— Velja po pošti: sa a oelo leto u>pre| . K 28 — za pol leta » . » 13'— za četrt » » . » 6-50 sa en meseo » . » 2 20 ■a Nemčijo celoletno » 29 — ia ostalo Inozemstvo » 35'— e= V upravništvn: ==s K 22-40 » U 20 ■a četrt » » . » 5 60 za en meseo » . » I CO Za poilljanle as dom 30 v, na meseo - Posamezne Stev. 10 v. 8a oelo leto napre) ■a pol leta » četrt » » M■ Uredništvo |e 9 Kopitarjevih olloah štev 6/IH. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se M ■b sprojamajo. — Uredniškega teleSona štev. 74. mm ■ Inseratl:- Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat......po 15 t sa dvakrat.....» 13 • sa trikrat.....» 10 » sa več ko trikrat . . » 9 • V reklamnih notloab stane enostolpna garmondvrsta 30 vtnar|ev. Pri večkratnem objavljanja primeren popust v sik dan, lzvssem&l nedelje ln pmnike, ob 5. ari popoldne. list za slcvenski m Opravnlštvo Je v Kopltar/evib nlloab Stev. 6. -8pre|ema naročnino, Inserate ln reklamacije, "-as Upravniškoga telelona štev. 188. ===== Današnja številka obsega 6 strani. Blizu odločitve. D n n a j, 1. grudna 1909. Obstrukcija ali opozicija? Še vedno ni gotovo, ali zbornica dovoli začasni proračun. Poljski posredovalni'predlog je, naj »Slovanska Jednota« umakne svoje nujne predloge in omogoči prvo branje začasnega proračuna. Za to koncesijo zagotavljajo Poljaki, da hočejo še pred drugim branjem provizorija v zbornici prisiliti sedanjo vlado, da odstopi. O tem predlogu se je parlamentarna komisija »Slovanske Jednote« zopet včeraj posvetovala nad tri ure, a tii prišla do sklepa. So, ki zagovarjajo poljski predlog, drugi radikalnejši člani hočejo nadaljevati obstrukcijo z nujnimi predlogi in tako prisiliti vlado, da odstopi. Po naši sodbi pa sc motijo oni, ki upajo vlado strmoglaviti z obstrukcijo. Sedanja vlada bode celo vesela, ako se more izgovarjati na obstrukcijo in uporabiti § 14. Nemške stranke sicer javno obsojajo zlorabo § 14., ne izvajale pa bi nobenih posledic proti vladi, ki bi se s § 14. vzdržala na površju. Torej poljski posredovalni predlog na videz še najbolje odgovarja parlamentarnim razmeram. Vprašanje pa je, ali pa tudi odstopi sedanja vlada, ako nc dobi začasnega proračuna? Zgodilo se jc že večkrat, da v takem slučaju ni odstopila vlada, marveč zaključila državni zbor. Pa recimo, da vlada odstopi, ako jej tudi Poljaki odpovedo svojo podporo. Nastane pa pre-porno vprašanje, ali naj je nova vlada uradniška ali parlamentarna. Tudi v tem vprašanju »Slovanska Jednota« ni še na jasnem. Gotovo je pač, da je parlamentarna vlada nemogoča brez narodnega premirja ali vsaj brez minimalnega akcijskega programa. »Slovanska Jednota« mora torej že sedaj dobro premisliti, kaj stori v vsakem mogočem slučaju med prvim in drugim branjem državnega pro-računai. Da se vlada z vso silo upira demisiji, to je baron Bienerth jasno povedal v svojih zadnjih dveh govorih. Dolgo pa se kriza ne more vleči. Ta teden se mora odločiti, ali zmaga obstrukcija ali prevlada opozicija. Danes popoldne parlamentarna komisija Slovanske Jednote« nadaljuje svoje posvetovanje, ki pa. je strogo tajno. Vsa poročila v dunajskih listih so več ali manj srečne kombinacije ' raznih poročevalcev. Manjšinske šole. i Danes zbornica nadaljuje razpravo o treh nujnih predlogih, ki zahtevajo zako- nito varstvo ljudskih in meščanskih šol za narodnostne manjšine. To zahtevo so včeraj obširno utemeljevali češki predlagatelji D ii r i c h , Kali n a in socialni demokrat T o m a š e k. Zahtevali so, naj država vzdržuje take manjšinske šole. Naučili minister grof S t ii r g k h je v svojem govoru zastopal precej nepristransko stališče. Sprožil pa je načelno kompeten-čno vprašanje. Državni šolski zakon in dosedanja praksa govorita za deželno avtonomijo v tem vprašanju. To stališče zagovarjalo tudi Nemci povsod, koder so v večini, n. pr. na Štajerskem in Koroškem. Nemci s Češkega in Moravskega pa zahtevajo državni zakon, ker upajo s tem več doseči za svojo narodnost. Iz tega je razvidno, kako važno, pa tudi težavno je to vprašanje. Dr. Benhovič, Danes so do 6. ure zvečer govorili krščanski socialec H o h e r, češki agrarec dr. Velich, nemški radikalec dr. M i c h I, S i 1 in g e r, dr. B e n k o v i č, dr. G I a b i n s k i in dr. D r t i n a. Vsa razprava je le akademična, ker noben govornik m mogel privabiti večjega števila poslušalcev. Tvarima jc že premlačena in vsa razprava tvori le kulise, za katerimi se vrše poganjanja o premirju. Jako živahno je bilo med govorom Šilingerjevim, kateremu so vedno segali v besedo z neslanimi medklici pl. Stransky, Albrecht in drugi vsiljivi nemški radikalci. Dr. B e n k o v i č v imenu slovenskih poslancev pozdravlja nujne predloge, ki zahtevajo zakonite določbe za manjšinske šole. Za nemške manjšine v Primorju in na Tirolskem vlada gradi palače, na slovenske prošnje in pritožbe pa vlada niti ne odgovarja. Naučni minister je včeraj trdil, da so prazne njegove miznice. Torej leže slovenske pritožbe ali že v arhivih ali pa plesnijo v miznicah raznih referentov. Istina pa je, da vjada meri z dvojno mero. Nemške pritožbe rešuje vlada po brzojavu in telefonu, slovanske pa polaga na polico. To se godi Slovencem povsod, osobito pa v obmejnih pokrajinah. Govornik navaja razne slučaje na Štajerskem. Tako že deveto leto prosijo Slovenci v celjski okolici za primerna šolska poslopja v Celju. Vse pritožbe, vsi pogoni so bili do danes brez uspeha. Vse oblasti, državne in deželne, so se menda zaklele proti Slovencem. Nemška večina v štajerskem deželnem zboru cclo zahteva, da morejo biti nameščeni le tisti učitelji, ki so na Štajerskem dovršili pripravnico. Znano pa jc. da je na teh pripravnicah slovenščina izključena!. To je nemška pravičnost! Dr. Benkovič odgovarja tudi po- slancu Marckhlu. ki sanja in tarna o slovenskem prodiranju v nemško posest. Le največji nemški zagrizenec more trditi tako neresnico. In še ostudnejša je taka trditev, ako jo ponavlja c. kr. uradnik. Proti davku na vino. Poslanec Pišek je vložil prošnjo občine Dramlje v celjskem okraju proti davku na vino. Opozoril je vlado na veliko ogorčenost vinorejcev ter zahteval, naj se prošnja doslovno natisne v zapisniku. n dforsfeS okra] ¥ UnbUan!. Shod S. L. S. v Ljubljani dne 9. decembra. Včeraj zvečer se je vršil ustanovni občni zbor dvorskega Prosvetnega društva v prostorih delavskega kousumnega društva. Predsedoval je zborovanju gosp. Anton Volta, ki je pozdravil navzočega deželnega odbornika prof E. Jarca, deželnega poslanca Perhavca, dr. Rožiča tn druge. Tajnik S. L. S. dr. Rožič je razlagal pomen iu namen novoustanovljenega društva. Treba je somišljenikom posameznih okrajev ožjega ognjišča, ožjega stika med seboj, da se kar največ mogoče tesno združijo med seboj. Razlagal je tudi pravila, ki so se sprejela soglasno. — Prof. j":. Jarc je predlagal, da se pomnoži odbor še za tri odbornike, tako. da bo obstajal odbor i/, in članov. Predlog se ie sprejel. — Na predlog g. Volte se določi članarina na mesečno 20 vinarjev. — Omenjalo se je tudi že ustanovljeno trnovsko izobraževalno društvo, čegar življenje je v zadnjem časti zaspalo in ga bo treba na vsak način poživiti. Tajnik S. L. S. dr. Rožič omenja, da biva v Trnovem in Krakovem mnogo naših somišljenikov, ki bi gotovo pristopili društvu, kakor hitro se poživi. —■ Dr. Rožič je govoril nato še o dolžnosti članov do-društev. Poživlja člane, da redno obiskujejo društvene prireditve. Treba je požrtvovalnosti. Treba je medsebojne vzajemnosti, da se nc bo gledalo na posamezne osebe, ampak na stvar. Ako se bo to vršilo, potem je gotovo, da se bo tudi pri tem društvu uresniči! pregovor: Iz malega raste veliko. Odbor novega društva se je konstituiral sledeče: Anton Volta predsednik; Jos. Savenc, podpredsednik; Ivan Man-delc, tajnik; ga. Vika Šturmova, tajnikova namestnica; Peter Bizjak, blagajnik; Srečko Potnik, blagajnikov namestnik; dr. Rožič, arhivar; odborniki: J. Kosler. p. Valcrijan Učak in J. Knez; pregiedoval-ca računov: Alojzij Pele in Prane Kos. Nato je zborovanje zaključil g. Volta s pozivom, naj vpeljejo člani najživahnej-, šo agitacijo za novo prosvetno društvo. Po zborovanju je omenil deželni odbornik prof. Jarc tudi liberalne shode. Vsi liberalni generali, od dr. Tavčarja do Turka, so že zabavali na teh shodih ljubljansko občinstvo. Po vseh okrajih skoro so priredili svoje shode. Sedaj, ko jih je. minila že nekoliko ta bolezen, ki pa ni čisto nič nevarna, pa je mnenja, da bi tudi pristaši S. L. S. začeli prirejati krajevne shode. Sklene se, da se vrši shod pristašev S. L. S. v dvorskem okraju prihodnji četrtek, dne 9. decembra, točno ob pol 8. uri zvečer v prostorih delavskega kousumnega društva. Kongresni trg št. 2, kjer je zelo primeren lokal. Vsi pristaši S. L. S. v dvorskem okraju, na ta shod! Opozarjamo tudi naše somišljenike v dvorskem okraju, ki se niso udeležili včerajšnjega zborovanja, da je njihova častna dolžnost, da se vpišejo kot člani v novo ustanovljeno prosvetno društvo. Svoj pristop naj javijo po dopisnici ua naslov: A. Volta, blagajnik, Gospodarska zveza, ali pa ustmeno čez dan v konsumnem društvu. — Vsi v društvo in prihodnji četrtek vsi na shod! BOJ MED LJUDSKO IN GOSPOSKO ZBORNICO NA ANGLEŠKEM. Angleški lordi so odklonili s 350 proti 75 glasovom proračun. Sicer so to že več časa pričakovali, a kljub temu so le mislili. da pride med ljudsko in plemiško zbornico do kompromisa. Lordi niso zadovoljni s proračunom, ker zadene njiho-1 ve mošnje, zato so zapričeli nevarno igro. Opolnoči se je odločilo glasovanje, ki je privedlo boj med gosposko in ljudsko zbornico na višino. Na izid jc čakalo 2000 oseb, a posebnih