V Kninu so slavili, v Srbiji pa so žalovali Železniška nesreča pri Tolminu Apulijska družba prevzema tržiški mlin
JCPrimorski
* ^^	dnevnik
št. 181 (21.418) leto LXXI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
ČETRTEK, 6. AVGUSTA 2015
na iPadu, ko je časopis še v tisku
□ Available on the
App Store
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
771124 666007
50 806
Zakaj bi hodil po kostanj v žerjavico?
Dušan Udovič
Upoštevajoč dejstvo, da za razumevanje podrobnosti iz ozadja zapletenega položaja, ki je nastal v zvezi z arbitražo o mejah med Slovenijo in Hrvaško niso dovolj agencijske vesti, se mi zdi odstop od Slovenije prejšnji teden imenovanega člana arbitražnega sodišča Ronnyja Abrahama še kar razumljiv. Manj razumem, zakaj je ugledni gospod imenovanje sploh sprejel, saj je bilo prejšnji teden že jasno, da bo Hrvaška zapustila arbitražno sodišče. To je napovedala z bučno, enoumno in izkrivljajočo politično in medijsko kampanjo, katere stranska »žrtev« sem bil tudi sam, ko sem v Dalmaciji prebiral hrvaški tisk.
Priznam, da nisem še doživel tolikšne nespodobne hajke na Slovenijo, zasoljene z nacionalistično retoriko, ki bi sodila kvečjemu v devetnajsto stoletje. O nezakonitem prisluškovanju slovenskim funkcionarjem seveda niti besedice.
Znano je, da Hrvaška nikoli ni prebavila mednarodne arbitraže in je čakala na ugodno priložnost, da jo zminira, še posebno, ko so iz krogov sodišča začeli uhajati glasovi, da se razsodba nagiba v korist Slovencev. Pa kakšno korist vendar? Dostop plovbe iz slovenskih do mednarodnih voda? To je tisti minimum, ki bi ga morala Hrvaška sama ponuditi Sloveniji kot dobra soseda, namesto da prav po balkansko zagrizeno »ne odstopa od pedi svoje zemlje in morja«. Zgodbo žal vsi poznamo in je ne gre obnavljati.
NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI
haag - Arbitražni sporazum
kultura
Odstop Abrahama še dodatno zapletel odnose med Slovenijo in Hrvaško
Guarino,
pronicljiv
karikaturist
HAAG - Predsednik Meddržavnega sodišča Ronny Abraham, ki ga je Slovenija imenovala za arbitra v arbitražnem sodišču med Slovenijo in Hrvaško, je odstopil. Slovenija mora zdaj v 15 dneh imenovati njegovega naslednika. Abraham je odstopno pismo arbitražnemu sodišču poslal v ponedeljek, 3. avgusta. V njem je zapisal, da je na imenovanje za arbitra pristal v upanju, da bo to pomagalo pri vzpostavitvi zaupanja med strankama in v arbitražno sodišče in da se bo s tem proces normalno nadaljeval, s pristankom obeh strani.
Ker pa je Hrvaška vmes obvestila arbitražno sodišče, da ne more več sodelovati v procesu arbitraže in da z 31. julijem končuje izpolnjevanje arbitražnega sporazuma, se je Abraham odločil, da trenutna situacija ne izpolnjuje njegovih pričakovanj, zato zanj ni več primerno, da bi bil arbiter v nadaljnjih postopkih. Abrahamov odstop je spravil v hude težave slovensko diplomacijo.
Na 3. strani
občina milje
Nesladek ne popušča
MILJE - Župan Nerio Nesladek se ne da. Potem ko mu je desnosredinska opozicija (s pomočjo svetnika Zveze levice Maurizia Coslovicha in odsotnega, sedaj že bivšega odbornika Fabia Lon-ga) zagodla in z odhodom iz dvorane ter posledično nesklepčnostjo preprečila zamenjavo svetnika Stefana Dacolleja Demokratske stranke z Igorjem Dona-delom, je včeraj na tiskovni konferenci opozoril, kam lahko taka brezpredmetna in nesmiselna obstrukcija privede.
Na 5. strani
Diva italijanskega športa
KAZAN - Diva italijanskega plavanja Federica Pellegrini je na svetovnem plavalnem prvenstvu, na dan svojega 27. rojstnega dne, osvojila srebrno kolajno na razdalji 200 metrov prosto. Kolajne na svetovnih prvenstvih osvaja že celih deset let. Prvič se je do nje dokopala leta 2005 v Montrealu. Tudi takrat je bila druga. Leta 2007 je osvojila bron, na prvenstvih 2009 in 2011 je zmagala, pred dvema letoma je spet bila »srebrna«. Leta 2008 je v Pekingu osvojila zlato olimpijsko kolajno. V tem času je postala najbolj prepoznavna športnica v Italiji. To bo zdaj še nekaj časa.
Na 13. strani
TRST - V muzeju Revoltella v Trstu je do 11. oktobra na ogled antološka razstava Uga Guarina, večstranskega ustvarjalca, ki se je uveljavil predvsem kot izjemno pronicljiv karikaturist ter oblikovalec satiričnih vinjet, obenem pa je tudi slikar in kipar, ki ga označujeta nenehna želja po raziskovanju in sposobnost ustvarjalne prenove.
Na 8. strani
Trst: Ausonia ni nevarna za mesto
Na 6. strani
Ples, ki je izraz zlate dobe swinga
Na 6. strani
Novogoriški avtobus bo prevažal Udinese
Na 11. strani
Mladi atlet Cristian Faidiga meri visoko
Na 14. strani
trst - Novinarska konferenca SKGZ
(Samo)kritični Pavšič
gorica - Gradil jih bo EZTS
Pešci in kolesarji čez Sočo po treh novih mostovih
TRST - Slovenska kulturno-gospo-darska zveza in Svet slovenskih organizacij morata ponovno pridobiti verodostojnost, ki v zadnjem času precej peša. Rudi Pavšič, ki bo spet kandidiral za predsednika SKGZ, je na novinarski konferenci (foto Damj@n) kritično in samokritično ocenil položaj v slovenski manjšini. Krovni zvezi sta izgubili verodostojnost predvsem do članic, ki od SKGZ in SSO pričakujejo konkretne odgovore na probleme. Kot model reševanja težav je Pavšič navedel Tržaško knjižno središče, dogovarjanje v manjšini pa bi moralo po njegovem sloneti na omizju dveh krovnih zvez, stranke Slovenska skupnost in slovenske komponente Demokratske stranke.
Na 5. strani
/9
2
Četrtek, 6. avgusta 2015
ITALIJA, SVET
/
zgodovina - Obletnica vojaške operacije Nevihta
V Kninu so slavili,
ustanova rai
Monica
Maggioni -	- ■
na vrhu v Srbiji pa žalovali
Monica Maggioni
RIM - Novinarka Monica Maggioni (na sliki) bo nova predsednica radiotelevizijske ustanove RAI. Njeno imenovanje bo v imenu Renzijeve vlade predlagalo gospodarsko ministrstvo, ki je ob Maggionijevi za člana nove uprave RAI imenovalo še Marca Fortisa. Ministrski predsednik Renzi je Mag-gionijevo označil kot odlično novinarko.
Maggionijeva (51 let) je vso svojo novinarsko kariero opravila v RAI, kjer je trenutno odgovorna urednica Rai-News24. Bodoča predsednica, ki je v Milanu diplomirana iz književnosti, je bila poročevalka RAI na raznih vojnih žariščih, med drugim tudi v Iraku. Nekaj časa je sodelovala za milanski časnik Il Giorno, napisala je tudi vrsto reportažnih knjig.
NADALJEVANJE UVODNIKA
Če pomislimo, da bo Hrvaška, če gre vse po načrtih, kmalu polnopravno v Evropi in bo meja s Slovenijo odpadla, izpade ta mejna kolo-bocija, za katero so bili mobilizirani mednarodni razsodniki, vse bolj kot spor za oslovo senco. Na Hrvaškem pa vsekakor prinaša politične točke, saj je poenotila drugače med seboj ostro skregano politiko vseh barv, Milanoviceva opešana vlada je prav s tem oblakom prahu pridobila na konsenzu, vsi pa brusijo nože za jesenske parlamentarne volitve.
Odstop Ronnyja Abrahama je Slovenijo pahnil v veliko zadrego. Z njegovim imenovanjem je namreč pridobila na ugledu in popravila serijo kiksov, od naivnih visokih funkcionarjev ki so padli v predvidljivo zanko telefonskih prisluhov, do preveč zgovornega zunanjega ministra. Rek, da je molk zlato, še posebno ob nekaterih priložnostih, očitno ni doma med slovenskimi politiki.
Odstop Abrahama pa lahko razumemo tudi kot signal, da še tako ugleden mednarodni strokovnjak ni pripravljen za mejni spor med Slovenijo in Hrvaško iti po kostanj v žerjavico, če uspeh ni zagotovljen. Naj zveni še tako banalno, kakorkoli se bo zgodba nadaljevala, bi bilo dobro, če bi prevladala zavest, da se bosta državi o meji prej ali slej morali dogovoriti, saj jima je usojeno živeti skupaj. Spet je na potezi Slovenija. Zdaj je predvsem pomembno ohraniti mirno kri in politično enotnost, brez katere je nadaljnji potek zgodbe za Slovensko državo obsojen na neuspeh.
Dušan Udovič
ZAGREB - Na kninski trdnjavi so včeraj slovesno dvignili hrvaško zastavo - tako kot so to storili hrvaški vojaki 5. avgusta 1995, ko so v operaciji Nevihta zmagovito vkorakali v Knin, ki je bil žarišče srbskega upora. Medtem ko na Hrvaškem praznujejo, v Srbiji žalujejo in so z minuto molka obeležili dan spomina na trpljenje in pregon Srbov s Hrvaške.
Na osrednji slovesnosti v Kninu je bil celoten hrvaški državni vrh - predsednica države Kolinda Grabar-Kitaro-vic, predsednika sabora in vlade Josip Leko in Zoran Milanovic ter skoraj celotna hrvaška vlada in številni poslanci. Prišla sta med drugim tudi predsedujoči predsedstvu BiH Dragan Čovic ter delegaciji združenja Mater iz Srebrenice in slovenskih veteranov. V mesto so sicer vse od zgodnjih jutranjih ur prihajale množice ljudi z vseh koncev Hrvaške ter iz BiH in drugih držav. Organizatorji do večera pričakujejo kar 100.000 obiskovalcev.
Na kninski trdnjavi so velikansko hrvaško zastavo nekaj pred 10. uro dvignili nekdanji hrvaški vojaki, na istem mestu in ob istem času kot avgusta 1995. Operacija Nevihta se je sicer začela v zgodnjih jutranjih urah 4. avgusta 1995, po nekaj več kot 24 urah pa so bili hrvaški vojaki že v Kninu, ki je bil žarišče srbskega upora. Z Nevihto je Hrvaška dokončno porazila srbske sile na Hrvaškem in si povrnila več kot 10.000 kvadratnih kilometrov svojega ozemlja med Jasenovcem in šibeniškim zaledjem. Grabar-Kitaroviceva je na kninski trdnjavi odkrila tudi spomenik prvemu hrvaškemu predsedniku Franju Tudma-nu ter v mestu odprla muzej Nevihta 95.
Hrvaški državni vrh je bil sicer skupaj samo na trdnjavi. Leko in Mila-novic sta že nekaj po 8. uri prižgala sveče in položila vence ob spomeniku Nevihta 95 sredi Knina, kar je Grabar-Ki-taroviceva storila v zgodnjih popoldanskih urah, potem ko se je udeležila maše za domovino v novi kninski cerkvi, ki
V Kninu so tudi odkrili kip pokojnega hrvaškega predsednika Tudjmana
jo je daroval zagrebški nadškof kardinal Josip Bozanic.
V Srbiji se medtem obletnice zmagovalne hrvaške operacije spominjajo z žalovanjem. Vidijo jo namreč kot največje etnično čiščenje v Evropi po drugi svetovni vojni, ko naj bi bilo s hrvaškega ozemlja pregnanih kar okoli 200.000 Srbov. V Srbiji in srbski entiteti BiH Republiki srbski so opoldne z minuto molka, cerkvenimi zvonovi ter sirenami prvič obeležili dan spomina na trpljenje in pregon Srbov, ki so ga razglasili ob letošnji 20. obletnici Nevihte. V Beogradu so v cerkvi Svetega Marka pripravili mašo zadušnico za umrle v Nevihti, popoldne pa je v beograjskemu Sava centru potekala slavnostna akademija, na kateri je govoril tudi srbski predsednik Tomislav Nikolic.
Po njegovih besedah je Hrvaška z Nevihto pobila in izgnala svoj narod, s pripravo torkove vojaške parade pa pregnanim Srbom sporočila, da naj se ne vračajo, saj jih vse znova čaka. Nikolic je mednarodno skupnost obtožil, da je deloma podpirala Nevihto, deloma pa je bila tragično nema in ravnodušna.
Osrednja slovesnost ob dnevu
spomina na trpljenje in pregon Srbov je sicer potekala v torek zvečer v Srem-ski Rači. Srbski premier Aleksandar Vu-čic je na njej poudaril, da Srbija ne bo več skrivala, da je bila Nevihta strašen zločin in da bi se je morali tisti, ki so v njej sodelovali, sramovati. Izrazil je upanje, da bo Srbija odslej lahko rekla, da je bil to zločin.
Funkcionarji in privrženci srbskih radikalcev so medtem včeraj popoldne na protestu pred hrvaškim veleposlaništvom v središču Beograda zažigali hrvaške zastave in sporočali, da ne bodo nikoli priznali »neodvisne hrvaške ustaške države«.
Vodja SRS in haaški obtoženec Vojislav Šešelj je pred zbranimi protestniki med drugim poudaril, da Srbijo že 20 let vodijo nenarodni režimi, ki so formalno priznali hrvaško ustaško državo že s tem, ko so dovolili odprtje njenega veleposlaništva v prestolnici. SRS in pravi srbski patrioti tega po njegovih besedah nikoli ne bi storili, vsaj ne dokler traja okupacija Republike srbske krajine. Vučicu in Nikolicu je sporočil, da nimata pravice, da Hrvaški karkoli odpuščata v imenu srbskega naroda. (STA)
migranti
Spet nova tragedija ob obalah Libije
RIM - V včerajšnji nesreči ribiškega čolna, ki je potonil nekaj deset kilometrov od libijske obale, je po ocenah humanitarnih agencij morda umrlo do 200 migrantov. Po navedbah Visokega komisa-riata Združenih narodov za begunce je bilo na čolnu okoli 600 ljudi, 400 so jih doslej rešili. Reševalci so našli 25 trupel, upanja, da so ostali preživeli, pa je vse manj.Iskanje in reševanje morebitnih preživelih se sicer nadaljuje, a po poročanju krajevnih medijev reševalci pričakujejo znatno število smrtnih žrtev.
Po neuradnih in še vedno skopih podatkih je potonil prenapolnjen lesen ribiški čoln. Ta je najprej poslal klic na pomoč, ko se mu je bližala prva ladja - La Niamh irske mornarice - pa se je prevrnil, saj so vsi migranti prihiteli na eno stran.
V bližini prizorišča tokratne nesreče, 40 kilometrov severno od libijskega kraja kraja Zuvara, je bila med drugim reševalna ladja Dignity organizacije Zdravnikov brez meja, ki ima kapacitete za nudenje prve pomoči. Na prizorišču pomagajo še štiri reševalne ladje in helikopter. Reševalna akcija sicer poteka v okviru operacije Evropske unije za iskanje in reševanje migrantov v Sredozemskem morju Triton.
Čeprav dejanske razsežnosti nesreče še niso znane, se že vrstijo ocene, da gre za najhujšo nesrečo v Sredozemlju po tisti aprila, ko je v podobni nesreči umrlo kar okoli 800 migrantov. (STA)
kronika - Plaz v Cadoreju
Truplo našli kilometer daleč
Žrtve so poljski turist, domačin in 14-letno dekle
CORTINA DAMPEZZO - Zemeljski plaz, ki se je sprožil, potem ko je v torek zvečer močna nevihta prizadela kraj San Vito di Cadore, nedaleč od Cortine d'Ampezzo, je zahteval tri smrtne žrtve. Med njimi so poljski turist ter še en moški
in 14-letno dekle.
Na območju reke Ru Secco je plaz, ki se je - kot že večkrat v preteklosti - usul s hriba Antelao - odnesel vdaleč stran v strugo tri avtomobile, ki so bili parkirani v bližini smučišč nad naseljem. Dva avtomobila sta bila prazna, v tretjem pa sta žal bila mlada poljska zakonca. Ženo so reševalci pravočasno našli, čeprav je njeno zdravstveno stanje kritično, za moškega pa ni bilo več nobene pomoči. Žena je trdila, da je še vedno v avtomobilu, v resnici so njegovo truplo včeraj zjutraj ob osmih našli kar kilometer daleč od nje.
Uro kasneje so izpod blata in kamenja potegnili še trupli krhke deklice in odraslega moškega.
Ker je plaz prekril del državne ceste Alemagna, je bila Cortina nekaj časa odrezana od sveta
Podoben plaz na območju pokrajine Treviso je lani zahteval štiri smrtne žrtve, pred nekaj tedni pa je zračni vrtinec na območju Riviere del Brenta umrl moški.
Prizorišče zemeljskega plazu
ansa
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 6. avgusta 2015
3
arbitraža slovenija-hrvaška - Nepričakovana odločitev Ronnyja Abrahama
Odstopil arbiter, ki ga je imenovala Slovenija
Presenečenje in razočaranje
LJUBLJANA - »Odstop Ronnya Abrahama z mesta arbitra v arbitraži med Slovenijo in Hrvaško obžalujemo, razlogov zanj ne razumemo,« so se včeraj popoldne odzvali v kabinetu predsednika slovenske vlade Mira Cerarja. Zavzeli pa so se še za nadaljevanje dela arbitražnega sodišča. »Menimo, da mora sodišče nadaljevati z delom, saj ne bi smelo dopustiti, da lahko samovoljni in enostranski izhod republike Hrvaške zaustavi cel postopek. To bi bilo v nasprotju s temeljnimi načeli arbitraže,« so poudarili še v Cerarjevem kabinetu v odzivu na sporočilo arbitražnega sodišča, da se je predsednik Meddržavnega sodišča Abraham, ki ga je Slovenija za arbitra imenovala prejšnji torek, umaknil.
»Upamo, da bo sodišče v polni sestavi kmalu nadaljevalo svoje delo in ga tudi končalo, v skladu z arbitražnim sporazumom. Slovenija bo v določenem roku sprejela odločitev o imenovanju novega arbitra,« so še zapisali v Cerar-jevem kabinetu.
Po odstopu arbitra Ronnyja Abrahama iz slovenskih političnih vrst prihajajo pričakovanja, da bo Slovenija imenovala novega arbitra. Tako so izpostavili v koalicijski SD ter opozicijski ZaAB. Po napovedi sklica odbora Državnega zbora za zunanjo politiko naj bi se obetal tudi nov politični vrh, prvak SDS Janez Janša pa meni, da je čas za odhod premierja Mira Cerarja.
Iz SD so sporočili, da Abrahamovo odločitev spoštujejo. Prepričani so, da se zavezi obeh držav o arbitražnem sporazumu ni mogoče enostransko odreči, zato pričakujejo, da bo imenovan nov arbitražni sodnik ter da bo arbitražno sodišče zaključilo svoje delo.
Podobna pričakovanja imajo v opozicijski ZaAB. V SDS so na Twitterju spomnili na izjavo zunanjega ministra Karla Erjavca, da je imenovanje Abrahama velika zmaga slovenske diplomacije. Pospremili so jo s komentarjem: «Kratko je trajala.« Predsednik SDS Janez Janša pa je v enem od svojih objav na Twitterju premierju Cerarju sporočil: Čas je za odhod. Skrajni čas. Ob tem je Janša opozoril na špekulacije nekaterih medijev o tem, da naj bi bil Abrahamov odstop povezan z obiskom predsednika ruske vlade Dmitrija Medvedjeva pri Ruski kapelici in da utegne Abrahamova poteza pomeniti konec arbitraže ali izgubo Piranskega zaliva.
Po ocenah podpredsednika NSi Jožefa Horvata bi bilo smiselno, da bi na nujni zaprti seji odbora DZ za zunanjo politiko, ki jo bo tudi sklical, sočasno potekal še političen vrh oz. da bi na tej seji sodelovali vsi predsedniki parlamentarnih strank. (STA)
Miro Cerar in Kari Erjavec včeraj nista bila ravno zadovoljna
ansa
Ronny Abraham je včeraj
nepričakovano odstopil in s tem še dodatno zapletel arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško
HAAG - Predsednik Meddržavnega sodišča Ronny Abraham, ki ga je Slovenija imenovala za arbitra v arbitražnem sodišču med Slovenijo in Hrvaško, je včeraj odstopil.Slovenija mora zdaj v 15 dneh imenovati njegovega naslednika.Abraham je odstopno pismo arbitražnemu sodišču poslal v ponedeljek, 3. avgusta. V njem je zapisal, da je na imenovanje za arbitra pristal v upanju, da bo to pomagalo pri vzpostavitvi zaupanja med strankama in v arbitražno sodišče in da se bo s tem proces normalno nadaljeval, s pristankom obeh strani.
Ker pa je Hrvaška vmes obvestila arbitražno sodišče, da ne more več sodelovati v procesu arbitraže in da z 31. julijem končuje izpolnjevanje arbitražnega sporazuma, se je Abraham odločil, da trenutna situacija ne izpolnjuje njegovih pričakovanj, zato zanj ni več primerno, da bi bil arbiter v nadaljnjih postopkih, je v sporočilu za javnost zapisalo Stalno arbitražno sodišče, ki deluje kot registrar arbitražnega sodišča.
Sodišče je zdaj v skladu z arbitražnim sporazumom Slovenijo pozvalo, naj v 15 dneh imenuje Abrahamovega naslednika, ki je bil sicer po odstopu Jerneja Sekolca zaradi prisluškovalne afere za arbitra imenovan prejšnji torek, 28. julija. Imenovanje Abrahama so sicer v Sloveniji številni ocenili kot odlično izbiro. Kot arbiter je 30. julija, ko je Hrvaška začela proces odstopa od arbitražnega sporazuma, odstopil tudi Budislav Vukas, ki ga je za arbitra imenovala Hrvaška. Tudi Hrvaška ima 15 dni časa za imenovanje njegovega naslednika; ta rok se izteče 14. avgusta. Če Hrvaška Vukasovega naslednika ne bo imenovala, bo to v skladu z arbitražnim sporazumom storil predsednik arbitražnega sodišča. Enako velja tudi v primeru Slovenije.
Kot arbitri sicer ostajajo predsednik Gilbert Guillaume, Vaughan Lowe in Bruno Simma, ki sta jih Slovenija in Hrvaška imenovali skupaj, medtem ko ima vsaka pravico do imenovanja še po enega arbitra po lastni izbiri. Sodišče je sicer Slovenijo še pozvalo, naj se odzove na hrvaško pismo sodišču o odstopu od arbitraže iz 31. julija, so še sporočili iz Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu.
Nič pa sodišče ni sporočilo, kdaj naj bi opravilo zaslišanje obeh strani v zvezi z afero glede pogovorov med Se-kolcem in slovensko agentko Simono Drenik, ki so bili pridobljeni s prisluškovanjem. Slovenija naj bi sicer predlagala, da se to zaslišanje opravi konec avgusta, sodišče pa je v sporočilu 28. julija napovedalo, da bo datum sporočilo v prihodnjih dneh.
