. Ob enem pa je sklenilo resolucijo, s katero se vlada poživlja, naj v vseli večih mestih redarstvo reorgani- j žira in pomnoži, da bo moglo o veoih neredih vspešno posezati vmes. Ce pa je neobhodno posebno, da se rekvirira tudi vojaštvo, naj se najprvo upotrebi konjica, a za slučaj, da se mora rekvirirati pehota, naj uporablja golo orožje, in če mora rabiti puško, naj se jej dajo drugačne in ne vojne patrone. Navajamo to resolucijo, ker nas spominja zanimivega članka, priobčenega v našem listu po izgredih v Trstu pod naslovom »Slepe '»alve«. Stanj«' žrtev tržaških neiniror. Mizar Alojzij Dugulin, ki je bil tutreljen v desno nogo, mogel je včeraj zapustiti bolnišnico. — Tudi stanje drugih ranjencev se polagoma boljša ter celo težko ranjenih Fitzka, L ćena in Kodermaca. Ncodpustna nemarnost. Prejeli smo: Nekaterim županstvom je rej škoda iti na roko! Neka tukajšnja narodna družina je pisala, oziroma dala pisati štiri pisma na neko županstvo na Štajersko. V teh pismih se je prosilo in rotilo, naj dotično župjnstvo do-pošlje s Domovnico«, katero so pro3iloi ra- bili k prošnji za pridobitev domovinske pravice v Trstu. I)a-si so bila pisma priporočena — ni dotična družina na vsa štiri pisma prejela ni kakega odgovora in razume se, da tudi domovnice ne. Še le po petem pismu, v katerem se je županstvu zagrozilo s posledicami, je isto do-poslalo naprošeni dokument! Pol leta je že zgubljenega, kar bi v slučaju, da kedo od omenjene družine ponesreči, morala dotična občina slano plačati ! Res je sicer, da se tudi slovensko novinstvo vse premalo briga za poučevanje županstev in posamičnikov v tej prevažni stvari, ali vsejedno bi smeli pričakovati vsaj od županstev, da bodo u mela zastopati koristi svojih obči na rje v ! Mi apelujemo še enkrat na vsa slovenska županstva, naj ne delajo sitnosti o iz.ia-vaDju domovnic, ker jih lahko doleti, da bodo morala tako postopanje drago plačevati ! C. k. vlado pa prosimo, naj že vendar enkrat reši pravilno in pred več meseci vložene prizive! Do sedaj smo nekako potrpeli, vedoči, da gospoda nimajo časa ; sedaj pa moramo govoriti in zahtevati najodločneje, da se 6—8 mesecev *tari prizivi že rešijo enkrat. Ako smemo zahtevati od magistrata, da nam v 6 mesecih reši prošnje, menimo, da smemo zahtevati tudi od vlade, da se tudi ona istotako požuri z reševanjem pri-zivov. Papežev blagoslov. Resna, preresna stv*ar je, ko se narodi in posamičniki bližajo sv. Stolici, izlasti pa o taki priliki, kakor je dan jubileja 1'5 letnice papeževanja. Kjer ne vladajo tako besni odnošaji , kakor na Kranjskem, se je videlo, da so ee vse s t r a n k e v miru in spoštovanju ujedinile pred velikim Leonom XIII. Pa tudi na Kranjskem je ogromna večina — tad i liberalne stranke soglašala z ljubljanskim županom, ko je predložil sv. Očetu udanostne čestitke ljubljanskega meščanstva. Tu se je Čul zopet oni glas svoU>dnega ljubljanskega prvega meščana. kateremu bi se s ponosom pridružili vsi prejšnji uredniki »Siov. Naroda«, ki so v prvi vrsti služili slovenski domovini. — Zato se vzbuja neugodno čuvstvo v vsakem slovenskem možu, ko čita v »Slov. Narodu« ono zasmehovanje in preobračanje papeževega blagoslova. — Ne, to ni slovensko! Vrlo dobro! Pišejo nam: Kak^r se čuje, se jc že oglasilo precejšnje število go-sjK)dov, ki žele, naj bi se v okrilju našega sSokola« ustanovil po poln orkester ! Ta korak bi bil velevažen za nas tržaške Slovence, posebno sedaj, ko se bližamo onemu času, ki nam odpre novo in najpotrebnejšo trdnjavo — »Narodni dom«! Y mestu imamo mnogo že izvežbanih, ali vsaj deloma izvežbanih moči, katere bi, ako se združijo na poziv v včerajšnji »Edinosti«, laliko mnogo koristile »Sokolu« in socijalnemu življenju tržaških Slovencev sploh. Vremenski T«»fnlk Včeraj: toplon,e> eb 7. uri zjutraj t>°.0 ob uri pop.»b dne ll'°.o C.