demonstracij ni bilo. Vreme skrajno neprijetno, noč je bila viharna in mrzla. Od 10. zvečer je dežilo. Policija, 1000 mož, ni dopustila da se pri- I bliža množica parlamentu. Nekaj klicov in j psovk je bilo vse. Zelo zgodaj je zboroval včeraj angleški ministrski svet. Ob 3. popoldne je poročal Asciuith kralju o položaju. Parlamentarno zasedanje se zaključi v petek. Kdaj razpuste zbornico, še ni znano. Nove ccmbra se odgodi zasedanje. V poslanski zbornici so priredili liberalci Ascjutiliu velike ovacije, ko je prišel v zborovalnico. Vstali so in klicali živio. Ko je pričel Asciuith govoriti, so ga zopet burno pozdravljali. Asquith jc povedal, da so odklonili lordi finančno postavo. Izjavi, da namerava predlagati: »Postopanje lordov, ki so odklonili polletno finančno Angleško spisal Benjamin Disraeli. Earl of Beaconsfield. — Prevel I. M. (Dalje.) XVI. Lepa Iduna je našla po vseli svojih naporih in nevarnostih zavetišče pod prijazno domačo streho. Aleksina in Helena in Lais in vse ostale sestre so tekmovale nied seboj, kako bi stregle gostom, posebno še mlajšemu. Bile so prijazne, enako Pa tudi radovedne, tako da jim Iduna ni mogla sproti odgovarjati. Vse kar je bilo (duni mogoče storiti, je bilo, da se je smejala in molčala, in splošna sodba je bila, da je bil Škender nenavadno boječ in nenavadno lep. Drugega dne zvečer Nicej JporoLi lduni da je bil tako srečen in je našel starega bojnega /ovarisa, nekega Picmiča, ki je bival v bližini in ki ju je povabil, da nai se koncem potovanja naslednjega dne odpočijeta v njegovem gradu. Povedal ji je tudi, da je odposlal brzega ^la v Krojo, da povpraša po Škendru in jima v nekoliko dneh prinese sporočilo, kako uravnati nadaljno pot, ali naj takoj odrine v glavno mesto Epira. aii :.e napoti v Bulgarijo, ako bi se Hunijad že nahajal na bojišču. Zato sta naslednjega dne nadaljevala svojo pot. Nicej jc preskrbel za Iduno nosilnico ter ie opiavičil pri Alek-sini in njenih sestrah, da je Škender rahlega zdravja. Na potu ju je spremljala mala četa dobro oboroženih jezdecev, kajti po poročilih, ki jili je preje! Nicej. je bila dežela še vedno nevarna. Odpotovali so ob solnčnem vzhodu; Nicej je jezdil ob nosilnici in vedno izpraševal svojo lepo varovanko, kako se počuti. Eno uro popoldne —v najhujši vročini, — so počivali ob nekem od oljk obdanem studencu, nato so se podali zopet na pot in jezdili proti valovitemu grebenu zelenih hribov, ki so seni-intja križali širno planjavo. Proti solnč-uemu zahodu jc atenski knez odgrnil /,a-vesc uosilnice in pokazal lduni jako lep grad, ki se je vzdigoval ua rodovitni višavi in se svetil v migljajočih žarkih po- ■ jemajočega solnca. Bojim se, ie dejal Nicej, da se. moj prijatelj Justinijan še ni povrnil; ker sv t pa stara prijatelja, je izrekel željo, da nai ravnam, kakor da bi bil doma. Radi tebe mi je na /al, Iduna, kajti prepričan sem, da bi ti ugajal.« V resnici lep grad je 'to, jo odvrnila Iduna, in samo vitez zasluži tako krasno bivališče. Ko j>' oiip se govorila, je puveiiiiik spremljajoče ee!c zatrobil ii« svoj rog, ua to pa so začeli stopati po ozki cesti navzgor. ki je bila usekana skozi gozd vedno zelenih dreves. Kmalu so dospeli do vrat, ki so imele stolpe na straneh, in so-prišli v notranje utrdbe. Tukaj so našli več vojakov ua straži; nato je poveljnik vdrugič zatrobil na svoj rog in skozi grajska vrata se jc prikazal dvorni maršal v spremstvu številnih služabnikov ter pozdravil Niceja in Iduno. Atenski knez je skočil raz konja, pomagal svoji krasni spremljevalki iz uosilnice, jo prijel za roko in jo spremil v grad. Prekoračili so veličastno dvorano, v kateri so viseli krasni oklepi m raznovrstno orožje, odtod so po stopnjicah iz pen-teliškega marmorja dospeli do zračnih soban, ki so bile obdane z orientalskimi zavesami in opravljene z obilnim dragocenim pohištvom. Občudovala sta ta prizor, ki je bil tako različen od onih. ki sta jih poslednje čase videla ali okusila, tedaj pa ie prišel dvorni maršal v spremstvu številnih služabnikov ter jima ponudil izbranega prigrizka, kave, slaščic, in dišečega vina. Odzvala sta sc temu sijajnemu vabilu; če/, neka',i časa pa je Niče; opomnil, da : I želi gospica Iduna počitka, in v trenutku se je že približala postavna ženska v spremstvu šestem krasnih deklic, ki so i nosile dišeče baklje. in se je ponudila Idil- j ai. ii;.' jo novede v njene sobane. h: odpeljale so Hunijadcvn lici po i dolgem hodniku, ki je držal v najlepše sobane. Prva .ie bila predsoba, slikana kakor vrtna lopa. bila je polna žvrgolečih ptic; druga, mnogo večja je biJa pokrita z beneškimi zrcali, in na svitlih perzijskih preprogah so počivale postelje iz škrlata-stega žameta. pokrite z mnogovrstnimi razkošnimi odejami; tretja soba je bila urejena kot kopališče in je bila podobna velikanski školjki. Njeno streho je tvoril prosojni aiabaster, ki se je svetil v poslednjih žarkih zahajajočega solnca. XVII. Glasno trobentanje ie oznanjalo, da ie gospica Iduna popolnoma svobodna. Knez jo je kmalu na to v krasni opravi povabil k pojedini; čestital ji je, da je zopet oblekla obleko svojega spola, ako tudi nc svoje domovine. Iduna je bila vesela iu razčarana, Nicej zadovoljen. Obadva sta bila vesela in dobre volje, in ona sc jc veselo in prijazno smehljala Niceju. Gostovali so, poslušali krasno godbo, sc raz-govarjali o prestanih dogodkih in se nekoliko pomirili glede Škcndrove osebe. V dveh ali treh dneh bomo vedeli kaj več," reče Nicej. Medtem pa je za tebe počitek neobhodno potreben. Šele sedaj boš začela čutiti posledice naporov, ki si jih prestala. Ako je Škender že v Kroji, bo gotovo obvestil tvojega očeta o tvojem begu; ako se pa šc ui vrnil, sem postavo, Krši ustavo. Ker si prilaščajo lordi pravico ljudske zbornice.« Dne 3. de-decembra. Veleposestvo voli 8, skupina najvišjih davkoplačevalcev 4, skupina mest in trgov 10, skupina kmečkih občin 10 zastopnikov. Proti JIvstrij!. PROTI AVSTRIJI. Zunanji položaj za našo državo nikakor ni ugoden. Rimska »Tribuna« objavlja interviev s srbskim poslanikom Vui-čem o potovanju bolgarskega carja Ferdinanda v Belgrad. Poslanik je izjavil, da so med Srbijo in Bulgarijo zveze najtesnejše. Car Ferdinand je zelo inteligenten in zelo zavzet za politične zveze. Obiskal je Dunaj in Berolin, kjer se je prepričal, da je boljše, ako se sporazume s Srbijo, kakor pa, da se priklopi kaki skupini evropskih velevlasti, ki zastopajo načelo status quo na Balkanu. Car Ferdinand se hoče sporazumeti z Rusijo, Francosko, Angleško in z Italijo. »Tribuna« ima tesne zveze z italijansko vlado. »Tribunino« poročilo kaže, da se je »spretni« politiki našega zunanjega urada posrečilo, spraviti proti obema srednjeevropskima osameli- j ma državama vse evropske velevlasti in : še vse samostojne balkanske države. Resnična politika. Iz Rusije dohajajo zelo vznemirljiva poročila, ki done tako, kakor da se pripravlja Rusija na vojsko proti naši državi. Gubernijski uradniki ob gališki meji na Ruskem Poljskem so dobili poziv, nai takoj naznanijo, kam naj jih odvedejo v Rusijo za slučaj vojske. Uradniki so tudi obveščeni, naj bodo na odhod vedno pripravljeni. Leonova družba. K sinočnjemu predavanju gosp. F r. Terseglava o »Modernem in krščanskem Kristusu« se je zbralo mnogo odličnega občinstva. Vabila je oseba predavateljeva, ki je znan po svojem globokem umevanju verskih problemov, kakor tudi po lepem, simpatičnem predavanju, vabilo pa je seveda tudi vprašanje samo, ki je veleaktualno za moderni svet. G. predavatelj nas je seznanil s podobami, kakor so jih o Kristusu ustvarili moderni misleci, za Straussom in Rena-nom, Feuerbachom in Baurom najmodernejši, Tolstoj, Hartmann, Nietzsche, Har-nack — zdravnika Loostena, Rasmussna, Baumana in Frenssenov »Hilligenlei« je bolj mimogrede omenil — in tako smo zrli celo galerijo slik o Kristusu, o katerih pravzaprav ni mogoče reči, da so Kristus, temveč le, da so »moderni Kristusi«. Značilno jim je namreč prav to, da se v bistvenih potezah ne vjemajo: enim (Hart-mannu, Nietzscheju) je Kristus idiot, njegovo delo malovredno; drugim (Loostenu, Holtzmannu) fanatik, psihopat, ki ie s svojimi velikimi halucinacijami zavedel 20 vekov; zopet drugim (Tolstemu) idealen človek, ki je učil najvišjo etiko, kar je svet pozna; še drugim (liarnacku) sin božji v prenešenem zmislu, poln harmonije in božje vednosti, ustanovitelj najčistejše religije, najvišje filozofije, ne Bog, a kot človek nepojmljiva uganka. Enim je protisocialen (Tolstemu), protikulturen (Hartmannu), svetomrzen (Paulsenu), drugim poln čutja za življenje in lepoto narave (Haseju), njegov evangelij evangelij dela in kulture (Harnacku). Jako dobro je pokazal g. predavatelj, kako so nastale vse te podobe po neznanstveni eno- odredil vse potrebno, da se odpošlje brze-ga sela do očeta. Ne boj se! Jaz sem prepričan, da se vse dobro izteče. Lepa go-spica, pij na zdravje svojega očeta!« »Kako morem v tem trenutku vedeti, da morebiti ne gleda smrti v lice,« odvrne Iduna. »Kadar sem daleč od onih, ki jih ljubim, vedno sanjam o njihovi nesreči,« »V tem trenutku,« pristavi Nicej, »morebiti tudi on sanja o tvojem ujetništvu med barbari. In vendar kolika zmota! Ta misel naj te tolaži in bodri! Se enkrat! Na zdravje puščavnika!« »Ravno tako postrežljiv gostitelj, četudi ne tako razkošen kakor sedanji,« je rekla Iduna. »In kedaj, misliš, pride tvoj prijatelj Justinijan?« »Oh, nikari ne skrbi zanj,« reče Nicej. »Nameraval je priti jutri; toda velike novice, ki sem mu jih sporočil, so morebiti spremenile njegove načrte. Povedal sem mu o preteči nevarnosti in morebiti se mu je zdelo potrebno obiskati bližnje poveljnike ali iti celo v Krojo.