E3[n]t==JUrm][!=lmjl=i Izhaja vsak pelek. □ □ Uredništvo in npravništvo: Kopitarjeva ulica St. 6. r=irmi=irmr=imir=i E=J[nJl==llWILi=llnl[=I Naročnina znaša: celoletna.. K 4‘— 2-r-oto Četrtletna.. Posamezna St i=imirs=inii=if*ii=i GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Štev. 12. V Ljubljani, dne 20. februarja 1914. Leto IX. Listnica uredništva. Ker je gibanje črkostavcev končano, je izšla »Naša Moč« zopet s samostojno vsebino. Hvala vsem, ki ste nam med stavko ostali zvesti. Dopisnike prosimo, da naj se zopet oglašajo. Med delavstvom se naj poagitira, da pridobi list novih naročnikov. Novodobne stavke. Devettedenska stavka po avstrijskih tiskarnah je končana. Izjavlja se na obeh straneh tako od strani tiskarjev, kakor tudi od strani gospodarjev, da v tem boju ni nihče zmagal in da ni bil nihče premagan. Koliko škode je ta boj povzročil delavcem in gospodarjem, je stvar, ki je ne borno preiskovali, ampak ta dolgotrajna vojska nas zopet uči, da si danes stojita nasproti na eni strani organizirani avstrijski podjetniki, na drugi strani pa delavci. Položaj za delavstvo se je zelo poslabšal, odkar so skoraj da že popolnoma gospodarji združeni. Stavka ni več tisto uspešno orožje, s katerim si delavstvo svoje pravice in izboljšanje izvo-juje. Potrebna so druga sredstva, da se vzravnavajo nasprotstva med gospodarji in delavci. Kdor ljubi delavce in delavke, jim želi dobro, ta ne sme tudi v sedanjih hudih časih, ki so za delavstvo napočili, nikakor poguma izgubiti. Ne pomaga nič: slovensko delavstvo, ki čuti katoliško in narodno, se mora združiti strokovno in stanovsko v Jugoslovanski Strokovni Zvezi. Po organizaciji, ki se vodi pametno, v kateri se trezno presojajo delavske težnje, se še vedno lahko za delavstvo veliko doseže. Kdor pametno in trezno sodi, ga mora preši-njati prepričana zavest, da morajo tudi člani še obstoječih naših samostojnih krajnih strokovnih društev resno premišljati in se odločiti, da pristopijo Jugoslovanski Strokovni Zvezi, ker to zahteva skupna gospodarska korist slovenskega krščansko socialnega delavstva. Vsi in vse: na delo, da se podeseteri število članov Jugoslovanske Strokovne Zveze! , 1 Jugoslovan. Strokovna Zveza. NAŠI SOCIALNI TEČAJI. Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze je posvetilo letošnjo zimo delavskim socialnim tečajem. Imeli smo jih do zdaj v Tržiču, na Savi, v Idriji in v Litiji. To nedeljo bo celodnevni delavski socialni tečaj na Vrhniki, drugo nedeljo meseca marca pa v Št. Vidu nad Ljubljano. Vsi dosedanji tečaji so trajali cel dan. Mirno lahko trdimo, da smo z njimi popolnoma zadovoljni. Preden smo jih pričeli, smo se nekoliko bali. Ni nobena šala, da posvetijo delavci in delavke edini svoj prosti dan v tednu izobrazbi in prosveti. In na socialnem tečaju se pričakuje pa zahteva, da so poslušalci pri vseh predavanjih navzoči. Tečaji so trajali navadno od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. Čast našemu delavstvu, prav povsod je do zadnjega vztrajalo. Tržičani, Jeseničani, Idrijci in Litijčani, delavci in delavke, povsod so pokazali vztrajno disciplino in naše organizjacije so dokazale izurjenost v smotreni agitaciji. Ne dvomimo, da so socialni tečaji zanesli novega ognja med delavstvo. Predavatelji! Jugoslovanska Strokovna Zveza je lahko ponosna, ker je skoraj vse tečaje z lastnimi silami izpeljala. Predavali so v Tržiču državni poslanec Gostinčar, deželni poslanec Piber, dr. Jakob Mohoirič, profesor Vinko Marinko, M. Moškerc; na Savi sta predavala dr. J. Mohorič in M. Moškerc; v Idriji in v Litiji urednik Frančišek Kerhne in M. Moškerc. Z marcem se letošnji socialni tečaji zaključijo. Poleti ne gre in ne kaže delavstvo siliti, da je cel dan zbrano v dvoranah pri napornem duševnem delu v vročem vzduhu. Pač pa tudi poleti organizacije Jugoslovanske Strokovne Zveze ne smejo počivati. Spomlad, poletje in rana jesen naj bodo posvečene delavskim shodom. Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze želi, da naj bi njene organizacije prirejale kolikor mogoče veliko shodov in bo rado na nje pošiljalo govornike, kolikor bo moglo. Načelnik Jugoslovanske Strokovne Zveze deželni odbornik dr. Zajec je izjavil, da želi letos v vseh organizacijah J. S. Z. sam shode prirediti in vse skupine pa plačilnice obiskati. Da pa bo mogoče pomladanske, poletne in jesenske shode urediti, zelo želimo, da naj bi naše organizacije nemudoma sklepale, kdaj da bi taka zborovanja • priredila, na katere bi govornike centrale zahtevala, da bo moglo načelstvo si primerno shodno delo razdeliti. Moči, s katerimi razpolagamo, moramo pametno razdeliti, zato pa moramo tudi naprej znati, kdaj in s kolikimi govorniki moremo ob prostih dneh našim organizacijam postreči. Naj obvelja povsod to načelo, da naj se vsaka organizacija, ki želi govornika od centrale, prej s centralo za dan dogovori, ker se lahko drugače pripeti, da centrala pri najboljši volji z govornikom ne more postreči, če se zahteva šele zadnje dni, nevolja je pa zato navadno na obeh straneh. Kar tiče naših vrlih organizacij na Štajerskem, pa prosimo, naj se glede na govornike vedno obračajo na načelstvo štajerskega okrožja (načelnik urednik Žebot, Maribor) tudi v sluča- jih, če se želi govornik od centrale in tudi za shode, ki jih bo letos načelnik J. S. Z. dr. Zajec izvedel. Potrebno bo že centrala dogovorno z načelstvom štajerskega okrožja ukrenila. Iz »Slovenca« najbrže tudi znate, da je po munificenci »Slovenske Straže«, ki jo najtoplejše priporočamo vsem krščansko-socialnim delavcem in delavkam, J. S. Z. nastavila za agitacijskega delavskega tajnika znanega organizatorja tov. Vekoslava Zajca in ga pridelila štajerskemu načelstvene-mu okrožju. Upamo, da bosta J. S. Z. in »Slovenska Straža« na Štajerskem zato še krepkejše delovali, kakor sta že! Krščansko - socialni delavski pozdrav ! Predsedstvo J. S. Z. v Ljubljani. S Save. Našemu častitemu gospodu župniku Antonu Skubicu je podeljena župnija Ribnica. Slovenski krščansko socialni delavski organizaciji je istinito žal, da zapusti gospod Skubic naš kraj, ker ga je delavstvo zelo vzljubilo. Priden in marljiv liki čebelica, pa z vsakim ljubeznjiv in vedno dobrovoljen si je znal pridobiti naša srca in našo ljubezen. V naši krščansko socialni delavski organizaciji je nad vse pridno in marljivo sodeloval in se ni organizačnega dela ogibal. Gospod Skubic je bil vreden naslednik svojih za krčansko socialno delavsko organizacijo