® — I lakomer ob 7. uri zjutraj 7t>4.jf — Danes plima ob 7.42 predp. in oi> 8 22 |>''p.; oseKa oi 1.17 predpoliidns in ob 1 'Jo p -polurne Pogrebno društvo »Arlmatej« v Bar-kovljah je darovalo na občnem zboru dne 16. m. m. za dijaško kuhinjo v Trstu 20 kron. Vesti iz ostale Primorske. X Dr. K ost a Vojnović, poslanec dež. zbora dalmatinskega, je slavil te dni svoj 70. rojstni dau. Člen deželnega zbora dalmatinskega je bil Vojnovič že od leta 1S(»4—1*75. O zadnjih volitvah je bil zopet izvoljen. A ni delaven samo na polju politike, ampak tudi na polju literature, izlasti je se svojimi raziskovanju po arhivih opisal vse javno življenje v Dubrovniku v minolih Ča»ib. X Nesrečna smrt deteta. Iz Klanca nam poročajo dne 6. t. m. : V vasi Crnotiči. občine Očizla-Klanec, je neko 1-letno dete (dekletce) padlo v apnenico in našlo tako nesrečno smrt. X Sled ubegleda vojaka. Tz Podgrada Vesti iz Štajerske- — Surovost nemških dijakov. »Slov. Narod« piše : V Gradcu so napadli v nedeljo ob treh zjutraj pijani dijaki redarja Achatza ter so ga bili in suvali, da so mu zlomili dve rebri iu so ga sploh tako nevarno ranili, da je njegovo življenje v nevarnosti. Povod temu pretepu je bil sledeči : neki dijak je prosil redarja ognja, a ta ga ni dal, ker ga ni imel, vsled tega so planili pijani dijaki nanj. Grozili so tudi nekemu fija-karju, ta pa se je urno odpeljal in ob- Spopadi med vojaštvom in delavci s* posledica brezglavnost: oblastnij. Govornik je na to podrobno pobijal opis, ki ga je mini-sterski predsednik podal o dogodkih v Trstu. Elementi, ki ne priznavajo zakonitosti niso »anarhisti« ampak grof Goč«. Ako so ljudje kričali po ulicah : »morilci«, ni bilo naperjeno to proti vojakom, ampak proti onim, ki so vojake zlorabljali. Proglašenje izjemnega stanja ni bilo opravičeno, tudi ne varstvo imetja, ker se med vsemi dogodki ni pripe-lil noben rop. izjemno stanje, naj bi pokrilo le nezmiselnosti in nezakonitosti grofa Gočs^a. veetil druge redarje o tem dogodku. Sit- Ministerski predsednik se kaže v resuici rove mladeniče, ki se znajo le sabljati in ' irUgagnega, nego je v svojih teorijah, s ka-razgrajati, so zaprli ; dva so dobili na ko- votli zbornico za nos. Ako bi res hotel, lodvoru, baš ko Bta se hotela odpeljati in da 1)rj(le reS[1jca na daili potem je moral uiti. — Nemška kultura poganja čudne j dati za^jš&ti j)rige navedeae od poslanca cvetove. Hortisa in druzih poslancev. Ivonečno se je ' govornik obrnil v ojstrih besedah proti po- Vesti iz Koroške ročevalcu Fuchsu, katerega je primerjal krv- nikovemu hlapcu. Govornik je apeliral na H- »Učiteljski dom« v Cel ovci. - Ce- < ^^ naj ne gla8ujejo proti svojemu lovski rodoljubi so sklenili, napraviti društvo nam pi3ejo: i----- ----■» - ~ ~ 7 »• prepričanju Minola predpustna doba je marsikaterega »Učiteljski dom«. O namenu družtva piše . Ministerski predsednik pokriva grofa lahkoživca izvabila v svoje »kolo«. Tako se »Mir«: vzdržavati v učiteljskem naraščaju a parlament, naj bi njega pokrival. Ne tudi neki neki vojak z Reke, ki seje zave- I ljubezen do katoliške vere, ljubezen do raa- iz op0i!jcijonalnih razlogov, ampak iz globokega dal nekdanje »zlate slobode« svoje, ni mogel terinega jezika