« »Oh!« je vzkliknila Iduna, »rada bi, da bi bila v taboru svojega očeta.« »Kmalu bomo tam, draga gospica,« odvrne knez. »Častiti dvorni maršal,« je prstavi! in sc obrnil proti uradniku, »napij >cnui sestanku te plemenite gospice z njenimi prijatelji!« stranski me'odi: vsaK je vzel iz evangelija t i s - e poteze, ki so ugajale njegovemu naz ranju, prezrl, Izpustil ali izpačil oiie, ki mu niso ugaja'e. Tako je vsak ustvaril svojega, novega Kristusa, a nobeden Kristusa. Osnovna hiba vseh pa je skupna zmota, da nečejo vzprejei vsega Kristusa, kakor ga riše evangelij. Kristus v evange-1 ju, Kris'us krščanske zavesti, krščanski Kristus je Bog-človek. Kdcr tega zavrže, izgubi enotni vidik in vsaka podoba o njem je le še potvarn Tako so pr^fs^vne si podobe »modernih Kristusov« le nov dokaz za pravo podobo krščanskega Kristusa, ki strinja v sebi harmonično, kar je v drugih podobah enostransko izkvarjeno in izpačeno. Krščanski Kristus uči ponižnost in zatajevanje, a ni idiot, ki bi ne bil zmožen božans!'ecra poleta, iz zatajevanja nagonov upodablja marveč v človeku pravo bogapodobnos1; krščanski Kristus uči delo in kulturo, a ne kulture radi kulture, ne sebičnega mamonizma in sirovega materiaMzma. temveč socialno rešilni altruizem. Kristus ie Bng in človrk, to je j ključ, ki odnira enotno in celoto umeva-nje evangelra. j Gospod predsednik profesor Gruden je toplo zahvalil gospoda predavatelja za ; zanimivo predavanje in napovedal predavanje dunajskega profesorja Wesseli-j a . ki bo predaval v Leonovi Družbi, dasi ne Slovenec, po slovensko o zanimivem krščanskem kulturnem vprašaniu. Dr. A. Ušenlčnik. Zastrupljenje častnikov. Za Hofrichterlevo nedolžnost. Dunajski pravni krogi se pečajo z in-diciji proti nadporočniku Hofrichterju, o katerih naglašajo. da so dokazi jako pomanjkljivi. Oddaja pisem bi bila le mogoča po Hofrichterju, če bi bili pisma dvignili eno uro pozneje. Indicij o Hofrichter-jevem dunajskem obisku odpade, ker je bil duna:ski obisk v polku znan. Nakup oblatov, zavojev in kinina ne more vzbuditi suma, ker je osumljenec oblate res potreboval za svojega psa. Ce bi bil Hofrichter imel ciankali, bi to ne bilo moglo ostati tajno. Izpovedbe oseb, ki trde, da so vidle Hofrichterja pri nakupu sumljivih predmetov, sc morajo presojati jako previdno. Grafološka preiskava pride šele v drugi vrsti v poštev. Po vseučiliščih vedno naglašajo, naj bi mesto lepopiscev bili hranilnični uradniki strokovnjaki glede na pisavo, se praksa na to zahtevo ne ozira niti v slučaju ko se gre za življenje in smrt. Casopis!e je dolžno, da opozarja sodišče na pomanjkljivosti. Nadaline poizvedbe. V Lincu zaslišuje priče stotnik - av-ditor Kunz. Drogist Ritzberger se ne spominja na podpis tistega častnika ki je zahteval ciankali. Hofrichterjevi posli niso ivč bistvenega izpovedali. Maderjeva nevesta Myrtleyeva je bila zaslišana v Hofrichterjevi zadevi v Berolinu. Povedala je, da Mader in Hofrichter nista bila prijatelja. Skrivnostno pismo. Linški d-ivizionar Weigl je dobil anonimno pismo, v katerem se trdi, da ie Hofrichter nedolžen in da je storil zločin bližnji piščev sorodnik. ČEŠKI RADIKALCI OSTANEJO V »SLOVANSKI ENOTI«. Poslanec Choc se je nasproti sotrud-niku P. K. izrazil sledeče: Vest nekaterih dunajskih listov, da namerava naša frakcija izstopiti iz »Slovanske Enote«, je gola izmišljotina. Res sicer obstojajo resne diference med nami in dr. Kramarem, toda vsled njih notraiva trdnost »Slovanske Unije« nikakor ne bo trpela, še manj pa razpadla. Tudi domnevni vstop Cehov v event. novo ministrstvo je fata tnorgana. Dunajsko časopisje je zelo slabo informirano. Slovanska obstrukcija nikakor ni samo navidezna in Nemci se jako motijo, ako mislijo, da smo pri kraju z obstruk-c:jo. ČEŠKI DEŽELNI ZBOR. Praga, dne 2. decembra. Od strani nemških čeških deželnih poslancev se izjavlja, da jim ni ničesar znanega glede nameravanega sklicanja češkega deželnega zbora. Moser, resnica je tudi. da je ena teh od- ' padnic natakarica v imenovani gostilni, resnica nadalje, da odpadnice niso hčerke, ampak sestre gostilničarke Marijane Klobutschar roj. Moser, resnica s'cdnjič, da nam dopisa ni poslal g. mestni vikar Pšunder, kakor se je govorilo prvotno v Ptuju. š Vo'itve v okrajni zastop ormoški bo'do: 1. za skupino veleposetva v četr-voFtve bodo naibrže sredi januarja. Kljub ex lex - stanju bodo pobirali davke in tek dne 16. decembra; 2. za skupino občinskih zasfopov mesta Ormoža in trga Središče v petek, dne 17. decembra; 3. za skupino kmečkih občin v soboto, dne 18. carino. š V ptirskem gledališču igrala se je , a.lnjo soboto prvikrat igra »Die Jung-gv..sefcn«, baje izvirno delo neke rojene Plujčrmke. Vsebina pa je t, ko slaba in dolgočasna, da ie kar prva predstava doživela grozen fiasko; skoraj vsi odličnejši gledalci so demonst; invno zapustili gledališče. U Jogolluba' Dfcemberska št vilka našega mesečnika ..Bogoljuba" prinaši naslednji člančič, na I kateri post bt\o opozarjamo vse one gospode, ki so že doslej posredovali rri skupnem naročanju tega prepotr bnfga I sta. Zadnji številki »Bogoljuba" je priložila uprava rdeč 1 stek, na katerem je bilo po vdano, da se novim letom 1910 zviša naročnina na „Bogo'juba" od I K 60 v na okrogli dve kroni, za Nemčijo 2 K 50 v., za Ameriko in vse drug' zunanje države 3 K. Ed ni vzrok povišanju naročnine na 2 kroni je — splošna draginja. Tekom sed-m li let, kar izdajemo ta list, so nam pa p rn ce že trikrat povšale ceno papir u, znatno so se v te| d bi zvišale plače črko-stivcev in tiskarjev in celo barva, tskarsko črnilo, je znatno poskočilo v ceni. Vse, prav vse, kar pride količkaj v poštev pri izda vanju časopisa, je poskočilo v ceni, in slednjič so nam še naoili nekaj davka, da je podraženje vsestransko popolno Kaj čuda tedaj, ako so nam računi za izdavanje »Bogoljuba" vsako leto pokazo-vali večji primanjkljaj in nas resno opomi-nj li, da moramo nekaj ukreniti, da zbolj-šamo slabe listove finance. In vdali smo se, čeravno bol) s težkim srcem, ter se odloČili za zgoraj opisano zvišanje naročnine. Tolaži nas pa pri tem zavest, da s tem korakom nikakor nismo šli predaleč, kajti, to nam mora priznati prijatelj in sovražnik, toliko kot v enem letniku »Bogoljuba", se nikjer ne nudi za mali znesek dveh kron, če se pomisli, da nam samo pošta pobere 24 v. Ker nam je pa zelo mnogo na tem, da se kolikor največ mogoče uvede po vseh slovenskih krajih skupno naročanje »Bogoljuba" pod enim naslovom, in se nam s tem znatno zmanjša delo in strošek pri vpi-savanju in razpošiljanju, smo se odločili, da nastavimo za take skupne odjemalce naslednje zn žane cene: Kdor naroči pod enim naslovom skupno 20 do 50 iztisov, jih dobi po 1 K 90 vin. Ako jih prejema 50 do 100, se mu zaračunajo po 1 K 80 vin. Če pa jih naroči nad 100 jih dobi po dosedanji ceni 1 K 60 vin. Pripomnimo pa, da se bo dovolila ta izjemna cena le v tem slučaju, če bomo pošiljali liste v poštnem zavitku s spremneo, ker se nam na ta način dokaj zniža poštnina; ako bi pa prejemnik na vsak način hotel prejemati takozvane križne zavitke, bi mu pod nobenim pogojem ne mogli dovoliti znižane cene, ker moramo pri takih zavitkih vselej plačati celo poštnino. Kdor torej trezno sodi, bo uvidel, da smo vkljub znatno všjim stroškom ukrenili vse, da se pri skupnem naročanju le prav neznatno ali pa celo nič ne zviša naročnina. Upamo tedaj, da se bote odslej kar najbolj oprijeli vsi skupnega naročanja v svojo In listovo korist in nam vrhutega še pridobili novih naročnikov. Čim več vas bo skupaj, tem ceneje ga boste imeli. Če se to zgodi, bo naš »Bogoljub" kmalu na zelenem ter se bo potem ložje dvigal do svoje popolnosti. Štajerske novice. š Duhovske vesti. Č. g. Janez Toman, župnik na Hajdinu pri PtUju, je stopil v začasni pokoj. — V Ptuju se je naselil č. g. Jožef Feguš, umirovljeni duhovnik se-kovske škofije, doma od Sv. Marjete niže Ptuja. — Sveti misijon se obhaja v prvem adventnem tednu na Vurbergu pri Ptuju in pri Sv. Boifenku v Slovenskih goricah. š Protestantizem v Ptuju. K dopisu pod tem naslovom nam je pretekli teden gospa Marijana Klobutschar. gostilničarka »Pri slonu« poslala popravek v smislu § 19. tiskovnega zakona. Pozneje smo se natančneje informirali o celi zadevi; resnica ostane, da so v gostilni »Zum Elefan-ten« odpadle tri gospodične po imenu Izpred llublianskeoa porotnega sodl&a. Tast zabodel zeta. Blaž Šnobelj, 56 let stari tesar v Britofu je bil jako varčen in delaven možak. Ves drugačen je bi njegov zet, delavec Alojzij Trampuš. s katerim sta pod eno streho stanovala. Ta je bil namreč delomržen, pijanec in za-pravljivec, kar je tasta hudo jezilo. Sovraštvo se je pa med nasprotnikoma še boli i poostrilo, ker je ijudska govorica raznesla vesti, da občuje Šnobelj s Trampuševo ženo, torej s svojo hčerjo preveč intimno, vendar se to ni dalo sodno dognati. Kako sta se tast in zet sovražila se razvidi iz , njunega dopisovanja. Šnobelj je dela! namreč na Tirolskem. Tja mu le Trampuš pisal, da ga bo, ko pride domov, kar » molče udaril. Šnobeljnov odgovor je pa bil, da ne bode, ko se vrne domov, me ae-jal, temveč ga bo kar rinil, to se pravi sunil. Ni čuda, da je sovraštvo prikipelo do vrhunca, oba sta videla, da sta drug drugemu napoti in to je imelo zle posledice. Dne 2. oktobra je prišel Blaž Šnobelj s Tirolskega domov. Alojzij Trampuš je iskal tisti dan v pijači tolažbe in se vrnil okoli sedme ure zvečer godrnjaje domov. Tast pa, ko ie videl, da prihaja, zaklenil mu je sprednje vrata in se zadri z znano laško kletvijo nad njim, da ne bode nocoj v njegovi hiši pod streho spal. Zagrozil mu je, če pride notr, da mora še crkniti nocoj. Ker so bile spodnje hišne duri zakljenjene, sklenil je priboriti si pri zadnjih durih vhod v hišo, zato je odtrgal od plota pred hišo krajnik in se ž njim oborožil. Ko pa pride v bližino vrat, ga sune Šnobelj s tako silo z odprtim nožem v trebuh, da mu je skozi ubodlino izstopilo za per šče črev. Trampuš je vsled tega drugi dan popoludne okolu pete ure umrl. Šnobc'j ne taji svojega dejanja. Priča Janez Malenšek. ki je bpl v tej zadevi pri okrajnem sodišču v Kranju kot priča zaslišan, je izpovedal, da je Šnobelj k njemu pristopil in mu rekel: »Ti manj govori kakor moreš.