Hrvaška sicer najverjetneje v skladu s svojo odločitvijo, da izstopa iz arbitražnega postopka, ker da je Slovenija s pogovori med Sekolcem in Dreniko-vo bistveno kršila arbitražni sporazum, ne bo sodelovala na tem zaslišanju, najverjetneje pa tudi ne bo imenovala novega arbitra, ki bi nasledil Vukasa. Slovenija na drugi strani vztraja, da enostranski odstop Hrvaške od arbitražnega sporazuma ni mogoč in da mora arbitražno sodišče nadaljevati delo. Takega stališča je zaenkrat tudi samo arbitražno sodišče, podpira pa ga tudi Evropska komisija. (STA)
Fontanini: Furlani ne plačujte naročnine RAI
VIDEM - Predsednik videmske Pokrajine Pietro Fontanini (Severna liga) je pozval Furlane, naj ne plačajo naročnine RAI za leto 2016. To naj naredijo iz protesta, »ker je senat v zvezi z reformo radiotelevizijske ustanove RAI popolnoma spregledal furlansko jezikovno skupnost.«
Na meji je v avtu skrival šest otrok!
ŠOČERGA - Slovenski mejni policisti so naleteli na mejnem prehodu s Hrvaško v Sočergi na nenavaden primer. V postopku so obravnavali 36-letnega državljana Nemčije, ki je želel izstopiti iz države. Pri pregledu vozila (kombinirano vozilo VW Caravelle) z zatemnjenimi stekli so ugotovili, da je imel v vozilu tri otroke z dokumenti, poleg teh pa še šest skritih, brez veljavnih dokumentov. Najstarejši otrok ima 13 let, najmlajši 6 let, vsi pa so njegovi otroci. Trije so bili pokriti z de-ko na klopi v drugi vrsti, trije pa so klečali med drugo in tretjo vrsto, pokriti z brisačami. Policisti so mu izdali plačilni nalog in mu zasegli listine za zagotovitev izvršitve plačila 2.000 evrov kazni, nato pa je izrečeno globo tudi poravnal.
Zakaj Sappada še ni v FJK?
VIDEM - Prebivalci Sappade, teh je 1300, so na referendumu že pred leti izrazili željo, da bi se priključili deželi Furlaniji julijski krajini, pri tem jih zdaj podpira tudi Veneto, a ustrezni zakonski odlok še ni bil podpisan. Na nesprejemlje birokratske zamude opozarja evropska poslanka Demokratske stranke Isabella Del Monte, ki je tudi članica senatne komisije za ustavna vprašanja. Postopek je obtičal v komisiji za bilanco, ki ga obravnava zaradi različnih davčnih pravil v Venetu in FJK, podminister Morando pa je izjavil, da je potrebno tehnično poročilo še obdelati.
Spletni arhiv nesreč
VIDEM - Od včeraj je na spletni strani deželne uprave na voljo arhiv prometnih nesreč. Sistem Aris omogoča vsakemu prebivalcu FJK, da se seznani s statističnimi podatki o nesrečah pri nas, o kritičnih točkah na deželnih cestah, na voljo so tudi informacije o najpogostejših vzrokih nesreč. Podatki so od leta 2009 do 2014.
tolmin - Med postajama Anhovo in Most na Soči
Vlak trčil v bager
40-letni šofer vozila je hudo ranjen - Na progi je bil 13 minut pred napovedano zaporo
TOLMIN - V Gorenjem Logu pri Tolminu je včeraj zjutraj prišlo do trčenja potniškega vlaka z bagrom, ki je opravljal vzdrževalna dela. Na kraj nesreče so nemudoma prišli reševalci in gasilci, ki so poškodovanemu 40-letnemu vozniku bagra nudili prvo pomoč, poškodbe pa so bile tako hude, da so ga s helikopterjem prepeljali na zdravljenje v Ljubljano.
Vzroke nesreče še raziskujejo iz Slovenskih železnic pa so sporočili, da je vlak v delovni stroj trčil med postajama Anhovo in Most na Soči. Potniki in strojevodja po prvih informacijah niso poškodovani. Kot so naknadno sporočili s Policijske uprave Nova Gorica, se je pri trčenju potniškega vlaka žlica delovnega stroja zataknila za odbojni del vlaka, tako da je vlak bager za seboj vlekel še nekaj deset metrov. Pri tem se potniški vlak ni iztiril.
Po prvih zbranih podatkih je 40-letni voznik delovnega stroja za slovensko železniško podjetje opravljal različna dela, prav tako je na kraju dogodka v navedenem času razna dela izvajala manjša skupina delavcev.
Zakaj je bil delovni stroj zunanjega izvajalca na progi 13 minut pred napovedano zaporo, na železnicah za zdaj ne vedo. Zapora proge zaradi del na tem odseku je bila namreč predvidena od 8.20, ko bi mimo odpeljal potniški vlak, in do 13. ure.
Prizorišče nesreče pri Tolminu pdg tolmin-primorske novice
4
Četrtek, 6. avgusta 2015
/¿Primorski Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
Županov odgovor na obstrukcijo desnosredinske opozicije
Nesladek vrača udarec: Kdo bo ustavil javna dela?
Miljski župan Nerio Nesladek se ne da. Potem ko mu je na ponedeljkovi seji desnosredinska opozicija (s pomočjo svetnika Zveze levice Mau-rizia Coslovicha in odsotnega, sedaj že bivšega odbornika Fabia Longa) zagodla in z odhodom iz dvorane ter posledično nesklepčnostjo preprečila zamenjavo svetnika Stefana Dacolle-ja Demokratske stranke z Igorjem Do-nadelom, je včeraj na tiskovni konferenci opozoril, kam lahko taka brezpredmetna in nesmiselna obstrukcija privede.
Opozicija bo s svojim početjem le oškodovala miljske občane, je zatrdil, in pojasnil, zakaj. Po odstopu Stefana Dacolleja in druge svetnice DS Fran-cesce Riosa (zaradi službene dolžnosti se bo preselila v Kanado) ter brez podpore Zveze levice in nekdanjega svetnika Italije vrednot Fabia Longa levo-sredinska večina ne more zagotoviti sklepčnosti seje, na kateri naj bi izvo-
Jutranja odstavitev
Sel miljske občine je včeraj zarana dostavil na dom Fabia Longa dopis z aktom, s katerim ga je miljski župan Nerio Nesladek odstavil z mesta občinskega odbornika za okolje in energetsko politiko. Kaže, da sedaj že bivšega odbornika ni bilo doma.
Zupan je na opoldanski tiskovni konferenci izrekel marsikateri pomislek o delovanju svojega odbornika, predvsem v zadnjih mesecih, ko se je slednji ogradil od občinskega regulacijskega načrta, ki ga je bil ob prejemu lanskega aprila prepričano podprl. Očital pa mu je tudi, da se je zavzel za nepremičnine kakih desetih občanov, da bi v novem regulacijskem načrtu postale zazidljive.
Desno Nerio Nesladek, ob njem odbornica Valentina Parapat in odbornik Marco Finocchiaro
fotodamj@n
lili dva nova svetnika. Za Nesladka bi to ne bilo nič hudega - saj bi njuno izvolitev po desetih dneh lahko potrdil deželni komisar ad acta - če ne bi zavlačevanje vplivalo na odobritev nekaterih sklepov, ključnih za bodoči razvoj občine. V prvi vrsti je to nov občinski prostorski načrt, o katerem bi morali razpravljati prav na ponedeljkovi seji. Ob tem pa še pomembna sklepa za začetek obnavljanja obale od turističnega naselja Porto San Rocco proti Laza-retu in za začetek gradnje novega sedeža civilne zaščite, na katera v občini čakajo že leta.
Če bo opozicija vztrajala z ob-strukcijo, si bo morala pred miljskimi občani prevzeti odgovornost za zamudo pri začetku izvajanja teh del, je zagrozil miljski prvi občan na srečanju, ki so se ga udeležili tudi vsi odborniki njegove uprave, z izjemo Fabia Longa, ki ga je Nesladek na vrat na na nos odstavil, potem ko mu jo je bil zagodel z odsotnostjo na ponedeljkovi občinski seji.
Zupan se je obregnil tudi ob prostorski načrt, ki naj bi bil resnično jabolko spora v miljski občini. Opozicija skuša z obstrukcijo preprečiti, da bi upravi uspelo spraviti temeljni razvojni dokument občine pod streho, s čemer bi pridobila pomemben adut v vo-
lilni kampanji prihodnje prihodnje leto. V igri je predvsem bodočnost območja ob obali, na katerem bi lahko -po obstoječem regulacijskem načrtu, ki ga je bila odobrila še Dipiazzova ob-
činska uprava - tam zgradili za 220 tisoč kubičnih metrov stanovanj v turistične namene. Nesladkova uprava je znižala nove gradnje na tretjino, to je na kakih 75 tisoč kubičnih metrov in s tem omilila vpliv cementni vpliv na okolje.
Zupan je vsekakor »ponudil« opoziciji ... rešilno bilko. Ze pred časom je bila za nocoj sklicana nova občinska seja. Nesladek je z dnevnega reda črtal politično najbolj žgočo točno, odobritev prostorskega načrta. Na seji pa bo govor o ureditvi miljske obale in o gradnji novega sedeža civilne zaščite, to je delih, ki zanimajo vse miljske občane. Če bo opozicija tudi nocoj vztrajala z obstrukcijo in z nesklepčnostjo preprečila izvolitev dveh manjkajočih svetnikov Demokratske stranke, si bo morala prevzeti odgovornost za zakasnitev dveh pomembnih javnih del.
M.K.
pristanisce
Cosolini o uspehu pretovora
Tržaški župan Roberto Coso-lini je zelo pozitivno ocenil novico o rekordnem pretovoru zabojnikov v prejšnjem mesecu v tržaškem pristanišču in obenem dodal: »Veseli me tudi izredno uravnovešen komentar komisarja Pristaniške oblasti Zena D'Agostina, ki pripisuje uspeh delu pristaniškim operaterjem. Ti so bili kos svoji nalogi predvsem pri reševanju težav, ki omejujejo njihovo delovanje.«
Ob tem je tržaški prvi občan zaželel Pristaniški oblasti še veliko rekordov in tudi uspešno pot pri reševanju drugih odprtih in kočljivih vprašanj, kot sta odobritev novega pristaniškega prostorskega načrta ter okrepitev železniškega prometa v sodelovanju z Deželo, Občino, in pristojnim Ministrstvom za promet in infrastrukturo, ki priznava specifičnost tržaškega pristanišča. »Mogoče je ta res prava priložnost, ko lahko po resnem delu in vrnitvi k normalnosti končno postanemo pomenljivo pristanišče,« je dodal tržaški župan Cosolini.
občina trst - Zavrnjeno!
Zahtevali so prihod
vojske na mejo...
Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta je bil - po odobritvi odloka o novih izračunih davka na nedeljive storitve Tasi - govor o priseljencih. V mestni skupščini sta bili predloženi dve resoluciji.
Prvo je predložila leva sredina. V njej je bila poudarjena potreba po sožitju in spoštovanju pravil »kot odgovoru na nasilje«. Dokument je tudi pozival župana, naj vzpostavi stik s skupnostmi priseljencev in azilantov ter naj z občinsko konzulto za priseljence oceni sedanje stanje in izsledi oblike sožitja in integracije, da bi se postavili po robu političnim špekulacijam. Podžupanja Fa-biana Martini je resolucijo sprejela brez razprave.
Drugi dokument je predložil svetnik Fratelli d'Italia Claudio Giacomelli, podprli pa so ga vsi ostali svetniki desnosredinske opozicije. V njem je bila izražena zahteva bo izgonu v Avstrijo in Slovenijo priseljencev, ki naj bi jih izsledili na območju 10 kilometrov od meje. V ta namen bi morali okrepiti vrste obmejne policije ali pa na Tržaškem namestiti na meji italijansko vojsko.
Resolucija je levosredinska koalicija zavrnila.
M.K.
Claudio Giacomelli
arhiv
predstavitev - Festival inovacije in znanstvenega raziskovanja
Četrti Trieste Next
Odvijal se bo od 25. do 27. septembra - Naslov: BIOlogos - The future of life
Mednarodni salon znanosti Trieste Next bo zadnji septembrski vikend z množico različnih dogodkov že četrtič zapored preplavil naše mesto. Čeprav še rosno mlad je s svojo kvalitetno znanstveno-raziskovalno ponudbo postal že uveljavljena manifestacija. Naslov letošnje izvedbe je BlOlogos-The future of life: z nizom predavanj, se-minarijev, laboratorijev in drugih dogodkov bodo, od 25. do 27. septembra, v ospredje postavili potencial »sektorja bio-high-tech tehnologije«. Obiskovalci se bodo lahko seznanili z mnogimi aktualnimi tematikami, od biome-dicine do biotehnologije in bioinfor-matike.Kot je na tiskovni konferenci na sedežu tržaške občine dejal župan Roberto Cosolini, je glavni cilj pobude Trieste Next poudariti, da je znanost nekaj, kar zadeva vse: »Prizadeva si za izboljšavo življenja vseh nas, za dobrobit celotne skupnosti. Glavni sedež dogajanja bo tudi letos Veliki trg, kar simbolično sporoča, da mora znanstvena realnost biti tesno spojena z vsakdanom vseh prebivalcev mesta.« Na isti valovni dolžini je bil tudi rektor Tržaške univerze Maurizio Fermeglia: »Trieste Next je priložnost, da se širša javnost seznani z razvejano izobraževalno-razi-skovalno dejavnostjo naše dežele. Predstavljamo izredno razvito, visoko specializirano in samozavestno znanstveno stvarnost.« V Furlaniji Julijski krajini deluje več kot 30 raziskovalnih ustanov, na vsakih 1.000 prebivalcev jih je 35 zaposlenih na raziskovalnem področju. Čeprav je naše ozemlje eno od vodilnih znanstvenih biserov na mednarodni ravni, večkrat o tem aspektu ne vemo skoraj ničesar . Otvoritveni dan, petek 25. septembra, bo namenjen ravno spoznavanju teh „bio-high-tech" podjetij. Po mnenju deželnega odbornika Giannija Torrentija manifestacije, kakršna je Trieste Next, pomagajo, da se nestrokovnjaki lažje vživijo v svet znanosti.
Predstavitev letošnje izvedbe Trieste Next
fotodamj@n
Festival inovacije in znanstvenega raziskovanja Trieste Next prirejajo Občina Trst, Tržaška univerza in založniška mreža Venezie Post v sodelovanju z Deželo Furlanijo-Julijsko krajino, Pokrajino Trst, raziskovalnim središčem AREA Science Park, znanstveno ustanovo Sissa, Centrom za molekularno biomedicino CBM, Zvezo in-dustrijcev Confindustria ter podjetjem Solgar. Pri izpeljavi ambiciozne pobude pa skupno sodeluje 100 različnih partnerjev. Strokovni direktor manifestacije Trieste Next Filiberto Zovinco je poudaril, da je bogat spisek organizatorjev dokaz povezanosti z ozemljem.
V okviru festivala inovacije in znanstvenega raziskovanja se bo zvrstilo preko sto različnih dogodkov, predvidenih je 150 italijanskih in tujih predavateljev. Poleg šotora na Velikem trgu bodo glavni kraji dogajanja deželna palača na Trgu Oberdan, gledališči Verdi in Miela ter muzej Revoltella. Dokončni program bodo sicer predstavili na začetku septembra, številna ugledna imena pa že mamijo vedoželjnost mnogih. Dobitnica nagrade L'oreal-UNES-
CO 2014 za uspehe žensk na področju znanosti Segenet Kelemu bo spregovorila o dosežkih biotehnologije pri izboljšavi kmetjistva, kar predstavlja bistveni doprinos v boju proti lakoti na svetu. Nizozemski strokovnjak Jos De Blok bo občinstvo seznanil s svojo ino-vativno metodo nege starejših bolnikov Buurtzorg. Posebno pričakovanje vlada za zaključni poseg norveškega ne-vroznanstvenika Edvarda I. Moserja, ki si je s svojimi raziskavami o t.i. prostorskih možganskih celicah prislužil Nobelovo nagrado za medicino 2014.
Med italijanskimi predavatelji še posebno izstopajo: genetist Edoardo Boncinelli, koordinatorka programa SmartFood na Milanskem inštitutu za onkologijo Lucilla Titta, izvedenec za biokemijske procese staranja Giovanni Scapagnini.
Dodatna odlika znanstvenega salona Trieste Next je, da posveča posebno pozornost mladim. Prejšnja leta so kot prostovoljci pri pobudi sodelovali številni študenti raznih smeri. Tudi letos bo zanje zadnji septembrski vikend še posebno nepozaben. (vpa)
/
TRST
Četrtek, 6. avgusta 2015
5
tiskovna konferenca - Rudi Pavšič spet kandidira za predsednika krovne organizacije
»
SKGZ in SSO morata pridobiti izgubljeno verodostojnost«
»
V manjšini potrebno dogovarjanje med krovnima zvezama, SSk in Slovenci v DS«
Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij morata ponovno pridobiti verodostojnost, ki v zadnjem času precej peša. Rudi Pavšič, ki bo spet kandidiral za predsednika SKGZ, je na včerajšnji novinarski konferenci kritično in samokritično ocenil položaj v slovenski manjšini. Krovni zvezi sta izgubili verodostojnost predvsem do članic, ki od SKGZ in SSO pričakujejo konkretne odgovore na probleme. Kot model reševanja težav je Pavšič navedel Tržaško knjižno središče, dogovarjanje v manjšini pa bi moralo po njegovem sloneti na omizju dveh krovnih zvez, stranke Slovenska skupnost in slovenske komponente Demokratske stranke. Pavšič bo na deželnem kongresu 16. oktobra v Gorici spet kandidiral za predsednika SKGZ, ne bo pa edini kandidat za to mesto. Imena njegovih tekmecev bodo znana po 18. avgustu, ko zapade rok za predložitev kandidatur.
Premalo sodelovanja z Gabrovcem in Ukmarjem
Pavšič je obžaloval, da SKGZ ni uspela vzpostaviti sistemskega sodelovanja z deželnima poslancema Igorjem Gabrovcem in Stefanom Ukmarjem. Enako velja za odnose z deželno upravo. Na teh relacijah večkrat prihaja do nepotrebnih napetosti, ki ustvarjajo pogoje za politično delegitimiranje deželne posvetovalne komisije za Slovence. Kot primer takšnih zapletov in zelo pomanjkljive komunikacije, je Pavšič omenil zadnja dogajanja v zvezi z glasbenim Centrom Emil Komel in Glasbeno matico.
Pavšič je pohvalil sodelovanje z Ga-brovcem kot deželnim tajnikom SSk, predvsem pa z novim predsednikom SSO Walterjem Bandljem, s katerim se redno sestaja. SKGZ vsekakor ocenjuje, da bodo spremembe v SKGZ in v SSO blagodejno vplivale na vso manjšino.
GM in Komel se ne moreta pogovarjati 20 let
SKGZ še vedno ocenjuje, da mora slovenska manjšina ubrati pot notranjih reform, ki pomenijo tudi združevanje ustanov. Sodelovanje mora biti sad dogovorov in ne vsiljevanj ter pogojevanj; Dežela bi se morala glede glasbenega šolstva pogovarjati tudi z GM in ne
Vodstvo SKGZ na včerajšnji novinarski konferenci
fotodamj@n
le s Centrom Komel. »Z druge strani pa se naši glasbeni ustanovi ne moreta že 20 let pogovarjati o glasbenem šolstvu na Goriškem. Po tem, kar se je zgodilo v deželnem svetu, naj si zadata jasen časovni termin za pogovore in naj v tem času vendarle oblikujeta predlog, kako naprej,« je pred novinarji dejal Pavšič. Po njegovem smo se v manjšini žal že privadili na odlašanje reševanja problemov. To ne vodi nikamor.
Na novinarski konferenci SKGZ je bilo slišati pohvalo na račun predsednice FJK Debore Serracchiani, ki je na Proseku pred nekaj dnevi priznala, da kraško kmetijstvo dušijo okoljske in druge omejitve. Zanje nosi odgovornosti predvsem Illyjeva deželna vlada. Pavšič je primerjal Kras in Brda. Tamkajšnji vinarji so zelo prizadevni in iznajdljivi, a delajo v pogojih, ki jih Kra-ševci nimajo.
Pavšič pogreša Letto in Bratuškovo
Predsednik SKGZ je prepričan, da sta v času vlad Enrica Lette in Alenke Bratušek Italija in Slovenija zelo dobro sodelovali. Med državama sedaj žal ni dosti stikov, je ocenil Pavšič, ki je sicer pohvalil italijanskega predsednika Ser-gia Mattarello in njegovo srečanje s Slovenci. SKGZ pozdravlja nedavno koprsko srečanje omizja Slovenija-FJK o manjšinah, kulturi in izobraževanju, skrbijo pa jo naraščajoče napetosti med Slovenijo in Hrvaško v zvezi z arbitražnim sporazumom o meji v Piranskem zalivu. To bi znalo negativno vplivati tudi na položaj Italijanov v Istri in na Reki, ki - kot znano- živijo v dveh državah.
Velika boleča točka ne le za SKGZ, temveč za vso manjšino pa je Benečija. Tukaj smo priča strašnemu demografskemu padcu, ki se ga lahko le zaustavi z gospodarskimi pobudami. Pavšič je izpostavil nujnost okrepitve sodelovanja s Posočjem in izkoriščanje evropskih projektov. Pri tem je omenil beneško Kmečko zvezo in prizadevanja njenega predsednika Stefana Predana.
Sandor Tence
skgz - Rudi Pavšič pohvalil poslanko Tamaro Blažina
DS naj zajamči izvolitev slovenskega parlamentarca
Demokratska stranka bi morala zajamčiti izvolitev slovenskega parlamentarca. Ker je malo verjetno, da bo senat ohranil dosedanjo vlogo, bi moral Slovenec (ali Slovenka) spet sedeti v poslanski zbornici, je na novinarski konferenci SKGZ podčrtal Rudi Pav-šič. Pohvalil je delo poslanke Tamare Blažina in dal razumeti, da bi lahko bila sedanja parlamentarka nosilka liste DS v vzhodnem volilnem okraju FJK. Pomembno, če ne že odločilno besedo bo pri izbiri kandidatov imela predsednica Dežele Debora Serracchiani.
Pavšiču se zdi zelo težko, da bi lahko bil Slovenec izvoljen v parlament le z osebnimi preferencami. Zato od DS pričakuje izbiro, ki bi zajamčila izvoli-
Poslanka Tamara Blažina
tev poslanca iz vrst slovenske manjšine. To bi tudi okrepilo upravno samostojnost FJK.
Vodja SKGZ je samokritično priznal, »da smo bili glede novega volilnega zakona bolj papeški od papeža.«
Dežela je zamudila priložnost, da bi v FJK uvedli volilna pravila z Južne Tirolske in Doline Aoste, ki bi danes omogočila izvolitev slovenskega poslanca ali poslanke. Ta cilj bo sedaj zelo težko doseči, in tvegamo, da izgubimo parlamentarno predstavništvo.
Pavšič, ki včeraj ni štedil s samokritikami, je omenil tudi deželno reformo lokalnih uprav. Tudi SKGZ je sicer opozarjala na nekatere nedorečenosti v tej reformi, predvsem kar zadeva zaščito slovenščine v novih upravnih enotah. Zlasti z goriške pokrajine, je dejal, prihajajo v zvezi s statuti novih medobčinskih zvez za Slovence še kar nespodbudne novice.