vnetih in gorečih prednikov jeseniških župnikov duhovnih svetnikov Šinkovca in Zabukovca. Slovenska krščansko socialna organizacija mu ohrani hvaležen spomin za njegovo res pridno in neumorno delo za blagobit slovenskega katoliškega delavstva na vročih jeseniških tleh, v tej glavni utrdbi najprostaškega svobodomiselstva na Gorenjskem. Sava. Dne 15. svečana je priredilo Strokovno drutvo na Savi predavanje v Delavskem Domu. Govoril je č. gosp. župnik Skubic ob mnogoštevilni udeležbi o zavarovanju zoper nezgode. Razložil je že obstoječo dosedanjo postavo ter načrt nove postave. Nezgodno zavarovanje bo kmalu zakon. Vsak delavec bo moral biti zavarovan. Prispevke bo plačevalo podjetje. Razloži paragrafe ter poziva delavstvo, naj se pouči o novi postavi in organizira, da bo moglo zahtevati, kar mu gre. Renta se bo odmerila po različnih stopnjah delanezmožnosti. Ker bo ta zakon vsaj nekaj, na kar se more delavstvo zanašati, želi predavatelj, da postane kmalu zakon. Zelo smo hvaležni č. g. župniku, da nam je podal sliko, kaj imamo pričakovati od nezgodnega zavarovanja. Ker se zgodi posebno po železnih tovarnah dosti nesreč, bo ta zakon pri nas velikega pomena, ko zamore delavec vsaj brez naj hujših slutenj zreti v negotovo bodočnost. Črna. Dne 14. grudna se je ustanovilo tukaj drušvo »Vzajemnost«, h kateremu je pristopilo »Delavsko društvo« s svojimi odseki (dekliški in ženski) in skupina »Jugoslovanske Strokovne Zveze«. Ustanovil se je tudi dne 28. grudna »Javorški odsek«, tako da šteje sedaj društvo »Vzajemnost« že nad 250 članov. Skupina »Jugoslovanske Strokovne Zveze« se je začela tukaj prav živahno razvijati. Pred pol letom ustanovljena šteje že črez petdeset članov. Razlikuje se od socialnodemo-kraške v tem, da da članom v slučaju potrebe podporo, medtem ko rdeča ves denar porabi za svoje govornike, ki potem delavstvo hujskajo proti duhovnom in uradnikom »Unije«. Vse, kar je prav! Glede stanovanj bo treba skupnega postopanja in bode potem tudi šlo. Na pot hujskarij pa se ne podamo, kajti to škoduje le delavcem samim. Nahujskan delavec izusti nepremišljeno besedo, se da zapeljati do surovega postopanja z uradniki, potem pa naj gre po svetu, kajti konsum bode le nekaj časa dal kruha. Delavec se naj zaveda svojih pravic, naj pa tudi pozna pot in ima voljo z mirnim in vztrajnim delom priti do cilja. — Dne 6. januarja 1914 je priredilo društvo »Vzajemnost« po drugi sv. maši svoj prvi javni shod, na katerem je govoril dr. Val. Rožič. Povabljeni so bili tudi nasprotniki, da slišijo drugi zvon in naj potem sami presodijo, kje je pravo mesto za krščanske delavce. Delavec ima drugih skrbi zadosti, ni mu še treba na-tveziti boj proi cerkvi in duhovnikom. Če bi cerkve, in sicer katoliške cerkve ne bilo, kje naj potem delavec išče še pravice. Le v moči in sili? To pa je napačna pot. Pri liberalnih podetnikih delavci itak niso priljubljeni, bodisi »krščanski« ali »rdeči«, tudi nemčur-ski so jim po godu le tako dolgo, dokler ubirajo za njimi vse strune. Ali je treba potem delavcem trgati katoliško vero iz src in jim vzeti na tak način vsako nravno oporo za njih stremljenje. Bodite prepričani: Če krščanstvo ne prekvasi vseh delavcev in pojetnikov s svojim načelom ljubezni in pravice, bode delavec na slabem. Rdeča razredna hujskarija in grožnje z rdečo silo in surovostjo delavstva gotovo ne osrečijo, kot ga ne bodo plesi in kegljišča, kjer marsikak reven delavec v par urah izgubi, kar je cel mesec komaj zaslužil, doma pa strada in cela družina trpi. Tukaj pometajte in odpravite lim, ki mnogim delavcem hudo škoduje, četudi organizaciji nese. Iz Idrije. Na šiht — delo — sta šla rudarja-tovariša. Eden je bil v organizaciji socialnih demokratov, drugi pristaš S. L. S. Dnevne novice sta obirala 0 planinstva. (Napisal I. Dolenec.) Naravni predpogoji za ustanovitev he-lioterapičnega zavoda. — Ali so ti pogoji na Kranjskem dani? Za zdravljenje potom solnčnih žarkov smo rekli, da je treba višine vsaj 1000 metrov, najbolje dobrih 1400 metrov. Tak kraj pa mora imeti še druge lastnosti. Odprt mora biti proti jugu in zaprt proti severu. Zrak mora biti prost vsakega prahu in dima. Nikdar ne sme priti gori dolinska megla. Ker obiskujejo tak kraj bolniki, mora biti lahko dostopen in se mora nahajati v bližini dober studenec. Glavno pa je seveda, da ima kraj dosti solnca. • »Pomožno društvo za bolne na pljučih« se je obrnilo do prvega strokovnjaka za take stvari v Avstriji, na cesarskega svetnika dr. Kleina na Dunaju. Ta je drage volje obljubil, ogledati si pri nas kraje, ki bi se zdeli primerni za solnčno zdravilišče. Trije kraji so Prišli v poštev: Koprivnik v Bohinju, Planina Uskovnica nad Bohinjsko Srednjo vasjo in južno pobočje Golice. Te kraje si je ogledal dr. Klein v družbi dvornega svetnika dr. Zupanca in dr. pl. Bleiweisa koncem avgusta leta 1912. Izkazalo se pa je, da Julijske al-pe (v katerih leži Uskovnica in Koprivnik) za tako zdravilišče nikakor niso primerne, ker je v teh krajih preveč dežja in preveč dni oblačnih. Julijske alpe leže v preveliki bližini morja; od tu prihajajo vedno morski vetrovi, napolnjeni s paro. Prvo višje pogorje, ob katero zadenejo, so Julijske alpe. Tu se para zgosti in posledica je — oblaki in dež. Zato ima Bohinjska Bistrica pri nas 237 cm padavin na leto, dočim jih ima Trst samo 114 cm, Gorica 164 cm, Bled 140 cm, Celovec 100 cm, Ljubljana 142 cm, Radovljica 162 cm in Kranj 147 cm.* Poletni meseci (julij, avgust, september, tudi začetek oktobra) so sicer pri nas precej jasni, jasnejši kot v severnih Alpah, toda v tem času se zdravljenje vrši — v omejeni meri — lahko tudi v dolini. Za zimsko zdravljenje pridejo v poštev zlasti čas od * To pomeni: Ako si mislimo v imenovanih krajih odprto posodo, ki bi stala celo leto na prostem, da bi se dež in sneg notri zbirala — in bi seveda nič vode ne izhlapelo — bi znašala višina vode koncem leta v Ljubljani 1 m 42 centimetrov. konca oktobra do srede aprila. Pri nas so pa zlasti jesenski meseci silno deževni. če računamo, koliko neba bi bilo pri nas jasnega, če bi bilo v jeseni vsak dan enako vreme, dobimo, da bi bilo v Ljubljani 70 odstotkov neba jasnega (zaradi megle!), v Kamniku 60 odstotkov, v Radovljici 60 odstotkov, na Bledu 70 odstotkov, na Bohinjski Bistrici 58 odstotkov in na triglavskem pogorju 59 odstotkov. To je za zdravljenje premalo, ako niti polovico časa ne sije solnce. Z dežjem je naša dežela precej dobro založena, najbolj pa v