in do avstrijske domovne. prepričanja( je rekel g0vomik, ne moremo več videti živega v vojaški suknji. Kaj je Da 8e doseže, hoče društvo zbirat, pri- pokrivati mjnj8terakega predsednika. Enkrat hotel torej druzega nego iz lastne volje za-1 pravnike in napraviti jim zavod, v katerem ^^ gtorjti ^ avatrijgki tradiciji, da se o pustiti trdi vojaški stan, ali kakor se tudi oskrbljeni, a tudi strogo nadzo- §trajkih rabi sila in da 8e 9 pllgkami in ve- sicer pravi: deserti rati ! Pot ga je privedla rovani; zavod, ki ima polagoma postati za- ^ hoge tjrati g^jj^ politika mesto, da bi v neki kraj na Kastavščini, kjer so ljudje že vetišče učiteljskega stanu, in dom, kjer se , bm He)avcem aobrohotni. Porabite moment, 1 po naravi kaj veseli ter posebni častilci vla- *>odo »birali vsi dobromisleči učitelji darja »Kurenta«. Poleg tega so si privoščili svoj obligatui ples. Cesa si je torej še več želela naša dobra vojaška duša ? No, še nekaj mu je delalo preglavice. Zabavati se brez Razne vesti- je vskliknil govornik, in pokažite, da ne soglašate s tem, kar je bilo izjavljeno z vladne klopi. Pokažite, da je bilo pravo n« strani * trž. prebivalstva in ne na strani državne Lepi — poštenjaki so bili to! Menimo t oblasti, i dovoljenja onih, ki imajo pravico njega nad- namre6 ^ p3evdo_Dalmatince, ki ao 8e Predsednik grof V e t e r je izrekel svoje zorovati, tudi n, kar s, bodi. Tedaj n, se dolgo 8Vojim nas.ljem upriaoriU ZQani tolovajski obžalovanje na nekvalifioiranih izjavah g«, umišljal, kaj b, »toni. 1 regovonl je nekega napad na zavod flv Jeroniina v R;mu in so V(>rnika protj grofu Go6jga ter je poalaaca tudi veselega mladeniča, da sta s, zamenjala bili zbok tega po |aških ,13fcib 8,avljeni kakor Schumeier.ja pokHcal na red. Zl Schumeier- obleki, čes, se v »škaramate« bi rad sel. najV€gj junafci je bilo njihovo ime tiskano po jem je govoril ministerski predsednik dr. Bajonet s pasom in ostale zaš.tke na suknj,, ygem novin9tvu E,rope> M, 8mo takoj trdili K5jber to je že moral kakorsibod. odstraniti, da b« in p()zneji dogo(Jki go nam daU p0V8em prav,' (Ker nam je nadaljevanje poročila došlo ne bilo preveč sumljivo. Preoblečeni vojak jo da 9o ljudjej kj ^ g. u%jaIj deJati jn fle ^ ko je ,.gt moraI y ^ sm0 je m> je na to popihal ! — 4. t. m. zjutraj pa je padatf y imenu jedae ce,e pokrajiQe, in |:a. rali odložiti za jutri. Op. ured.). neka deklica, i ne nem Anton :j a Ladič iz ^ je velikega ga8Qikar8kega Odlikovanje. liacc hst. 72, grabila listje v borovem goz- aparafca v da iinajo re3 DUNAJ 7. (B.) NViener Zeitung« ob- dicu med Podgradom ,n Kacicami ,n s.cer maodat govoriti v imeou Dalmacije - da javlJa: Njegovo Veličanstvo cesar je podelil nad c,sto, ki vo l, z h~ke v Trst. Kar na, go ti ljudje 8ami 8Umljivi objekti, brez vsa- veletržcu Ivanu Scaramanga od Altomonte v enkrat ,e ogledala nekaj, k, je podobno wga idejaloega čustvovanja in da jih ni- Trstu oficiraki križ Frau Joaipovepa reda. ! našitki* ^JLlTLrJ^ lepo "aknto's ^IV^ešnot' ^ ^^ ^ AVStr°'^r8k° * kamenii. V takem idiličnem kraju kaj tacega ^^^ imeli ge 8Vojo Bodl>0 0 DUXAJ 7 (eJ^Fremdenblatt« priob- kraju kaj tacega zdelo maki več, ^ 8ubjektib) priga vesfc> prihajajoča iz Rima, 5uje> da 8Q y gkuprli prorafiun za J. " 1903 I da so lAdnpera vbivnpira teh tolovajev prosili- - ^ -t * Rimu &amenji najti, to se je tudi deklini zdelo malo več. „ego čudno; zato je hitro ne8U dotiSoe pred- da ao jednega glavneKa tell tolovajev pro9lu. po;tev|jeni 9troSiti' za ■ „ov^anje avStro-oer- i v Rimu