S.T.
Klepet z Rotellijem
V Svetoivanskem parku se te dni nadaljuje Lunatico Festival. Drevi se ob 21. uri obeta večer klepeta, misli in branja s Francom Rotelli-jem. Italijanski psihiater, ki je skoraj dvajset let vodil tržaško umobolnico in je bil od leta 2000 deset let na čelu Zdravstvenega podjetja, bo predstavil knjigo L'istitu-zione inventata - Almanacco Trieste 1971-2010. Publikacija ponuja skok v štiridesetletno zgodovino mesta, v katerem je psihiatrija doživela pomembno revolucijo.
Zgodbe teritorija 1914-2014
Na tržaški pokrajini bo podpredsednik Igor Dolenc jutri ob 10.30 predstavil projekt Zgodbe teritorija 1914-2014, ki ga je sofinanciral Las Kras. Projekt si nadeja, da bi valoriziral avstro-ogrska vojaška pokopališča na Proseku, v Nabre-žini in na tržaškem Krasu.
O grofu jadralcu
V	okviru pobude Marestate 2015 bo jutri v Muzeju morja ob 21. uri kustos Enrico Mazzoli predstavil lik Enrica di Borboneja- Parma, pravega grofa-jadralca iz 19. stoletja.
Caccia Dominioni in prva svetovna vojna
V	prostorih državne knjižnice Ste-lio Crise (Trg Papa Giovanni XXIII 6), kjer je tačas na ogled razstava arhitekta, inženirja, slikarja in pisatelja Paola Caccie Dominionija - Umetnik na vojni fronti, bo dre-vi ob 18. uri gost kustos Ferdi-nando Sanfelice di Monteforte. Z Marianno Accerboni bo osvetlil zlasti zgodovinski vidik razstave -prvo svetovno vojno - in predstavil lik Dominionija.
Razstava v dvorani Veruda
V	dvorani Veruda Palače Costan-zi (Mali trg 2 - za županstvom) bodo jutri ob 19. uri slovesno odprli razstavo Una certa distanza.
Najdeni predmeti
Tržaška občina obvešča, da so julija na mestnih ulicah našli mobilni telefon, zapestno uro, prstan, zapestnico, fotografski aparat, očala in več snopov ključev. Kdor bi jih morda pogrešal, naj obišče občinski urad za najdene predmete na Velikem trgu 4 (soba 37) vsak dan od ponedeljka do petka od 9.30 do 11.30. Kdor pa je kaj pozabil na avtobusu, mora na sedež podjetja Trieste Trasporti (Ul. dei Lavoratori 2).
vandalizem - Preiskava lokalne policije se je zaključila z ovadbo šestih mladeničev
Packanje po zidovih jih bo stalo 58 tisoč evrov
Mazači so stari med 18. in 22. letom - Izdali so jih »podpisi«- Kljub ovadbam so nadaljevali z vandalskimi pohodi v mestnem središču
Lokalna policija je z obširno preiskavo stopila na sled skupini mazačev, ki so letos pomladi s spreji pomazali zidove številnih mestnih ulic, med največjimi mazaškimi akcijami pa so beležili aprilski vandalski pohod v Ul. San Nicolo. Takrat so se številni trgovci pritožili nad črnimi napisi, ki so se skoraj na vsakem koraku pojavili na središčni tržaški ulici.
Po teh dogodkih je lokalna policija ob koordinaciji tržaškega tožilstva v podrobni preiskavi identificirala in ovadila šest mladih med 18. in 22. letom.
Preiskovalcem so se sicer odprla vrata v poseben svet številnih angleških izrazov, v krajšem času pa so tudi pri-
dobili ključ za boljše razumevanje ma-zaških dinamik.
Vandale je sicer izdal podpis ali prevedeno v mazaški žargon t.i. »tag«. Ta se pojavi pod vsako urbano fresko, služi pa kot posebno znamenje, s katerim si writer nabira točke ali soglasje znotraj širše skupine. Čim bolj zahtevna je izdelava grafita, več točk si nabere »ustvarjalec«.
V Ulici San Nicolo so se sicer ma-zači preizkusili v pravem bombardiranju hitrih fresk (t.i. tag-bombing), s katerimi pa so namerno pustili svoj pečat ali tag.
Podpis so preiskovalci obravnavali kot neizpodbiten dokaz, kar je tudi dokaj hitro privedlo do storilcev. Skupina šestih je po štetju podpisov na zidovih zbrala skupno 537 glob, kar se stroško-
vno prevede v vsoto 58.000 evrov. Van-dali so kršili 215. člen pravilnika mestne policije in 14. ter 26. člen pravilnika upravljanja odpadkov in javne čistoče. Med kršitvami je še najbolj slana prva, ki po občinskem odloku iz decembra 2014 določa globo v višini 1000 evrov, prej pa je ta znašala le 50 evrov. Poleg poravnave glob bo morala skupina šestih še poravnati opravljeno škodo.
Storilci so kljub ovadbam nadaljevali z mazaškimi akcijami tudi v juniju, ko je lokalna policija v že obsežno dokumentacijo na račun tržaških writer-jev dodala še drugih devet zapisnikov o prav tolikih kaznivih dejanjih. Vztrajati je lahko hudičevo, v tem primeru pa le neumno. (mar)
V Ul. San Nicolo so še dobro vidne packe ovadenih mazačev
fotodamj@n
6
Četrtek, 6. avgusta 2015
TRST
/
kopališče - Konzorcij in združenja o nezaslišani 15-dnevni ukinitvi večernega dogajanja
Ausonia? Nikakršna nevarnost za mesto!
»Ausonia ne predstavlja nobene nevarnosti za mesto Trst. Nasprotno, z njim hoče vzpostaviti in ohraniti prijateljski odnos.« Poziv so predstavniki konzorcijev in združenj, ki delujejo v večernih urah v kopališču Ausonia, naslovili tržaški kvesturi, ki je pred petimi dnevi odredila dvotedensko zaprtje tamkajšnjega lokala Ausonia Jump.
Drastični odločitvi je botrovala kopica nasilnih dogodkov in nasploh izgredov, ki so se v zadnjih mesecih pripetili v notranjosti oz. pred omenjenim lokalom; ukrep pa je po mnenju vseh, ki v kopališču kakorkoli delujejo po sončnem zatonu nezaslišan, zato od kvesture zahtevajo, naj ga prekliče.
Predsednik konzorcija Ausonia Dario Parisini, predsednica združenja Confini Maddalena Della Libera in predsednik združenja Anubi Pietro Degrassi so novinarjem včeraj predstavili drugo plat kolajne, se pravi svoj pogled na dogodke, ekonomske posledice zaradi prekinitve dejavnosti in pa bodoče načrte za ponoven zagon kopališča in vsega, kar spada zraven. Vsi trije seveda kritično ocenjujejo katerokoli obliko nasilja, ukrep kvesture pa je daleč neumesten in pretiran. Do pretepov je prišlo izven lokala in v enem primeru celo po zaprtju le tega. »Že deset let skrbimo v Ausonii za nočno ponudbo zabave in doslej se ni ničpripe-tilo. Veliko stavimo na varnost: v lanskem letu smo samo za to postavko namenili 55 tisoč evrov in osebje, ki za to skrbi, je kvalificirano in strokovno podkovano, hkrati pa sodelujemo z Zdravstvenim podjetjem pri projektu Over-night,« je pojasnil Parisini in ocenil, da ponuja Ausonia mladim tehtno obliko sprostitve, tako da jim ni potrebno odhajati na ples ali na pijačo daleč onkraj pokrajinskih meja.
Po ocenah govornikov bo dvotedensko zaprtje pomenilo precejšnjo gmotno škodo, skupno kakih 50 tisoč evrov, saj je moralo združenje Anubi odsloviti nekaj sodelavcev, da ne govorimo o dobaviteljih, tehnikih, umetnikih in celo taksistih, ki so redno sodelovali pri večernem dogajanju. »Mesto Trst si ne sme privoščiti večernega zaprtja Ausonie, ki nudi sprostitev različnim družbenim starostnim stopnjam,« so si bili včeraj edini. Ker je večerno dogajanje v kopališču omejeno na poletno obdobje, so govorniki pomislili celo, da bi v prihodnje poskrbeti za zimsko večerno ponudbo za mlade. Če pa je, kot kaže, strpnost v mestu že skorajda na robu, potem seveda pri tem nima smisla vztrajati. (sas)
muzej sartorio
Porcelan iz
Napoleonovih
časov
Muzej Sartorio (Trg Papa Giovanni XXIII 1) bo od danes (ob 12. uri) bogatejši za porcelanast komplet za zajtrk (»dejeuner solitaire«). Gre za »darilo« Francozinje Odette Pavret de la Rochefordiere De Cecco, ki živi v Rimu, a je na naše mesto zelo navezana. Keramično skodelico, krožniček in vrček naj bi sam Napoleon podaril nekemu njenemu pradedu, baronu Claudeu Suisse de Sainte Claire
Z leve Degrassi, Della Libera in Parisini v kopališču Ausonia
fotodamj@n
jutri v tks
Pobuda ZKB za šole in dijake
Zadružna kraška banka namenja veliko pozornosti ozemlju, na katerem deluje. Tokrat je pozornost namenila šolstvu in družinam, ki so pred začetkom šolskega leta v stiski zaradi težav pri nakupu šolskih učbenikov svojim otrokom.
Ob priliki odprtja novega Tržaškega knjižnega središča je Upravni odbor ZKB sprejel sklep, da bo namenil slovenskim višjim srednjim šolam in didaktičnim ravnateljstvom na tržaškem prispevek v obliki kupona. Kupone bodo šole lahko uporabile za pomoč pri nakupu šolskih učbenikov in knjig družinam v finančni stiski oz. za obagatitev svojih knjižnic z nakupom knjig slovenskih zamejskih založb Mladika in ZTT pri TKS.
S to potezo zeli Zadružna kraška banka biti blizu družinam, ki potrebujejo pomoč, in šolam, ki od države prejemajo vse manj prispevkov. Pobuda bo predstavljena jutri ob 12. uri v TKS.
trst - V okviru poletnih prireditev na Trgu Verdi
Plesi iz zlate dobe swinga
Veliki Gatsby, najnovejša produkcija plesnega društva Club Diamante FVG - Mladi izvajalci in že uveljavljeni plesalci
TriestEstate je občinska pobuda, ki popestri poletne noči v Trstu z vrsto različnih, pretežno brezplačnih dogodkov. Predstave s prostim vstopom v središču mesta in ob lepem vremenu seveda privabljajo množico ljudi in v torek je število še dodatno okrepilo dejstvo, da je na odru nastopilo kar petinpetdeset mladih plesalcev društva Club Diamante FVG. Čakanje na začetek njihove najnovejše produkcije Veliki Gatsby je ponudilo navzočim prizore tipično »tržaško obarvanega« kreganja za sedeže, ki so jih nekateri rezervirali za zamudnike ali so bili namenjeni »predstavnikom oblasti«. Z začetkom predstave s koreografijami Fulvia in Marise
mantične Cheek to cheek do All about that bass se je zgodba o razgibanem par-ty-ju razvijala skozi foxtrot, jive, latino, funky, dance, charleston ritme. Celota je bila nekoliko predolga, a lepo povezana, tako v zamisli kot v izvedbi. Kompetitivno društvo ima solidno moško skupino, kar omogoča tudi veliko točk v parih, skupinski prizori so učinkoviti, nekateri solisti zelo nadarjeni. Sposobnosti in energija skupine so bili nagrajeni z dolgim aplavzom, koreo-grafinja pa je za prihodnje leto že obljubila novo, obsežno plesno predstavo.
Poletni večer, ki je privabil v mestno središče naval ljudi, je v okviru niza TriestEstate ponudil sočasno tudi drugi dogodek in sicer koncert Komornega orkestra Busoni, ki je na stari železniški postaji Campo Marzio izvedel koncert o glasbi v času Prve svetovne vojne. Jutri, 7. avgusta, s ponovitvijo vsak petek in soboto do konca me-
Nastop mlajših članov plesnega društva Club Diamante FVG
fotodamj@n
seca, se bo niz nadaljeval z enim od redkih dogodkov proti plačilu in sicer s produkcijo Stalnega gledališča FJK V Sarajevu 28. junija Paola Rumiza z režijo Franca Peroja (v muzeju Diego de Hen-
riquez). Istočasno bo Muzej morja na nabrežju gostil srečanje o zgodbi princa Enrica di Borbone Parma in o njegovih mornarskih pustolovščinah v 19. stoletju. (ROP)
Izurjeni plesni par
fotodamj@n
Settomini pa se je razburjeni parter pomiril in se je prepustil vzdušju dobe swinga, gangsterjev in bleščic ameriške visoke družbe.
Nastopile so vse starostne skupine društva, od najmlajših do že izkušenih in nagrajenih mladih plesalcev. Zaradi dodelane in skrbno naštudirane celote je bila predstava več kot običajni šolski nastop. Skupine plesalcev so se vrstile na odru dobro uro in pol, s stalno menjavo kostumov in ob lepo izbrani glasbeni kulisi, v kateri so se ritmi plesnih hitov iz dvajsetih let ubrano prepletali s hiti našega časa, ki imajo v sebi neko vintage noto. To je omogočilo vključitev dolge vrste različnih plesov, kontekst pa je dal tudi bolj staromodnim skoraj moderno oznako. Od ro-
boljunec - Skupina 35-55
Večerni pohodi po kolesarski stezi
križ - Spominska fotografija
Niša čaka na kip Svetega Primoža
Že od začetka julija potekajo, v organizaciji Skupine 3555 SKD F. Prešeren iz Boljunca večerni pohodi po kolesarski stezi. Ob ponedeljkih in četrtkih se ob 20 .uri zbere lepo število pohodnikov vseh starosti in se poda po slikoviti bivši železniški progi nad Klinšco do vasice Draga. Pot je ob vrnitvi še bolj sugestivna, saj jo osvetljujejo številne čelne lučke, v daljavi se blešči Tržaški zaliv, ob lepem vremenu pa seže pogled do Gradeža.
Na sliki, ki je bila posneta v četrtek, 31. julija, je po-hodnike spremljala trinajsta ali plava luna. (so)
Loredano in Edija Ukmarja je pred kipom Sv. Primoža fotografiral oče Pepi Ukmar
Ko so v petdesetih letih prejšnjega stoletja na Sv. Primožu nad Križem zgradili razgledni stolp (uradno vedetta Slataper), so tudi postavili kip Sv. Primoža. Ko so ukradli prvega so namestili nov kip, ki so ga neznanci tudi izmaknili. Od tedaj (minilo je skoraj 60 let) je kamnita niša pod stolpom prazna. Takole je zgledal kip, na katerega starejši Križani niso pozabili.
/
TRST
Četrtek, 6. avgusta 2015
7
gropada
Nočne note
V prostorih kulturnega društva Skala v Gropadi bo v nedeljo, 9. avgusta ob 20. uri mladinska vokalna skupina Anakrousis proslavljala prvo leto delovanja pod taktirko dirigenta Janja Jarca. V ta namen so si pevci zamislili zanimivo pobudo, da bi zborovsko glasbo in ne samo približala širšemu občinstvu. To je večer-ja-koncert, ki jo vokalna skupina prireja v sodelovanju z domačim pubom Skala. Pod zvezdami bo občinstvo, poleg domačih specialitet, lahko uživala ob zvokih zborovske glasbe, ki sega od narodnih, ljudskih melodij do jazza, moderne glasbe, evergreenov in drugih zvrsti. Posebni gost večera bo skupina las 7 notas del cha cha, ki bo dala večeru latinsko ameriški pridih. Skupino vodi Marino Besednjak, legenda zamejske glasbe.
Vabljeni so tudi vsi ljubitelji dobre kuhinje in prijetne družbe, s katero preživeti krasen poletni večer. Rezervacije so še na razpolago na številkah 3472198113 (Almira) in 3311711096 (Egon).
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 6. avgusta 2015
LJUBO
Sonce vzide ob 5.54 in zatone ob 20.28 - Dolžina dneva 14.34 - Luna vzide ob 23.55 in zatone ob 14.17.
Jutri, PETEK, 7. avgusta 2015
KAJETAN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,9 stopinje C, zračni tlak 1014,2 mb ustaljen, vlaga 51-odstotna, veter 12 km na uro jug, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,3 stopinje C.
El Turistične kmetije
KMETIJA ŽAGAR JE ODPRTA v
Bazovici do 23.8.2015.
Vabljeni! 338-6048054 Zaprto ob sredah.
Hfl Osmice
ri Čestitke
M Izleti
KRU.T obvešča, da sta na razpolago še zadnji dve sobi za skupinsko bivanje v Termah Dobrna od 23. avgusta do 2. septembra z možnostjo individualno prilagojenega paketa za zdravje oz. dobro počutje. Info in vpis v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it do petka, 7. avgusta, od 9. do 13. ure.
NOČNI POHOD IN GLEDANJE UTRINKOV: SKD Rdeča zvezda vabi na nočni pohod na Sv. Lenart, v soboto, 8. avgusta, z zbirališčem pri spomeniku padlim v Saležu ob 21. uri. Ob 70. obletnici društva se bomo poklonili na spomenikih v Saležu in Samatorci ter na plošči posvečeni Lojzetu Kokorav-cu - Gorazdu. Spremljal nas bo MePZ Rdeča zvezda. S sabo prinesite svetilko, priporočamo primerno obutev. Zagotovljen prevoz nazaj s Samator-ce do Saleža.
S KRU.TOM NA EXPO: zaključuje se vpisovanje na izlet od 25. do 27. septembra: dvodnevno doživljanje Svetovne razstave, na soboto tudi v večernih urah, ko se vrstijo številne prireditve in koncerti. Tretjega dne sledi voden ogled Bergama. Info, program in vpis v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
S Poslovni oglasi
IŠČEM V NAJEM manjšo hišo na tržaškem Krasu.
Tel.: 349-1593556
DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Vsi toplo vabljeni. Tel. 040-299450.
MARKO REBULA je v Slivnem št. 6 odprl osmico. Pričakuje Vaš obisk! Tel. 347-5686191.
NA JEZERU (z možnim dostopom iz Bazovice) je družina Zobec odprla osmico. Vabljeni! Tel.: 040-228043.
NA KONTOVELU - »Kamence« je odprta osmica.
OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni!
OSMICO sta odprla Ervin in Marčelo Doljak v Samatorci št. 22. Tel.: 040229180.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632.
PRI JURČEVIH v Cerovljah smo odprli osmico. Vabljeni!
V	KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta poletna osmica. Tel. 346-7590953.
V	KRIŽU, pri Beljanovih, je Silvano odprl osmico. Tel. št.: 040-220708.
V	PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943.
0 Mali oglasi
DVOSOBNO STANOVANJE v Štivanu, delno opremljeno, dam v najem 400,00 evrov mesečno. Tel. št.: 3484462664.
FIAT grande punto sport 1.3 multijet rdeče barve, 90 CV diesel, letnik 2010, 60.000 km prodam. Tel. št.: 3496236171.
IŠČEM katerokoli zaposlitev. Tel. št.: 332-93227075.
IŠČEM knjige za 1. razred liceja Prešeren - znanstvena smer. Tel. št.: 3358176175.
IŠČEM učbenike za 3. razred klasične in znanstvene smeri liceja F. Prešeren. Tel. št.: 328-9190074.
MATURANTKA geometrske sekcije zavoda Zois pomaga pri učenju matematike in angleščine učencem do 16 let. Tel. št.: 342-0004391.
NA PROSEKU s septembrom oddajamo opremljeno stanovanje z balkonom, avtonomnim gretjem in parkiriščem. Tel. št.: 333-1129574.
ODDAJAM opremljeno enosobno stanovanje v bližini Senenega trga (piazza Foraggi). Tel.: 040-948080.
PRODAM belo in črno vino. Tel. št.: 338-1511048.
PRODAM dve diatonični harmoniki H, E, A in B, ES, AS vsako po 1200 evrov. Tel. št.: 335-5387249.
PRODAM hišo z vrtom v Prebenegu z razgledom na morje. Tel. št.: 3317114399.
PRODAM par novih gum kleber 155/70 R13 (E2). Polovična cena oz. 60,00 evrov. Tel. št.: 320-2842698.
PRODAM zemljišče za vinograd, 2.000 kv.m., pod Kontovelom. Tel. št.: 3294372448.
V VIŽOVLJAH, nad železniško postajo, damo v najem mansardo. Tel. št.: 040-299820.
prej do novice
[I] Lekarne
Mali RAFAEL bo danes ugasnil 1. svečko. Veselimo se z njim vsi domači, predvsem pa bratranec Vasilij.
Od ponedeljka, 3. do nedelje, 9. avgusta 2015: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 1 - 040 635368, Oširek S. Var-dabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje Polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardabasso 1, Korzo Italia 14, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Božje Polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14 - 040 631661.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
U Kino
www.primorski.eu 1
™ rr edia
PRIMORSKI DNEVNIK
Od 1. do 31. avgusta
POLETNI URNIK sprejemanja
Milili OjlflMV prfrti plAdild
os mitnice, zahvale, sožalja, ieitilfai/Gkiftrttu, ma!i ogtoti v okvirtim,
ogJasr društev in organizacij v oJMtf fcc ponedeljek. - petek 10,00-14,90 iobota »prt»
Tel. 0OO.il 2.775 e polta: primorski iotmfrdi3.it Timedia - Ul. Monlecthi 6 II. nadstropje - TRST
16.40, 19.10, 21.40 »Left behind - La profezia«; 16.35, 19.05 »Spy«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Tracers«; 16.25, 18.20, 20.15, 22.10 »Joker«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.20, 22.15 »Pixels«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.15 »Ex_Machina«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.10 »Spy«; Dvorana 4: 17.50, 20.15, 22.15 »Joker«; Dvorana 5: 18.15 »Leviathan«; 22.10 »Il ragazzo della porta accan-to«.
H Šolske vesti
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi zaprti v petek, 14. avgusta, in ob sobotah do vključno 22. avgusta. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.30.
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta v petek, 14. avgusta, ter vse sobote v avgustu.
TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča, da bo zaprto zaradi dopusta do vključno 19. avgusta.
DIZ JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno 22. avgusta ob sobotah zaprta.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni navodila in seznami učbenikov za nižjo srednjo šolo za š.l. 2015/16.
RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 29. avgusta.
SKLAD MITJA ČUK organizira od 31. avgusta do 4. septembra teden ponavljanja matematike in angleščine. Namenjen je študentom, ki bodo letos obiskovali prvi razred srednje šole ter tistim, ki bodo letos obiskovali prvi razred višje šole. Za informacije na tel. 040-212289 (pon. - pet. 10.00 - 12.00) ali urad@skladmc.org.
ARISTON - 21.00 »Hungry Hearts«.
CINEMA DEI FABBRI - 17.00, 18.45, 21.30 »Fuochi d'artificio in pieno giorno«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.45 »Ant-Man«; 15.55 »Jurski svet 3D«; 18.15, 20.30 »Lažna mesta«; 15.50, 17.20, 18.25, 20.00, 21.00 »Misija: Nemogoče - Odpadniška nacija«; 18.00, 20.10 »Piksli«; 16.20, 18.20, 20.45 »Razuz-danka«; 21.10 »Ted 2«; 18.45 »Vroči Mike XXL«; 16.10 »Vrvež v moji glavi«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »Big Eyes«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Ex_Machina«; Dvorana 2: 16.20, 18.20, 20.00 »Il fidanzato di mia sorella«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Joker«; 16.20, 18.10, 20.00, 21.45 »Pixels«; Dvorana 4: 16.20, 20.00, 22.00 »Spy«; 18.00, 21.45 »Left behind - La profezia«.
THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.05, 21.30 »Pixels«; 22.00 »Pixels 3D«; 16.45, 19.10, 21.35 »Ex_Machina«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Kristy«;
□ Obvestila
AŠD PRIMOREC vabi na Športni praznik v Trebče v petek, 7., 8. in 9. avgusta ter 21., 22. in 23. avgusta. Bogate ponudbe specialitet na žaru in glasba v živo.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da bo do 28. avgusta odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek 8.0016.00; torek, četrtek 11.00-19.00. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od 10. do 14. avgusta.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS in vaške organizacije, prireditelji praznika sv. Martina na Proseku, vabijo proizvajalce vina, ki se nameravajo predstaviti s Prosekarjem na vaškem prazniku, da se javijo v tajništvu rajonskega sveta ali na tel. št. 040225956, primacircoscrizione@comu-ne.trieste.it do ponedeljka, 10. avgusta.
ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v poletnem času, do 28. avgusta vključno, odprt od 9. do 13. ure; zaprt bo od 10. do 14. avgusta.
MAESTRO ALESSANDRO ŠVAB ustanavlja otroški in mladinski zbor Mednarodne Operne Akademije Križ. Info na tel. 349-7730364, 347-1621659 ali info@accademialiricasantacro-ce.com.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaradi dopusta zaprta do 17. avgusta.
FOTOVIDEO TS80, v sklopu Artedna v Lonjerju, prireja tečaj fotografije za začetnike od 19. do 29. avgusta. Info na tel. 329-4128363 (Marko).
ZSŠDI obvešča, da urada v Trstu in Gorici poslujeta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure.
NK KRAS, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja nogometni kamp od 31. avgusta do 4. septembra, od 8.30 do 13.00 na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2003-10. Vpis do 24. avgusta. Prijave in info na tel. 040-2171044, 3332939977 (Roberta) in 339-3853924 (Emanuela).
SKUPAJ Z'GUD'MO (ZAIGRAJMO): godbeniški kamp, namenjen otrokom/mladim od 8 let dalje, bo potekal na sedežu GD Nabrežina od 24. do 28. avgusta. Potrebno je osnovno znanje igranja inštrumenta za pihalni orkester (pihala, trobila, tolkala). Info na tel. 334-9310000 (Luciano Gergolet) in orkestri/godbe iz Na-brežine, Ricmanj, Proseka, Brega, Doberdoba in Trebč.
SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi na večerne pohode ob ponedeljkih in četrtkih. Zbirališče pri avtobusni postaji pod bivšo železniško postajo Boršt, na križišču za v Ricmanje. Štartamo ob 20. uri. S seboj prinesite lučko.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ in tovariši -SKD Tabor, Prosvetni dom Opčine, obvešča, da bo meseca avgusta zaprta.
TRŽAŠKI POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na Trgu Stare mitnice 15 (largo Barriera vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088.
ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTIRAN-CEV v Ul. Rio Primario 1 sporoča, da bo urad meseca avgusta zaprt.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata poletni center »Plesalček« za otroke od 3 do 8 let od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. Urnik: 7.30-17.00, kosila in malice vključeni. Info in vpis na tel.: 334-3611757 (Kristina), info@cheerdancemille-nium.com.
H Prireditve
DOMAČE VEDUTE - Razstava Majde Pertotti s Kontovela je odprta do nedelje, 9. avgusta, v Samatorci št. 49.
KD ANAKROUSIS vabi na večerjo oz. koncert Nočne note, ki bo v nedeljo, 9. avgusta, ob 20.00 pod zvezdami v KD Skala, Gropada 82. Nastopala bosta MlVS Anakrousis in Las 7 notas del cha cha. Info in prijave na tel. 3311711096, 347-2198113.
FOTOVIDEO TS80 vabi na ogled fotografske razstave člana Pavla Morelja »Pogledi v naravo«, ki je v gostilni na Opčinah (nasproti cerkve).
FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave člana Štefana Grgi-ča v prostorih kavarne Igo Gruden v Nabrežini. Razstava bo na ogled do konca avgusta.
Prispevki
Namesto cvetja darujejo soletniki Da-nilota Sardoča 100,00 evrov za MoPZ V. Mirk.
V	spomin na Danilota daruje Marta Zi-gon 20,00 evrov za MoPZ V. Mirk.
V	spomin na Rado Rupel darujejo sodelavci šole Fran Levstik Bruno, Albina, Anica, Ida, Savica, Marčela in Rossana 70,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na gospo Rado Albi darujeta Edi in Gina Kemperle 15,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk.
t
Zapustil nas je naš dragi
Marino Coretti
Za njim žalujejo
žena Gabriella, hči Susanna, ljubljena vnukinja Alessia, brat z družino in vsi svojci
Zadnjič ga bomo pozdravili jutri, od 11.30 do 13.00, v ulici Costalunga.
Milje, 6. avgusta 2015
Pogrebno podjetje Zimolo
Ob boleči izgubi dragega strica Marina Corettija izreka družini iskreno sožalje
Marino z družino in družina Berce
8
Četrtek, 6. avgusta 2015
KULTURA
/
trst - V muzeju Revoltella antološka razstava vsestranskega tržaškega ustvarjalca
Karikaturist, slikar in kipar Ugo Guarino
V	muzeju Revoltella v Trstu je do 11. oktobra na ogled antološka razstava Uga Guarina, večstranskega ustvarjalca, ki se je uveljavil predvsem kot izjemno pronicljiv karikaturist ter oblikovalec satiričnih vinjet, obenem pa je tudi slikar in kipar, ki ga označujeta nenehna želja po raziskovanju in sposobnost ustvarjalne prenove. Rojen v Trstu leta 1927, je za krajše obdobje živel v ZDA, kjer je sodeloval z italijansko tiskovno agencijo Ansa za likovno in črno kroniko. V sedemdesetih letih se je v Trstu skupaj s Francom Basaglio zavzel za prenovo centrov za duševno zdravje ter je omogočil duševno bolnim, da so se preko likovnega izražanja osvobajali svojih stisk.
Na razstavi z naslovom L'alfabeto es-senziale si lahko ogledamo preko dvesto likovnih del, ki ločeno po odsekih ponujajo vpogled v posamezne ustvarjalne cikluse. Guarino pripada starejši generaciji in je gotovo med najbolj raprezentativnimi ustvarjalci 20. stoletja. V petdesetih letih je bila v krajevnem dnevniku Il Piccolo ob ponedeljkih posebno pričakovana satirična stran La Cittadella, za katero je Guarino redno ustvarjal vinjete. V spominu so prav tako ostali muralesi s posebno izrazito vizualno sporočilnostjo, ki v vseh likovnih delih tega ustvarjalnega mojstra dosežejo bistvo zaradi neposredne ikonografske sporočilnosti in sposobnosti grafične sinteze.
Kustosinji razstave Silvia Magistrali in Francesca Tramma sta za razstavo v Trstu opravili izbor risb, vinjet, slik, kipov in fotografij iz bogatega arhiva Fundacije Rizzoli dnevnika Corriere della Sera, ki šteje preko 13.000 del. Po selitvi v Milan je Guarino veliko objavljal predvsem na straneh dnevnika Corriere della Sera. Guari-no je veliko razstavljal, zlasti v Milanu, a tudi v Parizu in New Yorku.
V	Trstu je prvič samostojno razstavljal daljnega leta 1953; po tolikem času se mu rojstno mesto letos klanja z antološko razstavo.
Guarino ni sledil specifičnim likovnim strujam, ustvarjal je v duhu svobode in avtonomije, vendar smemo v njegovih delih prepoznati prvine akcijskega slikarstva in pop-arta. Rad se je družil z intelektualci, filozofi, literati.
Postavitev se deli v štiri odseke. Prvi del razstave z naslovom Inconscio urbano zajema dela, ki so nastala po drugi svetovni vojni vse do šestdesetih let, v katerih je v ospredju motiv hrupnega modernega mesta in pošasti, oziroma robotov. Vinje-te se po vsebini lotevajo tudi družbenih sprememb in so nastajale za strani La Cit-tadella in Domenica del Corriere.
Odsek Il futuro e gia cominciato predstavlja projekcijo v bodočnost; tu sta
Levo kiparsko delo, desno vinjeta Uga Guarina
fotodamj@n
v ospredju tehnologija in oblikovanje. To je obdobje totemov in modularnih robotov, ki so nastajali kot asemblaž iz odrabljenih ostankov civilizacije strojev in jih je Guarino sestavljal v mehanski delavnici v Monzi.
Cuore di Ugo Guarino obuja obdobje, ko je umetnik preselil svoj atelje v odsek takratne norišnice. Njegovi plakati, pra-
zne revije, muralesi se potegujejo za pravičnejšo družbo. Polimaterične figure sestavljene iz odpadnih materialov postanejo priče, ki s svojo navzočnostjo svarijo pred močjo zatiranja.
Lettere al Corriere se osredotočajo na ilustracije, ki so od leta 1995 za celih šest let izhajale na strani Indra Monta-nellija v Milanu in očarajo gledalca zara-
di sintetičnih črtnih izrisov ter domiselnih grafičnih rešitev, ki na učinkovit in ironičen način obravnavajo pereče probleme našega časa.
Ob razstavi je pri založbi Corraini izšla knjiga s pričevanji različnih intelektualcev, ki so z Guarinom sodelovali in cenili njegovo delo.
Jasna Merku
književnost
Tone Partljič praznoval včeraj 75 let
Tone Partljič
arhiv
Pisatelj in dramatik Tone Partljič je včeraj praznoval 75. rojstni dan. Po rodu je iz Maribora. Leta 1965 je diplomiral na Pedagoški akademiji v Mariboru in nato poučeval na Sladkem Vrhu. Od leta 1971 je bil dramaturg v Drami Maribor, od leta 1987 umetniški vodja, najprej v MGL, nato v ljubljanski Drami. Dvanajst let je bil poslanec.
Začetki njegovega pisanja segajo v 60. leta. Objavil je veliko odmevnih proznih in dramskih del, scenarijev za televizijske in radijske igre ter filme, znan je tudi po mladinskih delih. Za svoje delo je prejel številne nagrade. Leta 2010 je izdal avtobiografijo Hvala vam, bogovi, za te blodnje, lani je izšel njegov zadnji roman Se-bastjan in most.
Kot je povedal pred kratkim, je vedno želel predstaviti obe plati življenja - veselo in žalostno, saj se vesela in žalostna maska, ki so ju s pridom uporabljali že v grškem gledališču, dopolnjujeta. (STA)
trst - Umetnik ga je praznoval včeraj
Tričetrt stoletja Klavdija Palčiča
Tržaški likovni umetnik Klavdij Palčič je praznoval včeraj 75 rojstni dan. Po Avgustu Čer-nigoju in Lojzetu Spacalu velja za enega vodilnih slovenskih slikarjev v tržaškem kulturnem okolju. Njegova likovna ustvarjalnost je vsestranska, poleg slikarstva se ukvarja tudi s kiparstvom, grafiko, scenografijo, ko-stumografijo in ilustracijo proznih in pesniških knjig.»Palčičeva umetnost ni le evokativna, še manj pripovedna: je umetnost, v kateri abstraktna in figurativna govorica tekmujeta za prevlado v izražanju, ki pa ostaja v dialektičnem prekrivanju potez, risbe in barv vedno in namenoma pomensko nedorečena,« je o umetnikovem ustvarjanju zapisala italijanska umetnostna zgodovinarka Franca Mam.
Palčič je zaznamovan z Medite-ranom. »Od tod silna čustva, temperamentne in razgibane podobe, od tod močne, odprte barve, od tod svetloba in napetost, od tod poudarjena erotika, a tudi kontemplacija. Kontrasti so nekaj samosvojega in povsem normalnega za Palčičeve slike, na katerih največkrat lebdeče človeško telo v neopredeljenem, skorajda abstraktnem prostoru išče svoj pravi jaz,« je zapisal likovni kritik Iztok Premrov.
Klavdij Palčič je po maturi na
Klavdij Palčič
arhiv
znanstvenem liceju v Trstu sprva nameraval študirati politične vede, vendar se je odločil za likovno ustvarjanje ter se vpisal na umetnostni licej v Benetkah, kjer je leta 1964 tudi diplomiral.
Pozneje je poučeval likovno vzgojo in umetnostno zgodovino na srednjih šolah v Trstu in Gorici. V 60. letih je bil član tržaške skupine umetnikov Raccordosei - Arte Viva, v 70. letih pa je ustanovil in vodil grafični atelje.
V svojem likovnem delovanju posega na različna likovna področja likovne umetnosti. Kot scenograf in ko-stumograf je sodeloval z gledališči, kot so Slovensko stalno gledališče, operno gledališče Verdi v Trstu, La Fenice v Benetkah, Mestno gledališče ljubljansko in ljubljanska Drama ter na Wienner Festwohen na Dunaju.
Za svoj bogati opus je prejel vrsto nagrad in priznanj v Sloveniji in tujini, med drugim leta 1984 nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo in scenografijo. (STA)
GREMO V KINO
Brazilija, Italija, Francija 2014
Režija: Wim Wenders in Juliano Ribeiro Saigado
Dokumentarni film
Ocena: *****
Ko so Wendersonov film predstavili v Cannesu, je projekciji sledil petnajstminutni aplavz. Dokumentarec se ni potegoval za nobeno od festivalskih nagrad: na sporedu je bil v nedeljo popoldne kot posebni dogodek. Da je v tem primeru šlo za res izredni dogodek je bilo jasno že takoj po koncu projekcije. Ganjeni in hkrati osupli pogledi so nemočno zrli v veliko filmsko platno, kot če bi pred tem prisostvovali nečemu nadnaravnemu. Wendersonovo potovanje v svet brazilskega fotografa Sebastiäa Salgada razkriva namreč človeka in svet, ki si ju ne moremo predstavljati. V kamero je nemški režiser, ob katerem je med snemanjem filma stal tudi Salgadov sin Juliano, uspel ujeti prostrana območja in kraje, v katere se marsikdo izmed nas ne bo nikoli podal. V ta ogromna področja pa je postavil sanje in načrte človeka, ki nam je najprej s fotografskim aparatom o teh ljudeh pripovedoval, nato pa odločil, da se bo postavil na njihovo stran in skušal ob njih reševati, kar se še rešiti da.
Salgado nam že desetletja pripoveduje črnobele zgodbe o najbolj skritih koncih sveta, Wenders v filmu pa dokončno osvetli osebo, čigar človeško plat smo do danes spoznavali le preko njegovih fotografij.
Wendersonov portret Sebastiäa Salgada je tako pripoved o izjemni humanosti človeka in družine, ki se je iz Brazilije najprej preselila v London, nato v Pariz. Tam je Salgado z velikim trudom in tudi srečnimi življenjskimi okoliščinami dosegel to, kar si je želel. Tako se je pričelo njegovo odkrivanje zgodb, najbolj skritega dela sveta in realnosti, ki se za tistimi zgodbami skrivajo. Življenjske okoliščine, tudi rojstvo drugorojenca Rodriga, z Dow-novim sindromom, pa so njegov pogled spet spremenile in ga prepričale, da se ponovno vrne tja, od koder je prišel.
Z ženo Leilo sta se tako vrnila v rodno Brazilijo in se tisti zemlji dobesedno posvetila. Rezultat vsega tega je monumentalen film: posebna molitev z neskončno vizualno močjo, kakršne je lahko sposoben samo Wenders, ko se s filmom loti dokumentiranja življenj, ki so ga prevzela.
Film bo v Trstu na sporedu jutri v kinodvorani Ariston. (Iga)
0 w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Skupščina EZTS GO odobrila razvojna projekta
Trije mostovi čez Sočo, kolesarska steza na meji

ezts - Pomemben premik
Izbirali bodo izvajalce, povezava tudi z Idrijo
Načrt za mosta za pešce in kolesarje pri Pevmi (zgoraj) in Solkanu (spodaj)
Čez Sočo bodo zgradili tri mostove za kolesarje in pešce; na Trgu Evrope - Transalpini bodo porušili del mejnega zidu in namesto njega zgradili kolesarsko stezo, ki bo povezovala Solkan z Gorico, Novo Gorico, Šempetrom in Vrtojbo. Skupščina Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS GO) je včeraj odobrila projekta za ureditev čezmejnega parka ob Soči in čez-mejne mreže zdravstvenih storitev, za uresničevanje katerih so v okviru evropskega programa Slovenija-Italija 2014-2020 prejeli deset milijonov evrov.
»Projekta predstavljata osnovo za nadaljnje sodelovanje - soški park na področju turizma, športa in rekreacije,
Kajak center v Solkanu bo dobil most
mreža zdravstvenih storitev na področju sociale in zdravstva,« pojasnjuje goriški župan Ettore Romoli, medtem ko predsednik EZTS Robert Golob poudarja, da bodo v okviru projekta soškega parka zgradili tri nove mostove za pešce in kolesarje. »Prvi bo stal pri Pev-mi, nedaleč od današnjega mostu; drugega bomo zgradili pri solkanskem kajakaškem centru, tretjega pa nad solkanskim jezom. Tri mostove bomo vključili v mrežo kolesarskih poti, ki bodo povezale oba bregova reke, speljane pa bodo tudi od Solkana mimo Nove Gorice in Gorice do Vrtojbe,« pravi Golob in poudarja, da bo v mreži kolesarskih poti posebno vozlišče predstavljal
»Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje bo za uresničitev obeh svojih projektov vodilo celoten postopek za izbiro izvajalcev del. To je izredno pomembno, saj bomo prvi v Italiji in verjetno v Evropi kot čezmej-na ustanova speljali do konca javno dražbo, ki bo popolnoma čezmejna. Vse to je rezultat prizadevanj približno dvajsetčlanske delovne skupine, ki jo sestavljajo izvedenci iz tehničnih uradov goriške, novogoriške in šempetr-sko-vrtojbenske občine,« pojasnjuje direktorica EZTS Sandra Sodini; poleg nje so pri nastajanju projektov sodelovali Aljoša Sosol (uslužbenec EZTS), trije izvedenci iz goriškega tehničnega urada, po dva iz tehničnih uradov iz Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe ter po nekaj uslužbencev goriškega zdravstvenega podjetja, Splošne bolnišnice Franca Derganca iz Šempetra in no-vogoriškega Zdravstvenega doma. Večino dela so opravili na sedežu EZTS v Trgovskem domu, kjer so prostori, ki jih imajo na razpolago, skoraj pretesni.
Delovna skupina je opravila posebno vlogo pri tkanju vezi med so-
Trg Evrope - Transalpina. Za gradnjo kolesarke poti bodo porušili del sedanjega mejnega zidu; nova steza bo tako speljana na stičišču med državama. Golob poudarja, da bo mreža kolesarskih poti nudila možnost odkrivanja vse okolice - še zlasti Brd; med drugim bo s Solkana do Pevme po desnem bregu reke speljana po Štmavru. Na levem bregu se bo po novi kolesarski poti mogoče odpeljati do Vrtojbe, kjer načrtujejo nov športni park.
»Iz projekta je izpadla obnova hiše Fogar ob pevmskem mostu, za kar ne bi imeli na razpolago dovolj sredstev. Lastnik poslopja je dežela, zato bomo pozvali deželno upravo, naj se vključi v
delujočimi partnerji, obenem so njeni člani navezali stike tudi s psihiatrično bolnišnico iz Idrije, s katero bodo sodelovali pri razvijanju projekta čezmejne mreže zdravstvenih storitev. »Izboljšati hočemo storitve, ki jih nudimo na obeh straneh meje, povezati se želimo in ustvariti čezmejne delovne skupine,« poudarja podpredsednik EZTS Pierluigi Medeot, po katerem želijo nameniti posebno pozornost prostemu pretoku bolnikov na treh področjih. »Skupne ekipe za sprejem in oskrbo bolnikov hočemo ustanoviti na področju duševnega zdravja, fiziološke nosečnosti in zgodnjega odkrivanja avtizma pri otrocih,« pravi Medeot; v okviru projekta EZTS si bodo prizadevali tudi za izvedbo skupnega centra za naročanje zdravstvenih in socialnih storitev, za pripravo spletne strani in za vzpostavitev spletnega portala za povezovanje obeh zdravstvenih sistemov. Za projekt čez-mejne mreže zdravstvenih storitev ima EZTS na voljo pet milijonov evrov; ravno tako pet milijonov evrov bo šlo za čezmejni soški park. (dr)
projekt in naj nam zagotovi sredstva za obnovo poslopja,« poudarja župan Ro-moli, medtem ko direktorica EZTS Sandra Sodini razlaga, da so v okviru projekta soškega parka tesno sodelovali tehnični uradi občin Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba. »Dejansko smo izdelali prvi skupni načrt med tremi občinami,« poudarja Sodinijeva. Kdaj pa se bodo gradbena dela začela? Sogovorniki razlagajo, da je najprej treba speljati načrtovanje do konca, zatem je treba s skupnim razpisom izbrati izvajalce del. »Z gradbenimi deli moramo končati do leta 2020, saj drugače ne bomo prejeli evropskega denarja,« razlaga goriški župan Ettore Romoli. (dr)
9	Četrtek, 6. avgusta 2015	TRST	/
APrimorski
~	dnevnik
tržič - Podpisi
Združitev treh občin: referendum sedaj bližji
Peticijo za sklic referenduma za združitev občin Tržič, Ronke in Štarancan je podpisalo 6479 občanov. Zagovorniki spojitve so včeraj na sedežu dežele v Vidmu izročili podpise deželnemu odborniku Pao-lu Panontinu, ki tudi sam zagovarja združevanje med občinami, zato včeraj ni prikrival svojega zadovoljstva. Njegova je namreč reforma krajevnih uprav, ki jo predvideva deželni zakon št. 26 iz leta 2014. »Pobuda združuje ljudsko voljo z možnostmi, ki jih ponuja naša reforma; ravno ljudska volja je postavila na glavo logike, ki bi lahko zaustavile tako demokratični postopek.« Ob Panontinu, ki je iz rok pobudnikov referenduma sprejel podpise, zbrane na 281 po-lah - dovolj bi jih bilo že 1200 manj, sta bila navzoča še načelnik deželne svetniške skupine Občanov za predsednika Pietro Paviotti in podpredsednik združenja Una regione in comune Alberto Bergamin.
»Čestitam pobudnikom referenduma, ki so zbrali pogum, da so se lotili vse prej kot lahkega političnega projekta,« je ob robu srečanja poudaril Paviotti in pojasnil, da je sedaj na potezi dežela. »V deželnih volilnih uradih morajo preveriti zbrane podpise, potem mora deželni svet sprožiti postopek za sklic referenduma. Svetniška skupina Občanov za predsednika bo spremljala celotni postopek in si prizadevala, da bodo imeli prebivalci občin Tržič, Ronke in Štarancan možnost se izreči o referendumu še pred prihodnjimi upravnimi volitvami,« pravi Pietro Paviotti.