jeseni; od vseh padavin, ki jih pade skozi celo leto, jih odpade na jesen v Ljubljani 30 odstotkov, v Celovcu 26 odstotkov, v Bohinjski Bistrici pa 34 odstotkov. Srednja verjetnost, da bo deževalo, znaša v Bohinjski Bistrici 0-41, to se pravi, da je v jeseni v desetih dneh povprečno štirikrat dež. V obče se lahko opazuje, da dežuje pri nas tem manjkrat, čim bolj leži kak gorski kraj proti severu, ker ulove dežonosne oblake južne gore, zlasti Julijske alpe. Zato so te popolnoma nesposobne za tako zdravilišče. Bolj ugodno se je izrekel dr. Klein o južnem pobočju Golice, dasi je tudi tu lahko opazoval, da je bil na kranjski strani veter in dež, na koroški strani pa solnce in tišina. A pred vsem je pa sodil po zemljevidu, da mora biti Belščica pod Stolom pripravna za tako zdravilišče, in sicer približno tam, kjer stoji sedaj Valvazorjeva koča. Nasvetoval je, naj se v tej koči napravi vremensko opa-zovaličše in naj se na podlagi dalje časa trajajočega opazovanja izreče sodba o primernosti kraja. Društvo za bolne na pljučih je to tudi sklenilo izvesti. Kakšen je rezultat, mi začasno še ni znano. V slučaju, da bi ta kraj ne bil ugoden — kar pa ni verjetno po izjavi dr. Kleinovi — se bo iskalo drugod, tudi po Krasu, ker je to v interesu bolnikov, pa tudi v interesu razbremenenja bolnic, v katerih tvorijo tuberkulozni veliko število. Turlstika in delavstvo. Menda je bilo v jeseni 1912 ali pozimi januarja 1913 na shodu tobačnega delavstva v Ljudskem domu. Govoril je dr. Krek in omenil tudi, da opazuje z žalostjo, da kljub izboljšanim zdravstvenim razmeram umrje še vedno veliko število tobačnega delavstva na jetiki. Življenje v zaprtem prostoru brez gibanja na prostem zraku je prav ugodna podlaga za razvoj tuberkuloz- in ker je rdeči sodrug ravno bral zabavljanje na Katoliško Tiskamo, je omenil, da tako katoliško podjetje no ravna po naukih Kristusovih, ki je bil prijatelj revežev. Vi pa katoličani ne privoščite v tej draginji priboljška revnim delavcem. Menda bi jim že še ustregli, ko bi bili v vaši organizaciji. A ti so pred nami, veliko bolj odločni, kadar se gre za njih koristi. Mi smo se ustrašili štrajka, ti pa vztrajajo že več tednov. In vidiš, kako se pri vaših listih pozna, nekateri kar izhajati ne morejo, drugi izhajajo pa taki, kakor bi na sušici bolehali. Prav se vam godi, kapitalisti nas ne bodete več odirali, tiskarji gredo naprej, a mi drugi delavci pridemo kmalu za njimi. To bode druga doba nastala, ko pridemo mi enkrat na vrh. — Tovariš ga je mimo poslušal, ko se je oddahnil je povzel on besedo. Taki kapitalisti, kakor j c Katoliška Tiskarna, ste tudi v Idriji. Vi imate svoje konsumno društvo, ki mora precej kapitala imeti, da zalaga kar štiri prodajalne. Kaj bi vi rekli, ko bi vam mi katoličani odločevali, katere prodajalke smete imeti v svojih prostorih, kateri naj bo skladiščnik, kateri poslovodja itd. — Sodrug vzkipi: Kaj vam to mar, mi svoje stvari neodvisno opravljamo, katere mi plačamo, bomo tudi mi sami odbrali iz svoje srede. To ne vam ne dmgim nič mar. — Tovariš se nasmehne in potrdi: Prav imate, a takega načela se drži tudi Katoliška Tiskarna. Ona tudi sama plača svoje uslužbence, in sicer precej dobro, zato si jih hoče tudi sama izbrati, ne pa da bi jej vi odločevali. — Sodrug: Kako naj jih njej mi odločujemo? — Tovariš: Vidiš, pri tem štrajku se ne gre za izboljšanje plače, te bi jim že naklonili, saj se lahko odškodujejo pri tiskovinah, a vaša organizacija jim hoče komandirati delavce, ne da bi vprašala tiskarno. Če se tega brani, le vas posnema, in sam praviš, da prav ravna, tedaj je vsako zabavljanje čez nas katoličane odveč. — Sodrug: Ti jo pa vedno obrneš, da je za vas prav. — Tovariš: Kajne, obrnem jo na resnico. — In razšla sta se vsak na svoj oddelek. Trbovlje. Skupina J. S. Z. je imela svoj IV. redni letni občni zbor dne 18. januarja 1914. Poročila pričajo, da skupina ni spala, marveč je živahno delovala. Članov je pristopilo od zadnjega občnega zbora 11 in šteje skupina danes 143 članov (139 moških in 4 ženske). V plačilne razrede se razdele sledeče: I. 86, 11. 10, III. 34, IV. 1 in V. 12 članov. Skupina je imela en izlet, se je udeležila v rudarski uniformi katoliškega shoda v Ljubljani, je bila zastopana po načelniku pri okrožni seji v Mariboru in je imela sama 4 odborove ter 3 seje rudarskega odseka, več shodov in predavanj. Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da je imela skupina živahen denarni promet. Prejemkov je bilo 1151 kron 69 vinarjev. Izdatki so bili sledeči: bolniščnine se je izplačalo v 45 slučajih 637 K 25 vin. — 395 kron 94 vin. se je poslalo centrali v Ljubljano, 87 K 57 vin. se je porabilo za shode, seje in upravo skupine. Ostane torej še v ročni blagajni 30 K 93 vin. V hranilnici je naloženega od lanskega leta z obrestmi 52 K 68 vin. Z ozirom na volitve je pripomniti, da so bili vsi člani za to, da ostane še stari odbor na krmilu, samo mesto tov. Govejšek Antona, ki radi prevelike oddaljenosti ne more vršiti tajniškega posla, se izvoli za tajnika tov. Urek Anton. — Na občnem zboru se je sklenilo, da mora imeti skupina v letu 1914 vsak mesec redno sejo, prirediti 6 shodov, oziroma nih bacilov. Kako pomoči? Več gibanja v naravi, več izletov. Pasti mora že enkrat mnenje, da je izlet samo za gospodo, da je to nepotrebno zapravljanje. Daljši izprehodi po hribih in dolinah so za delavstvo prav tako potrebni kot hrana in obleka. Tudi v interesu države je, da podpira izlete svojega delavstva. In brezdvomno bi se dobilo za take izlete tudi kaj podpore, vsaj v obliki znižanih voznih cen pri skupnih izletih. Saj država pri tem samo prihrani, ako izpodkopuje tla boleznim med svojim delavstvom. Saj bolan delavec stane tudi državo! Zato bi predlagal sledeče: Združijo naj se zlasti po naših delavskih — pa tudi drugih — organizacijah člani, ki imajo veselje do planinstva. Morebiti bi jim kazalo tu ali tam ustanoviti tudi mal »planinski klub«. Naredili bi si mal načrt za obiskovanje bližnjih hribov in organizirali bi izlete. Geslo človeka, ki živi med tednom v zaprtem prostoru, mora biti: V nedeljo ven iz gostiln in kavam v naravo! Tak klub bo pripomogel tudi mnogo k medsebojnemu prijateljstvu članov in k družabnosti. In če se mi je posrečilo s temi vr-sicami, naglasiti in podčrtati še enkrat besede dr. Krekove na imenovanem zborovanju, sem dosegel svoj namen. predavanj, 1 izlet in eno veselico v pricl »Društvenemu domu«, ker ima ondi skupina popolnoma