z a - gkcga jjastop3tva v \Va3hingtonu v posla-prlinahtevo drž. pravdništva nj8tvo> 'v Zadra, ker je ob dolžen zlo-1 ' raete na — orožništvo v Podgradu. »On« pa : l6ga >profe8orja< Pjerotid šel je po svetu, Bog ve kam . . . Društvene vesti. /a veliki jubilejni koncert > Slovanskega pevskega društva« vlada vsestransko zanimanje ne le v mestu in po okolici, ampak tudi i/.ven tržaškega ozemlja. Intenzivneje je to zanimanje posebno pri bratskih pevskih društvih. Iz gotovega vira doznaj.mo, da se pevsko društvo »Zvon« na Op«;inah udeleži slavnosti polnoštevilno ter da se društvu pridružijo vsi tamošnji prvaki in mnogi drugi vaščani. Ta vseh vale v reden rodoljubni sklep pevskega druševa »Zvon« bo gotovo vspodbujal druga bratska društva, da se tudi ona luleleže slavnosti v tako častnem številu. Nestrpno že se pričakuje, kakov program razvije »Slovansko pevsko društvo« o priliki te za društvo toli častne slavnosti. Upa se, da nam društvo prej ko prej poda obljubljeni innogoobsežni program. »S ovansko pevsko društvo« poživlja ^e enkrat vse gg. pevce in pevke, da se v polnem številu udeleže skupne vaje z orkestrom danes zvečer t o č n o o b 8 uri v telovadnici »Tržaškega Sokola«, ulica Co-roneo. Povdarja se, da je toli nocoj, kolikor na naslednjih glavnih skušajah nepevcem zabranjen vstop. Vesti iz Kranjske. * Iz Planine nam poročajo, da je bila tam te dni tolika po vodenj, kakoršnje ni bi!o, odkar je bil potres v L;ubljani. Tudi »Slovenec« poroča, da je povodenj tako narastla. da so se stanovalci po dolini že bali, da jih prežene iz stanovanj. Vzrok temu naraščanju I vode utegne biti izlasti ta, da se je sneg po hribih začel tajati in sili vodovje v dolino. Poplava bo trajala gotovo vsaj tlo Velikenoči. Veliko škodo trpe mlinarji, ker morajo počivati, in pa vozniki, ki ne morejo izvažati lesu iz knježjega gozda. * Deželni predsednik in jeear. V »Slovencu« čitamo to-le mično dogodbico : Včeraj je dež. predsednik baron Hein prišel v sodno poslopje na Z ibjaku. Poslopje, kjer se vrše sedaj porotne razprave, bo po izselitvi sodnih uradov baje služilo nekemu davčnemu uradu. Baron Hein si je hotel ogledati tudi ječe, a ječar ga ni pustil naprej, češ, da brez dovoljenja nihče, tudi baron Hein, ne sme ogledati si ječe. »Slovenec« je radoveden, da-li dotični ječar dobi pohvalo za to?! Morda; morda pa tudi ne ! * Tečaj za gornike in vinogradnike na Grmu pri Novem .Mestu. Vsled sklepa deželnega zbora v IV. seji minolega leta priredi vodstvo grmske šole letos prvi tečaj za vinogradnike. V tem tečaju, ki se prične 9. marca zjutraj ter se zaključi 15. marca, se bodo gorniki in vinogradniki (torej odrastli ljudje) praktično poučevali v vgeh spomla-danjili delih novega vinogradništva. V mesecu juniju bo za iste udeležence drug, osemdneven tečaj za poletna dela. Tisti gorniki in vinogradniki, ki se žele tega tečaja udeležiti, naj se takoj zglase ustno ali pa pismeno na vodstvu šole. Revnejši udeleženci tečaja dobodo primerno denarno podporo za potovanje in za čas bivanja na Grmu. I ć i u a sleparije in izseljevanje. Takov je tisti Dalmatinec, s katerim se je ponaš.d naš »Piccolo« in glavna priča za , pravo »Dalmatincev« do zavoda sv. Jeronima , v Rimu. Dalmacija se menda prav odločno zahvaljuje na tem, da bi jo preti svetom zastopali taki Dalmatinci ! Loterijske številke, izžrebane dne 5. t. m. : Brno 31 67 78 87 39 i Aleksander Levi lini $ Inomost 8 81 86 39 72 Spominki za sv. Berem, prvo Spoved in prvo Obhajilo. Znana trgovina Josipa Miiller v