TRŽIŠKO PRISTANIŠČE
Zelena luč za izkop kanala
V Rimu so prižgali zeleno luč za izkop kanala pred tržiškim pristaniščem Portorose-ga. »Z ministrstva za kulturne dobrine so mi potrdili, da so v prejšnjih dneh tudi sami izdali dovoljenje za izkop kanala pred tržiškim pristaniščem. To pomeni, da bo v kratkem objavljen ministrski odlok, ki bo omogočil, da se kopanje začne po desetih letih čakanja,« poudarja senatorka Demokratske stranke Laura Fasiolo in pojasnjuje, da gre za zelo pomembno novico za tržiško pristanišče, v katerega večje ladje ne smejo pluti zaradi prenizkega dna. »Ko bo kanal globlji, bo pristanišče lahko na najboljši način izkoristilo ves svoj potencial, kar je seveda pomembno tudi za razvoj ladjedelništva in mesta nasploh,« poudarja Laura Fasiolo.
gorica - Lajšanje razmer
Danes selitev stotih pribežnikov, a pravih rešitev ni na obzorju
Vprašanje pribežnikov je v Gorici vseskozi vroča tema, ker problemu ni še videti prave rešitve. Dosedanji ukrepi so le poskus lajšanja razmer. To velja tudi za včeraj napovedano izselitev stotih pribežnikov, ki je bila odložena na današnji dan. Prefekturi namreč ni uspelo pravočasno najti dveh avtobusov, ki naj bi petdeset prosilcev za azil odpeljala v Bologno in prav toliko v Bresso. Avtobusa s stotimi priseljenci in policijskim spremstvom bosta zapustila Gorico predvidoma danes dopoldne. Pobrali jih bodo v Kari-tasovem centru Nazareno, kjer se bo sprostil prostor za tiste, ki bivakirajo ob Soči in v Spominskem parku, ki jim streho ali obed zagotavljajo prostovoljci na sedežu združenja Forum ali v župnišču pri Madonini. Zelena luč za selitev stotih je prišla z notranjega ministrstva, pritiskali so dežela, občina in prefektura. Že kmalu naj bi jih odpeljali še 40-50, selitev pa seveda ne bo zaustavila neprestanega priliva novih.
gorica - Pokrajina dograjuje mrežo kolesarskih stez
Od Plav do Gradeža
Konec meseca se začenja gradnja 25 kilometrov dolgega odseka med kanalom Isonzato in Tržičem
Kolesarji se bodo v prihodnosti lahko peljali od Gradeža do Plav ob reki Soči. Ambiciozen projekt je včeraj predstavil predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, ki je napovedal, da ima načrt za promocijo in razvoj kolesarskega turizma na tem območju dve glavni smernici.
»24. avgusta se bodo začela dela za gradnjo približno 25 kilometrov dolge kolesarske trase, ki bo povezovala most nad kanalom Isonzato in Tržič. V projekt bomo vložili približno 1.900.000 evrov, ki jih je pokrajini zagotovila dežela Julijska krajina,« pojasnjuje predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta. Sočasno z omenjenimi deli bo pokrajinska uprava v sodelovanju s škocjansko občinsko upravo začela s tehničnimi postopki za gradnjo 7 kilometrov dolgega kolesarskega odseka, ki bo Škocjan povezal z občino Turjak. »Za ure-
ditev kolesarske steze se moramo zahvaliti goriškemu skladu, ki je prispeval 400.000 evrov. Ta bo le prvi sklop del, saj bomo nato od Turjaka uredili kolesarsko stezo do San Piera, od tod pa bomo pot speljali do Foljana in Zagraja. Kolesarji se bodo tako lahko varno peljali tudi po mostu čez Sočo v Zagraju, na katerem bomo dela opravili v sodelovanju s podjetjem Irisacqua, ki bo pod mostom namestilo novo vodovodno cev,« poudarja Enrico Gherghetta.
Kolesarska steza, ki se bo pričela pri otoku Cona in že povezuje rezervat ob izlivu Soče z Gra-dežem, se bo nato nadaljevala daleč od prometnic in po bregovih Soče - ponekod pa jo bodo morali speljati ob cesti -, bo dospela do mosta IX Agosto v Gorici. »Nato bomo morali razmisliti, kako speljati stezo skozi Gorico in jo povezati s kole-
sarsko traso, ki že povezuje Solkan s Plavami,« zaključuje Gherghetta.
Pri izdelavi načrta za kolesarsko pot je sodelovalo združenje Bisiachinbici, s projektom pa se bodo uresničile tudi želje pokrajinskega svetnika Maura Mazzonija. »S kolesarsko stezo bomo dodatno ovrednotili naravne posebnosti našega prostora. Cilj kolesarske trase je tudi ta, da se bodo turisti in kolesarji lahko po poti zaustavljali in se preizkusili v raf-tingu na Soči na slovenski strani nekdanje meje ali pa pokusili domačo hrano in vina v Brdih,« pravi Mauro Mazzoni. Z njim se strinja tudi predsednik Trgovinske zbornice Gianluca Madriz. »Kolesarska pot bo odlična priložnost za promocijo naših krajev, saj je kolesarski turizem v vzponu. Seveda bomo morali poleg stez turistom nuditi tudi primerne hotele in druge storitve,« poudarja Madriz. (av)
10
Četrtek, 6. avgusta 2015
GORIŠKI PROSTOR
gorica - Nocoj
Pod lipami
poklon
Avseniku
»Ikona« slovenske narodno-zabavne glasbe Slavko Avsenik je umrl 2. julija letos v 86. letu starosti. Avtor glasbenih uspešnic je ime Slovenije ponesel v svet, imel je več kot 10 tisoč nastopov, v domovini pa je prava legenda. V Begunjah na Gorenjskem je imel pogreb z državnimi in vojaškimi častmi ter nagovorom predsednika republike.
Poklonili se mu bodo tudi na nocojšnjem Srečanju pod lipami v Gorici. Večer bodo sooblikovali gostje, ki so pobliže spoznali, raziskovali in doživeli Slavka Avsenika. Na večeru bodo zavrteli dokumentarni film Spomin - Naših 60 let ob Avse-nikovih melodijah v produkciji slovenskega TV programa RAI, scenarij in režijo je podpisal Aleksi Jercog. Tržaški režiser bo uvedel predvajanje dokumentarca in spregovoril tudi o tem, kako je Avsenikova glasba povezana z našim prostorom. Jercog se bo pogovarjal s posebno gostjo večera, Jožico Svete, pevko Ansambla bratov Avsenik, ki bo z vokalnim ter-cetom Kresnice in ob harmonikarski spremljavi Aleksija Jercoga tudi zapela nekaj Avsenikovih pesmi.
Dokumentarni film Spomin -Naših 60 let ob Avsenikovih melodijah je nastal leta 2013 ob 60. obletnici nastanka glasbe bratov Avsenik. S tem poklonom Avsenikovi ustvarjalnosti je Aleksi Jercog nadgradil svoja raziskovanja na tem področju. Potem ko sta v letih 2005 in 2008 izšli dve njegovi knjigi o zgodovini Avsenikove glasbe - S pesmijo našo - 50 let ob Avsenikovi glasbi na Tržaškem in Goriškem ter S poko v svet - Glasbene poti bratov Avsenik -in ko je v pripravi knjiga o Avsenikovi diskografiji, se je preizkusil še v scenariju in režiji TV dokumentarca. V kamero je ujel pričevanja triintridesetih protagonistov Avsenikovih glasbenih poti: od članov družine Avsenik preko glasbenikov in pevcev ansambla do muzikologov, skladateljev, besedilopiscev ter drugih kulturnih in glasbenih delavcev. Nastal je enourni dokumentarec, v katerem je v središču pozornosti vpliv, ki ga je Avsenikova glasba imela na ustvarjalnost zamejskih glasbenikov, so nastopi, ki jih je Avsenikov ansambel imel na Tržaškem in Goriškem, sta doživljanje in čutenje zamejskih glasbenikov, kulturnikov, skratka spremljevalcev Avsenikovega ansambla.
Srečanje pod lipami bo nocoj ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž; ob centru Bratuž in krožku Anton Gregorčič pri organizaciji večera sodeluje tudi deželni sedež RAI.
tedia
PRIMORSKI DNEVNIK
Od 1, do 31. avgusta
POL6TNI URNtK sprejemanja militi e^laidv prati plaUlu
osmrtnice, zahvale, jažalja, čeitifte v oktfifiku, mpB oglan v okvirčku,
oglasi druiiev in organizacij v okvirtkv ponedeljek - petek 10.00 ■ 14.(50 laboti »prte
Tel. £300.912.775 e-pošta: primorski ^tmedmit Tmedid-UI. Malta £ GORcCA
/
gorica - Težak padec pred županstvom
Sesulo se je kolo
Oskrbovanje ponesrečenca pred županstvom
foto sab
Med kolesarjenjem pred goriškim županstvom se je pod moževo težo naenkrat sesulo sprednje kolo, kolesar je zgrmel po cestišču in udaril ob tla z obrazom, ki ga je v hipu prekrila kri. Tako se je včeraj okrog 16. ure v Gorici ponesrečil možakar, rojen leta 1972, državljan Bangladeša.
Peljal se je v smeri Ulice De Gasperi, kolo ga je izdalo ravno pred občinsko hišo, kjer sta se v klepetu zadrževali dekleti. Takoj sta poklicali službo prve pomoči. Tedaj je mimo naključno privozilo rešilno vozilo, kmalu zatem še drugo rešilno vozilo in avtomobil z zdravnikom. Medtem ko so reševalci oskrbovali okrvavljenega ponesrečenca, je ta izgubil zavest. Zaradi udarca v glavo so ga previdno posadili na nosilo, ga zavarovali in odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli z rumenim kodeksom in zadržali.
števerjan - Vino, kalamari in glasba
S pogledi v nebo in čašami v rokah
Vinoteka Briški griči v sodelovanju s števerjansko občinsko upravo ter z združenjema Movimento Turismo del Vino in Citta del Vino prireja jutri tudi v Števerjanu prireditev Čaše pod zvezdami (Calici di Stelle). Od 19. ure dalje bodo na glavnem vaškem trgu izklopili javno razsvetljavo, zato da bo mogoče lažje opazovati zvezdne utrinke, ki so značilni za večere in noči pred sv. Lovrencem. Med večerom bo potekala de-gustacija vin, ki jih bodo ponujala podjetja, včlanjena v Vinoteko, in sicer Dra-
ga, Humar, Gradis'ciutta, Ivan Vogrič, Korsič, Muzic, Paraschos, Simon Kom-janc, Skok in Franco Terpin. Vina bodo pospremila kalamare, ki jih bodo cvrli na prizorišču, dogodku bo zagotovljena tudi umirjena glasbena kulisa.
Podobni večeri v okviru pobude Čaše pod zvezdami potekajo med tem časom po celi Italiji. V Furlaniji Julijski krajini si je v teh dneh mogoče ogleda-vati zvezdne utrinke ob žlahtni kapljici tudi v Ogleju, Buttriu, Latisani, Ber-tiolu in kraju Casarsa della Delizia. (av)
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU
LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214.
DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM
CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
ci«; do 20. septembra od srede do nedelje 10.00 - 17.00, ob četrtkih 10.0017.00. Danes, 6. avgusta, ob 18. uri bosta Saša Quinzi in Daniele DAnza brezplačno vodila ogled razstave.
Koncerti
U Kino
V	PARKU VIATORI v Pevmi bo v petek, 7. avgusta, ob 20.30 koncert komorne glasbe. Nastopili bodo sopranistka Arianna Remoli, violinistka Raffaella Petronio, klarinetist Roberto Nonini in pianist Giulio Pian; vstop prost.
V	RONKAH: v cerkvi Sv. Lovrenca bo v nedeljo, 9. avgusta, ob 20.30 ob prazniku farnega zavetnika orgelski koncert z Mirkom Butkovičem in Evo Do-linšek. Prireja Ženski pevski zbor iz Ronk v sodelovanju z župnijo.
ne: 9. avgusta »Itinerarij Kras 2014+«, ogled zasebnega muzeja prve svetovne vojne v Martinščini in Debele Griže ter muzeja na prostem in obnovljenega topniškega rova. Zbirališče bo pred železniško postajo v Foljanu-Redipulji ob 9. uri, vrnitev je predviden ob 12.30. Cena vozovnice znaša 5 evrov, obvezna je najava; informacije po tel. 0481-91697.
□ Obvestila
DANES V GORICI KINEMAX: zaprt do 16. avgusta. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.20 -22.15 »Pixels«.
Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Ex_Machina«.
Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Spy«. Dvorana 4: 17.50 - 20.15 - 22.15 »Joker - Wild Card«.
Dvorana 5: »R...estate al Kinemax« 18.15 »Leviathan«; 22.10 »Il ragazzo della porta accanto«. DANES V NOVI GORICI LETNI KINO SILVANA FURLANA: 21.00 »Pasolini«.
M Izleti
Razstave
MUZEJ AŠD SOVODNJE v Sovodnjah bo v poletnih mesecih odprt samo po dogovoru. Pokličite po tel. 3297411459 (Ljubica Butkovič) ali 3358419669 (Zdravko Kuštrin).
V	GORICI: v galeriji Kosič v Raštelu 5/7 je na ogled razstava »Vojna je uničila vse ... Pevma, Oslavje, Štmaver, Solkan 1915-1918«; do 22. avgusta 9.0012.30, 15.30-19.30.
V	GORICI: v Pokrajinskih muzejih v palači Attems Petzenstein je na ogled razstava z naslovom »Giovanni Zan-grando (1876-1941) - Atelje in učen-
POHOD OD REZIJE DO TRSTA v sklopu Slofesta bodo od 16. do 20. septembra priredili ZSKD, SPDT, SPDG in PD Benečije. Potekal bo v petih etapah: Rezija (Solbica) - Brezje (16.9.); Brezje - Špeter (17.9.); Špeter - Šte-verjan (18.9.); Števerjan - Mavhinje (19.9.) in Mavhinje - Trst (Borzni trg) (20.9.). Traso bo mogoče prehoditi v celoti ali po odsekih. Prijave po tel. 0481-884226 (Silvan Pittoli).
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ organizira izlet »Ptuj in lepote vinske dežele« v nedeljo 20. septembra; vpisovanje in informacije po tel. 340-3423087 (Paolo).
S KRUT-OM NA EXPO - zaključuje se vpisovanje na izlet od 25. do 27. septembra: dvodnevno doživljanje svetovne razstave, na soboto tudi v večernih urah, ko se vrstijo številne prireditve in koncerti. Tretjega dne sledi voden ogled Bergama. Informacije, program in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
POKRAJINA GORICA organizira v sodelovanju s pokrajinskim prevoznim podjetjem APT in združenjem Pro Loco iz Foljana-Redipulje avtobusne izlete na temo zgodovine prve svetovne voj-
KMEČKI IN OBRTNIŠKI SEJEM bo
potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro ob sobotah: 8. avgusta, 5. septembra, 3. oktobra in 7. novembra; informacije po tel. 3334318338.
OBČINA SOVODNJE vabi starše otrok, ki so po veljavnem pravilniku upravičeni, da uporabljajo občinski šolabus, da čimprej vložijo prošnjo za šolsko leto 2015-2016.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča, da bo društveni urad na Korzu Verdi 51 zaprt do konca avgusta; informacije po tel. 0481-532092.
GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da bo urad zaprt zaradi dopusta do vključno 28. avgusta.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah vsi občinski uradi avgusta zaprti. Tehnični urad bo sprejemal po dogovoru po tel. 0481784009.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je zaradi poletnega premora zaprta do 14. avgusta.
SKGZ sporoča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta od 6. do 21. avgusta.
URAD KMEČKE ZVEZE bo zaprt zaradi dopusta do 14. avgusta.
ZSKD obvešča, da je goriški urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure.
ZSŠDI obvešča, da bo do petka, 7. avgusta, goriški urad zaprt.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 v Gorici bo do 28. avgusta odprta po poletnem urniku: ob ponedeljkih 8.00-16.00, ob torkih 11.0019.00, ob sredah 8.00-16.00, ob četrtkih 11.00-19.00, ob petkih 8.00-16.00.
Craighero novi komisar
Videmski komercialist Marco Craighero je novi izredni komisar fundacije Villa Russiz v Koprivnem. Na to mesto ga je imenovala dežela FJK po včerajšnjem odstopu Salvatoreja Guar-nerija. Z deželne direkcije za zdravstvo pojasnjujejo, da so se odločili za 51-let-nega komercialista, ker je treba nameniti več pozornosti finančnemu vodenju sicer prezadolžene ustanove.
Spomin na atomsko bombo
V	Spominskem parku v Gorici se bodo nocoj ob 21. uri spomnili 70-letni-ce atomskega bombardiranja Hiroši-me in Nagasakija. Zbrane na mirov-niškem shodu v organizaciji bazne krščanske skupnosti bodo nagovorili docent s Tržaške univerze Aldo Raul Becce, direktor Karitasa Paolo Zuttion in duhovnik Alberto De Nadai.
Opazovali bodo Saturn
V	astronomskem observatoriju v Fa-ri si bo danes od 21. ure dalje mogoče ogledovati Saturn in zvezde. Jutri ob 21. uri bo pred občinsko telovadnico v Fari koncert skupine Antonio Vivaldi iz Benetk, sledilo bo opazovanje zvezd iz observatorija, ki bo odprt tudi 12. avgusta od 20.30 dalje. Danes in jutri bo vstop le za člane astronomskega kluba, izkaznica stane 10 evrov (za otroke 5 evrov) in so jo uvedli zaradi splošnega krčenja prispevkov za delovanje.
Spomini goriškega Slovenca
V	knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici bo drevi ob 20. uri predstavitev knjige Karla Bonuttija »Med izbiro in zgodovino«, ki je izšla pri GMD. Z avtorjem se bo pogovarjal Jože Šušmelj.
H Prireditve
ŠAGRA SV. ROKA V GORICI: 7. avgusta ob 20.30 glasba s skupino Souvenir; 8. avgusta ob 18. uri bo Marco Plesnicar predstavil prireditev »Dalle cronache delle Madri Orsoline - Gorizia in ma-cerie - Correva l'anno 1915« Vannija Fe-resina; ob 20.30 glasbena prireditev s skupino Mulino del Po; 9. avgusta ob 15.30 mednarodno tekmovanje pritrko-valcev, ob 20.30 glasba s skupino Rene e la sua orchestra; 10. avgusta ob 20.30 ples s skupino Fantasy, ob 22.30 tombola; 11. avgusta ob 18. uri srečanje z Robertom Zottarjem z naslovom »I primi piat-ti della tradizione goriziana«; 12. avgusta ob 20.30 glasba za mlade s skupino »Alta tensione«; 13. avgusta ob 20.30 ples s skupino Fantasy, ob 22.30 tombola; 14. avgusta ob 17. uri srečanje z naslovom »I piatti forti della cucina del Goriziano«, predaval bo Carlo del Torre, ob 20.30 glasba s skupino Oasi, ob 21. uri tombola za otroke; 15. avgusta ob 20.30 ples s skupino Rene e la sua orchestra; 16. avgusta ob 10.30 maša in izročitev nagrade Opeka na opeko, ob 20.30 ples s skupino Souvenir, ob 22.30 tombola.
LETNI KINO SILVANA FURLANA V NOVI GORICI na ploščadi za novo-goriško občino: danes, 6. avgusta, ob 21. uri film »Pasolini« (Abel Ferrara); 7. avgusta ob 21. uri večer kratkih filmov; 8. avgusta ob 21. uri film »Sto-letnik, ki je zlezel skozi okno in izginil« (Felix Herngren); 9. avgusta ob 21. uri film »Gozdovi so še vedno zeleni« (Marko Naberšnik).
Pogrebi
DANES V RONKAH: 10.00, Elvira Pa-corig vd. Croci (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 10.00, Vinicio De Bortoli iz bolnišnice na glavno pokopališče; 11.00, Nella Maria Malacart vd. Simeoni v cerkvi Device Marcelliane, sledila bo upepelitev; 11.50, Walter Martinigh iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža in na pokopališče v kraju Cergneu (Nimis).
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 6. avgusta 2015
1 1
tržič - Z moko zalaga tudi Barillo
Apulijska družba prevzema mlin in gleda na Vzhod
Družba Casillo je prevzela tržiški mlin De Franceschi, ki so ga zaprli konec marca. Novi lastnik ima glavni sedež v Apuliji in je med največjimi trgovci s pšenico na svetu. V zadnjih letih je družba Casillo svojo poslovno mrežo razširila na vso Italijo; v Toskani in na Siciliji upravlja pomembna logistična terminala, med njenimi odjemalci so velika prehrambena podjetja, med katerimi izstopajo Barilla, Granoro, Pasta Zara...
Včeraj se je predstavnik apulijske družbe Francesco Casillo udeležil srečanja na sedežu tržiškega industrijskega konzorcija, kjer je ob prisotnosti županje Silivie Altran spregovoril o ciljih za preporod tržiškega mlina.
»Prevzem mlina je vključen v strateški razvojni plan. Tržiški mlin ima izredne logistične značilnosti, ki jih ne najdeš skoraj nikjer drugje v Italiji. Zgrajen je ob morju, do njega je speljana železnica, zelo blizu so vzhodnoevropske države, kjer je trgovanje z žitom zelo donosna dejavnost,« pojasnjuje Casillo in napoveduje, da bo odkupoval koruzo iz vse Furlanije Julijske krajine, jo mlel in prodajal; hkrati ponuja mlin izredno priložnost za navezovanje poslovnih stikov z
Madžarsko in Avstrijo. Casillo je prepričan, da lahko tržiški mlin postane pomemben tekmec koprske luke, za kar bo potreben tudi doprinos krajevnih upraviteljev. »Ponovno je treba vzpostaviti železniško povezavo, čim prej je treba poglobiti kanal pred pristaniščem, tako da bodo do nas plule tudi velike tovorne ladje,« poudarja Casillo, ki namerava povečati silose tržiškega mlina. »Zdaj je v njih prostora za 70.000 ton žitaric, vendar hočemo priti na 120.000 ton,« poudarja in pojasnjuje, da bo v povečanje zmogljivosti vloženih pet milijonov evrov. Casillo pravi, da bo začetno zaposlil približno polovico nekdanjih delavcev; ko bodo posli stekli s polno paro, naj bi se v mlin vrnili vsi nekdanji delavci - bilo jih je okrog 50. Podjetnik iz Apulije je že na včerajšnjem srečanju napovedal, da je nujno potrebno ponovno odprtje železniške povezave med mlinom in Ronkami, ki ga je zaradi racionalizacije stroškov podjetje RFI zaprlo pred dvema letoma. Okvirno bo za ponovno odprtje treba odšteti 300.000 evrov. »Strošek smo pripravljeni kriti mi, vendar pričakujemo, da bodo birokratske ovire čim prej odpravljene in da bomo lahko čim prej začeli uporabljati
Mlin De Franceschi pri Tržiču
železniško povezavo,« poudarja Francesco Casillo, ki se bo po velikem šmarnu srečal z deželnim odbornikom Sergiom Bolzonellom. Apulijskemu podjetniku je podporo in pomoč že zagotovila županja Altranova, za katero je še zlasti pomembno, da se čim prej vrnejo na delo vsi nekdanji zaposleni.