brezplačno svoj sedež. Z občnim zborom je bil združen tudi shod, ki je bil jako dobro obiskan. Govorili so načelnik skupine tov. Su-pan, g. dr. Veble iz Celja in domači župnik č. g. Časi. Razpravljalo se je o raznih delavskih potrebah, kritiziralo slabo državno gospodarstvo in nje politiko, ki je pač glavni vzrok, da se naš delavec in kmet v tako obilnem številu izseljujeta. Tovariši! Mirno, a vztrajno delo skupine naj vam je porok, da je samo v njej vaše zatočišče in boljša bodočnost! Zatorej vsi v njo! Z Vrhnike. Krajna skupina J. S. Z. je imela te dni svoj občni zbor. Iz blagajnikovega poročila povzamemo, da je skupina imela v letu 1913. prejemkov 266 kron 46 vin. Izdatkov pa za bolniške podpore 53 K. Brezposelnostne podpore 17 K 50 vin. Selitvene podpore 19 K 94 vin. Raznih stroškov 1 K 80 v. Znesek 149 K 44 vin. se je poslal centrali v Ljubljano. Tovarnar parketov g. Josip Lenarčič je vsem delavcem odpovedal, da jih 14. t. m. odslovi. Izjavil je, da bo tovarno zaprl do nedoločenega časa. Pravi vzroki za to niso znani. Udarec je to zlasti za delavce, ki so očetje mnogoštevilnih družin. V sredi zime pa biti vržen na cesto brez sredstev in v tej draginji, to pač ni mala stvar. Delavci po večini niso pri nobeni organizaciji. Škedenj. Tukajšnja skupina lepo napreduje. Obstoji nekaj nad leto dnij in šteje sedaj stalnih članov 43. Vpisanih je bilo do sedaj 55. Izstopili so večinoma radi preselitve iz tega kraja. Iz poročila blagajnikovega čez leto 1913 sledi, da je skupina imela 436 K 11 vin. dohodkov in podelila podpor 246 K. Še več uspeha bi lahko imela naša skupina, le večja agitacija bi se hotela, ker je veliko delavcev še, ki niso še nikjer organizirani. Šestnajsti redni občni zbor I. de* lavskega konsumnega društva na Jesenicah se vrši v nedeljo dne 22. svečana ob 3. uri popoldne v Delavskem Domu na Savi s sledečim sporedom: I. Poročilo načelstva. II. Poročilo nadzorstva. III. Potrjenje računskega zaključka za leto 1913. IV. Volitev nadzorstva. V. Slučajnosti. Ker je društvo velikega pomena za gmotne koristi svojih članov, se vsi najuljudneje vabijo k prav obilni udeležbi. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. TOBAČNI DELAVCI! TOBAČNE DELAVKE! Tc dni boste volili bolniški odbor. Stvar je velevažna, ker je to zastopstvo, ki lahko od časa do časa vodstvu tvornice pove, kje da delavstvo črevelj žuli. Vaše sodelavke in sodelavci ki so Vas do zdaj v bolniškem odboru zastopali, so storili v polni meri svojo dolžnost. Ni njih krivda, če je glavno ravnateljstvo tako trdo glede na delavske zadeve, vsled česar se bodo morale v državnem zboru po zastopnikih delavstva brezpogojno ubrati ostrejše strune, ker se glavno ravnateljstvo zadnje čase čisto nič ne ozira na najbolj upravičene delavske zahteve in ker na vlogah Čepi po več mesecev, ne da jih reši. Delavci! Delavke! Mi pokažimo ob teh volitvah tako glavnemu ravnateljstvu kakor tudi nasprotnikom naše organizacije v tobačni tvornici, socialnim demokratom in liberalcem, da nismo od zadnjih volitev sem čisto nič nazadovali, marveč da smo napredovali. Na nas gleda slovensko ljudstvo, na nas gleda tudi vse avstrijsko krščansko socialno tobačno delavstvo. Zato oddajte ob volitvah le listke, na katerih bodo kandidati naše organizacije, in ti so: Čatar Alojzij, Novak Tomaž, Besov Anton, Botter Karolina, Kattauer Uršula, Prepeluh Jožefa. Edino te volite! Krščansko socialni delavski pozdrav! Podporno društvo delavcev in delavk ljublanske tobačne tvornice. Avstrijska krščansko socialna tobačna delavska zveza. Jugoslovanska strokovna zveza. Odlikovani tobačni delavki. Za 40- letno službovanje sta bili odlikovani s svetinjo vrli naši delavki Marija Mrhar in Barbara Leve. Glavno ravnateljstvo je jubilantki obdarilo s 70kronsko nagrado. I mi vrlima jubi-lantkama najiskrenejše čestitamo. Občni zbor S. K. S .Z. za Kranjsko zboruje v nedeljo dne 1. marca ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, Ljudski Dom. Ljubljansko občinsko gospodarstvo. Proti proračunu ljubljanske mest- ne občine sta vložila Ivan Kregar- in Ivan Štefe pritožbo na deželni odbor, ki jo objavlja »Slovenec« z dne 4. februarja dobesedno. Vsak Ljubljančan naj to pritožbo v »Slovencu« desetkrat prečita, da bo znal, kako še zdaj hoče na ljubljanskem rotovžu gospodariti slovenska svobodomiselna večina. Med brati in sestrami. Pravoslavna cerkev se namerava, kakor je poročalo petrograjsko »Novo Vreme«, zgraditi v Ljubljani. Stvar je naše časopisje le beležilo, a zdi se nam, da je to velevažno, ker kaže, da bi tajne sile, ki rujejo in ki delajo že stoletja na razpad katoliške Avstrije, rade razdvojile v verskem oziru Slovence. Mikavna staroslovenska liturgija bi osobito sentimenalne duše dovedla v razkol. Mi moramo res paziti, da nam volk, pa naj ga že krmijo v Petrogradu ali pa v Belgradu, ne prične trgati naše črede. Poljaki In Busini v Galiciji so se spravili. Sklene se volilna reforma za gališki deželni zbor. Rusini dobe v Lvovu svoje rusinsko vseučilišče. Okno v svet. Še vedno oblačno politično obnebje. Nikakor se še ne more trditi, da je trajen mir v Evropi zagotovljen. Osobito iz Petrograda prihajajo poročila, ki dokazujejo, da se pripravlja rusiki beli medved na to, da udari s svojo taco po Avstriji in Nemčiji in najbrže tudi po Švedski. Rusija tvori svet zase, tako velika je. A manjka ji morja, da bi mogla stopiti na svetovno trgovsko po-zorišče. Japonci so ji vzeli tisti Port Artur, kjer je imela izhod na odprto morje, in so ji uničili vojno brodovje, skozi Dardanele ji pa njena zaveznica in prijateljica Anglija ne pusti poti iz Črnega morja. Gospodarska korist Rusije pa zahteva, da pride na morje. V Peterburgu časopisje nič več ne prikriva, da sta za ta namen odprti dve poti: čez Švedsko in čez Avstrijo do Jadranskega in do Egejskega morja. Švedi, sicer zelo miroljuben narod, se že pripravljajo na bodoči krvavi ples z Rusijo, a pripravljajo se tudi Rusi na bodočo vojsko z nami in z Nemci. Strašno se oborožujejo in dasi imajo pripravljenega za vojsko toliko denarja v gotovini, kakor nobena druga država, so le najeli pri Francozih novo posojilo, da zgrade proti naši meji nove vojaške železnice, po katerih bodo lahko v 14 dneh vrgli na nas tako močno armado, za kar bi zdaj štiri tedne potrebovali. Na shodih in v časopisju se hujska v Rusiji proti nam in celo Bulgare Rusi pregovarjajo, da naj bi se zopet pridružili Srbiji in Grški, odtujili so nam pa že skoraj popolnoma Rumuni-jo. V takih napetih razmerah seveda ni pričakovati, da bi gospodarstvo pri nas procvitalo, ko se nam nova, strašna vojska napoveduje. Črne slike. 