Monako vem (Munchen) je izdala mnogo novih podobic, večih in manjših povodom prejemanja sv. zakramentov. Cene so od 15 do 24 kron za 100 komadov pri velikih podobah. Napisi na podobe se vdobivajo v vseh jezikih. Ta trgovina je večinoma že znana čč. gg. svečenikom Ker nimam ) do sedaj šj take slovenske trgovine, opozarjamo Slovence na njo, ki nam je za naš denar bolj pravična, nego mnoge naše avstrijske drugorod ne trgovi ne. ta m & d M M m Prva in aajvečja tovarna pohištva neb vrst. •J T R S T TOVARNA t i ZALOGE: Vla Tesa, ■ Piazza Rosarfo li 2 vogal • I (šolsko poslopje) Vla Llnltanea in Via Riborgo it. 21 Telefon it. 670. -MOM- V-lik itHo' apccarij, zrcal iu slik. Is v H uje naročbe tcdl po posebnih načrtih Cene bres konkurence. 1L0STB071II CEHI ZASTOIJ II FEiHO Predmeti postavio se na oa obrod al? železnico mnro s? S9 iS S3 ^ O) m »j Brzojavna poročila. m Državni zbor. DUNAJ 7. (B.) — Zbornica poslancev. Zbornica nadaljuje razpravo o izjemnem stanju v Trstu. Socijalni demokrat posl. Schuli-meier je menil, da bi se moral obnoviti boj, kakor je bil v marcu l. 1848 , da bi ko-nečno v Avstriji ievojevali resnično svobodo. Uprava Avstrije je sartarela, zarjavela in predmarčna. Laž igra še vedno največjo ulogo tla, ona zna prodirati do najvišjega mesta. Zakonodaja v varstvo delavcev je nedostatna, o čemer pričajo dogodki o štrajkih zadnjih let, ko se je proti štrajkovcem neopravičeno postopalo z najhujimi sredstvi. KXKXKKKXXXXXXXKX X X X MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI X Jf z omejenim jamstvom Jf naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela $ prvo slov. zaloio pobištva i H iz odlikovanih in svetovnoznanih to- )Č X vara v Solkanu in Gorici 3C g Anton. Černigoj-a g Katera se nahaja H v Trato, Via Piazsa vecchia JC it (Rosario) št. 1. X X (■• desni strani eerkre sr. Petra). K, JC Konkorenoft nemogoča, ker je blago JC X li prve roke. JC X X xxxxxxxxxxxxxxxx * M. U. Dr. Ant. Zahorsky j priporoča svojo pomoč na porodih, abortih in vseh ženski!« boleznih, kakor: ne-rednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega mat* rni<*e itd., kakor sploh ™ v vseh slučajih bolezni. 0 rdi nuje ulica iariutia stv. 8. od Jl-11 i n od 2-4. trgovec z jedilnim biagom v Trstu Konrad Jacopich Piazza Barriera pripororjt svojo zalogo jeatvin, kolo-nijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke. otrobov, žito. ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tu
  • lončke pomade p<> 2 gld. za ohranjenje lasij. katera je izkazala dobre vspehe. Spoštovanjem Irma Pletzl. komorna gospa Njen. ekselence. Tomsžg Ludvik v Gorici, ulica Morelii št. 30. ^^ DELAVNICA za Dozlačsvanle in dekoracije Sprejemu vse v to stroke i spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zaloga latev za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih cenali. S i Proti in kataru Po nizki ceni. Via jftiova, nasproti lekarne Zanetti. Velikanski Izbor naočnikov in malih očal najnovejše in najmodernejše oblike z najbolj čistimi lečami in od pravega kr staln o nikeljnastih, jeklenih, zlatih in srebernih okovih, zdravniško predpisani od 25 ne. naprej. Velikanski izbor daljnogledov za gledališču, kraje in morje z akromatierri lečami, kakor tudi barometrov, termometrov za meriti vročino človeke ali zraka od 35 uvč. naprej. Izbor poveksevalnih leč in velikanf-ki izbor modernih I ori nje t (očala . rocem za ženske) od 1 gld. naprej. Prodaja na debelo razprodajalcem. C« ne jako ugodne. — Sprejemajo se poprave kakor tudi