Podlaga skoraj nared, na vrsti bodo robniki in kocke
»Dela na Travniku potekajo po časovnem načrtu in so že na dobri točki,« so včeraj povedali v tehničnih službah goriške občine. Pretlakovanje ceste med Nadškofijsko ulico in Ulico Roma v Gorici se je začelo pred dvema tednoma, gradbišče zaseda odsek ceste med križiščema z ulicama Mameli in Oberdan. Cementno-peš-čena podlaga je skoraj dokončana, prihodnji teden se bodo lotili nameščanja novih, primernejših robnikov, nakar bo na vrsti tlakovanje s porfirnimi kockami. Če ne bo odstopov od časovnice, bo delo na tem odseku ceste dokončano do 20. septembra ali kakor koli do začetka Okusov na meji teden kasneje. Za čas prireditve bodo dela prekinili, nakar bodo gradbišče preselili na odsek med križiščem z Ulico Mameli in Nadškofijsko ulico. Predvideni rok za dokončanje del je 30. november. Goričani z ogorčenjem spremljajo poseg, saj strošek za ponovno pretlakovanje znaša 350 tisoč evrov. Glede tega na županstvu pojasnjujejo, da je prvotno uporabo podolgovate ploščice, ki je bila razlog za nastajanje lukenj v cestišču, občini vsililo spomeniško varstvo v nasprotju z mnenjem občinske tehnične službe.
Gradbišče na Travniku (zgoraj), podlaga je skoraj dokončana (spodaj) bumbaca
nova gorica - Jutri sprejem v Gorici
Novogoriški avtobus bo še dalje prevažal nogometaše Udineseja
Sistem proti prevračanju, radarski sistem, ki preprečuje trke, ledomat, letalski sedeži, wi-fi povezava ... Tole je le nekaj posebnosti pol milijona evrov vrednega avtobusa novogoriške družbe Avrigo, s katerim se prevaža italijanski prvoligaš Udinese. Kljub hudi konkurenci drugih prevoznikov so se pri podjetju Udinese Calcio po petih letih odločili za ponovno podaljšanje pogodbe ravno z Avrigom.
»Za italijanskega prvoligaša iz Vidma opravljamo avtobusne prevoze že od leta 2009, ko je za klub igral tudi naš najboljši vratar Samir Handanovič. Za klub opravljamo avtobusne prevoze za vse selekcije tako, da se kdaj zgodi, da je vključenih tudi do pet avtobusov,« pojasnjuje Sandi Bra-
taševec, vodja prodaje pri podjetju Avrigo, in dodaja, da je podaljšanje pogodbe do leta 2019 za družbo Avrigo izrednega pomena. »To je namreč prvovrstna referenca na italijanskem tržišču avtobusnih prevozov kot tudi turističnih storitev, ki jih opravlja naša turistična agencija Avrigo Tours. Hkrati pa pomeni tudi visoko priznanje našemu dosedanjemu delu oziroma storitvam, ki jih ponujamo,« pristavlja.
Podaljšanje pogodbe sovpada tudi s celovito prenovo stadiona v Vidmu. Ta bo jeseni dobil popolnoma novo podobo, katere celostna podoba se odraža tudi na avtobusu Setra, najmodernejšem avtobusu novo-goriške družbe, ki je bil v Nemčiji posebej izdelan po željah Udineseja in ima poleg vseh
gorica - Policisti zasegli tovor
Tovornjak poln akumulatorjev
Prijavili šoferja iz Romunije in njegovega sopotnika
Na tovornjaku je bilo tudi več starih avtomobilskih gum
Goriški prometni policisti so pri Moščenicah zasegli tovornjak s preko dva tisoč dotrajanimi akumulatorji
foto p.p.
Na cestninski postaji pri Moščeni-cah so v torek popoldne prometni policisti ustavili za pregled tovornjak z romunsko registrsko tablico. Na prikolici so policisti našli preko dva tisoč dotrajanih avtomobilskih akumulatorjev, za izvoz katerih je treba pridobiti posebno dovoljenje, saj gre za nevarne odpadke, v kolikor vsebujejo svinec. Šofer pa ni imel potrebne dokumentacije in dovoljenj; policistom je izročil nekaj dokumentov, verjetno ponarejenih, vendar to ni bilo nikakor dovolj, da bi ga policisti spustili naprej. Na podlagi enotnega besedila o oko-
lju so prometni policisti zasegli avtomobilske akumulatorje in dokumente, s katerim jih je šofer zaman prepričeval, da ima vsa potrebna dovoljenja za prevoz nevarnega tovora. Prometni policisti so zasegli tudi tovornjak, medtem ko so zaradi prevoza nevarnega tovora brez ustrezne dokumentacije prijavili sodišču šoferja in njegovega sopotnika. »Prometna policija namenja posebno pozornost tudi okolju, v tem primeru pa je prišlo do hude kršitve okoljske zakonodaje,« poudarja poveljnik goriške prometne policije Gianluca Romiti.
varnostnih sistemov tudi dodaten generator za 220 voltov, ledomat, s pomočjo katerega si igralci lahko hladijo morebitne poškodbe, satelitsko televizijo, brezžične mikrofone in celo letalske sedeže, ki omogočajo večji nagib in posebno oporo za noge. Namesto običajnih 52 sedežev jih je v tem avtobusu le 46. Za volanom tega prestižnega avtobusa, ki se odslej ponaša z osveženo zunanjo podobo, že pet let sedi šofer Dimitrij Gleščič, ki bo italijanske prvoligaše prevažal tudi v bodoče.
Slovenska podjetja so v očeh Udineseja očitno dobro zapisana. Kljub zahtevam po visoki ravni storitev so se očitno izkazala med ostalo konkurenco. Videmsko ekipo na čarterskih poletih prevaža slovenska družba Adria Airways, tudi katering izvaja eno od
Direktor Udineseja Franco Collavino (levo) in Sandi Brataševec pred avtobusom
slovenskih podjetij.
Jutri, 7. avgusta, se bo Udinese pripeljal v Gorico z novogoriškim avtobusom. Ob 16. uri bodo pred sedežem Hranilnice FJK na Verdijevem korzu ponudili na ogled maketo obnovljenega stadiona Friuli, ponujali
pa bodo tudi abonmaje za domače tekme v A ligi. Delegacijo nogometašev bo v Gorici pričakal tudi novogoriški župan Matej Ar-čon. S Korza se bo Udinese ob 18. uri preselil v Ulico Veniero v Podturnu, na prizorišče šagre sv. Roka. (km)
12
Četrtek, 6. avgusta 2015
MNENJA, RUBRIKE
/
GLOSA
Nujno je spoštovati nacionalno načelo
Jo2e Pirjevec
Prejšnji teden sem bil v sedmih različnih državah: v Italiji, Švici, Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Belgiji in Angliji. Celo v Švici, ki ni članica EU, in v Veliki Britaniji, ki je izven šen-genskega in evrskega območja, sem bil deležen blagoslova, ki nam ga je prinesla združena Evropa. Dejstva namreč, da se njeni državljani v velikem delu kontinenta lahko gibamo brez ovir in da se povsod počutimo doma. Do EU smo pogosto in po pravici kritični. Jaz ji na primer zamerim, da je v zunanji politiki preveč odvisna od ZDA, da je v notranji premalo solidarna do šibkejših članic, da je v kulturni politiki preveč ubrana v anglosaške miselne obrazce, ne morem pa zanikati, da sem zadovoljen, ker sem njen državljan. Ker sem po miselnem ustroju in življenjskih navadah vpet v njeno raznolikost, je to, da jo lahko uživam brez birokratskih zaprek, velika pridobitev.
Ob tej hvalnici EU bi bilo seveda nespametno spregledati ovire, ki se zoprstavljajo njenim centripe-talnim težnjam. Evropa je sestavljena iz nacionalnih in zgodovinskih osebkov, ki so se oblikovali skozi stoletja in jih je nadvse težko uskladiti. O tem sem pred dnevi dolgo govoril na večerji z Alexan-dom Omanom, "ambasadorjem" nemško govoreče skupnosti v Belgiji pri zvezni vladi v Bruslju. Kot znano, sloni Belgija na dveh zgodovinskih tradicijah, na srednjeveškem Brabantu in Burgundiji, ki je bila najprej fevd francoskega kralja, nato v lasti Habsburžanov, še kasneje pa odvisna od španske krone. Ta bogata in pisana preteklost je vplivala tudi na novejšo belgijsko zgodovino. Na dunajskem kongresu leta 1815 so današnjo Belgijo priključili k Nizozemskemu kraljestvu, toda že petnajst let kasneje so prebivalci Flandrije in Valonije v imenu skupne katoliške pripadnosti vstali proti protestantskemu severu in se osamosvojili.
Takratni žandar Evrope, ruski car Nikolaj I., je nameraval sicer priskočiti na pomoč legitimnemu vladarju, toda ker je istočasno izbruhnila vstaja v Varšavskem kraljestvu, ki je bilo v njegovi oblasti, je moral poskrbeti za zatrtje revolucije najprej doma. To je Belgijce rešilo in jim dovolilo, da oblikujejo svojo državo pod žezlom uvoženega kneza iz nemške dinastije. Nastala je tako država, ki ji v zgodovini Evrope 19. stoletja ni para. Medtem ko so se v tem času rojevale države na
podlagi jezikovne in kulturne sorodnosti, kot sta bili Italija ali Nemčija, sta se v Belgiji združila dva elementa, valonski in flamski, ki sta si bila po jeziku in kulturnem razvoju povsem različna, in ju je povezovala samo religija.
Ta dvojnost dolgo ni bila v napoto, saj so francosko govoreči Va-lonci s svojo kulturo obvladovali nizozemsko govoreče sodržavljane, po večini kmečkega stanu. Šele prva svetovna vojna, ki je bila v Belgiji nadvse krvava, je Flamcem dala toliko samozavesti, da so začeli zahtevati svojo kulturno in politično avtonomijo. Po drugi svetovni vojni se je ta proces se okrepil, pri čemer ni bilo drugotnega pomena dejstvo, da je Valonija začela gospodarsko hirati, medtem ko se je Flan-drija vedno bolj bogatila. V tem kontekstu je prišlo do hude krize, ki so jo začasno rešili tako, da so državo spremenili v federacijo štirih entitet: flamske, valonske, bruseljske enklave, ki leži na flamskem področju, a je večinoma frankofonska, in nemške manjšine na meji z Luk-semburgom in Republiko Nemčijo. Staro pravilo, da ima med dvema, ki se prepirata, tretji največ koristi, je bilo potrjeno tudi v tem primeru. Čeprav je Nemcev v Belgiji komaj okrog pol milijona so dobili zaradi preureditve države v federacijo široko avtonomijo, ki jim dovoljuje celo sklepanje mednarodnih dogovorov brez nadzora zvezne vlade, torej pristojnosti, kakršnih nimajo niti švicarski kantoni.
Kljub temu, da zgledajo me-detični odnosi zgledno urejeni, temu ni tako, kajti Flamci težijo k samostojnosti, medtem ko se Valon-ci sprašujejo, ali bi ne bilo primerno priključiti se Franciji kot avtonomen departman po polinezijskem vzorcu. Še najbolj si želijo preživetja Belgije Nemci, ki so sicer močno vezani na matico, a se po miselnosti vendarle čutijo od nje različni. "Ljubimo točnost, kot Nemci', pravi Aleksander,"nimamo pa njihove togosti".
Belgijska zgodba me je se enkrat prepričala, kako močno je nacionalno načelo in kako važno je, da ga multinacionalna skupnost strogo spoštuje, če hoče preživeti. Nadvse pomembno je, da se v taki skupnosti vsi čutijo enakopravni, ne glede na svojo številčnost in gospodarsko težo. Upati je, da so se politiki, ki danes vladajo Evropi, ob svojih pogostih potovanjih v Bruselj, v tem smislu tudi kaj koristnega naučili.
Jutri zvečer v Tinjanu Librisov poletni večer
HRVOJI- Knjigarna Libris iz Kopra že 13. leto vabi na Librisove poletne narečne večere. Po prvem, nadvse odmevnem druženju na Tinjanu, prirejajo jutri, 7. avgusta, ob 19.30 uri pod znamenitim fižolovim zvonikom v Hrvojih (v primeru dežja v cerkvi) librisov večer, ki so ga naslovili »Ko ne moreš primit se za grm, primi se za trn!«.
Tokrat bo poudarek dan hrvaški Istri, kjer bodo osvetlili pomen ženske in ovrednotili elemente materialne in duhovne kulturne dediščine z osrednjo pozornostjo na rovinjskim »tabakinam«, ki so svoje naporno delo v tamkajšnji tovarni cigaret opravljale z vedrino in postale eden izmed sinonimov mesta Rovinj. V goste so povabili etnologinjo Lidijo Nikov-čevič, kustosinjo Tamaro Nikolič - Derič. domačinko Ivana Bembič, pesnico Nadio Disiot in istrskega glasbenika Marina Kranjca.
Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi Trajnosti park Istra, ki je našel domovanje v vasi Hrvoje in predstavlja zgleden primer sodelovanja z lokalno skupnostjo pri ohranjanju lokalne naravne in kulturne dediščine.
Več o tem bo povedala Petra Matos. (Olga Knez)
PISMA UREDNIŠTVU
Naša pričakovanja
Da se svet hitro spreminja, ni nobena novost, kot tudi ni novost dejstvo, da je založništvo nasploh zaradi velikih strukturnih sprememb na državni ravni v zelo hudih težavah. Upravni odbor Zadruge Goriška Mohorjeva se tega zelo dobro zaveda in že skoraj poldrugo leto išče trajnostne rešitve, ki bi zadrugo pripeljale iz danega kriznega stanja. Pot ni lahka, predvsem za nas, ki smo med vsemi slovenskimi založniškimi projekti v Italiji tisti, ki imamo najbolj široko zastavljeno založniško dejavnost. Zadruga namreč izdaja otroško revijo Pastirček, ki bo letos praznoval sedemdeseto obletnico izhajanja, knjige Goriške Mohorjeve družbe, ki kljub fašizmu in drugi svetovni vojni skoraj nepretrgano prihajajo v roke slovenskih bralcev od daljnega leta 1923, in pa tednik Novi glas, ki izhaja od leta 1996 in je rezultat doslej edine uspešne združitve dveh idejno sorodnih manjšinskih medijev ter prenaša tradicijo vsega demokratičnega časopisja, ki je zapečatil razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji (in ne samo) od konca druge svetovne vojne dalje. Za vse to skrbi deset dragocenih uslužbencev, od katerih kar trije s skrčenim delovnim urnikom.
Ze na prvi pogled je komurkoli jasno, da tako zastavljen medijski projekt ne bi bil izvedljiv, če ne bi lahko računali na brezplačno pomoč številnih prostovoljcev. Brez njih bi marsikatera dejavnost že zdavnaj zamrla, zato je prav, da se odbor zadruge najprej javno zahvali vsem sodelavcem, ki dolga leta brezplačno pomagajo zadrugi in skrbijo za urejanje Pastirčka, knjižnih izdaj, za prispevke v časopis in za vodenje zadružne strukture.
To izpostavljamo na tem mestu zato, da javnost in politika razumeta, kako je zgodovinski model našega delovanja vezan na logiko povezovanja neprofitnega dela z nujno potrebno profesionalizacijo strukture, brez katere medijski projekt ne bi bil mogoč. Naša struktura torej ni bila nikoli hi-pertrofna. Ravno nasprotno! Da bi projekt lahko polno zaživel, bi morali zaposliti vsaj še dve profesionalni figuri.
Ne glede na to pa svoje poslanstvo opravljamo na zavidljivi ravni. Pastirček je najbolj brana slovenska otroška revija v Italiji, knjige žanjejo odobravanje na širšem slovenskem trgu, dosegajo literarne nagrade in laskave ocene stroke; časopis že vrsto let ne izgublja naročnikov, kar ne velja za druge naše medije in je očitno znak navezanosti bralcev in pa odraz sposobnosti pridobivanja novih bralcev.
Vsega tega pa nam javne ustanove žal ne priznavajo in so nam, v primerjavi z letom 2011, ki predstavlja mejnik za upravljanje javnih virov, znižale prispevke za dobrih 90.000 evrov. Vsota, ki je za koga drugega verjetno smešno nizka, za nas, ki gradimo na vsakem prihranjenem evru, in prihraniti se več ne da, pa predstavlja mejo med nadaljevanjem naše poti in brezupnim hiranjem.
Javne uprave so to storile le na osnovi precej vprašljivega principa linearnega reza, kar pomeni, da se javni prispevki znižajo vsem subjektom za določen odstotek, ne da bi kdo preveril, če kdo smotrno ali nesmotrno uporablja javni denar in katera je sploh socialna učinkovitost uporabe tega denarja.
S takim pristopom politika v času pomanjkanja javnega denarja jasno kaže vso svojo šibkost, saj si pilatovsko umiva roke pred resnimi izbirami, ki naj bi na področju potrošnje javnega denarja morale voditi v to, da javni upravitelj strokovno loči ljuljko od žita, še preden predlaga načrte za racionalizacijo obstoječih ustanov. Ker izvoljeni politik in javni upravitelj mora v prvi vrsti skrbeti za skupno do-
bro, davkoplačevalci pričakujemo, da si bo nepristransko prizadeval predvsem za podporo tistim semenom, ki lahko obrodijo sadove in družbi prinesejo tak ali drugačen dobiček, naj bo to v obliki storitev, grajenja narodne zavesti, ohranjanja mreže medosebnih odnosov in solidarnosti, ne pa zato, da ščiti obstoječe privilegije.
Mi, ki v zadnjih štirih letih nismo bili deležni nobenih posebnih finančnih sredstev s strani javnih uprav in ki se resno ukvarjamo s prilagoditvijo Zadruge novim okoliščinam (tudi zato smo spremenili statut), od politike in javnih ustanov pričakujemo le, da nas obravnava v luči tega, kar proizvajamo, ne pa na osnovi naše zgodovinske finančne dotacije, ki se v času krize krči po logiki linearnih rezov.
Obenem pa zahtevamo, naj bo javno financiranje dodeljeno na osnovi kriterijev, ki so pregledni in primerljivi, kar pomeni, da za enake storitve odgovarjajo enake vsote, ne glede na to, ali ima kdo take ali drugačne politične botre.
Hkrati pričakujemo, da nas v logiki smotrne porabe javnega denarja javne uprave in politika spremljajo tudi z nasveti.
Končno pričakujemo, da nam javne uprave pravočasno sporočijo vsote, s katerimi lahko letno razpolagamo, ker brez tega je vsako resno načrtovanje vprašljivo.
Za odbor Zadruge Goriška Mohorjeva Peter Černic
Dom prosekarja
Spoštovani bralci,
v vlogi predsednika društva vinogradnikov s Krasa, ki so bili svojčas podpisniki protokola o prosekarju, bi podal nekaj pojasnil in stališč društva o Domu prosekarja na Proseku.
V prvi vrsti bi kot društvo izrazili svoje pozitivno mnenje o dejstvu, da je izkazala dežela namen podpreti že omenjeni protokol s konkretnimi finančnimi sredstvi in s tem dejanjem izkazati nekaj pozornosti tudi do Krasa.
Temu pa bi dodali nekaj pomislekov. Ze od samega začetka je naše društvo prosilo Deželo in stanovske organizacije, da bi imela prednost ureditev vinogradov in s temi povezano povečanje pridelka. Zal opažamo, da so naletele naše prošnje na gluha ušesa, saj je očitno, da imata pri razvoju prosekarja prednost praznik in Dom prosekarja.
Kar se tiče Doma prosekarja, želimo pojasniti, da je bilo naše društvo med podpisniki protokola, ampak ni bilo vključeno v nobeno fazo tako načrtovanja kot niti ne odločanja o tem argumentu. Ker smo vse izvedli po dnevniku, odgovorimo potom dnevnika, kar vsekakor se nam ne zdi najboljše, raje se bi soočali na štiri oči in morda tudi dali kakšen nasvet.
Mnenja smo, da bi se lahko ta investicija izkazala za odvečno, saj obstajajo že strukture, kot so EXPO Mit-telschool, Enoteka v Zgoniku, nekdanji AIAT v Sesljanu, ki so nastale s podobnim namenom in jih iz številnih razlogov ne utegnemo uporabljati kot corner shop domačih proizvodov. Bojimo se, da bi lahko doživel Dom pro-sekarja podobno usodo, kot že naštete strukture.
Kar je nam znano, je smisel društvene gostilne v tem, da ponuja članom možnost tej gostilni prodajati svoje vino. To predpostavlja, da naj bi bili njeni člani tudi vinogradniki ali vsekakor lastniki zemljišč. Izredno nas razočara dejstvo, da ravno naši ljudje dajejo prednost Domu prosekarja in ne svoji zemlji, in vsi vemo, kolikšna je potreba po prenovi tržaškega brega. Naj bo jasno, da je popolnoma pravično, da jamči protokol določene pravice Proseškim vaščanom in pri
Ha
tem jim ne gre jemati ničesar, mislimo pa, da bi lahko s tisto vsoto denarja vaščani uredili celo 3-4 hektarje vino-gradov,to ni malo in ne dosti,je pa za-četek.Od tovrstne izbire bi imeli veliko več verjetno še zlasti mladi vinogradniki.
Korektno se nam zdi izraziti še nekaj besed v bran prejšnjega odbornika za kmetijstvo Dežele Furlanije Julijske krajine, ker smo na straneh Primorskega dnevnika zasledili nekaj netočnosti na njegov račun. Odborniku gre priznati namreč, da ni hotel nikomur odvzeti obljubljenega financiranja, ampak predvidena sredstva nameniti obnovi vinogradov, kot je večkrat prosilo društvo. Naj dodamo tudi, da poleg drugih oseb, je tudi njegova zasluga, če lahko danes pridemo do dovoljenj za ureditev vinogradov po lažji poti, saj je odbornik svojčas odpravil določene birokratske ureditve.
Pismo noče biti kritično, ampak konstruktivno, z namenom, da bi prišlo do izboljšanja razmer v kmetijstvu, in da bi z njim pojasnili, katere so za nas realne potrebe vinogradništva na Krasu, nenazdanje pa gre predvsem za znak spoštovanja do naših prednikov, ki so z žulji obdelovali zemljo in do ti-stih,ki ne opuščajo zemlje in se še danes trudijo ter skrbno negujejo lastne parcele.
S spoštovanjem
Matej Skerlj v imenu drustva vinogradnikov s Krasa
Poštni urad v Štandrežu
Spošt. Uredništvo!
Primorski dnevnik je pred kratkim objavil dva članka v zvezi s selitvijo poštnega urada v Štandrežu. Naravno je, da se člankar za informacije obrne do odgovornih pri družbi PT S.p.a., korektno pa bi bilo in za dobro informiranje koristno, da bi stopil v stik tudi z osebki, ki so v članku omenjeni, to je z lastniki štandreških prostorov dosedanje poslovalnice. A lastnikov ni nihče kontaktiral, da bi bralci dnevnika in širša javnost tudi z drugega zornega kota bili seznanjeni, kako in kaj, predvsem pa zakaj je prišlo do deložacije, kot je to storil člankar v dnevniku Il Piccolo z dne 2.8.2015 na strani Goriške kronike, ki poroča o razlogih in poteku postopka v zvezi s stavbo vojašnice Massarelli v lasti Goriške občine, ki je deložirala državo. In v razmislek bralcem in krajevnim politikom glede alternativne lokacije pa še podatek, da je v Štandre-žu in na bližnjih Rojcah vsaj dvajset prostih lokalov na razpolago za raz-norazne dejavnosti. A se ni nihče vprašal in pozanimal, zakaj ni bil niti eden primeren ali prilagodljiv za nadaljevanje dejavnosti poštnega urada v neposredni okolici sedanjega?