1. Delavec Karl Preiss, star 77 let, brez trajnega stanovanja. Kljub svoji visoki starosti nekaznovan. Meseca septembra letos se vleže stari, sivolasi mož, utrujen in moker, na kup slame, ki leži na polju, ki leži pri Dortmundu. Zvečer prijezdi na polje veleposestnik. Konj stopi Preissu na nogo. Stari mož prosi »gospoda«, naj ga pusti, kjer leži, a posestnik ga ne pusti in mu da 20 fenigov, češ da naj gre v kako prenočišče prenočit; a v prenočišču zahtevajo 30 fenigov. Ker jih Preiss nima, gre nazaj na kup slame spat. Ponoči slama zgori. Zjutraj gre Preiss k policiji, prosi, da naj mu dajo pribežališče in se naznani, da je slamo zažgal. Te dni stoji starček pred dortmundškimi porotniki. Vzdržuje svojo ovadbo in zatrjuje, da je samo zato slamo zažgal, da dobi pribežališče v — ječi. Doseže svoj namen. Prisojenih mu je osem mesecev zapora. Predsednik ga vpraša: »Sprejmete li kazen?« Starček odgovori: »Da, da! Dali mi bodo vsaj jesti!« 2. Dne 3. decembra 1913 ob 9. uri dopoldne dobe policisti v nekem jarku pri Dunaju na polju ležati starega moža. Lahno je po strelu na čelu ranjen, rana se gnoji, ker je zanemarjena. Pove: »64 let sem star. Pišem se Andrej Hubeny, pomožni delavec. Star sem. Nihče mi dela ne da. Iz stanovanja so me vrgli, ker ga nisem mogel plačati. Pet dni sem blodil okoli, ne da bi kaj jedel. Pred dvema dnevoma sem se ustrelil v sence, a se slabo zadel. Klical sem na pomoč, a nihče me ni čul. Dva dni ležim v jarku.« Rešilno društvo ga prepelje v bolnišnico usmiljenih bratov. 3. Na Dunaju omedlita te dni na Friedrich Kaisergasse dve ženski in trije otroci. Rešilna družba jih prepelje v azil in v delavnico. Ženski sta 351et- na pleskarjeva žena Cecilija Krahnlez in njena mati 791etna mestna uboga Marija Dangl. Otroci so 131etni Rihard, Sletna Josipina in 41etna Frančiška. Mož je izgubil delo, vrgli so jih iz stanovanja, ker ga niso mogli plačati. 4. Septembra 1911 in 1912 je bilo na Dunaju brez dela okroglo 50.000, septembra 1913 pa okroglo 68.000 oseb; a še to uradno število je gotovo prenizko vzeto in cenijo število brezposelnih na 100.000 oseb, med katerimi so ogromna večina družinski očetje. Do 300.000, šestina vsega dunajskega prebivalstva, zato strada, ker kjer ni dela, udi ni jela. Vprašanje o preskrbi brezposelnih buta z vso silo na dan. Moč in razvoj časopisja. Med ljudstvom in tudi med delavstvom še ni dovolj prodrla zavest o važnosti časopisja. Če bi se važnosti časopisja in tudi delavskega osobito tudi naši delavci in delavke zavedali, bi bilo marsikaj drugače. Besedo javno mnenje zdaj velikokrat čujete. Kdo pa dela takozvano javno mnenje? Kdo pa bega ljudi? Ali ne dela javnega mnenja tudi pri nas časopisje? Čimbolj je kak časopis razširjen, tem večji vpliv ima. Zanimivo pri nas v Avstriji je pa, da za celih 90 % avstr, katoliškega prebivalstva pišejo časopisje j udje.. Iz judovskih listov posnemajo svoje članke in črpajo svoje misli tudi slovenski svobodomiselni časnikarji, naj že bodo liberalni, socialnodemokraški ali pa tudi tržaško-edinjaški. Naše slovensko svobodomiselno časopisje je zadnje čase celo prekosilo v podli pisa- vi in v lažeh jude. Kolikor laži, obrekovanj in natolcevanj je osobito ob zadnjem volilnem boju na Kranjskem slovensko svobodomiselno časopisje izku-halo, mu ni para. Najgrše je pa tisto stikanje v življenje zasebnikov in tisto grdo natolcevanje, ki je že kar v modo prišlo. Slovensko svobodomiselno časopisje je že časopisje brezzobih, klepetavih stark. Nič več ne gre za to, če je kakšna stvar dobra ali slaba, marveč moderno je postalo, da se stika po blatu in da se z blatom obmetavajo politični nasprotniki in časih celo somišljeniki. Postajamo po vplivu judovskega našemu rodu tujega nam časopisja narod starih klepetulj in obrekljivih zadi-račev, slabičev. In pa še ta svobodomiselna hinavščina, kar gabiti se mora človeku, da zažvenketa svobodomiselno slovensko časopisje včasih pesmico, bodimo dostojni. Mi in naše časopisje se poslužuje v boju s svobodomiselstvom najelegant-nejšega orožja in le včasih opozori na smrad, v katerem se valja in bo vtoni-lo slovensko svobodomiselstvo po krivdi svojega časopisja, ki črpa svojo modrost in znanje v nemškem judovskem časopisju. Naše krščansko časopisje ima v boju z nasprotnikom, ki se v blatu valja in zato smrdi, težavno stališče. Blato se vsakomur gabi. Vseh laži ni niti mogoče zavračati. Večinoma jih prezira, a nujno potrebno je in ostane, da se morajo osobito po društvih ljudje o lažeh in o propalosti slovenskega svobodomiselnega časopisja poučevati. Cerkev je to že večkrat storila, premalo se pa stori še vedno po shodih za širjenje našega časopisja. Iz povestnice časopisja. Nekako podobno našim časopisom so bila »akta diurna popoli« (uradni list z dnevnimi novicami), ki jih je prvi pričel izdajati Julij Caesar, znani rimski vojskovodja. V poznejših časih so posebno znamenite novice razširjali z letaki, ki so pač prave predhodnice naših časopisov. Najstarejši tak letak je znan iz leta 1493. V 16. stoletju je izdala florenška republika »pisana poročila«. O časopisju v našem smislu se pa more govoriti šele, ko je Gutenberg iznašel črke,. Kakor znano, so predvsem sveto pismo stare in nove zaveze s črkami natisnili, sledili so spisi svetih očetov itd. Razširjene letake, takozva-ne »Relationen« je pričel izdajati baron Aitzing leta 1580 v Kolinu ob Reni. Začetkoma so »Relationen« izhajale vsako leto, pozneje (1588) na pol leta. Najstarejši tednik je časopis, ki ga je izdajal knjigotržec Carolus leta 1906. Carolusov tednik hranijo v heidelber-ški vseučiliški knjižnici. Prvi nemški dnevnik so bile leta 1660 ustanovljene »Leipziger Zeitung«. Sledili so dnevniki malone v vseh večjih mestih, ki jih pa takrat seveda še ni bilo toliko, kolikor jih je zdaj. Prvi s slikami opremljeni nemški list je bil leta 1833 ustanovljeni »Pfennigmagasin« in prvi inserati so zagledali luč sveta leta 1649 na Angleškem. Čimbolj je tiskarstvo napredovalo in čimbolj so mesta in trgovina napredovala, timbolj se je tudi časopisje razvijalo in napredovalo in je kmalu na javnost vplivalo. Obstoječe postave so seveda tisk zelo ovirale. Šele z večjo tiskovno svobodo se je časopisje do sedanje višine dvignilo. Po statistiki iz leta 1908 izhaja na celem svetu do 75.000 časopisov. V Evropi