proti - - hripi (influenci) - - naj se uporabljajo edino le katramne past Uje Kavasini škatljica po 80 stotink. Proti zagrijenju in grlobolu se priporočajo Ravasinijeve pastilje = == od ogolunjene sladke skorje škatljica po 60 Stotink. Vdobiva se v LEKARNI RAVASINI v Trstu, Piazza della Stazlone ftt. 3. kakor tinti v lekarni Pui-iola Ji-rouiti, Lui-iaai, Vi-ta!i Jt Varitalasso : v Ileki : lekarna Prudann ; v Goriei It-karua Cri*urf«»Wtti iu Puntoui. kakor lini; ^m tali \ V: trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jest vin kolonijalij, vsakovrstnega olj a, navadnega in najtinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, k»vsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri najsoiidnejšem delu in o zmernimi ceuan.'. ZALOGA DALMATINSKIH VIN iz lastnih kletij in ar ISTRSKI TERAN, ki se toplo priporoča družinam, gosp. krčmar-jem in restavraterjem. Simeon Pavlinović, ul. Chiozza 11. Važno oznanilo! Podpisani smatrajo si v dolžnost javit1 slavneemu občinstvu, e sode ;n buteljke koutrolna in garancijska zr.amka za pristnost vina. To dob čbo je izd- lo visoko «•. k«-, mii.isterstvo za notranje t stvari radi preeostega k varjenja vina, ki ~ta.lja v resno nevarnost ljudstvo. Kdt r torej vkupi vino v naši zalogi, i je gotov, da se v njem ne nahaja drugih srovij, neg<> ('a je \ino čisto in naravno, da ! m? sme z mirno vestjo d»jati bolnikom in in konvalescentt'm, vsled česar se mora za-| htevali vedno le garancijsko znamko. Z vsem m »štovanjem Braća Buj, Split-Trst. „AdAkiuii le Mf krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: 1 Bela vipavska . . . liter po 36 kr. Črna istrska...... „ 36 „ Istrski refošk .... „ 48 „ j Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-i kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na dom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr., črno istersko liter po 28 kr. Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip F ur lan, lastnik. XXXXXKXXKKXttXKXX ulica Canale 5 zraven cerkve sv. Antona novega je edini tovarnar f-opičev vseh vrst in šeetk« nahajajoč se na tržaškem trgu ter zamore konkurirati z vsakomur. VELIK IZBOR velikih šČetk od grive ali korenik tudi malih. Angleške ščetke za čistiti obuvala, neprelomljivi amerikanski glavniki, angležke ščetke za / »bovje čistit-, specijalitete 7.\ parfumovauje angleškega in domačega izdelka vse po jako znižanih cenah. IVAN KRŽE Trst. — Piazza S. tiforainit šl. — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla: velik izl»or pletenin in lesenega blatna. Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo ali druge zbohe. Prodajalnica izgotovljenih oblek = illa citta di Trieste" = tvrdke EDVARD KALASCH k« Via Torrente št. 34 nasproti giedališču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOK izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Gostilna „Al Transwaal,k. prej »Antico Gobbo«) Via dello Scoglio. 1 nasproti Drejevi pivovarni) Podpirani priporoča 1. vrste istrska, vipavska in dalmatinska vina, refošk, kraški teran, Opolo, prosekar. nadalje Dreherjevo* pivo, Plzensko in Spaten v botiljkah. Domača kuhinja vedno pripravljena. Krogi j išče. Svojim rojakom se toplo priporoča Fran Benčič. krčmar. Odlikovan z dvemi zlatimi in hro-nastinii kolajnami Fran Hlaratr ulica Giulia št. 1 A. Obuvala po angležkem ii» francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusilo in trpežno. Popravljanje starega obuvala. Posojila I proti povrnitvi v 7 in pol letih vdobć e. kr. i črtsrn stvo, vl»