S spoštovanjem,
solastnica prostorov poštne poslovalnice v Štandrežu
Namen članka je bil seznaniti javnost z zaprtjem štandreškega poštnega urada, kar pomeni krčenje storitev javnega pomena. Članek iz italijanskega dnevnika, na katerega se solastnica nanaša, ni v ničemer primerljiv, saj vest, da občina grozi državi z deložacijo, ima povsem drugačno težo kot pa prekinitev najemne pogodbe med pošto in zasebnikom-najemoda-jalcem, ki v našem pisanju ni bil imenovan. Če se solastnici zdi koristno, da pojasni ozadje deložacije, bomo pojasnilo seveda objavili. (Ur.)
85	Četrtek, 6. avgusta 2015	TRST	/
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Juventus brez Morate
TURIN - Juventus v tem začetnem delu sezone nima sreče s poškodbami. Pred sobotno tekmo za superpokal proti La-ziu se je poškodoval še španski napadalec Alvaro Morata (na sliki). Mirovati bo moral vsaj mesec dni. Pridružil se je dolgemu seznamu soigralcev na bolniški, med njimi so tudi Chiellini, Khedira in Barzagli, slednji bo morda pravočasno okreval. Trener Massimilaino Allegri je zanikal, da bi bile poškodbe posledica napačno nastavljenih priprav.
Ne gre na SP
PORDENON - Mlada pordenonska atletinja Alessia Trost (na sliki), ki je 12. julija letos v Tallinu drugič osvojila naslov evropske prvakinje v skoku v višino do 23 let, žal ne bo mogla nastopiti na svetovnem prvenstvu od 22. do 30. avgusta na Kitajskem. Razlog za odpoved je centimeter globoka poškodba Ahilove tetive, zaradi česar mora mirovati šest tednov. »Razmišljam dolgoročno. Leto dni pred olimpijskimi igrami v Riu si ne morem dovoliti nobenega tveganja,« je povedala 22.letna atletinja.
plavalno sp - Federica Pellegrini že deset let vedno na zmagovalnem odru
Šestič zapored
KAZAN - Na svetovnem plavalnem prvenstvu v Kazanu je bil včerajšnji dan tudi italijanski. Federica Pellegrini je na dan svojega 27. rojstnega dne na 200 m prosto osvojila srebrno kolajno, kar je že njena šesta na svetovnih prvenstvih in šesta zaporedna, prvo je osvojila daljnega leta 2005, ko je bila še najstnica. Pellegri-nijeva je bila po tekmi presrečna, kajti malokdo je verjel, da lahko še osvaja odličja.
»Tudi sama sem mislila, da ne bom uspela, saj mi je veliko ljudi svetovalo, naj se raje posvetim daljšim razdaljam, češ da nisem več dovolj hitra za razdaljo 200 m. To je moje zadnje svetovno prvenstvo, zato doživljam ta rezultat kot zelo pomembnega,« je povedala Italijanka. Boljša od nje je bila v sicer »počasnem finalu« samo nova zvezdnica SP, 18-letna Američanka Katie Ledecky, ki je zmagala tudi že na 400 in 1500 m.
Izjemno zadovoljen je bil s svojim nastopom tudi Gregorio Paltrinieri, prav tako »srebrn«, a na razdalji 800 metrov. Boljši od njega je bil samo kitajski zvezdnik Sun Yang. Paltrinieri je svoj nastop »zabelil« še z evropskim rekordom. Italijan je sicer običajno še boljši na razdalji 1500.
Veliko pričakovanje je vladalo tudi za nastop edinega slovenskega aduta Damirja Dugonjiča. V finalu na 50 m prsno je s časom 27,23 osvojil peto mesto. Svetovni prvak je postal svetovni rekorder Britanec Adam Peaty s 26,51. Koroški plavalec še drugo svetovno prvenstvo zaporedoma zapušča z vrhunskim dosežkom in grenkim priokusom. Peto mesto na svetu priča o kakovosti, a z izidi na prvenstvu ob Volgi je že dokazal, da so bile spet dosegljive stopničke. Slovenski rekorder je sodil v ožji krog favoritov, saj je na tekmi in v zgodovini prsnega plavanja tukaj že v torek dosegel tretji izid, nato pa mu dosežka ni uspelo ponoviti. V finalu je bil pol sekunde počasnejši od osebnega in novega slovenskega rekorda.
»Zelo sem zadovoljen s petim mestom, to seveda je uspeh zame, a ne s časom. Ne vem, kaj je bilo in zakaj je bila taka razlika med včerajšnjim in današnjim plavanjem. Zdelo se mi je, da sem zaostal že na začetku,» je po tekmi dejal Dugonjic.
Še en odličen nastop je pokazala Anja Klinar iz Radovljice in si priborila še drugo 10. mesto v svetovni plavalni eliti. Na 200 m delfin je z 2:08,52 še za več kot sekundo popravila v kvalifikacijah dosežen najboljši izid v sezoni in bila dve mesti od velikega finala.
Na 200 m prosto je zmagal Madžar Laszlo Cseh. V mešani moško-ženski štafeti so se zlata z novim svetovnim rekordom veselili Britanci Chris Walker Hebborn, Adam Peaty, Marie Siobhan O'Connor in Francesca Halsall. Peaty je pri tem prsno zmogel v 57,98 sekunde.
Britanec Gary Hunt pa je novi svetovni prvak v skokih v vodo z višine, 27-metrskega stolpa, pod kazanskim krem-ljem na reki Kazanki. Na premieri tovrstnega tekmovanja na svetovnih prvenstvih pred dvema letoma v Barceloni je Hunt osvojil srebro, pa je temu v Tatar-stanu dodal še naziv najboljšega na svetu.
Federica Pellegrini je v Kazanu na dan svojega 27. rojstnega dne z 2. mestom na 200 m prosto osvojila svojo že šesto kolajno s svetovnih prvenstev. V svoji zbirki ima štiri naslove prvakinje, sicer pa tudi olimpijsko zlato iz Pekinga 2008
ansa
Včerajšnji dobitniki kolajn
Moški - 50 m prsno: 1. Adam Peaty (VBr) 26,51; 2. Cameron van der Burgh (Jar) 26,66; 3. Kevin Cordes (ZDA) 26,86 ..; 5. Damir Dugonjic (Slo) 27,23. 200 m delfin: 1. Laszlo Cseh (Mad) 1:53,48;2. Chad le Clos (Jar) 1:53,68; 3. Jan Switkowski (Pol) 1:54,10.800 m prosto: 1. Sun Yang (Kit) 7:39,96;2. Gregorio Paltrinieri (Ita) 7:40,81 (evropski rekord); 3. Mack Horeton (Avs) 7:44,02.Ženske - 200 m prosto: 1. Katie Ledecky (ZDA) 1:55,16;2. Federica Pellegrini (Ita) 1:55,32; 3. Missy Franklin (ZDA) 1:55,49. Štafete: 4 x 100 m mešano: 1. Velika Britanija 3:41,71 (svetovni rekord); 2. ZDA 3:43,27 : 3. Nemčija 3:44,13. High diving
Moški: 1. Gary Hunt (Vbr) 629,30; 2. Bernal Paredes (Meh) 596,45; 3. Artem Silčenko (Rus) 593,95
tenis - Od jutri turnir ATP v Portorožu
APrimorski
~	dnevnik
Mayweather ima tekmeca
LAS VEGAS - Najbogatejši športnik na svetu, ameriški boksar Floyd Mayweather, je sporočil ime tekmeca, proti kateremu bo skušal izenačiti legendarni rekord Rockyja Marciana - 49 zmag brez poraza. To je njegov rojak Andre Berto, ki je leta 2011 v 'bitki v Biloxiju' premagala Slovenca Dejana Zavca. Dvoboj v verzijah WBA in WBA, ki ga je Mayweather označil za zadnjega v njegovi karieri, saj se mu po njem izteče večmilijonska pogodba s plačljivo televizijo Showtime, bo 12. septembra v Las Vegasu. Mayweather je na lestvici Forbes za leto 2015 najbogatejši športnik na Zemlji. Njegovo bogastvo so ocenili na 420 milijonov dolarjev. A to je bilo še pred dvobojem maja proti Fi-lipincu Mannyju Pacquiaju, za katerega je boksar z vzdevkom Money (denar) prejel več kot 200 milijonov dolarjev.
V Žavljah košarkarice univerz iz ZDA
Prihodnji teden se bosta v Zavljah, na pobudo tamkajšnjega društva Interclub, mudili selekciji ameriških univerzitetnih košarkaric, ki se bosta v ža-veljski športni dvorani pomerili s selekcijo domačih igralk. V prvi tekmi, ki bo v ponedeljek, 10. avgusta ob 19.30, bo nastopila ekipa univerze Lancers Longwood University, ob
17.	uri pa bo na vrsti trenerski seminar z ameriškimi trenerji in igralkami kot demonstratorkami. V torek,
18.	avgusta pa se bo javnosti predstavila ekipa univerze Iowa University, prav tako ob 19.30. Istega dne bo ob 17. uri Interclub Girls All Star Game, to je ekshibicija mladih domačih ko-šarkaric, poleg drugih tudi novope-čenih državnih prvakinj do 15 let.
Italija v polfinalu
Na turnirju v vaterpolu je Italiji uspel velik podvig. V četrtfinalu je namreč z 8:7 (2:2, 1:2, 2:1, 3:2) izločila branilca naslova Madžarsko. V današnjem polfinalu se bodo »azzurri« pomerili s Srbijo, ki je z 12:7 premagala ZDA. V drugem polfinalu bosta igrali Hrvaška in Grčija. Hrvatje so z 10:4 premagali Črno goro, Grki pa z 12:11 Avstralijo.
Kdo v 4. krog
ZAGREB - V 4. krog nogometne lige prvakov so se v torek uvrstili zagrebški Dinamo, Apoel Nikozija, dunajski Rapid, Monaco, Astana, Celtic Glasgow, CSKA Moskva, Bate Borisov, Basel, Brugge, Malmö, Šahtar Donjeck, Partizan Beograd (izločil je Steaua Bukarešta), Skenderbeu Korea, Maccabi Tel Aviv.
Brez Slovencev, a bo zabavno
Slovak Lukas, Italijan Lorenzi in Španec Granollers kot glavni nosilci - Do polfinala prost vstop - Glasbeno-zabavni spored
LJUBLJANA - Od jutri pa do prihodnje sobote bo Portorož tudi teniško obarvan. Na sporedu je tretji turnir Tilia challenger Slovenia Open z nagradnim skladom 42.500 evrov. Potem ko sta prvi dve izvedbi dobila domača asa Grega Zemlja in Blaž Kavčič, je letos za to bolj malo možnosti, bo pa zato na turnirju in okoli njega toliko bolj zabavno.Prirediteljem turnirja tokrat igralci niso šli na roke.
Najvišjeuvrščeni Slovenec na lestvici ATP Blaž Rola je odpovedal udeležbo, saj se bo na zadnji grand slam sezone, US Open, pripravljal v ZDA, Blaž Kavčič pa naslova ne bo branil, saj je pred kratkim obnovil poškodbo ste-genske mišice in je prisiljen počivati vsaj nekaj tednov.
Tako bo glavno slovensko orožje Grega Zemlja, ki pa trenutno ni v tako dobri formi kot leta 2013, ko je po zmagi v Portorožu prišel do rekordne uvrstitve na lestvici ATP - 43. mesta.
Poleg Zemlje bosta v glavnem delu turnirja nastopila še dva Slovenca. Eden je najboljši slovenski mladinski
Slovak Lukas Lacko je eden od nosilcev turnirja v Portorožu
ansa
igralec Jaka Kaplja, drugemu pa bo prireditelj «wild card» podelil v naslednjih dneh.
Kot pravi direktor Teniške zveze Slovenije Gregor Krušič, je turnir sicer namenjen razvoju mladih sloven-
skih igralcev - ti bodo priložnost dobili v kvalifikacijah, vendar pa bo letos turnirsko dogajanje tako zanimivo, da gledalci domačih tenisačev ne bodo preveč pogrešali.
»Z občino Piran smo našli sku-
pen jezik, saj je lokalna skupnost spoznala koristi takšnega dogodka. Turnir bo zato del portoroških noči, tako da bodo lahko obiskovalci uživali tako v športnem delu kot nato glasbeno-zabavnem. Pripravili smo vrsto koncertov, zabavo za igralce in povabljence, turnir v pokru s humanitarno noto ter seveda niz teniških turnirjev za najmlajše,« je dejal Krušič.
Turnir bo sicer najmočnejši doslej, saj je rez za glavni del pod 200. mestom, prvi trije nosilci - Španec Marcel Granollers, Italijan Paolo Lo-renzi in Slovak Lukas Lacko - pa so bili ob prijavi uvrščeni med prvih sto na svetu.
Vstop na turnir bo do polfinala brezplačen, v petek in soboto (finale je ob 20. uri) pa bodo vstopnice po štiri oziroma sedem evrov.
KOLESARSTVO - Poljski kolesar Maciej Bodnar je zmagovalec četrte etape dirke po Poljski. S petim mestom se je izkazal Luka Mezgec (Giant-Al-pecin). Novi vodilni je Poljak Kamil Zielinski.
1 4 Četrtek, 6. avgusta 2015
ŠPORT
/
atletika - Cristian Faidiga po uspehu v Tbilisiju
»Še pred koncem sezone želim prebiti mejo 14 sekund«
V prejšnjih dneh je z odmevnim rezultatom nase opozoril šestnajstletni Cristian Faidiga iz Jamelj, ki je v dresu italijanske reprezentance osvojil bronasto kolajno na 110 metrov z ovirami na olimpijskem festivalu evropske mladine EYOF v Tbilisiju. Gre za soliden rezultat, ki je zagotovo odlična osebna izkaznica za ambicioznega športnika, ki ima za seboj zelo zanimivo zgodbo. Cristian, sicer dijak na humanistični smeri liceja Antona Martina Slomška v Trstu, je sin Tržačana in Kitajke, v družini pa je skupno šest bratov in ena sestra. Od teh je Cristian drugi najstarejši. Družina pa je izrazito športna, saj se vsi ukvarjajo z najrazličnejšimi športnimi panogami, Cri-stianov oče je bil veslač, njegov ded Lucio Faidiga pa je bil zelo uspešen plavalec na državni ravni.
»S športom se ukvarjam že od malih nog, saj sem šest let igral nogomet pri doberdobski Mladosti. Ker pa sem v šoli vedno izstopal na tekmovanjih v teku, sem se pred štirimi leti odločil, da se preizkusim v atletiki. Tako sem začel trenirati v Novi Gorici pod vodstvom trenerja Oli-verja Batagelja (trenutnega kondicijske-ga trenerja odbojkarjev Sloge Tabor, op.a.), nova športna panoga pa me je takoj prevzela,« pravi Faidiga, ki se je slovenskemu jeziku prvič približal pri približno devetih letih starosti. »Ko smo se s starši iz Tržiča preselili v Doberdob, so me vpisali v četrti razred slovenske osnovne šole, ki je bila zraven doma. Takrat sem prvič stopil v stik s slovenskim jezikom, nato pa sem obiskoval tudi slovensko nižjo srednjo šolo v Doberdobu, sedaj pa licej v Trstu,« pojasnjuje član tržaškega društva Trieste Atletica.
Na športnem področju se Cristian Faidiga vseskozi izboljšuje, nadarjen pa je tudi fizično, saj je pri 16 letih visok 184 centimetrov, tehta pa 47 kilogramov. »Upam, da bom zrasel še nekaj centimetrov, saj je višina pomembna pri moji paradni disciplini oz. teku na 110 metrov z ovirami. Treniram pa od štirikrat do petkrat tedensko na goriškem stadionu na Rojcah pod vodstvom Elise Andretti,« dodaja 16-letnik iz Jamelj. In ravno delo z novo trenerko, nekdanjo tekmovalko na visokih ovirah, je takoj omogočilo velik napredek Faidigi, ki je na olimpijskem festivalu evropske mladine EYOF v Tbili-siju kar dvakrat izboljšal osebni rekord, enkrat celo v velikem finalu. »Do bronastega odličja sem se dokopal z izidom
14,11, do konca letošnjega leta pa bi rad svoj najboljši čas dodatno izboljšal, saj želim razdaljo preteči v manj kot 14 sekundah. V naslednji sezoni bi se rad preizkusil tudi na daljši razdalji, in sicer na 400 metrov z ovirami,« poudarja Cristian Faidiga. Ta je izkušnjo v Gruziji ocenil za zelo pozitivno. »V Tbilisiju smo bili nastanjeni v pravi olimpijski vasi, tako da je bilo vzdušje res prijetno, saj smo se srečevali s športniki, ki se ukvarjajo z najra-
zličnejšimi športnimi panogami, od košarke do plavanja. Poleg tega so vse objekte na novo zgradili. Edine težave smo imeli s prehrano, saj je pri nekaterih športnikih prišlo celo do zastrupitve s hrano,« pravi Cristian, ki je v Tbilisiju doživel sploh svoj krstni nastop z italijansko reprezentanco.
»Ko me je selektor Stefano Baldini vpoklical v reprezentanco, sem bil presrečen, saj si tega nisem pričakoval, predvsem potem ko sem na italijanskem prvenstvu nekoliko zatajil in dosegel le deveto mesto. Kljub temu me je Baldini poklical in je bil tudi med prvimi, ki mi je čestital, potem ko sem osvojil bron,« pojasnjuje šestnajstletni atlet iz Jamelj, ki ne skriva svojih ambicij za prihodnost. »Želel bi postati profesionalni športnik. Zavedam pa se, da je pot strma, predvsem v Italiji, kjer atletike ne upoštevajo tako kot v nekaterih drugih državah, poleg tega pa je mest v ekipah vse manj. Kljub temu se bom maksimalno potrudil, da dosežem čim boljše rezultate,« zaključuje Cristian Faidiga, ki bo v prihodnjih tednih nastopil še na nekaterih tekmah po Italiji, septembra pa se bo končno nekoliko odpočil.
Albert Voncina
Trenerka Andretti: »Treba je še počakati, a fant je zelo marljiv«
Za pomemben uspeh Cristiana Faidige na olimpijskem festivalu evropske mladine EYOF v Tbilisiju nosi nedvomno zasluge tudi njegova trenerka Elisa Andretti. Nekdanje tekmovalka na visokih ovirah spremlja šestnajstletnega fanta iz Jamelj od lanskega decembra. »Prezgodaj je, da bi lahko za Cristiana napovedovali katerokoli kariero. Fant je šele v prvem letniku kategorije naraščajnikov, ovire pa so sedaj visoke 91 cm. V naslednji kategoriji bodo visoke en meter, nato pa 1,067 metra, tako da se lahko marsikaj spremeni. Vsekakor je Cristian zelo talentiran in ima ogromen potencial,« o Faidigi pravi njegova trenerka.
»Z mano je začel trenirati decembra, v nekaj mesecih je zelo napredoval. Ima še veliko rezerve, tako v tehniki kot v hitrosti, poleg tega imam občutek, da njegova zimska priprava ni bila optimalna za tek na 110 metrov z ovirami,« pravi Andrettijeva in dodaja, da bolj kot višina je v tej športni panogi pomembna hitrost, Cristian Faidiga pa razpolaga tako z eno kot z drugo. Vrlina 16-letnika iz Jamelj je nedvomno velika marljivost. »Cristian je zelo skromen in da vedno vse od sebe. Poleg tega je dokazal, da odlično zdrži pritisk. V krstnem nastopu za italijansko reprezentanco je že osvojil kolajno, poleg tega je na mednarodnem tekmovanju kar dvakrat izboljšal svoj osebni rekord, kar sploh ni enostavno. Rada bi tudi poudarila, da ima za seboj čudovito družino, ki ga vseskozi spremlja, spodbuja in zanj veliko žrtvuje. Pri rasti mladega športnika je ravno družinska podpora ključnega pomena,« zaključuje trenerka Elisa Andretti. (av)
PLANINSKI SVET
Pohod na Triglav
Planinsko društvo Integral prireja letos že 39.tridnevnipohod na Triglav. Da bi bila ponudba čim pestrejša in bi nudila užitek čim večjemu številu pohodnikov, si odborniki društva vsakič zamislijo po tri različne vzpone, ki se razlikujejo bodisi po smeri pristopa, bodisi po težavnostni stopnji.
Slovensko planinsko društvo Trst se že več let pridružuje pobudi pobratenega društva iz Ljubljane in s tem nudi svojim članom možnost, da se na očaka povzpnejo tudi po neobičajnih poteh ali da uživajo na brezpotjih.
Letošnji pohod se bo odvijal od petka, 21. avgusta do vključno nedelje, 23. avgusta 2015, ko se bodo udeleženci vseh treh pohodov zbrali na Planini pri Jezeru. Pohodniki bodo izbirali med bolj ali manj zahtevnimi vzponi.
Zelo zahtevna je tura, ki vodi na Triglav - čez Luknjo. Pohodniki se bodi zbrali v Vratih in se preko Luknje in
čez Plamenice povzpeli na Triglav. Nato se bodo spustili do koče na Doliču, od koder se bodo usmerili na pot Mire Debenjakove, po Kanjevčevih policah bodo tako prišli do Zasavske koče na Prehodavcih, od koder se bodo zadnji dan podali do Planine pri Jezeru.
Zelo zahtevna je tudi tura: na Triglav - čez Prag. Tudi ta vzpon se bo začel pri Aljaževem domu v Vratih. Po-hodniki bodo nato nadaljevali pot v smeri proti severni steni Triglava, po navpičnem kaminu se bodo s pomočjo jeklenice povzpeli čez Prag, in naprej do Kredarice od koder se bodo spustili do koče Dom Planika. Od tod jih bo pot vodila preko Triglavske škrbine na vrh, sestopili pa bodo preko Malega Triglava na Planiko. Od tod bodo nadaljevali pot pod Šmarjetno glavo do Doliča, do prelaza Hribarice in po brezpotju po dolini za Debelim vrhom proti Planini pri Jezeru.
Razmeroma laka pa je tretja tu-
ra, speljana mimo vrha Triglava. Iz Mojstrane se bodo pohodniki podali v Krmo in do Kovinarske koče, prečkali Bohinjska vratca ter prespali v Vodnikovem domu. Naslednjega dne bodo pot nadaljevali preko Planine Voje, pla-ninepod Mišelj vrhom, Planine Laz in Planine pri Jezeru, kjer se bo v nedeljo slovesen zaključek letošnjega pohoda.
Pohodni, ki bo izbral prvo ali drugo turo, mora imeti poleg vremenu primerne obleke in dobre obutve tudi varovalni pas , samovarovalni komplet in čelado.
Število mest za posamezne pohode je omejeno, prijava je možna najkasneje do ponedeljka, 17. avgusta . Za informacije in vpis lahko pokličete na tel. številko 3384913458, odgovarja Franc.
Slovenska planinska
pot v enajstih dneh
Zgledi pohodništva in aktivnega
preživljanja prostega časa dobivajo tudi v Posavju nove razsežnosti. Letos bo meje vztrajnosti na 630 kilometrov dolgi Slovenski planinski poti preizkušal Andrej Martinčič, gorski maratonec, gornik in član orientacijskega kluba Brežice, ki se bo na pot odpravil 7. av-gusta.Martinčič se bo na pot podal v Radvanjah v Mariboru, start bo v petek, ob 6. uri, šesti dan načrtuje, da bo premagal Triglav, svoj cilj pa načrtuje enajst dni pozneje, 17. avgusta v Ankaranu. Gorski tekač iz Krškega meni, da je telesno in psihično dovoljpripra-vljen na zahtevno tekaško preizkušnjo.
odbojka
Martin Maver med Slovenci edini docent
Trener ekip projekta Zalet Martin Maver, sicer tudi dobro poznani tajnik v Trstu Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in podpredsednik pokrajinskega odbora odbojkarske zveze FIPAV (ter v njem odgovoren za trenerje), je po uspešno opravljenem ustreznem tečaju pridobil naziv zveznega docenta za odbojko. Je eden od dveh Tržačanov (drugi je Andrea Carbone) in v deželi edini Slovenec. Biti docent pomeni, da bo v naslednjem olimpijskem ciklu vodil tečaje za pridobitev trenerske izkaznice prve stopnje na Tržaškem in predaval na trenerskih seminarjih za trenerje 2. stopnje na deželni ravni. Docent je sicer že od leta 2009, doslej je na Tržaškem vodil že šest trenerskih tečajev, federacija pa je zdaj zahtevala, da se vsi docenti na novo seznanijo z najnovejšimi metodologijami učenja. Naziv docenta je Maver pridobil z obiskovanjem zveznih tečajev na najvišji ravni v Vicenzi in kraju Abano Terme, opravil pa je tudi zahteven internetni tečaj e-learning z zaključnim izpitom.
23 Obvestila
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSSDI
organizirata poletni center »Plesalček« za otroke od 3 do 8 let od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. Urnik: 7.30-17.00, kosila in malice vključeni. Info in vpis na tel.: 334-3611757 (Kristina), info@cheerdancemillenium.com. ZSŠDI obvešča, da bo danes in jutri goriški urad zaprt.
AŠD MLADINA prireja večer s predvajanjem filma »Pohod od Buzeta do Triglava«. To je bil že šesti tovrstni pohod prijateljstva v sodelovanju z društvom Kraški gadi z Gorjanskega. Predvajanje bo na dvorišču Agriturizma »Pri Bibcu« danes 6. avgusta ob 20.45. Vabljeni!
KOLESARSKI KLUB ADRIA iz Lonjerja prireja tudi letos, prihodnjega 6. septembra, netekmovalni kolesarski "Maraton prijateljstva Ljubljana - Trst", s startom ob 9.30 na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Vse informacije so objavljene med raznimi obvestili na spletni strani www.slosport.org. AŠD SOVODNJE IN ZSŠDI vabita na mladinski nogometni kamp Sovodnje 2015 na nogometnem igrišču v Sovodnjah in sicer od 24.8. do 28.8.2015 v jutranjih urah od 08.30 do 12.30 ure. Prijave (do četrtka 20.08.2015) in informacije po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 0039 -3283674301 (Rudi Devetak), 0039 - 3297411459 (Ljubica Butkovič), 0039-335312083 (Aleksij Soban), 0039-3897977416 (Luka Cijan), 00386 -40607320 (Rok Černe).
NK KRAS, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja nogometni kamp od 31. avgusta do 4. septembra, od 8.30 do 13.00 na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 200310. Vpis do 24. avgusta. Prijave in info na tel. 0402171044, 333-2939977 (Roberta) in 339-3853924 (Emanuela).
KK BOR in ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta od ponedeljeka 31. avgusta do petka 4. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370 ali karinmalalan@gmail.com.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 6. avgusta 2015
15
RAI3bis
RAI PREMIUM
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka: Prvi odcep desno 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Dok.: Lipica, kraj, ki je konju dal ime, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 10.30 Effetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.35 Serija: Don Matteo 14.05 16.40 Estate in diretta 17.50 Nad.: Legami 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 TecheTecheTe 21.20 Superquark 23.40 Overland
10.55 Nad.: Un posto al sole 12.00 19.25 Nad.: Terra Nostra 12.45 Nad.: Il giovane Mussolini 13.40 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 14.10 23.25 Nad.: Brothers and Sisters 14.55 Aktualno: Anica - Ap-puntamento al cinema 15.00 Nad.: Voci notturne 16.45 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.45 Novice 17.50 Nad.: Batticuore 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.15 Nad.: Ho spo-sato uno sbirro 21.20 Amore criminale
RETE4
RAI2
6.00 Nad.: Lena 6.20 Nad.: Il tocco di un angelo 7.05 Nad.: Le sorelle McLeod 8.30 Serija: Il nostra amico Charly 10.0013.30 Rubrike 10.50 Cronache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.0017.50, 18.15, 20.30 Dnevnik in vreme 14.00 Film: Prossima fer-mata - Omicidio (krim.) 15.35 Serija: Sen-za traccia 17.00 Serija: Guardia costiera 18.00 Šport 18.50 Serija: Il commissario Rex 21.00 Nan.: The Millers
CANALES
21.20 Film: Verdetto fatale (krim.) 23.00
Nad.: Under the Dome
_RAI3_
6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Agora 10.15 Film: Il segno di Venere (kom.) 11.55 14.00, 18.55, 23.15 Dnevnik in vreme 12.15 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.55 Rubrike 15.15 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Film: Jewel (dram.) 17.35 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.10 Serija: Benched 20.35 Nad.: Una mamma imperfetta 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Film: Qualcosa di travolgente (kom.) 23.55 Sconosciuti Collection
_RAI4_
13.20 19.25 Once Upon a Time 14.05 Kyle XY 14.50 Stargate Atlantis 15.35 Robin Hood 16.20 The Lost World 17.05 Warehouse 13 17.50 Novice 17.55 Film: Paris Express (akc.) 20.10 Star Trek: Next Generation 21.10 Teen Wolf 22.00 Supernatural 22.50 Film: Sky Fighters (akc.)
_RAI5_
14.10 Le Alpi viste dal cielo 15.05 Wild Italy 16.00 Prima della prima 16.30 Progetti di danza 17.00 Inventare il tempo 17.55 Novice 18.00 Memo - L'agenda culturale 18.30 Storia e splendore dei palazzi reali 19.25 La liberta di Bernini 20.30 Passepartout 21.15 Concorso internazionale di composizione 22.15 Petruška presenta 22.20 Koncert
RAI MOVIE
14.05 Film: Cleaner (krim.) 15.40 Film: La scelta di Sophie (dram., '82, i. M. Streep) 18.15 0.30 Novice 18.20 Film: In nome del popolo sovrano (dram., It., '90)
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 12.40 Rotocalco Adn-kronos 12.55 Le ricette di Giorgia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Riunione di redazione 19.00 23.30 Trieste in diretta 20.00 Qua la zampa 20.05 Happy Hour 21.00 Film: L'amore e una cosa meravigliosa (rom.)
LAEFFE
6.50 Serija: Magnum, P.I. 7.55 Nad.: Kojak 9.25 Nad.: Bandolera 10.30 20.30 Dalla vo-stra parte 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Film: Perry Mason - Assassinio in di-retta (krim.) 14.00 Serija: Il giudice Ma-strangelo 16.1519.35 Ieri e oggi in Tv 16.50 Serija: Walker Texas Ranger 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Serija: Il com-missario Schumann
11.25 20.10 Bourdain: Senza prenotazione 12.15 Bourdain: Cucine segrete 13.05 19.00 Il cuoco vagabondo 15.05 II re dello street food 16.05 David Rocco: Dolce vita 17.05 Jamie: Menù in 15 minuti 18.05 Jamie: La mia rivoluzione 20.00 Novice 21.05 Nad.: Quando ritornano - Les Revenants
CIELO
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Nad.: I Cesaroni 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 15.10 Film: Rosamunde Pilcher - Le due verita di David (dram.) 18.00 Nad.: Solo per amore 18.45 Nad.: Il segreto 20.40 Paperissima Sprint -Estate
12.15 13.15 MasterChef Australia 14.15 15.15 MasterChef Italia 16.15 Agenti Spe-ciali Property - Los Angeles 17.15 Buying & Selling 18.15 Fratelli in affari 19.15 19.45 Affari al buio 20.15 House of Gag 21.10 Film: Indovina perché ti odio (kom.) 23.15 Film: Graffiante desiderio (triler)
DMAX
21.10 Film: The Wedding Date - L'amore ha il suo prezzo (rom., '05, i. D. Messing) 23.00 Serija: Smash
_ITALIA1_
7.00 Serija: The Middle 7.30 Risanke 8.20 Serija: Super Car 10.25 Nad.: Smallville 11.25 Nan.: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.45 Nan.: Simpsono-vi 14.35 Nan.: American Dad! 15.00 Nan.: Futurama 15.25 Nan.: Due uomini e mezzo 16.20 Serija: Royal Pains 18.15 Nan.: Camera Caffe 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine
21.15 Film: Solitary Man (dram., '09, i. M. Douglas) 22.50 Film: Biancaneve nella foresta nera (horor)
21.10 Film: Beverly Hills Cop - Un pie-dipiatti a Beverly Hills (kom., '84, i. E. Murphy) 23.20 Film: Il mai nato (horor)
_IRS_
13.15 Film: Il lupo di mare (kom.) 15.05 Film: Metalmeccanico e parrucchiera in un turbine di sesso e politica (kom.) 17.10 Film: Due per un delitto (krim.) 19.10 Serija: ATeam 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Non ho sonno (triler, It., '01, r. D. Argento) 23.05 Film: La sindrome di Stendhal (triler, It., '96)
_LA7_
7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria d'estate 14.00 Serija: Commissario Navarro 16.00 Serija: Ironside 18.00 Serija: Il commissario Cordier 20.35 In onda 22.40 La gabbia - Reloaded
_LA7D_
6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00, 19.00 Cuochi e fiamme 8.00 I menu di Benedetta 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Crossing Jordan 17.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Serija: Saving Hope
12.30 18.35 Affare fatto! 13.20 20.20 Ri-mozione forzata 14.10 Video del tubo 15.05 Way Out West 15.55 Eric Young: No Limits 16.50 Ai confini della sopravviven-za 17.45 Ultima fermata: Alaska 19.30 Banco dei pugni 21.10 Idris Elba: No Limits 22.00 L'impero dei rottami 22.55 I maghi delle auto
SLOVENIJA1
5.50 16.30, 22.45 Poletna scena 6.15 Odmevi 7.00 Najboljše jutro 9.00 Kviz: Vem! 9.50 Nan.: Danes dol, jutri gor 10.30 Slovenski pozdrav 12.00 Dok. serija: Zgodbe izza obrazov 12.30 Evropski magazin 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Odkrito 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Moj gost/Moja gostja 15.5018.00 Risanke in otroške serije 17.25 Dok. film: Nekoč je bil ledenik 17.55 Novice 18.20 Nad.: Vrtičkarji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nan.: Umori na podeželju 21.40 Aplavzi 22.00 Odmevi 23.05 Nad.: Strasti
SLOVENIJA2
6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.05 Kviz: Male sive celice 8.50 Dok. film: Sama doma 9.05 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 9.30 19.10, 23.45 Točka 10.15 Najboljše jutro 12.35 Dok. serija: City Folk 13.10 Dok. odd.: Tema nad mestom 14.00 Nan.: Začnimo znova 14.35 Pričevalci 16.25 0.30 Plavanje: SP, prenos 20.00 Dok. odd.: Po sledeh islamskega terorizma 21.10 Nad.: Boj gospodične Friman 22.10 Serija: Grofica Monsoreaujska
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 23.45 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Boben 15.20 Webolution 15.50 Avtomobilizem 16.05 Slovenski magazin 16.35 Najlepše besede 17.05 Arhivski posnetki 18.00 23.15 Kraji in običaji 18.35 23.40 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.10 Vse-danes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Alpe Jadran 20.00 Nautilus 20.40 Zvočno klasični 21.10 Plavanje: SP 22.50 Na obisku
POP TV
7.00 Risane in otroške serije 8.35 10.30, 11.40 Tv prodaja 8.5017.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.45 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 12.10 Enostavni obroki Rachel Allen 12.40 MasterChef Slovenija 14.00 20.00 Serija: Kar bo, pa bo 15.05 Nad.: Dubrovniška zora 17.00 18.55, 23.00 Novice in vreme
Četrtek, 6. avgusta Rai 3, ob 21.15
VREDNO OGLEDA
Qualcosa di travolgente
ZDA 1986
Režija: Jonathan Demme Igrajo: Melanie Griffith, Rai Liotta, Margaret Colin in Jeff Daniels
Charlie Driggins živi v New Yorku, kjer njegov vsakdan poteka po ustaljenih kalupih in je vsaj tako se Charlieju zdi, tudi precej enoličen. Situacija se na lepem spremeni, ko se na njegovi poti pojavi Lulu, zelo posebno dekle,
ki v resnici potegne na dan popolnoma različno plat Charlijevega značaja, kar je njemu posebej všeč in kar ga kmalu popelje na dolgo pustolovščino on the road. In Nič hudega, če bo medtem spoznal, da skriva Lulu temnejšo plat.
Film, ki je predstavil širši publiki izjemnost talenta Jonathana Demmeja ima že skoraj trideset let in ostaja zanimiv portret ZDA osemdesetih let.
KANAL A
7.00 18.00, 19.45 Svet 7.55 11.05 Pazi, kamera! 8.40 12.10 Serija: Vzgoja za začetnike 9.05 Risanke in otroške oddaje 10.50 11.55, 12.35 Tv prodaja 13.05 Film: Nevesta v akciji (kom.) 14.50 Film: Zeleni sršen (akc.) 17.10 Serija: Črni seznam 18.55 Serija: Mentalist 20.00 Film: Možje X (fant., '00, i. H. Jackman) 21.50 Film: Napad na predsedniško letalo (akc.)
PLANET TV
21.00 Film: Tako globoko kot ocean (dram., '99, i. M. Pfeiffer) 23.35 Serija: Mentalist 0.25 Serija: Črni seznam
10.55 18.50 Nan.: Prijatelji 11.30 Tv prodaja 12.00 Film: Ubogi Joe (kom.) 13.55 Nad.: Sulejman Veličastni 16.05 Film: Ganjena (dram.) 17.50 Bognedaj, da bi crknu televizor 19.25 Gordonova vrhunska domača kuhinja 20.00 22.20 Danes 20.35 Film: Najstniška zabava na plaži (muzikal) 22.35 Nan.: Ujeti pod kupolo 23.25 Nan.: Seks v mestu
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10, 10.10 Prva izmena: V studiu Katerina Citter in Boris Devetak; 10.00 Poročila; 11.00 Studio D; 11.15 Danes z nami; 12.15 K izviru navdiha; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Miran Ipavec: Avtoštoparske zgodbe - 7. del., sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 DIP; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Poletni utrip kulture; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.45 Pesem tedna; 9.00 La valigia delle vacanze; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 Punto e a capo/Cultura e societa; 11.35, 14.35, 18.00, 19.00, 22.30 Glasba; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.00 Il cammino del Nord; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Radio viaggio; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 0.00 Nottetempo.
XPrimmki
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Četrtek, 6. avgusta 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
jutri
2000 m ..........17
2500 m ..........14
2864 m ..........10
UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah dosegel 8,5 in v gorah 10.
Rešil je tisoče življenj
NEW YORK - V ameriški zvezni državi Idaho so pokopali 94-letnega Forresta Birda, ki je v 50. letih prejšnjega stoletja izumil prve zanesljive, enostavne in poceni medicinske respiratorje, s katerimi so v bolnišnicah po svetu rešili tisoče življenj. Bird se je rodil junija 1921 v zvezni državi Massachusetts. V času druge svetovne vojne je bil letalski inženir. Takrat se je seznanil z dihalnimi napravami, ki so pomagali pilotom premagovati velike nadmorske višine. Malce je eksperimentiral in potem v 50. letih ustvaril dihalno napravo «bird mark 7» za ljudi, ki imajo težave z dihanjem. Njegova vdova Pamela Bird pravi, da soprog nikoli ni imel miru. Pred spanjem si je naredil seznam opravil in dosežkov za naslednji dan, letala pa je pilotiral še, ko je bil star 92 let.
Ogorčenje zaradi odstrela žirafe
Po odstrelu priljubljenega in zaščitenega leva Cecila, ki ga je v Zim-babveju v začetku julija z lokom in puščico ubil ameriški zobozdravnik Walter Palmer, je svet sedaj ogorčen nad novo živalsko trofejo iz Južne Afrike. Gre za staro žirafo, ki jo je ubila Američanka Sabrina Corgatelli. »Vsi menijo, da smo brezsrčni lovci. A z živaljo obstaja povezanost in le zato, ker jih lovimo, še ne pomeni, da jih ne spoštujemo,« je povedala. Ob tem je dodala, da so žirafe nevarne in lahko nekoga hitro resno poškodujejo. Na svojem Facebook profilu pa je še zapisala, da je že v Bibliji zapisano, da je vsako živo bitje hrana. Medtem je vse več letalskih družb napovedalo, da ne bodo več prevažale živalskih trofej.
obletnica - Danes pred 70 leti je bila Hirošima prva tarča atomske bombe
Opomin in odpiranje ran
V eksplozijah v Hirošimi in Nagasakiju je samo do decembra leta 1945 umrlo več kot 200.000 ljudi - Ali je bil jedrski napad res potreben?
HIROŠIMA - Danes bo minilo 70. let od prve uporabe jedrskega orožja. Japonsko mesto Hirošima, prva tarča atomske bombe ZDA, se je 6. avgusta 1945 spremenilo v ruševine. Tri dni kasneje je enaka usoda doletela še Nagasaki. Obletnici, ki še opominjata na nevarnost jedrskega orožja, bodo obeležili z nizom slovesnosti. Atomski bombi nad Hi-rošimo in Nagasakijem sta bili prva in doslej k sreči tudi edina uporaba jedrskega orožja v vojni in proti ljudem, ki je sprožila tudi žgoče debate o moralni upravičenosti uporabe tega orožja in odgovornosti, ki jo prinaša.
Zaradi posledic obeh bomb, ki jima je 15. avgusta sledila kapitulacija Japonske in s tem konec druge svetovne vojne tudi v Aziji in na Pacifiku, je po ocenah do decembra 1945 umrlo več kot 200.000 ljudi. Zaradi zakasnelih vplivov radioaktivnega sevanja ljudje umirajo še danes.
Človeštvo pa na grozote jedrske vojne opominja 183.000 registriranih preživelih jedrskih napadov. Njihova povprečna starost je letos presegla 80 let.
«Ljudje, kot sem jaz, izgubljamo moč, da bi govorili o naših izkušnjah in se še naprej borili proti jedrskemu orožju,« je za britanski Guardian povedal eden izmed preživelih Sunao Tsuboi. Preživeli se bojijo, da bi se zgodovina lahko ponovila, in kritizirajo aktualno politiko Japonske. Premier Shinzo Abe je namreč odločen spremeniti povojno pacifistično ustavo Japonske in pridobiti podporo javnosti za večjo vlogo vojske. Prav tako namerava kljub velikemu nasprotovanju javnosti vnovičnemu zagonu jedrskih reaktorjev po katastrofi v Fu-kushimi leta 2011 v energetiko znova uvesti jedrsko energijo.
V Hirošimi poleg tradicionalnih slovesnosti letos načrtujejo tudi koncerte in predvajanje filmov. V okoli 300 kilometrov oddaljenem Nagasakiju bo spominska slovesnost v nedeljo, še do konca septembra pa tam pripravljajo niz kulturnih prireditev. Spominske shode je ob obletnicah pričakovati tudi drugod po svetu.
Letošnja obletnica je znova odprla tudi vprašanje, ali je bila uporaba atomskih bomb resnično nujna za končanje vojne proti japonskemu cesarstvu in preprečitev izgube stotisočih življenj ameriških vojakov in japonskih civilistov, kar je še vedno uradna razlaga ZDA. A nekateri zgodovinarji tej razlagi oporekajo. Tako je ugledni zgodovinar Tsuyoshi Hasegawa s kalifornijske univerze prepričan, da je cesarja Hirohita in njegovo vojsko v kapitulacijo bolj kot
Na fotografijah: levo zgoraj park, ki spominja na atomsko razdejanje; levo spodaj: Žepna ura, ustavljena v trenutku eksplozije; desno pogled na del do tal porušene Hirošime
ansa
Hiroshima prisilila sovjetska vojna napoved Japonski 8. avgusta.
Američani so sicer prvo atomsko bombo sprožili 16. julija 1945 na poskusnem poligonu v ameriški zvezni državi Nova Mehika. Noč se je takrat na kraju poskusa spremenila v dan, jedrska eksplozija je naredila več kot tri metre globok in 300 metrov širok krater v puščavskih tleh. Tri tedne kasneje je bila rušilna moč novega orožja na ukaz ameriškega predsednika Harryja S. Trumana uporabljena tudi nad Hirošimo in Nagasakijem.
V eksploziji bombe, poimenovane «Little boy» oz. deček, ki je eksplodirala nad Hirošimo, je tedaj praktično takoj umrlo okoli 80.000 ljudi. Kasneje je za posledicami eksplozije skupno število žrtev doseglo okoli 140.000.
Radioaktivno sevanje je v krogu enega kilometra od središča eksplozije povzročilo takojšnjo smrt, pri drugih pa je sevanje povzročilo hude opekline, boleče hiranje, rakava obolenja in spremembe na dedni zasnovi. Mestno zemljišče je bilo nevarno radioaktivno še mnoga leta; še desetletja pozneje pa so se zaradi radioaktivnosti pojavljale bolezni in rojevali prizadeti otroci.
Tri dni po napadu na Hirošimo je bomba - tokrat z imenom «Fat man» ali debelinko - eksplodirala še nad Nagasakijem, ki je bilo po velikosti primerljivo s Hirošimo. V tem mestu je za posledicami eksplozije takoj umrlo okoli40.000 ljudi, skupno pa naj bi posledice eksplozije zahtevale preko 70.000 žrtev. Še enkrat toliko ljudi pa je bilo ranjenih. Little boy je bila prva bomba iz obogatenega urana.
Skupna teža naprave je znašala okoli štiri tone, čeprav je vsebovala vsega 64 kilogramov urana.
Od tega je bilo sicer le 0,7 kilograma urana uporabljenega v jedrski fisiji oz. cepitvi, le 0,6 grama te mase pa se je spremenilo v energijo. A to je povzročilo eksplozijo z močjo od 13 do 18 kiloton.
Fat man pa je bila implozijska bomba s plutonijevo sredico. Ta bomba je bila za približno 600 kilogramov težja od Little boya, bila pa je po obsegu tudi približno dvakrat večja. Razvila pa je tudi večjo moč; po ocenah okoli 21 kiloton.
Današnje bombe sicer dosegajo tudi več tisočkrat večjo moč. Najmočnejši jedrski preizkusi so uparili celo otoke, kjer so jih sprožili, kar daje slutiti strahovito rušilno moč, ki jo ponuja to orožje.
Atomska bomba pa je sprožila tudi novo oboroževalno tekmo in novo, hladno vojno med ZDA in Sovjetsko zvezo, ki pa jo je, paradoksalno, prav atomska bomba pomagala ohraniti na stopnji, da ni postala «vroča». Tveganje pred medsebojnim uničenjem je bilo preveliko, da bi se voditelji nasprotujočih si blokov zapletli v resnejši konflikt. Kljub temu je bil svet nekajkrat na pragu jedrske kataklizme, najresneje verjetno med kubansko krizo jeseni 1962.
Danes je znanih osem držav, ki so uspešno preizkusile jedrsko orožje. Poleg ZDA in Rusije med jedrske sile spadajo še Kitajska, Velika Britanija, Francija ter Indija in Pakistan, pa tudi Severna Koreja.
To orožje naj bi imel Izrael, Iran pa se je prav zaradi sumov, da ga razvija, znašel pod udarom hromečih mednarodnih sankcij. Sume na eni in sankcije na drugi strani naj bi sedaj odpravil nedavno na Dunaju sklenjeni sporazum o iranskem jedrskem programu.