« Malenšek si je to tolmačil, da ga je skušal pregovoriti, da bi kaj zamolčal ali njemu v prilog pričal. Dnevne novice. Orel. V Planini pri Rakeku ustanovimo v nedeljo popoldne telovadni odsek Orla. Planinci hočemo s tem poživiti zopet društveno življenje v našem trgu. Z ustanovitvijo Orla bo omogočeno našim fantom spoznati svet tudi zunaj planinske doline. Orel bo skrbel za pošteno zabavo fantov, gojil med njim narodno in versko zavest. Zato vsi v nedeljo popoldne na shod! -f Kranjski vodovodi. Kakor smo že opetovano poročali, je deželni stavbeni urad izdelal velik načrt za vodno preskrbo Kranjske dežele. Dva projekta bi preskrbela z vodo Suho Krajino in celo ribniško - kočevsko dolino, en velik projekt je izdelan v glavnih obrisih za Notranjsko, sedaj se študira vodovodno vprašanje za Belo Krajino. Ko je poljedelsko ministrstvo vrnilo.dva generalna načrta, češ da ne more podpirati tako velikih naprav, !e sledil temu v kranjskem deželnem zboru manifestačni sklep, ki zahteva državno podporo ne le v sedanji, ampak celo v višii meri. Kranjski deželni odbor je sklenil od deželnega glavarja pl. Šukljeja sestavljeni obširen memorandum, ki se je posla! centralni vladi, v katerem so naštete vse velike potrebe kranjske dežele. Vsled tega zahteva poljedelsko ministrstvo, da se mu prej zavrnjeni projekti nanovo vpošljejo. Poljedelsko ministrstvo tudi ni nasprotno, da bi se vršila od deželnega odbora predlagana interministerielna konferenca., pri kateri bi se razpravljalo 0 državni akciji v prid kranjski deželi, v prvi vrsti o predlaganih vodovodnih projektih. -f Proti farizejem! V Zagrebu je pravkar izšla brošura »Pokretaši zaštit-nici djevičatistva i biskup Jeglič« — cena 10 vin. V tej brošuri pisatelj ostro osvetljuje počenjanje onih hrvaških naprednja-kov, kojih čistost in nedolžnost je znana od severnega do južnega pola in ki sledeč tej svoji svetovnosloveči moralnosti napadajo škofa ljubljanskega, katerega merijo r>o sebi. Pisatelj do golega razkrin-kuje te ljudi, ki širijo po Hrvaškem prevod zelene umazanosti, ki jo je celo dr. Tavčar obsodil zaradi njene pornografske narave, in se lažejo, da je ta zelena reč prevod škofove knjižice. Avtor razjasnjuje plemenito namero škofovo in hvali nje govo za napredek in prosveto navdušeno naravo, ki ga je gnala do tega, da je spisal za ljudstvo v ljudskem slogu delo, ki je velikega moralnega in socialnozdrav-stvenega pomena. Brošura razkrinkuje hrvaške »moraliste«, ki zelenjavo razširjajo samo zato, da kvarijo mladino. — Nikjer torej liberalne laži ne uspevajo in tudi pošteni Hrvati vedo, po čim smrdi zelena morala. + Mladostnijjnik dr. Žerjav čuti potrebo v »Narodu« pisati o svojem otro-bastem čvekanju zadnjo nedeljo v Kazini pri Loki. Mi bi zamolčali, kar nam je nekdo o tem povedal, ki je bil sam zraven, ker nočemo tratiti časa z Žerjavo-vinii puhlostmi, pa bomo povedali, ker čuti potrebo se v »Narodu« sam hvaliti. Ta Žerjav je v Kazini pred občinstvom, ki je skoro po polovici bilo naše, tako ponižno in obenem prazno govoril, da bi zna-čajni ljudje v Ljubljani z glavo zmajevali, ; če bi bil vzel seboj stenografa. Mlatil je o 1 »neodvisnosti kmetov«, da »mora kmet sam svoj gospodar biti«, da se mora »izobraževati«, da morajo »kmeti biti svoji«. ! da je treba »gospodarske okrepitve«, da i bomo »Slovenci krepki« — same take I vsakdanjosti je meša! in prežvekoval od stavka do stavka in ker je videl na shodu Demšarja in naše, si ni upal zabavljati zoper naše ljudi, ampak jih celo hvalil. ! kar jc seveda našim toliko mar. kakor <-e bi nas hvalila branjevka na kantonu, ampak je značilno za žerjavje hripanje, kajti če bi bil imel pred seboj same liberalce, pa ne bi bil pozabil govoriti o »farški bisagi«. »klerikalnih falotih« in »hudičih« itd., kakor je to njegova navada. In da bo ta mlatilec prazne slame vedel, pri čem da je, mu povemo, da je na tem shodu kmetom povedal gorostasno neresnico (jako milo povedano), da je škof svojo knjižico umaknil iz knjigotržtva na »iniciativo narodnonapredne stranke«, ki je sklenila, da je tako pohujšanje zoper njen moralen program in povzročila takojšnje utnakne-nje brošure! Junčki se smejejo na paši in slovenska javnost v Ljubljani zdaj lahko prebodi, kakšen žerjav je to, ki take po deželi poje! Najlepša je ta, da Žerjav v včerajšnjem »Narodu« pravi, da se je na Kazini sklenila nezaupnica poslancu Demšarju in S. L. S. in ogorčenje zoper škofa, v resnici pa take resolucije sploh ni bilo, nihče je ni dal na glasovanje in nihče ni nič glasoval, antpak po 2erjavovi »sklepni besedi« je vse — šlo in o kakih sklepih ni ■bilo ne duha, ne sluha! »Mladi« bi boljše storili, če bi »stare« manj plahtali! Izjava. Podpisano uredništvo obžaljuje da je v notici priobčeni pod naslovom rNa-rodni radikalec" v številki z dne 21/10 1907, posneti po tržaškem listu „SlavenskaMisao", krivično žalilo na časti in poštenju gospoda Dr. Josipa Mandida, odvetniškega koncipi-jenta v Trstu in gospoda Gašparja Kastelica, župana v Materiji ter izjavlja, da se je prepričalo, da so dotična očitanja, posneta iz gori omenjenega lista popolnoma neutemeljena. V Ljubljani, dne 2. decembra 1909 Uredništvo »S'ovenca«. F Predsedstvo našega deželnega sodišča vprašamo, zakaj se je razpisalo izpraznjeno mesto okrajnega sodnika v Po-stojini tako-le v našem uradnem listu 25. novembra 1909: Kankursausschrei-■bung. Beim k. k. Bczirksgerichte in Adels-berg ist die Bezirksrichter- und Gerichts-vorsteherstelle mit den Beziigen der VIII. Ramgsklasse erledigt. Bewerber um die-selbe oder um eLne im Zugc der Bevver-tbung bei einem anderen Gerichte frei-,werdende Gerichtsvorsteher- oder Be-zirksrichterstelle in den Gerictshof-JSprengelu Laibach, Rudolfswert, Cilli und Marburg haben ihre Gesuche unter Nach-\veisung der vorgesehriebenen Krforder-;nisse darunter auch der vollen Kenntnis der slovenischen Sprache, bis 8. Dezem-ber 1909 beim k. k. Landesgerichts-Pra-sidium in Laibach einzubringen. K. k. Lan-desgerichts-Prasid'um. — 26. novembra 1909: Bezirksrichter- und Gerichtsvor-steherstelle der VIII. Rangsklasse beim k. k. Bezirksgerichtc in Adelsberg oder cine im Zuge der Bevvcrbung bei eiuein anderen Gerichte des Gerichtshofsprengels Laibach, Rudolfswert. Cilli und Marburg freivverdende Gerichtsvorsteher- oder Bezirksrichterstellc. Gesuche sind b:s 8. Dezember 1909 beim k. k. Landesge-richts-Prasidium in Laibach einzubringen. K. k. Landesgericlits-Prasidium. — 27. novembra 1909: Bezirksrichtcr- und Ge-richtsvorsteherstclie der VIII. Rangskiasse beim k. k. Bczirksgerichte in Adelsberg oder cine im Zugc der Be\verbung bei einem anderen Gerichte des Gerichts-.Iiotsprengels Laibach, Rudolfwert, Cilli und Marburg freivverdende Gerichtsvor-steher- oder Bezirksrichterstellc. Gesuche sind bis 8. Dezember 1909 beim k. k. Landesgerichts-Prasidium in Laibach einzubringen. K. k. Landesgerichts-Priisklium. — Zakaj je pri teh razpisih sploh izpuščeno okrožje celovške, ljubenske in graške deželne oziroma okrožne sod nije? Ali Slovenci tja sploh ne morejo? Zakaj se je izpustila pri zadnjih dveh razpisih zahteva iix) znanju 'slovenščine? Zakaj niso vsi trije razpisi iste službe enaki? Ali jc predsedstvo našega deželnega sodišča ta razpis ukrenilo na navedeni način samo, ali .vsled migljaja ali inštrukcije od kake druge strani, in katere? To so vprašanja, ki se vsiljujejo nehote poznavalcem političnih razmer, ki jih vse dosedanje tozadevne prikazni napolnjujejo z bojazni k) za pri-Jjodiijost slovenskega življa med sodniki. Cujeimo, da je gospod nadsvetnik Višnikar stopil v pokoj, in prav radovedni smo, kako se bode razpisalo to mesto. Naše državne poslance pa opozarjamo na ta najnovejši slučaj pri zasedanju sodnih mest, ki pa ni samo slučaj! + Shod za slovenske šolske zahteve so sklicali Slovenci v Trstu, 5. dccembra v »Narodnem domu«. To bo odgovor na sliodek po § 2, ki ga sklicujejo laški učitelji in profesorji, da za zaprtimi vratml žugajo in požirajo Slovence v duhu. — Iz Zg. Tuhinja. V našem občinskem lovu naselile so sc divje koze ali kakor jih tukaj nazivljejo »ganrzi«. Dne 23. o'k-vembra t. I. je najemnik lova g. Franc Se-nica, trgovec iz Motnika, napravil s sedmimi lovci lov na nje, na katerem so ustrelili štiri div'e koze. Lansko leto pa tri. Lovci pravijo, da so jih še več videli. Zal. da je za letos ta lov pri kraju. Najstarejši ljudje nc pomnijo, da bi se bile kdaj v naši ''lauini nahajale divje koze. Gotovo se jih nekoliko zaletelo iz Grintovca ter so se potem tukaj zaplodile, ker jim je bržčas svet ugajal. Želimo g. Senici prihodnje leto obilo lovske sreče. — Smrt dveh zakoncev vsled ogljikovih plinov. V Zagrebu sta zakonska Klo-kočar pred počitkom še naložila v štedilnik oglja, pri čemer je žena nevede porinila zapiralo v dimnik. Zjutraj so našli oba mrtva, svakinja, ki jc spala v istem prostoru, ie ležala na tleli onesveščena. — Za povzdigo tujskega prometa v Bosni sc v Sarajevu snuje društvo. — Železnica Osjek-Vinkovci se prične v kratkem graditi. Provizorično dovoljenje za zgradbo so dobili Gfrerer, Schoch in Grossmann. — Mohamedanska ošahnost in omejenost. Radi kurijoznosti navajamo po »Hrv. Dnevn.« sodbo bosanskega mohamedan-skega glasila »Musavat« o krščans.tvu. Ta moslimska luč piše. da obstoji krščanska .kultura zgolj v grmadah in temnicah, a islamska kultura da je svetu šele prinesla .pravo prosveto; noben katoličan ni izobražen; med katoličani je najti samo neumnost, babe in dekleta, ki žive po samostanih, da telesno uživajo itd. In take »kulturne« elemente se slavi na Dunaju in jih gladi v Bosni, a katoliške Hrvate se tepta. — Trgovinski muzej v Belgradu misli zgraditi srbska vlada. — Štrajk v hrvaškem Zagorju še traja. Sedaj je priznal sam ravnatelj golubo-vaškega premogovnika, da sc je delavcem izplačevalo namesto 35 K 75 v le 30 kron, ostalo je poneverjal nek uradnik. Plače premogarjev so nesramno nizke, beda med njimi silna, tehnične razmere v premogovniku nezaslišane. 30. m. m. je ravnateljstvo pozvalo delavce na odgovor in jim obljubilo spolniti vse njih zahteve. Ker pa ni dalo pismenega zagotovila, delavstvo na dano znamenje ni hotelo iti na delo. — Sedmina po rajnem g. Rudolfu Gregoriču v Lahovčah bo v četrtek 9. decembra ob deveti uri. — Vlomili so neznanci v Trstu v prodajalno K. Sossicha v Sv. Mariji Magdaleni spodnji ter odnesli 9000 K. — Ker ga je mati ukoriia zaradi nerednega življenja, sc je mladi Romeo C., strojevodja v Trstu, ustrelil v usta. Kakor se navadno zgodi, se ni hudo ranil in bo kmalu zdrav. Morebiti bo odzdaj mater bolj poslušal. — Sedmina po rajnem g. Rudolfu Gregorič v Lahovičah bo v pondeljek 6. januvarja ob 9. uri dopoldne. — Vinski sejem v Krškem. Včerajšni drugi letošnji vinski sejem se je precej po-voljno obnesel. Prišlo je na stotine vinogradnikov iz krškega okraja ter sosednje Štajerske, da pokažejo svoj letošnji vinski pridelek. Če prav ni bila kupčija tako živahna, kakor je bilo pričakovati v tem času, kar je pa vzrok največ to, da so gostilničarji in vinski Irgovci še s precejšno množino starega vina naloženi, vendar je imel ta semenj vsaj to prednost, da se je mogla ovreči govorica, da se letošnja vina ne čistijo, da imajo splošno slnb okus po gnilem in da so nestanovitna. Pokazalo se je, in navzoči kupci so se osebno prepričali, da se dobi tudi letošnje leto v tem okraju dobra vina, katerih sedanja čistost jamči, da se bodo gotovo dobro držala in da ne bodo imeli kupci ž njim nikakih sitnosti, zlasti ako se bo z njimi v bodoče ravnalo po naukih, ki jih je podal v svojem strokovnem govoru kletarski nadzornik g, Fr. Gombač. Želimo toraj da bi naš okraj posetilo v tem mesecu, dokler so cene tako nizke, prav mnogo kupcev. Pojasnila daje radevolje občina Krško. — Kuhinja za privatne uradnike. »Društvo privatnih uradnikov« v Sarajevu je v svoji nedeljski seji sklenilo ustanoviti Jastno skupno kuhinjo, ki bi ob grozni sa-ra:ev.s!ki draginji preskrbovala privatnim uradnikom zdravo in tečno hrano po zmernih cenah. Tudi oženjeni društveniki so izjavili, da bodo po hrano pošiljali v skupno kuhinjo. Shod »JmeJke zveze". Mokronog, 1. decembra. Pretečeno nedeljo je zborovala v Mokronogu kmetska zveza. Udeležba obila. Govorili so trije govorniki. G. župnik Bukovvitz je pojasnil z jedrnatimi besedami politično delovanje S. L. S. v deželnem zboru v prid in korist kmeta. Ožigosal je tudi hudobno in nesramno postopanje naših liberalcev proti našemu prezvišenemu škofu, ki je mož, vreden vse časti. Prebral je dve resoluciji in sicer: prva, da ostanemo vsi zvesti sinovi svete cerkve in pravi podaniki prezvišenemu knezoškofu kot našemu vrhovnemu poglavarju, ki ga ljubimo in nad vse spoštujemo, ter mu zaupamo v vsakem oziru. Druga je veljala vodstvu S. L S., da popolnoma odobravamo njeno postopanje in kličemo našim poslancem : Pogum, pa brez strahu naprej, mi smo z vami, zmaga gotova! Obe resoluciji sta bili z velikim navdušenjem sprejeti brez vsakesra ugovora. Drugi govornik je bil gospod nadučitelj Pirnat. Razpravljal je kako ohraniti našo mladino. Očividno je dokazal, da le edino pravo krščansko življenje more osrečiti in pripeljati človeka do boljšega stanja in njegovega smotra. V mladini naj se vzbudi želja pouku izobrazbi in veselje do dela in domače grude, a vcepi naj se ji sovraštvo do pijančevanje, zlasti do žganje, ki je strup za človeški rod. Konečno je še pokazal sliko, ki je predstavljala žalostni konec šnopsarja. Kot tretji govornik je nastopil gospod Povše, predsednik Kmetske Zveze. Govoril je o premovanju živine v St. Rupertu. Priporočal je živino sive barve vsem navzočim, saj deželni odbor bo nagradil le to barvo. Gospod govornik je priporočal tudi umno živinorejo, ki je gotovo velik pripomoček za rešitev našega kmeta. Zaključil je zborovanje z željo da se kmalu snidemo. Proti Markhlu. Dne 26. novembra je izvajal v dejanskem popravku poslanec dr. Korošec: Visoka zbornica! Zastopniku celjskega mestnega okraja sc je poljubilo, da se .ie dotaknil v svojih izvajanjih tudi brošure škofa Jegliča. Rekel je. da iz obzirnosti nasproti damam na galeriji noče razpravljati o njej. Govornik, njegovo časopisje in govornikovi somišljeniki doma ne poznajo te obzirnosti. Marklilovo postopanje se ne more drugače označiti, kakor da je politična hinavščiua. Markhl jc tudi napadel stranko, ki jo itnam čast zastopati. V potrditev svojih izvajanj je navajal list, ki več ne izhaja, katerega so ustavili, ker mu je zmanjkalo naročnikov, kar ie najboljši dokaz proti izvajanjem cc jskcga zastopnika. Ljudstvo samo je obsodilo list na smrt. Dolžan sem tudi, da branim svojega tovariša dr. Kreka proti napadom zastopnika celjskega mesta. Naglašal je v svojih izvajanjih duhovniški značaj našega tovariša. Tu vsi zastopamo svoje narode, svoje okraje, kadar se borimo proti zastopnikom spodnještajerskih mest, nikdar ne vprašamo, kaj da so iu kakšen poklic imajo Malik, Marckhl, Wastian, smatramo jih za svo'e tovariše. Obsojam zato Marckhlovo postopanje, ker je nekolegial-uo. ilojahio in neparlamentarno. (Pritrjevanje. — Medklici.) Vedno in vedno se zaletavajo v duhovniški značaj, da dosežejo večjo resonanco. (Medklici posl. Marckli-la.) Vas tudi ue vprašani, kaj da ste. Vi zastopate tu svoj volivni okraj, ne pride mi na misel, da sc pečam z vašim značajem. Tako se ne dela. Nikdar ne bom rekel, da je kak tovariš črevljar ali karkoli, posel ničesar nc pomenja, borimo se tu kot zastopniki svojega ljudstva. (Medklici.) Kar je nam duhovnikom politikom inerodaho, mora biti merodajno tudi vam. Smete dokazati hujskanje, nimate pa pravice, da kažete na duhovski značaj. Dr. Marckhl je navajal tudi tiste besede poslanca dr. Kreka, o katerih se jc veliko razmotrivalo in citiralo, ki jih je govoril pri ustanovitvi »Vseslovenske Ljudske Stranke«, namreč: »Na naši zemlji je še dovolj prostora za grobove naših nasprotnikov.« (Poslanec Marckhl: »Kako naj se to razlaga?) Hočem vam povedati. A ker razlage nc poznate, kar dokazuje vaše vprašanje, tudi niste nobel postopali, ker ste že podtaknili razlago in delili udarce našemu tovarišu. Govoril jc dr. Krek o naših strankah. (Posl. Marckhl: »To tudi ni krščansko.« Gospodje pač ne boste verovali, da je dr. Krek mislil, zdaj gremo s sekiro na naše politične nasprotnike, jih pobi emo in pokopljemo. (Poslanec Marckhl: »Citafte njegov govor na zadnjem volivnem shodu.«) Tudi na njem .ni kaj takega, govoril. Mis'il je na svoje politične nasprotnike in rekel: »Se vedno je prostora dovolj za grobove naših političnih nasprotnikov.« Lahko vam rečem: Ce pridejo sovražniki k nam in hočejo vzeti slovenskemu ljudstvu jezik, vero in navade, potem tudi lalrko rečemo: Naša zemlja je dovolj velika za grobove naših sovražnikov. (Pritrjevanje.) Reči moram: Zemljo, jezik, ki sta naša, slovenskemu ljudstvu častne običaje, hočemo braniti po starem reku: Le čase le nostre son fatte per noi. Svoje hiše smo zgradili zase. — (Pritrjevanje in ploskanje.) Ljubljanske novice. lj Na Miklavžev večer v „Union"! Vse, ki hočejo videti res nekaj izrednega opozarjamo na ta večer. Ne bo to vžitek samo malim, ampak vžitka polni bodo prizori tudi za odrasle. Odbor »Ljubljane" bo pomnožen s člani pevci, da bo tako skrb-Ijeno za največji red in točnost. Kakor že omenjeno se bodo darila namenjenim ob-darovancem sprejemala po posebnem odseku samo v nedeljo dopoldne v veliki dvorani ,, Uniona". Prosimo, da se na vabila napiše natančno ime obdarovanca. Ker se bodo otrokom razdeljevala darila predno jih dobe odrasli, naj se na vsako darilo namenjeno otrokom pred Imenom napravi velika črka A, na darilo namenjeno odraslim pa pred Imenom velika črka B. V nedeljo vsi k čarobnim prizorom Miklavževega večera I lj O ženski volivni pravici je v torek 30. novembra predaval v S. K. S. Z. g. dr. Jerše in je kakor navadno imel vso dvorano natlačeno polno občinstva. Predavatelj je snov obdelal jako temeljito, opisal je zlasti natančno in po zgodovinskem razvoju, kako se je gibanje za žensko volivno pravico začelo in se nadaljuje na Angleškem. Navajal je od J. St. Milla dalje vse pisatelje, politike in sociologe, ki so se s tem pečali in tudi teoretiško razglabljal vprašanje o večjih poiitiških pravicah za žen-stvo. Poslušalci si niso mogli želeti boljšega predavatelja in so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem, ki so jih s tem vprašanjem tako vsestransko seznanila. Ij Šentpetersko prosvetno društvo vabi na Miklavžev večer, ki ga priredi v nedeljo, dne 5. decembra, ob pol sedmi uri zvečer v gostilniških prostorih gospoda .leleniča pri »Majarončku«. Vstop dovoljen članom in prijateljem društva. Vstopnina za odrasle 40 v. otroci plačajo polovico. Stariši, kateri žele obiskati svoje otroke z Miklavžem, naj prineso svoja darila od danes naprej v društveno sobo v Podbojevo hišo in sicer sc sprejemajo vsak večer od pol 8. do pol 9. ure ter v nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne. Ker bo ta prireditev glede na obširen spored gotovo ena najsijajnejših te vrste društvenih priredb, Vas vabimo na mnogobrojno udeležbo. lj Ustanovitev »Deželne zveze gostil-nlčarskih zadrug na Kranjskem«. Danes dopoldne se je vršil v mali dvorani »Mestnega doma« ustanovni občni zbor »Dežel-ne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem«. Načelnik gostihiičarskc zadruge v; Ljubljani g. Tosti jc otvoril zborovanje. Po nekoliko besedah o pomenu in važnosti: zveze gostilničarskih zadrug se je volil odbor. V odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: za Ljubljano Tosti, Krapež, Kržiš-nik, Krisch, Kcnda; za ljub. okol. Iv. Rus;, Fr. Šusteršič, Zapuže; Ogorelec Vinko, Anton Pogačnik; za Kamnik Anton Cerar; St. Vid pri Lukovici Josip Rus; Kostanjevica Leopold Bučar; Idrija Fran Didič; bar; Jesenice Lovrenc Htuncr; kot na-bar; Jesenice Lovrenc Hiuner; kot namestniki so bili izvoljeni: Jesenice Karol Vizner, Matej Orles; za Kamnik Ferdinand Milici in F. Funtck v Mengšu; za Kostanjevico Kajzelj v Št. Jerneju; za Idrijo Gruden v .lelienCm vrhu; za Postojno Fr. Sever v Št. Petru. G. dr. Val. Krisper je povdarjal veliko važnost kranjske prometne zveze in priporočal, da proglasi novoustanovljena zveza kot svoje glasilo časopis »Promet in gostilna«. Povdarjal je veliko važnost iuseriranja gostilničarjev v časopisju, zlasti pa v njihovem strokovnem listu, kar bi tudi gmotno veliko pripomoglo listu. Izvoli se v posebni odbor, ki naj bi proučil vprašanje glede zveznega glasila, sledeče gospode: Tosti, Kenda, dr. Bloudik, Paternost za Notranjsko, V. Ogorelec za Dolenjsko in Humer za Gorenjsko. Glede denarnih prispevkov se sklene, da bo morala vsaka gostilničar-ska zadruga plačevati zvezi po 50 vin. za vsakega člana na leto. Nekateri gospodje so bili za višje prispevke, da bi na ta način dobivali člani raje brezplačno zvezno giasilo. Vendar tozadevni predlog gosp. Kende ni bil sprejet, češ, da je za začetek novega društva bolje, ako so prispevki manjši. Sklenilo se je tudi, da se natiskajo normalna pravila za gostilničarske zadruge. G. Anton Cerar iz Kamnika predlaga, naj novoizvoljeni odbor kaj ukrene, da sc bo uredilo zapiranje gostiln v nočnem času. V Kamniku se morajo gostilne zapirati ob 10. uri zvečer. Ta določba pa velja samo za nekatere, drugi gostilničarji smelo imeti gostilne odprte do 12. ure. Na predlog g. Humerja iz Jesenic se sklene, da .se odpošlje na deželno vlado vlogo, naj preuredi tozadevne predpise, da sc bodo povsod zapirale gostilne ob 12. uri, kavarne pa ob 2. uri zvečer. S pozivom, naj navzoči agitirajo za ustanovljeno zvezo gostilničarskih zadrug, je zaključil načelnik Tosti zborovanje s trikratnim slava-klicem cesarju. lj Za kaj se vse uporabljajo vojaki. K tej Vaši notici šc sledeči dodatek: V Stre-liških ulicah je »Kmdergarten« in vsakdan lahko vidite, kako sprevajajo vojaki malo oficirsko deco. V Dclcottovi vili poleg II. državne gimnazije so vojaki in kaznjenci celo poletje delali na vrtu. en vojak jc pa moral skozi cele tedne tam okrog učiti neko gospico kolesariti. Vsi drugi smrtniki, tudi državni uradniki morajo posle drago plačevati, kmečko ljudstvo svoje sinove težko pogreša, a oficirji uporabljajo vojaštvo na tako nedopusten način! Edino pravilno bi bilo, da se uporaba moštva za privatne svrhe sploh odpravi, ker ni prav nobenega razloga za ta privilegij, ki se povrh šc izrablja. Ij Svarimo prod naročnino na list Blagovestnik«. Te dni hodni po Ljubljani okrog ljudje, ki vsiljujejo strankam ta list. Toda to je protestantovski list, ki sc pa kot tak jasno ne izda, da bi tako Jagije prevaril. Prepoveduje častiti Mater Božjo in svetnike, sv. obhajilo mu je prazna vera, avktoritete papeževe ne prizna, katoliška cerkev mu velja kot odpad, na-giašuje Ic evangelij in takozvano zaupanje v Kristusa: vse prav po protestantov-sko. Urejujejo ga ljudje, ki so odpadli od katoliške cerkve. lj G. naclsvetnlk Višnikar je po 36 letnem službovanju šel v pokoj, ter se je preselil v Ljubljano. Ij Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljani je dne 28. oktobra 1009 v Sp. Šiški Št. 147 umrli gospod Fran Ranth volil 400 kron. Ij Za inštruktorja priporočamo inteligentnega, pridnega dijaka. Blagohotne ponudbe na naše uredništvo. Iz naše volne loke. Pulj, 30 novembra. Kako jalovo je gospodarstvo v mnogih liberalnih očinah, kaže se tudi pri nas v Pulju. Tudi tu so vse laške liberalne naprave take, da upijejo po nujni odponioči. Imamo n. pr. vodovod, kateri je bil po laških liberalnih načrtih tako spretno napravljen, da imamo, ako dva dni dežuje, slano vodo, včasih pa še tiste ne, ker se mora vodovod popolnoma zapreti, če stopi morje malo višje. Isto je s kanalizacijo. V slabem vremenu bi človek moral imeti čoln na razpolago, da bi tako mogel vsaj glavne ulice pasirati. Zato pa tudi posledice ne izostajajo. Novembra meseca ni bilo tu nič manj kakor 19 slučajev legarja. Ali ni to za tako mesto kot je Pulj naravnost epidemija ? imamo sicer sedaj „Giunto", v kateri sedita tudi dva zastopnika vojne mornarice in en Hrvat, toda to, kar je zagrešila laška liberalna občinska uprava v letih, se ne da čez noč popraviti. Treba bo mnogo vstrajnega dela in truda da se bo vsaj deloma od-pomoglo škandaloznim tukajšnim razmeram katere niso nikakor v čast edini vojni luki avstrijski. V zadnjem času se je tu mnogo govorilo o premeščenju puljske trgovske luke v Medulin, kar bi bilo seveda za Pulj velik udarec, za hrvaški Medulin pa velikanska pridobitev. Da se bo pa Pulj moral enkrat udati v to usodo, je gotovo in le vprašanje časa. Vojna mornarica postaje vedno večja in kakor vse kaže se bo v prihodnih letih pomnožila za lepo število velikih vojnih ladij. Umevno je, da bo tako vojna mornarica potrebovala mnogo prostora in da bo morala seči s časom tudi po sedanji trgovski luki, da tako proširi vojno. Tudi iz strategičnih ozirov bi bilo umestno trgovsko luko popolnoma ločiti od vojne luke ker bi se to v slučaju vojne itak moralo storiti. Kakor se čuje se misli za sedaj rivo podaljašati, da bi se tako ustreglo vedno naraščajočemu trgovskemu prometu. Bolje bi pa vsekakor bilo da se ne zazidava velikih svot v povečanje puljske trgovske luke ampak premestilo naj bi se isto kakor se je sprva nameravalo v Medulin. Premeščenje trgovske luke v Medulin bi bilo za hrvaški živelj v Istri velikanskega pomena. Če ne tiči tu vzrok da se je misel na premestitev opustila? MAKSIM GORKI — NA DUNAJU. Iz Bukarešta se poroča, da poročajo rumunski listi soglasno, da je dospel ruski pisatelj Maksim Gorki v ponedeljek zvečer v strogem ineognitu iz Sofije v Bu-karešt ter se je po nekaj urah odpeljal s ponočnim brzovlakom na Dunaj. Gorki je v železniškem vozu I. razreda pripovedoval neki visoki rumunski aristokratski dami, da ga je nek rumunski državnik opozoril na razmerje med bolgarsko vlado in ruskim kabinetom, ki je tako, da bi ga bolgarska vlada na mogočo željo izročila ruski vladi. Vsled tega opomina je nemudoma zapustil Sofijo. Odpotovati hoče na Dunaj, kjer misli, da bo varen pred rusko policijo. Če pa ne bo varen tudi v Avstriji, bo odpotoval za vedno iz Evrope ter si poiskal zavetišče v kaki iz-venevropski državi. Razne stvari. Most se je vsled snega podrl, h Draž-dan poročajo: Vsled prevelikega snega se je včeraj podrl most čez reko Ploha pri Wiinschendorfu. Šest ljudi je padlo v glo-bočino in so bili trije izmed njih težko ranjeni. Plašč carja Lazarja ukraden. Novo-sadska »Zastava« poroča, da je ukraden plašč carja Lazarja, ki je padel v bitki na Kosovem polju leta 1.389. Plašč je bil silno dragocen in spravljen v srbskem samostanu Ravaitica v Sremu. Steinheilova — gledališka igralka. Iz Londona se poroča: Steinheilova je v nedeljo, 28. novembra dopoldne dospela v London ter se nastanila v nekem hotelu. Natančnejši nasiov je znan samo nekaterim njenim pariškim prijateljem. Baje se je pred svojim odpotovanjem izrazila, da hoče poslati gledališka igralka in sicer pod drugim imenom, ker so sc njeni dohodki močno zmanjšali. Življenjska naloga ji ie, da odkrije morilca svojega moža in matere. Steinheilova je trdila, da je morilec iz nižjih slojev in polaga veliko važnost na brzojavko, ki jo je dobil njen mož dan pred svojo smrtjo. Steinheilova je prepovedala svojemu slugi Couillardu, izdati kake podrobnosti o tej brzojavki. SLOVANSKA ENOTA DOPUSTI PRVO BRANJE PRORAČUNSKEGA PROVIZORIJA. Dunaj, 2. decembra. Slovanska Enota je včeraj sklenila, da v svrho prvega branje proračunskega provizorija dopusti, da pride parlamentarni dnevni red na vrsto. S tem je dokumentirala dobro voljo, da se upostavijo normalne parlamentarne razmere in to resno hoče, na drugi strani pa s tem daje vladi priliko iu čas, da iz izjave, ki jo bo pri prvem branju podalo Poljsko kolo, kakor je pričakovati, v prilog Slovanski Enoti, Izvaja potrebne konsekvence. Med prvim branjem in glasovanjem v proračunskem odseku se mora situacija popolnoma pojasniti. Ali bo odstopila vlada in napravila prostor drugi ali oa se drugo branje ne bo vršilo. Za do-puščenje parlamentarnega dnevnega reda so v parlamentarni komisiji Slovanske Enote glasovale vse stranke razun čeških agrarcev in petčlanske Stranskyjeve skupine. Posledica včerajšnjega sklepa je ta, da so češki agrarci in Jugoslovani umaknili svoje nujne predloge, pravtako tudi Rusini in socialni demokratje. Zato pridejo v rdzpravo le še trije nujni predlogi čeških radikalcev, ki bodo danes in jutri končali in se bo najbrž že v jutrišnji seji začelo s proračunskim provizorijem. Potem bo pet dni odmora zaradi praznika in prihodnja seja bo v četrtek. Zdaj ima besedo vlada. Ako hoče res redne parlamentarne razmere. morajo Schreinerji, Hochenburgerji in podobni kampanjoni iz kabineta izgiivti in se umakniti neutralnemu kabinetu. Pokazalo se bo, ali Bienerth res hoče, da parlament dela. PARLAMENT. Dunaj, 2. decembra. Danes se jc vršilo glasovanje o nujnih predlogah glede manjšinskih šol. Vsi trije predlogi so bili odklonjeni, predlog soc. demokratov, da se izvoli poseben odsek ki naj presodi vse pritožbe zoper zatvoritev Čeških šol na Dunaju, jc dobil absolutno večino. Zdaj je v razpravi nujni predlog češkega radikal-ca Lisy glede izgredov na severnem Češkem. OGRSKE ZMEDE. Dunaj, 2. decembra. Wekerle je kon-feriral danes z Aerenthalom, nakar ga sprejme cesar. Wekerle bo cesarju zopet predložil znano »rešitev« na podlagi različnih koncesij za Ogre. Pravijo, da se cesar zopet bavi z mislijo, da bi vlado poveril Lukaču. OGRI ŽUGAJO. Budimpešta, 2. decembra. Veliko senzacijo vzbuja članek glasila neodvisne stranke, da bo Košutova stranka, ako bo vladar ostal še nadalje »trdovraten«, šla v opozicijo. Vlada bo, ako nastopi exlex, preprečila vsako rešitev nujnih, vojaških potreb. Člani vlade so hudo opozicionalni. VOJSKA V KOREJI. Tokio, 2. decembra. Japonska je mobilizirala 16 bataljonov, ki takoj odidejo v Korejo, kjer so veliki nemiri. Poveljtiik je general Kuroki. Zadnji čas se razširjajo tudi vesti o sporu med Japonsko in Rusijo. SPORA MED RUSIJO IN JAPONSKO NI? Peterburg, 2. decembra. V oticielnih krogih se kljub različnim govor'ca>m v vseh krogih trdi, da tnecl Japonsko in Rusijo tii nobenega spora. SRBSKA MINISTRA PAŠIČ IN MILO* VANOVIČ V PETERBURGU. Belgrad, 2. decembra. V tukajšnjih diplomatskih krogih se trdi, da bosta vsled kraljeve želje odpotovala začetkom tega meseca ministra Pašič in Milovanovič v Peterburg. GORKI NA ČEŠKEM. Praga. 2. deceanbra.Maksim Gorki se je iz Dunaja odpeljal v Prago, da_ se pogaja glede stalnega bivanja na Češkem. NESREČA NOVOZGRAJENE LADJE. Pariz, 2. decembra. Iz ladjedelnice v Toulonu bi se morala spustiti včeraj oklopnica -Bouret« v morje. Ko je bila oklopnica v morju, so opazili, da se potaplja zadnji del ladje. Oklopnico so spravili previdno na prejšnji prostor. UMOR PRODAJALKE TOBAKA V PRAGI. Praga, dne 2. decembra. Delavci Re-zniček, Selenka in Doles, ki so osumljeni roparskega umora 60 let stare tobakarice Ane Černv - Bartak. odločno zanikujejo, da bi izvršili roparski umor. Re/.uiček izjavlja, da je hotel iz\ ršiti samo tatvino, nc more si pa tolmačiti krvavega madeža, ki so ga našli na njegovi obleki. Sodna komisija, je dognala, da je imela umorjenka v usta zatlačen bel robec. Vrat nesrečne žene je bil s sladkorno vrvico tako močno zadrgnjen, da se je vrvica zarezala v meso. V levi roki je držala umorjenka kos blaga, ki pa ni bil njen. Pri obdukciji trupla se je dognalo, da je bila črepinja razbita s kladivom, ki so ga našli na mestu umora, tako, da so se videli možgani. Ukraden je bil iz trgovine dnevni skupi-cek iu nekaj obleke. Policija je razpisala 1000 K, kdor bi prinesel kake podatke glede zločincev. Izvid g. dr. Božidarja vit. Kogererja, c. kr. primarija na Dunaju. Gospodu J. Serravallo v T r s t u. Z Vašim izdelkom Serravallovim kina-vinom z železom sem imel prav dobre izkušnje in priporočani iregovo rabo v primernih slučajih. Dunaj, 13. oktobra 1907. Dr. K o g e r e r. odpre v mnogih slučajih vsem resnim boleznim vrata. Scotl-ova emulzija pa zabrani uspešno njih nadaljni razvoj. Čistost njene sestavine, njena lahka prebava kakor njena redilna moč, so pridobile pri zdravnikih, babicah, sta-riših in bolnikih za Scott-ovo emulzijo sloves kot najzanesljivejše sredstvo, proti vsem vrstam prsnih in vratnih bolezni. Scott-ova emulzija Pristna ic s to sc smatra povsod za neprekosno znamko - ri- ' bičem - kot VZOr-emUlZIJO. 2615 garancijskim . '-™kom Cena izvirni steklenici 2 K 50 v. bCOTT -Ovega ravnanjai Dobiva se v vseli lekarnah. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 2. decembra. Pšenica za april 1. 1910.....13'68 Pšenica za okt. 1910......1168 Oves za april 1910......9 91 Rž za april..................7'52 Koruza za maj 1. 1910.....6 63 Efektiv: mlačneje. Višina n. morjem 30b'2w, sred. zračni tlak 736 0 mm. c 1 Cas opa-5 j zovanja 1 9, iveč. Stanje barometra v nun Tempe-1 ratura po Celziju Vetrovi Nebo 727 0 20 7 20 9 5'1 ! sl. jzah. | dež 5'7 sl. jug j oblačno 75 j si. jzah. skoro obl.j n JS c ci .. » = S 2 7. zjutr. j a. pop Srednja včerajšnja temp. --5 7', norm. 0 4°. 10 £tjr računski vodja in korespondent, v starosti 39 let, vešč slovenskega, nemškega in hrvaškega jezika, z večletnimi prima spričevali, išče primerne službe v Ljubljani ali v bližini mesta. Naslov pove upravništvo »Slo-3326 venca«. 3—1 Založništva Ig. pl. Kleiiiniayr & Fed. BambBro v Ljuliilani. Pravkar je izšlo v najinem založništvu: Kapitan Marryat: Morski razbojnik Iz angleščine prevel J. M. 5317 Marryat je najznamenitejši angleški opisovatelj mornarskega življenja in io prevod najboljšega Marryatovega romana. 8", 244 strani. Broširan K 2 50, vezan K 3-70. Dobiva se v vseh boljših knjigarnah. 3330 Naižnlostnejšega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša edino Iskreno ljubljena hči, gospodična lici Rešek pastorka Itr. Debelaka danes dne 2. grudna 1909 ob pol eni ponoči po dolgi in mučni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage rajnee bode v petek dne 3. grudna ob 3. uri popoldne, iz hiše žalosti Spodnji trg št. 52 na tu ajšnje pokopališče. SV. mase zadušnice se bodo brale v župni cerkvi. Vsem se priporoča v molitev in blag spomin. Škofja Loka, 2. grudua 1909. Žalujoči ostali. iz boljše hiše, ki je dovrš vsaj en razred srednje šol: ali meščansko šolo, se sprejme takoj 1« Predstava traja 2 in pol ure, cena za dijake 20 vin. 7liflf'flr ob8 uri: Velika predstava. Ci9CUCI Traja s koncertom 2 in pol ure. Med dru^J~ se predstavlja: Krvni sled, umetni film v a oddelkih in 12 slikah. Predstavljajo jo prvi p.iji^ki gledališki umetniki, v glavni ulogi Mistcr Severi ti najslovitejši inimik sedajnosti. l'oleg tega se predstavlja 20 privlačnosti. Cene prostorom : Zaprti prostor K 1 '50 I. prostor K l--, II. prostor K --S0, III.prostor K -"50. — Otroci pod 12 leti: Zaprti prostor K —"75, I. prostor — -50, II. prostor K -'40, III. prostor K -"30. 3287 2 leti star, dober lovec, je naprodaj. Vpraš se naj pri „Nabiralnicau Žusem-via Gro belno. 3324 27 let star, neoženjen, teoretično in praktičn dobro izobražen, išče službe. Cenjene nudbe se naj pošlje na upravništvo tega 3325 2-jI P. n. Pod ugodnimi pogoji sem pooblaščen, da Vi tvorniško zalogo nastopnih serij prodom samo povzetju ali če se denar pošlje naprej. Vzorci ne oddajo, pat pa se neugajajoče vzame nazaj. Kupon 30 35 m obsega: 110 cm široko damjl blago •■Pepita'' (najmanj 5 m dolgo), cefir, flanel barhent za spodnjo obleko, oksford, kanafas, f' nine »oblastveno varovane«, potiskani cefiiji, Ves Kupon stane 13 K. — Žepni robci od K -'< do 10 K tucat belih ali barvastih. Platnene bris« od K 4-50 do K 10 — tucat. Garniture od 5 K < 10 K. 3321 > Oton Bekera. c. kr. finančne straž nadpregSednik v p. Tvorniška šf. V. Nachod, Češko. & 88 B * 88 88 Ugodna prodaja. Gospa Marija Juvančič, posestnica na Vidmu, vdova po gospodu Avgustu Juvančič, bivšem posestniku in gostilničarju v Rajhenburgu želi prodati štiri vinograde v Sremiču z dvema vinogradskima hišama in eno kletjo. Kupna cena po dogovoru, objekti se zamorejo ogledati vsak čas proti primernodobnem oglašenju pri lastnici. Ugodna letovišča! Kopeli v Savi blizu! Železnišha zveza ugodna! 3323 3-1 88 © ftffiKffi&ft&ftfti8888® Hribarjevi projekti. Ni ga človeka, v čegar glavi bi se bilo rodilo že toliko načrtov, kakor v Hribarjevi, ni ga pa tudi človeka, ki bi bil s svojimi načrti tako nesrečen, kakor so naš očka župan: ako bi on imel milijone, bil bi jili že zdavnej zabil. No pa naj bi jih, saj bi zakopal svoj denar. Le da bi na stroške drugih ne prevračal razne take kozolce. Vsak hip bavi se z raznimi načrti, in vsakdo se mora vprašati, kje naš ljubi župan vzame toliko časa za nepotrebne drage načrte. Posebno rad se bavi z železnica-železnice iz Ljubljane na Šmarno goro. K sreči 111 našel nobenega, ki bi se bil vsedcl na to hmanico, kajti vsak razumen človek je vedel, da bi takoj prvo leto v sedanjih razmerah prišla ta železnica s Hribarjem vred v konkurz. Težko mu je bilo dopovedati, da je to nesmisel. Potem se je poprijel druzega načrta, iu sicer zopet železnice, kajti očka župan so rojen železničar in ako bi na Dunaju hoteli upoštevati Hribarjeve železniške zmožnosti, imenovali bi ga bili že zdanej za železniškega ministra. Lotil se je železnice na Grad; nc spametuje ga ljubljanska cestna železnica — tudi njegov otrok — ki bo še dolgo vrsto let prinašala podjetnikom vsakoletni deficit. Kdo naj bi sc na vozil na Orad? V začetku bi se zaradi novosti še vozili, kajti pri nas vsaka nova stvar nekaj časa vleče, toda črez par mesecev bi pa dnevni dohodki niti ne pokrili dnevno režijo; kje so pa obresti od investiranega kapitala! — Hribar hoče_imeti na Gradu tudi restavracijo — te so mu posebno pri srcu; Naprej mu lahko garantiramo, da bo ta restavracija že drugo poletje o sv. Jakobu zmrznila. Saj .ie šc hotel Tivoli prazen, kamor se lahko brez napora pride v senci. Zaradi razgleda se pa ljudje tudi ne bodo vedno vozili na Grad. Ali mesto nima dovolj s tivolsko restavracijo. v katero je zabilo lepe tisočake, katerih obresti nikdar dobilo ne bo. Mesto naj ima z eno ponesrečeno restavracijo dovolj, in ni mu treba še restavracije na Gradu si nakopati na glavo. K sreči sc jc baje proti tej železnici in restavraciji vložil protest na deželni odbor, ki bo ta popolnoma upravičeni odpor ljubljanskih davkoplačevalcev tudi uvaževal ter našo itak beraško, do vratu zadolženo mestno občino take potrate obvaroval. Čudimo se pa, da se že v občinskem svetu nikdo ni našel, ki bi, oziraje se na koristi svojih volivcev, se postavil po robu takim načrtom našega župana. O tem, kaj bi bilo primerno na Gradu napraviti, bomo v kratkem pisali. Še bolj se pa čudimo, da tista imenitna ideja, naprava poletnega gledališča pod Tivoli, ni obveljala ter se je dotični županov predlog vrgel v koš. Kdo vendar je ubil to neumno idejo županu v glavo? Ta lesena koliba stala bi par stotisočakov, bila bi vedno prazna in ne pokrile bi se niti obresti. Kdo bi pa zahaja! v to poletno gledališče? Ljubljančanje gotovo ne, še manj pa ptujci. In gospodinc župan, kaj je pa s tisto veliko pritlično dvorano v hotelu Tivoli ? Kolikor se spominjamo, je bila $obno sliKar5Ka in pleskarja tvrdka Speletič $ Jšemžgar, Ljubljana, Tjimska cesta i G se priporoča slavnemu občinstvu vse v to siroto spadajoča dela v ljubljani \a\or tudi na dejeli. 