jih je 20.000, v Aziji 3000, v Afriki in Avstraliji po 500 in v Ameriki 51.000 izhajalo. Na 82.000 ljudi pride po en časopis v Evropi. Na Nemčijo odpade 2000, na Avstrijo 600, na Švico 380, na Anglijo 2460, na Francijo 600, na Italijo 200 in na Špansko 300 časopisov. ^ Časopisje tvori danes že torišče kapitalizma. Dnevnik, ki izhaja v velikem mestu, zahteva tako veliko, da ga je le z veliko glavnico mogoče ustanovili. Najpriprostejši dnevnik v kakem velikem mestu ima vsako leto na sto-tisoče obrata. Ustanovitev lista brez zadostne glavnice je od začetka izgubljeno podjetje. Z redkimi izjemami je časopisje postalo kupčija, ki je prišla v roke izvoljenega ljudstva. Imamo milijonarje, ki jim je časopis ravnotako kakor tvornica podjetje. Časopis naj kolikor mogoče veliko nese. Berolinski kralji časopisja Mosse, Scherl, Ullstein, razpolagajo s celo vrsto časopisov, ki imajo na stotisoče naročnikov, ki jim milijonske dobičke donašajo. Akcijska družba »Steyrer-miihl« na Dunaju je lastnica listov: »Das Neue Wiener Tagblatt«, Oster-reichische Volkszeitung«, (dve izdaji: velika in mala); akcij, družba Elben-muhl na Dunaju je lastnica listov: »Extrablatt«, »Fremdenblatt«, »Mit-tags-Zeitupg«, »Wiener Allgemeine Zeitung«. Veliki dnevniki na Francoskem, Angleškem in v Ameriki so tudi večinoma v rokah milijonarjev ali pa akcijskih družb. Razvoj časopisja je ustvaril tudi postranska podjetja, ki so bila svojčas postranskega pomena, a ki so zdaj tudi kupčijska podjetja kakor časopisi in ki je časopisje celo od njih odvisno; to so namreč velike brzojavne agenture: Reuter, Wolf, Agence Havas, Agenzia Stefani, ki so vse v rokah velikih kapitalistov, imajo velikansk vpliv in ga tudi izrabljajo. Časopisje, ki je v rokah judov, vpliva na vse javno življenje, iščejo pomoči pri njem in boje se ga, povzroča vojske in sklepa mir, enemu pomaga, da si premoženje pridobi, drugemu ga vzame, napravlja slavne može in jih strmoglavlja, vodi boj med narodi, strmoglavlja ministre in predpisuje parlamentom postave. Časopisje povsod nadvladuje: Časopisje je velesila. Moč Časopisja se osobito v naših krajih še vedno podcenuje, kakor smo že uvodoma izvajali. Naj se prav povsod zato naše dobro časopisje razširja. Proč pa s svobodomiselnim časopisjem! Zdaj pa zopet k predmetu: Čim več listov časopis izda, tim-večji je njegov nalog, timvečji je tudi vpliv lista! V Nemčiji so leta 1906 izdali okroglo 4,800.000 številk raznih časopisov. Veliki avstrijski listi štejejo 50.000 do 150.000 naročnikov, slovenski se seveda s takimi številkami ne morejo ponašati. A neprimerno višje naloge imajo francoski in angleški listi. »Pe-tit Parisien« izhaja v 1,200.000, »Petit Journal« v 800.000, »Matin« v 600.000, »Dail Mail« v 1,000.000, »Dailly Mirror« v 750.000, »Dailly Express« v 400.000, »Dailly Telegraph« pa v 300.000 izvodih. Največji listi v Nemčiji so: »Ber-lmer Morgenpost«, 350.000 naročnikov, »Berliner Lokalanzeiger« 250.000, »Ber-lmer lageblatt« 205.000, »Berliner All-gememe Zeitung« 170.000, »Die Welt am Montag 150.000, »Berliner Moreen-zeitung« 100.000, »Breslauer General-anzeiger« 137.000, »Frankfurter Gene-ralanzeiger« 135.000, »Miinchner Neu-oste Nachrichten« 118.000, »Hamburger Generalanzeiger« 110.000, »Dresdener Nachrichten« 100.000, »Leipziger Nachrichten« 100.000 naročnikov. Kako hitro narašča število naročnikov, nam kaže pregled »Berliner Tageblatta«. List je imel leta 1898 64.000, 1900 1. 70.000, 1902. 1. 76.000, 1904. 1. 94.000, 1906. 1. 112.000, 1908. 1. 150.000, 1911. 1. 205.000 naročnikov. Pri takih velikih nalogih je potrebno tudi veliko ljudi, strojev, da se lahko hitro dela. Za to je potrebno veliko kapitala. Berolinska časnikarska tvrdka Scherl dela s 16,000.000 markami. Pred vsem delajo časniki na to, da konkurenco prehite: poročati kolikor mogoče hitro o vsem, kar se na svetu zgodi, kolikor mogoče »senzacionelna« poročila, slavni možje kot sotrudniki: ojstro in trajno je geslo velikega svetovnega časopisja. Stroški za izdajo listov so veliki, prodajajo se pa primeroma po nizki ceni. Časopisje potrebuje zato postranske dohodke. Največ dobe listi iz inse-ratov. Dandanes ne tvorijo inserati nič več priveska listu, marveč sploh listo-vo vsebino nadvladajo in jo tudi določajo. Vsak list stremi za tem, da pridobi kolikor mogoče veliko naročni- kov. čenčam se pa danes v listih daje prednost pred resnimi stvarmi. Tudi ljudje so se že čenč tako privadili, da brez njih živeti ne morejo. »Prazen je«, ti pravi naročnik, če vzame v roko kak list, v katerem ni nagromadenih kopice psovk in čenč. To je pri nas še hujše, kakor drugod, ker je svobodomiselno slovensko prostaško časopisje pokvarilo okus žal dostikrat tudi našim ljudem, ki bi radi, da stoji naše časopisje na istem prostaškem vidiku, na katerem stoji in se v blato potaplja svobodomiselno slovensko časopisje. Vsebino dnevnikov tvorijo danes kakor že rečeno, čenče, najnatančnejši opisi zločinov, politični in gospodarski članki so večinoma inserati v interesu bodisi političnem ali gospodarskem lastnikov listov; samo da nimajo inseratne oblike. Tudi slovensko časopisje jadra v tej smeri; nič čudnega, saj kopiramo le ptujca in smo v marsičem nanj navezani. Ker inserati neso, polaga na nje lastnik največjo vrednost, večjo kakor na dobro urejevanje lista. Nazira-nje pred dobrimi 40 in tudi pred 30 leti je bilo narobe. Časopisje, last milijonarjev in borznih špekulantov krije tudi špekulacije na borzi, špekulantje tudi časopisje mažejo, če drugače ne gre. Nekaj zgledov, kako podkupljivo je dandanes časopisje: Pariški Rotšild je prevzel v 60. letih minulegii stoletja financiranje severne železnice; to se pravi, razprodajaj je akcije te železnice. Da bi ljudje njegove akcije kupovali, je podkupil časnikarje in je z žumalisti kar tarif sklenil. Pod oddelkom »Razne« jim je daroval 5 akcij, 20 akcij za notico sredi lista in 50 akcij za uvodnik. Rotšild je imenitno žel; akcije so šle med ljudi, da je bilo veselje, nato je pa Rotšild zopet vrednost akcij vrgel in je tako v kratkem času 500 milijonov zaslužil. »Oesterreichische finanzielle Re-vue« je ponudila dokaz pred sodiščem, da ko so se izdajale turške srečke, je neki dunajski bančni zavod plačal 75. dunajskim listom velike vsote, da so molčali o dejanski vrednosti teh papirjev. Plačali so »Tagblattu« 32.000 goldinarjev, obema »Prešama« po 25.000 gl., »Vorstadtzeitung« 16 000 gl., »Mon-tagsrevue« in »Fremdenblattu« po 12 tisoč gl. in »Tagespresse« 10.000 gl. do »Deutsche Zeitung«, ki je 800 goldinarjev dobila. Minulo je sicer od takrat že več let, a ravno »Neue Freie Presse« so že večkrat očitali, da je podkupljiva, ne da bi bil list enkrat tožil. Le en zgled: Ob italijanski krizi pošlje neki dopisnik »Neue Freie Presse« istinite brzojavke o položaju na rimski borzi. Dopisnik pa v svoje veliko začudenje čita, da so poročila popolnoma potvorjena ne en dan marveč več dni. Pravijo, da je to storil izdajatelj »Neue Freie Presse« zato, ker je na borzi špekuliral. Resnica se potvarja, če gre zato, da se krije kdo, ki v listu veliko inserira. Veliko takih zatušanj so že listi povzročili. Denar je najvišji Bog izvestnega časopisja. Koliko inserati donašajo, le nekaj zgledov. Od 1. do 23. decembra 1900 je na inseratih zaslužil »Berliner Lokalanzeiger« 353.000 mark. »Neue Freie Presse« ima pred velikimi prazniki do 100 strani inseratov, ki nesejo listu do 60.000 kron! Inserate pa objavlja tudi v uvodniškem delu lista in sicer računa za take inserate za vrsto 10 K, najmanj pa 50 K; notice za sprejem med dvorne in osebne vesti zaračuna s 100 K. Za akcijske družbe, železnice, banke, zavarovalnice, obstoja poseben tarif. Listi pa dobivajo še druge postranske dohodke od vlade, da pišejo in da branijo politiko, ki jo dela vlada. Povsod pohlep po denarju. Judje v časopisja. Da sta dostojnost in čut za resnico tako padla, je pač v prvi vrsti vzrok, ker večinoma takozvane nestrankarske, demokratične in svobodomiselne liste judje. 1896. 1. so izdali o dunajskih listih sledečo statistiko: V redakciji »Neue Freie Presse« sedi 18 judov (zdaj jih je 31); lastnik jud Moric Benedikt, je obenem ravnatelj c. kr. brzojavnega urada in dobi prvi vsa poročila; v uredništvu »Neues Wiener Tagblatt« sedi 20 judov, »Illustriertes Extrablatt« ima v uredništvu 16 judov i. t. d. Tudi socialno-demokraško »Ar-beiter Zeitung vrejajo judje! XXX Pogled v velesilo časopisja je turoben: pokvarjeno, podkupljeno, okuženo, zastrupljeno je po njej iz navedenih razlogov časopisje. Zato pa stori dobro delo, kdor širi dobro časopisje. »Zastonj Vaš trud, če gradite cerkve, če prirejate misijone, če ustanavljate šole, vsa naša dobra dela bodo uničena, vsi napori zaman, če se ne znate istočasno poslužavati obrambe in napada z orož- jem krščanskega časopisja« — je rekel nekemu časnikarju sedanji papež Pij X. DUNAJSKE OBČINSKE VOLITVE. Nemško-radikalna korespondenca in dunajska »Rathauskorrespondenz« dementirata poročilo, po katerem so se pogajanja o kompromisu med krščanskimi socialci in nemškimi nacionalci glede na dunajske občinske volitve izjalovile. »Rathauskorrespondenz« izvaja, da obvestila krščansko-socialne stranke v korespondenci »Austria« niso odgovarjala dejstvom in da so se kompromisna pogajanja le radi nespo-razumljenja razbila, a da se prično te dni zopet pogajati in da bodo pogajanja že ta teden končali. VELIKANSKI IZDATKI ZA ARMADO V FRANCIJI. V francoski zbornici so prečitali 16. t. m. poročilo armadnega odseka, ki izvaja, da vlada za armado ne zahteva izrednih izdatkov 860 milionov, kakor so prvotno naznanili, marveč okroglo 1410 milionov, in sicer 650 mi'ijonov mesto 440 milronov za povišanje, mirovnega stanja in 454V2 milijona mesto 420 milijonov za izboljšanje vojnega materijala. Z BALKANA. Trgovinska pogodba Grške z Avstro-Ogrsko. V Atene pride še ta teden poseben odposlanec avstro-ogrske vlade, da sklene s finančnim ministrom trgovinsko pogodbo med Grško in Avstro-Ogrsko. — Glede na vprašanje egejskih otokov grški diplomatje niso voljni, da bi se duektno s Turčijo pogajali. Veliki vezir je iz etiketnih razlogov obiskal 16. t. m. grškega poslanika. — 100 laških vojakov za Albanijo? Iz Milana je v Brindisi odpotovalo 100 vojakov, ki jih najbrže odpošljejo v Albanijo. KONEC TISKARSKEGA GIBANJA. Dunaj. Razočaranje vsled izida tiskarskega gibanja je med pomočniki veliko. Včeraj je bil v Pratru shod nižjeavstrijskih tiskarskih pomočnikov. Zborovalci so svojemu pomočniškemu odboru očitali najhujše stvari. Vse vprek je vpilo na odbornike: »Izdajalci Vun ž njimi!« Shod je bil tako buren in je kričanje in ropotanje trajalo toliko časa, da je bil shod končno razpuščen. Pomočniški odbor odklanja sedaj vsako odgovornost in poziva pomočnike, naj gredo takoj na delo ter sprejmejo pogoje novega tarifa. »PESTER LLOYD« ZA VOJSKO. Budimpešta. Mažarski listi pišejo: Sedanje stanje na Balkanu ne ugaja Bulgariji, Turčiji in Avstriji. Zato se je šlo za to, da se Bulgariji in Turčiji dd možnost izprevreči bukareški mir. To bi bilo mogoče, če bi Rumunija ostala nevtralna. Baš zato se je grof Tisza na nalog grofa Berchtolda začel z ogrskimi Rumuni pogajati. Toda Rusiji je uspelo Rumunijo prepričati, da je v njenem interesu, proti Bulgariji in Turčiji bukareški mir zavarovati. Avstrija se mora s tem zadovoljiti ali —. »Pester Lloyd« piše značilno: »Stvar velevlasti, osobito onih, ki so najbolj interesirane, bo, da ali to stanje stvari sprejmo ali pa rešitev balkanskega vprašanja vzamejo v lastne roke. Z diplomatskimi sredstvi se pa ne bo ničesar več doseglo in problem se more rešiti le s silo.« KOLONIZACIJA NOVIH SRBSKIH KRAJEV. Belgrad. V ministrstvu so izdelali načrt za kolonizacijo novih srbskih krajev. SRBSKA ŽIVINA ZA ITALIJO. Belgrad. Zadnji čas prihaja vedno več italijanskih trgovcev po živino v Srbijo. Deloma kupujejo za južno Italijo, deloma pa za armado v Tripolisu; eksport gre preko Soluna. Trgovci so sami solidni ljudje, ki imajo na razpolago bogata sredstva. Srbska živina in nje cene so jim popolnoma po godu in se kupčija z njimi vedno bolj širi. STANJE ŽIVINE V SRBIJI. Belgrad. Splošno se je pričakovalo, da bo število živine na Srbskem vsled vojne močno padlo, ker je v vojni transportni službi poginilo mnogo volov. Sedaj se je pa pokazalo, da je število goveje živine ravno tako visoko, kakor je bilo pred vojno. Kar se tiče prešičev, jih je pa še izdatno več nego preje, kar se razlaga iz okol-nosti, da o lanskem Božiču po kmečkih domovih niso zaklali toliko mladih prešičev — po 1—3 meseca starih — nego navadno, ker moških članov družine večinoma ni bilo doma, ker so bili v vojni. Iz istega vzroka se tudi ni toliko mladih prešičev prodalo, kakor običajno. Tako se je stanje prešičev nenavadno dvignilo. Ljudje imajo sedaj dovolj živine za prodaj, kar jim bo jako prav prišlo. Cene prešičem so 0.90 do 1.00 dinar (frank) žive teže z običajnimi odbitki. Goveja živina se prodaja