2)elo solidno. --—Cena primerne. Ceylon-čaj. za parno žago, Leonov dol nad Golim, se sprejme. Prosilci, kateri so že bili v enaki službi, naj vložijo prošnje na Grofa Leona iiuersperga oskrbništvo turjaške graj-ščine v Hammerstielu pošta Studenec pri Ljubljani. oriista i« serMfta, ClUyi ki se more precej nastopiti, razpisuje Zupni urad Kovor pri Tržiču, 3305 29. novembra 1909. 3—1 321 2 3-1 imunima* l'a »l«ll»J Podružnice Ljubljanska kreditna banka ▼ Ljubljani strnem nueas i j Podružnice 1 Spljet, Celovec. | Splfe8, Celovec, 1 Serafevo, Trst | Serajevo, Trs« sprejema vloge na knjižice in na fe- J/ .«3/ koči račun, ter jih obrestuje po čistih /g /J Kupuje iu prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem knrzu. * Uebliha glavnica -li 9,00(1.000. - .Rezerva« zakladi - K 35>).0e0. - 1 Ofei zbor in shod »Kmečke zveze" i* Moravčah. V nedeljo, dne 28. t. ni., ob treli popoldne se je vršil občni zbor in obenem velik shod Kmečke zveze« za moravško dekanijo v prostorih izobraževalnega društva v Moravčah. Na shodu so bile zastopane vse okoliške vasi, a mnogi so prihiteli tudi iz daljnih krajev. Tako smo zapazili vrle zastopnike iz Cešnjic, iz Blagovice. Lukovice, Kosez, Kokošenj, Vrhpolj, .Grmača, iz Vač, Kandrš, Peč, L invbarskc gore. Dili so naši vrli možje in kmečki fantje, katerim vsa čast. Shod je otvoril ,veleč. g. dekan Bizjan, ki je podal v imenu odbora kratko, jedrnato poročilo. Iz blagajnikovega poročilo poročal g. Tič) povzamemo, da ie Kmečka zveza« v gmotnem oziru na trdnih nogah. Izvolil se je nato zopet soglasno stari odbor za 110-,vo poslovno leto. Po občnem zboru se je vršil shod »Kmečke zveze«. Prvi je govoril tajnik S. L. S. dr. Rožič o veliki gospodarski, poli-tičn, narodni in izobraževalni važnosti >Kmečkih zvez« za naše kmete. »Kmečke zveze« naj bodo za naše kmete posestnike zbirališča in zavetišča, v katerih naj slovenski kmet nastopa združen za svoje gospodarske, politične in narodne pravice. »Kmečki* y.veze« naj bodo za naše kmete nekaki mali krajevni in okrajni politični zastopi, v katerih naj kmetje potrebe in razmere ene okolice prerešetavajo, naj potrebno sklepa-jo in predlože pristojnim obiastom. V gospodarskem, političnem, verskem in narodnem oziru lahko kmet organizirano nastopi za svoje pravice in za pravice svojih sosedov na Koroškem, Štajerskem in Primorskem, Govornik je .nato še na domačih primerih slikal potrebo tesnejše rn krepkejše organizacije našega kmeta. Burno ploskanje je sledilo govoru dr. Rožiča. Nato je govoril deželni poslanec dekan Lavrenčič, ki je zborovalce toplo pozdravil in opravičil odsotnega poslanca dr. Kreka. G. poslanec Lavrenčič je poročal najprvo o političnem položaju na Dunaju in opozarjal na nevarnost, ki preti državi od vseh strani. Orisal nam je kri-.vrčno Bienerthovo vlado, ki tako kruto in krivično vlada nasproti Slovanom, zlasti ,pa Slovencem na Koroškem. Gospod poslanec ie potem poročal o delovali u poslancev S. L. S. v deželnem zboru. Ome-jhial je nesramno, pobalinsko turško liberalno obstrukcijo v zadnjem zasedanju, ko so liberalci skušali preprečiti vsako uspešno delovanje v prid ljudstva. Razložil je potem v poljudnih besedah novo lovsko postavo, novo občinsko postavo in občinski volivni red. dalje spremembo novega šolskega nadzorovanja ter povdarjal zlasti velik pomen nove deželne banke. Gospod poslanec je tudi omenjal potrebo poučnih socialnih kakor tudi kmetijskih tečajev in gospodinjskih šol za naše ljudstvo in nega napredek, da se bo za te koristne reči z vso močjo vedno potegoval. Poročiio gospoda poslanca se je vzelo s pohvalo na znanje. Predsednik shoda gospod dekan Bizjan ie nato omenjal znano liberalno umazano gonjo zoper našega ljubega knezo-škofa ter predlagal sledeče resolucije, ki so bile soglasno sprejete: 1. Zborovalci, zbrani na shodu Kmečke zveze« 28. novembra t. 1. v Moravčah, smo popolnoma prepričani o' najboljših in najplemenitejšili namenih našega prevzvišenega knezoško-fa in mu vsi soglasno izražamo iskreno sočutje zaradi nesramne liberalne gonje zoper njegovo vzvišeno osebo. 2. Mu izrekamo globoko spoštovanje, popolno, neomejeno zaupaive in udano pokorščino kot svojemu višjemu duhovnemu nadpastiniu. 3. Liberalcem pa kličejo zborovalci: Sramota in zaničevanje liberalnim poliuj-ševalcem zaradi te nesramne gonje zoper našega cerkvenega vladiko. -1. Hkratu pozivajo vsi zborovalci vse naše poslance, naj se odločno bojujejo še naprej za verske svetinje, politične, gospodarske ;n narodne pravice našega ljudstva ter izrekajo vsem poslancem S. L. S., zlasti pa dr. Šusteršiča in dr. Kreku za njih neumorno delovanje svo.'e popolno zaupanje. Pri slučajnostih se oglasi nek liberalni rokavček ter hoče nekaj čvekati, a predno -je kaj sčvekal, je bil že na hladnem. Mož šc ne pozna klerikalcev, to jc sedaj izkusil. Govorilo sc jc še potem o domačih krajevnih potrebah, kar je gospod poslanec blagohotno na znanje vzel, da bo prilično upošteval. Shod je bil zelo dobro obiskan in oba gospoda govornika sta žela živahno polivalo za svoie poučne govore. Tako je prav, kmetje! Shajajte se pridno k sestankom. Posvetujte se o svojih domačih potrebah, združujte se, pomagajte si sami in pomagal vam bo Bog iu ljudje, kajti samopomoč in organizirano zadružništvo bo rešilo našega kmeta pred propadom. ' f f konfekcijo za gospode, dame, dečke in deklice & & po tovarniški ceni. ss^ss^^ss&a^ja^^s Radi prevelike zaloge prodajam fes ČSrfgaurgBSEa fSaagagsaBsa eaav=3BBBSsaa gaaaaaBiaaB* CBgaaassBEgaF easssMBSssgr t^aaagsssgj* gBs^agBsaga tSBaaasBSBSsa CBFr^saa^ssa esssarggrag-gga ° 19 Igrače za Miklavža in Božič. Velika zaloga igrač in drugih krasnih daril, lepe naj novejše o kraške za božična d revesca po najnižjih cenah priporoča. Veronika Kenda, Ljubljana Dunajska cesta. 3304 4-1 OCiVGtnik 3303 3-1 se je preselil v prejšnjo dr. Hribarjevo pisarno v Sodailjsko ulico št. 2. MASNA Slavnemu občinstvu ter gg. gostilničarjem vljudno naznanjam, da sem otvoril v Spod. Šiški na Celovški cesti št. 117 poleg hotela Vega Dobivajo se: belo istrijansko vino, muška-telec, črni teran, sploh več vrst dobrega in pristnega vina. Cene zelo nizke, postrežba točna. Franc Milanovič, trg. z vinom, Spod. Šiška. Vljudno se priporoča Najprimernejše darilo za našo s^j 3293 deco je |fg li||| čokoladna knjižica s podobami, Cena 2 K, po pošti franko K 2"40. U Bonchees a la reine Peppermint ii LozengesAmerikan-Walt-Honey Specialiteta: Ln Sin, Gigant, Klairon, Mar- šnerov češki kakao. Čokolada reformna in mlečna. Vse druge obeske za božično drevo po najnižjih cenah ponuja na izbiro Pvvn češka sAo. dražba tovaran za orioni. giad.izdelfca in čakoIadovKrai.Vlnoiiradih preje fl. MilBSNBB. Zaloga: Ferdinandova tf. „Platuz" Vadavskc nam. (proti Prunusovuin). Dunaj Vi. Thcobaldg.1. BME8MWaBM»MPMMBMMBBMBBWM Najboljši, patentovani suhi kloset brez izplakovanja z vodo, nikakega prepiha, popolno brez duha, največja snažnost, se lahko namesti v vsaki hiši tudi brez podstavka v vsakem 3179 klosetu. 10—1 Talentin jRusterlitz, Dunaj, I., (Ipernring 11, Tel. 2038. Največja Izbera umival, banj, kopalnih banj, kletk, 1.1, d. Podstavek. Uustr. ceniki brezplačno. 11 m »mi 'iiniimiimii ■nnnaii ____________________j 3-M ■ilHsin. lene aate are sil ii 41 Sieta čil. rum. ure. os !i r- Srebroo anhsr-rsin. ms od r lir-napr DlamaiHiii prstan .. ti li 12- „ lilliiiiui PiSian .. st r 30'- „ Naročajte novi cenik s koledarjem tudi po poŠti zastonj. 3206 Lepe novosti v kina- in pravem srebra po znižanih conaSi. an P« g U frgovec fn urar v Ljublj ani. fiorentina (Toscana) da lezione di conver-sazione e grammatica a psrsone grandi ed a fanciulli. Dalmatinova ulica 7.1, p. 3306 3 Singerjevi šivalni 3troji od K 60-— naprej tudi za pleionje (pouk brezplačen). a iz hrastovega lesa, nekaj skoro novih, od 400—600 1200, litrov proda po nizki ceni Ffjgjfa f* ** m Ljubljana, Seleii-I MM |«ImU11J faurgove ulice 6. -V 2a zimsko sezono: fino izdelane suknie, kratki in dolgi kožuhi, moderne obleke od 24 naprej, angleške obleke lastnega izdelka, posamezne hlače, fini daš ki plašči in k^sni kostumi za dečke v velikanski izberi. - Stalne, na_ vsakem predmetu ^jcr..... označene cene. — Velikanska zaloga Jesenice (Gorenjsko), rz= blaga za naročila po meri. - Ljubljana, Dvorni frg 3. 3169