po 0.60 do 0.65 dinarja (franka) žive teže. ZA OLAJŠANJE IZVOZA SRBSKE ŽIVINE PREKO SOLUNA. Belgrad. Vlada se je obrnila na grško vlado s prošnjo, da čimprej olajša izvoz srbske živine čez Solun. Dosegla je med drugim, da se odslej na meji ne bo več pobiral maksimalni tarif, marveč nižje carinske postavke. DOHODKI SRBSKIH DRŽAVNIH MONOPOLOV IN CARINE. Belgrad. Vsi monopolni dohodki srbske države so znašali lani 48,544.152 dinarjev t. j. za 1,363.963 dinarjev več nego leta 1912, kar je z ozirom na vojno zelo ugoden uspeh. — Skupni carinski dohodki so pa znašali lani 11,778.715 dinarjev. ŽALOSTEN KONEC VELIKE ŽIDOVSKE REKLAME. Berolin. Nemški državni zdravstveni urad se bavi z vprašanjem škodljivih učinkov salvarsana — Ehrlichovega sredstva proti lues, ki je bilo začetkoma znano kot »606« — ker je povzročilo, da je mnogo bolnikov umrlo, 275 oslepelo in se jih mnogo zastrupilo. Predsednik zdravstvenega sveta je razpravljal z berolinskim policijskim zdravnikom dr. Dreuvom, ki je že decembra 1910 obdolžil Ehrlicha na seji berolinske dermatološke družbe, da je dal svoje arzenikovo zdravilo že po petmesečni izkušnji na komaj kakšnih 100 bolnikov na trg in pripisoval salvar-sanu lastnosti, katerih nima. Doktor Dreuw je na podlagi posvetovanja s predsednikom zdravstvenega urada izdelal spomenico, ki zahteva na podlagi po salvarsanu povzročenih smrtnih slučajev, oslepljenj in drugih škodljivih učinkov prepoved Ehrlichovega preparata. Ehrlich je, kakor znano, žid in so tudi židovski listi njegovo sredstvo najbolj priporočali. STAVKA MORNARIŠKIH ČASTNIKOV. Madrid. Iz Bilbaoa se poroča, da prično častniki na trgovskih parnikih stavkati. Družbe so izjavile, da se g'ede na sporne točke ne podvržejo razsodišču. PANAMIZEM NA JAPONSKEM. Tokio. V gosposki zbornici je mornariški minister naznanil, da bosta admiral Fuju in kapitan Savzika postavljena pred vojno sodišče. Na vprašanje, zakaj ministrski predsednik in morna/-riški minister nista demisionirala, je ministrski predsednik odgovoril, da je treba počakati na izid preiskave. VPRAŠANJE AVSTRIJSKEGA KATOLIŠKEGA PROTEKTORATA V ALBANIJI. Rim. (»Slovencu«.) Obisk princa Wieda pri papežu je preprečila italijanska vlada. Slednja dela zdaj sploh na to, da bi avstrijski protektorat v Albaniji prenehal, češ, da bi bil le povod k političnim konspiracijam proti novi državi. Misel, razdeliti protektorat med Avstrijo in Italijo, je baje opuščena. Bati se je, da bo to vprašanje rodilo prvi večji konflikt med Avstrijo in Italijo, če se ne doseže sporazum. Izdajatelj in odgovorni urednik Miha MoSkerc. — Tisk Katoliške Tiskarne. 'Qsz gospodinje pratnjo iz popolnega prepričanja: nobena l^ava brez rTVancl^a: in zategadelj priporočajo le ,,Prax>i j^Francl*: izdelovati iz . . najboljšili surovin s fot>arn. znamko l^auin mlinček v tovarni Magreb. p v/ —*—fi—>*- H fl—M-—M-—M W VV w \\ vv Vi \\ \\ “V5—«-n 1JL rlMu Mr.Pli.il. Bohinc Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. PrlporoCafo se aledefa zdravila: Balzam proti ielodčnlm bolečinam, steklenica 20 v. Kapljic« za želodec, izvrstno, krepil 10 In slast do jedi pospešujoči srenstvo, steklenica 40 v. Kapljice zoper ielodčn' krč, steklenica so v. Posipalnl praiek, proti ogn|ivanju otrok In proti potenju nog, Škatlica SO v. Hlble olie, steklenica l krono In t kroni. Salicilni kolodlj, za odstranitev km jih očea in trde kole, steklenica 70 v. „Sladln“ za oirnke, Škatla ao v. Tinktura za želodec, o vajalno in Želodec krepilno sredstvo, steklen ca 20 v. Trpotčev aok, izvrsten pripomoček proti keSlju, steklenica I krono. Zeleznato vino, steklenica 2 kroni «0 v in 4 krone 80 v. Sogata saloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. F Mprfnl ljubljhhh 1 . I1ICI JU1 Mestni trg 18. Tmovina z modnim in drobnim blagom. Velika lzber vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke ln perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnio, volne, bombaža, sn-kanoa itd. Jredt skanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drug'h risb. Edina In na|kra)Sa linija o Ameriko! Samo 5 dni! r iz Hawre v New-York francoska prak- morska družba. Veljavne vozne liste iSifkarte) za francosko lmlio lz Havre v New-York In listke za i ovratek iz Amerike v staro domovino, po najnlZjl ceni jasnila 'daje samo ED. ŠMARDA potovalna pisarna v Ljubllani, Dunajska cesta it. 18 v hiši .Kmetske posojilnice*. KUC K& hrilvortče tim, Bile ut ii sBraile. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-50. Edina zaloga BR. NOVAKOVIČ veletrgovina vina, vermuta, maršale, malage, konjaka, žganja itd. LJUBLJANA. Sladni iai-zajtrkl 80% prihranka ln okuaen zajtrk, juilnal dosežejo oni, ki namesto kave, čaja, Icakao, sladne kave, pijejo Kril , ■ladnl ca|. Ako se ga uporablja pri doienčkih namesto moke za otroke, so otroike bolezni manj nevarne. - Je za polovico cenejli. Dr.pl.Tmk6czyjev sladni čaj ima Ime Sladln in agAX| je vedno bolj priljubljen. Povsod %kg zavoj 60 vin. aaAZ| je vedno bolj priljubljen. Povsod V, kg zavoj________________ I11UL I Tudi pri trgovcih. Po polti polije najmanj 5 zavojev lekarnar Tmk6czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Olavne zaloge na Dunaju: le-Uunl.1 kame Tmkdczjr: Schčnbrunnerstrasse itev. 106, CDraVJCI Josefstadterstrasse štev. 26, Radetzkyplatz štev. 4. V Oradcu: Sadcstrasse štev. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe. Za resničnost tega naznanila jamči 6 tukaj navedenih tvrdk Tmk6czyjevih, lrtotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb. ♦ ~ ♦ XX ♦ ♦ več izuri : n ♦ ♦ n JHlAsf tr/r/o duftre'. po mri' in -1 — nstr^iiuirpotovali ria/ 30 ol>mr/o [ ^unori^aMrietelXa. t> ffliA^ssi' uArriH BafcsaaCitf^iapuZa dy>jr/rgynb»h* m r-7/ \V 7/ \V J/-.SZZ-7/ \V -7/ Solidno izdelane dežnike m solnčnike priporoča po najroižjih cenah L. Mikusch. v*™”*’ n~7/ sv—7/ . Mestni trg St. 15. 7/ \\ "~7/---VV B Svoji k svojim! H. LUKIČ Ljubljana. Pred Škofijo št. 19. Konfekcijska trgovina za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča. ra mm isfa priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih voznih koles in šivalnih strojev — za rodbino In obrt. = I Haiholiša. naisiBurneiša prilka za štedeniel Ljudsko Posojilnico reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela Juiof za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po 4 31 O brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož~ nik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo.