3 nć.
16. številka.
•ljo G. februvarja 1898.
(▼ Trstu, v Nb«U lretor dm© I. fekruvarja 1898.)
Tečaj XXIII.
1*ba)a po trikrs' n» tedaa V laatik U-'utjth ob tovkik, 6a«*«klh
>.* "Obotnh. Zjatraaja ladanje ta-
■t ob uri ajntraj, večerao p» ob 7. »r! »er«r. — Obajao isdaaje ataa«: (ft JidangiMto . (. 1.-, Ima Avafrija (. 1.5C U tU IMO . . . S.— , , . 4.40 M pol latft . . « »•— • ■ ■ h vat leta ... 12.—	■ . 18.-
SpIltlVlii llfTlJ M ii« iiniilH m aprava m •ilra.
Foaaaiftna itarilka M dobiraja » pra-
iftjftlaieab tobaka v lratu po ■ avi. Irr>a Trika pa • btI,
EDINOST
Oglati M vaAua« tailra * paam; a ■Balava s dabelraai *rka«t aa plai.
froator, kollkur iib*3<« naT*doft oalana, oaiartma« In jato« »*r»f»l«, ■ftAi oglaai i^*. •• ra*nt> ; i..-. i •
▼■I dapial ta poltljajo ulic« Catena* At 13. Vame pi>	■
biti frftiikoT».i)o ksr nefrai»kov*Bi» a« aprajemajo. BokooUt a* Tragaj'-.
.laToiaino, rtikt»i»h".«j« *vlo' •n ** jent upravnim su ulica. Moliun piu eolo bit. 8, II. aadat. Narofiniao ia oglaav ja pUtovati loco Trat. Odprte rokUaa aija ao proati poatnin«.
II

-i J
Živelo slovensko vseučilišče v Ljubljani!
Ozirom no sedanj« trenje med dijaki nemški m i, kl so po migljajih in navodilih pateatova-nega hujskača Walfa in drngib temo je4nako-rodnib hujskačev issilili nančno uprava, da je dovolila rektorjem nemških visokih ao) v Avstriji, da smejo začasno ziatiratl predavanja — oairom bo to vrenje, pravimo, in na ikodo, ki j® po no* dolžnem trpi tidi slovansko dijaitvo, pehajajoCe rečene visoke iole, dolel je „Slovenskem Naroda" is dijaških krogov članek, ki isvajo najnaravneje zahtevo is sedanjih dogodkov no obeh vseučiliščih T Gradcn in na Dunaja, konsekvenco: dajte nam slvensko oniverso v Ljubljani.
Takrat, ko je pisal „slovenski viiokošolee" svojo isjavo is je isvajal posledice is činov nem-ikonacijonalne zbesnelosti, ni bilo Se odrejano, da se zatvorijo vseučilišča, ali računal je s to skrajno neprijetno erentnvalnostjo, ki je tudi res nastopila sedaj.
In pozval je v prvi vrsti našo slovensko delegacijo v di lavnem sborn, naj slnia gina in opomin, sveneči njej in vsemn naroda sluveuakems is krika in vika sedanjih bornih duij, recimo is krise, v katero ho brezvestni ljudje zaveli vse a-kadtmiško Življenje v Avstriji.
Dobro je slovenski viaokošolec izbral naslov svojemu članku. ,Slavensko dijaštvo ua razpotja11 je napisal na čelo. Ne le dijaki, ampak vsi smo, ves narod nas je sedaj na razpotju, ko se aaiu je
—	po patrijetiikem premisleku vseh ztiraaenib in no medsebojne prepire pozabiviih rojakov slovenskih — odločiti: ali naj ostanemo mi vai, radi oe-•rečno malodušnosti svoje, ie nadalje „agabellum podam" vsakomur, ali naj astanejo naši viookoiolci, ta steber boduiemn rasvijanju naroda, predmetom nemiko-nacijonalnim surovostim ter izpostavljeni nevarnosti, da se ]im bode trgalo naobraževanje, kadarkoli bi se zljubilo tako kakemu pijanemu nemškemu buriu s šareno kapico na glavi in z veliko porcijo nečuveno arogauee v glavi — ali pa jamemo delati v s i in z vso zaresnoatjo na to, da si na lastnih tleh ustanovimo t um p »I j znanosti, kjer si bodemo m»?li mirno in nemotjesi vzgajati
—	cvet naroda, svojo akademiško mladino, bodočo kristalizacija ko točko vsemu napredku naroda?!
Na raspetju smu — odločimo ••: ali hočemo ie na dalje v leni pasivnosti igrati ne baš častno ■lego znane dolgoubato živali, ali pa pričnemo soresno delo, ki naj sam uatvari pogoje svobod-
nemu življoj u.
V omenjenem člauku slika dopisnik v živih barvah, kako smejo nemški dijaki izzivati slovanske dijake ter izvrševati vsakejaka nssilstva, do-
čim slovanskim dijakom brani policija sleherni prijateljski sestanek, da se niti pogovoriti ne snaejo o tnžnem stanju svojem. To ni dovolj. Radi besnosti nemških buršev niso slovanski dijaki nadaj varni niti svoje osebe, torei tudi proti njihovim osebam se obrača sedaj namška brutalsa premoč in drz-nost. Nemška drznost in oholoat aeza še dalje. Doseči hočejo namreč, da sa zapro v<tt učilisča. Kaka bode to škoda za slovanske dijake ? In kdo podpira tudi ta nemški šovinizem ? Podpirajo ga nemški profesorji sami! I In proti vaemii temu atoji slovansko d jaštvo osamljeno brez vsako pomoči, brez orožja. In stoji v onemoglosti proti silni in
nebrzdani premoči. Tak listi boj j« za slovansko dijaitvo tem maeneji, ker ga moraju bojevati sami 1 Sami morajo pogoltniti vsa zasramovaija, kar jih peče tambolj. Za Nemce se zavzemajo profe?oij , se zavzemajo državni poslanei; vse jih podpira in simpatizuje Žajimi. Ker bi bile torej poslediee grozne in obupne, ki bi nastalo, če ostanejo še naprej tako osamljeni in brea pomoči, toliko v moralnem kolikor v materijalnom obziru; kar bi to bilonsode-polno tudi sa nalt le tako grozno zatirani slovenski narod, ne ostaje slovenskemu dijaštvs drszoga nego da se obrača do slovenskih poslancev. Tem poslancem vsklika dopisnik: „Ali ne vidite, da smo na razpotju ? I" Ker ni druge poti, obračajo se torej slovenski dijaki do Vas, gospoda slovenski poslanei: zavsemite se Vi zasja 1 7 Avstriji treba, da se premeni marsikaj, a ravne mi Slovenci amo zadnji, ki bi se mogli zadovoljiti s tem, kar imamo ■•daj. Slovenski dijaki reveži, katerim primanjkuje dostikrat kruha, ne morejo vač prenašati ie vsakdanjih žaljeni, izzivanj in strahn. Reagevati bilo bi za njih le poguba. — Člankar piše dalje:
„Sedaj je pe našom menenjn napočil najugodnejši čas, da se uresniči že *orka želja naših blagih prvobonteljev, — ki pa jo v zadnjnm času, žal, čisto zaspala — slovenska univerza v Ljubljanil — V domovino sili v teh hodih časih in neznosnih razmerah nam vsem srce, in doseči bi se moralo to, ako bi rabili le količkaj energije. Ves slovenski narod mora uvideti važnost, ki izvira ^anj i& tega, ali .u fz&aja njogo/a mladina v pravem naiodnem duhu v tisrčju ojagove lepe domovine, ali pa kapitalira popolnoma pre>i tujčevo ailo ia prenese seboj v svoj d»l»krog mej domoroduimi brati strah pred krutostjo sessda in omahljivost mesto jeklene volje za uarodao delo. In veudar nimamo v današnjih razmerah drugega prospekta, drage peti, kakor voliti moj to alternative. Položaj slovenskega dijaitva v Gradcu in aa Dunaju je toli Žalosten, da se ne bode mogel dolgo vzdrževati, če nam ne dojde nujna pomoč. Pomoči pa upam* opravičeno samo od onih, ki jim je poklonil narod naš svojo zaupanje ia aveje zastopstvo. Će dela vse drugo, ne spimo mi, saj mora doneati požrtvovalne narodno delo stotere obresti. In vspeb v očigled sedanjim neznosnim raamorom, katere nam nndijo samo sado, da so bodemo imeli občutljivo po-oriti za grehe nemško predranosti, ne more in ne sme izostati.
Časi so postali reani in hudi; sovražnik dela s vsemi silami, zato imamo čuvati mi tam bolj, da ne zaspimo prilike, ki se nam ugodno nudi 1 Torej na delo in ne udajme se nemški predrznosti in sili t Živela slovenska oniverso v Ljubljani!"
* a
Temu obupnemu klicu v „Slov. Narodu" sti se častno odzvali občina Ljubljanska in dežela Kraqjska. To je zopet jedenkrat vesela vest iz osrednje pokrajine naše. Na predlog odbornika dr.a Tavčarja je mestni zastop ljubljanski soglasno vsprejel nastopni nujni predlog:	.■ ^
„Mestni zastop Ljubljanski obsoja (najstrožje izgrede, ki jih napravlja po brezvestnih političnih hujskačih zapeljana vseuliščna mladež, ter izreka vso svojo simpatijo slovanski vseučiliščni mladini, ki se mirno in možato poteguje za glavno svojo pravico nekaljenega pouka, od vlade pa z goto-vostjo pričakuje, da se ne poniža j^s [kapitulacijo
pred nezrelimi razsajale!, in da ne zapre univerz, vsled česar bi ne samo mimo slovensko in posebno tudi slovansko dijaštvo trpelo občutno škodo, temveč bi se tudi država očrnila in osramotila pred olikanim avetom. Gospodo županu se naroča, dao tem sklepu takoj obvesti piamenim potom gospoda ministerskega predsednika".
Podžupan dr. Bleiweis- Trsteniiki pa je nasvetoval ie dodatek k temu predlogu, a katerim zahteva občinaki svet, da vlada nemudoma ukrene vse potrebno, da s« v Ljubljani ustaonvtti pravna in Jtlozofiina fakulteta.
V	razpravo o teh dveh predlogih je posegnilo več gg. odbornikov, a vsi so soglašali v strogi obsodbi nemškega divjanja.
V	deželnem zboru Kranjskem pa je stavil posl. Hribar nujni predlog:
•C. kr. vlada se nojno poživlja: 1.) odrediti takoj vse potrebno, da ae začasno nstavljena predavanja na vseučiliščih in tehničnih visokih šolah na Dunaju in v Gradcu zopet začno in redno ua-daljujejo; 2.) skrbeti za to, da bodo dijaki slovanske narodnosti na teh in na vseh drugih velikih šolah v državi neprikrajšano deležni vseh aka-demičnih pravic in svoboščin*. V zelo viharno debato o tem predlogu so posegli poslanci Hribar, baron Schwegel, Povše, grof Barbo, dr. Schaffer, Kalan in deželni predsednik baron Hein. Posebno ostro sta se spoprijela poslanca Kalan in baron Schwegel. Hribarjev predlog je bil vsprejet z veliko večino; glasovali so zanj vsi slovenski poslanci. Posl. Majaron in tovariii pa so podali »amostojni predlog, naj vlada čim prej ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani.
Spregovorili sti torej o stvari ntgodličneji korporaciji slovenski: dušni predstaviteljici vsega naroda slovenskega. V sili in nadlogi so se našli zopet bratje slovenski, a verjemo naj nam, da bode njihov glas odmeval od dola do dola, od hiše imo-vitnika do koče siromaka, kjer koli zveni slovenske besede mili glas — da ga bodo culi tudi drugorodci in da je efekt zagotovljen temu glasu uprav zato, ker je — združen 11
Mi nismo tako najivni, da bi mislili, da nam vlada sedaj kar na krožuiku ponudi slovensko vseučilišče ; saj mi se radujemo v prvi vrsti na tem, da smo vsaj jeli — zahtevati tega, kar nam kratijo zbesneli ljudje, a česar trebamo in kar hočemo nživati mirno, da se bode mogla naša mladina vsem srcem svojim dvigati v jasne višave človeškega znanja in si prisvajati zaklade vseobče kulture: za poznejo vporabo v prid in blagor naroda slovenskega.
Živelo bodoče vseučilišče slovensko!	_
Deželni zbor istrski.
111. seja dne 27. januvarja 1897.
(Daljo)
Posl, S p i a 8 i Ć je »vršil svoj govor:
Kako se postopa z nami v uradih, kake Šole v obče, kake srednje šole imamo mi, kaka prava uživamo mi v tej pokrajini, a kaka nživate vi?t Ako je vlada storila kaj, ako je kedaj proti kateremu, predaleč sezajočemu predlogu vašemu, tedaj mislite, da ao to koncesije za nas. To niso nikake koncesije, ampak to j« tu pa tam nekaj od enega, kar se nam krati že akoro 40 let, in kar se nam bode moralo dati prej ali slej v popolni
meri po piaiu m i z k nu. M-n. se z li skoro | »mršn.i, se litini £«>*ori, da un Slota:.i bi hoteli nekako gosped vr.ti v tej iTSdUHi bi.i, da iib.oio nadviadje. Mi nočemo nikakega nadvladja, kakor je trdil dr. Babba, ampak ai hočemo »ne in lote pravice, katere utirajo drogi aaredi ti v litri, katere uživajo Italijani. O prispodobi pa, ki je je napravil dr. Bubba glede Prage in glede Poreia obzirou. i:H firemeir^nie te zbornice, porečem kasu "j i k rt j. Usedaj b«čenj dovoljenjem g. predsednika pi e ■ vi i }■• ►-'l sr, in potem pridod ti istemu utk ijivo tsed , irdlog, katerega sem 2«? pred aeio iz. čil i :rds>. dti.kn v originalu, in ki se glasi (čita):
Oziiom na pravilnik a« deželni »bor Istre, sestavljen od te zbornice, katerega §. 1. veli izrecno, da se zbornica sestaja na dna in na mestu, kakor je določeno v N a j v i-še m sesvanjn;
oznom na §. 9. deželnega reda za Primorja iedanega **kor priloga cesarskemu paientn od 26. februvarjA 1861, \sled katerega se deželni ibor Istru po Najvišem pozivu shaja ▼ Poreča »amo tedaj, ako cesar ni edločil drugače;
in ozirom na te, da Njegovo Veličanstvo ni nikdar proglasilo Poreča glavnim mestom Istre,
itjavljajo podpisani, da se aiti Najvišim patentom od 91. decembra 1897., katariii Je bil de-ftelni zbor sklican v mesto Pnlj, aiti s dotičnimi dopisi c. kr. vlade ni talilo nikako avtonomno pravo pokrajine Istre, katero pravo bi bilo tajam-A čeno v ustavi ali potrjeno ▼ deželnem reda — potem, ko je določen* v Najvišem sezvanju od 21. \ decembra 1897, da se zbor saide v mesta Pnijn (§. 1. poslovnika sa deželni zbor), potem ko je tako odločilo Njegovo Veličanstvo cessr (§. 9. deželnega reda za Primof-je) in potem, ko so dotični dopisi c. k. vlade gamo priprava ali posledica za izvršenje Najvišega odloka.
Zajedno predlagamo: Visoki shor nsj izvoli skleniti:	!< ' "
Deželni odbor se pozivlje, da stori vso potrebne korake, katerimi bi ie deželni avtonomni ■radi in ustanove, oziroma na njihov sedež, doveli v soglasje z Najvišim odlokom od 91. decembra 1897, to je, da »e premestijo v Pnlj, kaker najprimerneje mesto ne samo za deželni zbor, ampak tudi za rečene urad« in ustanove, ter da se - pobriga, da pokrajina dobi od države pravično
•	odškodnino za financijalne agabe, t kolikor bi' jih Imela v«led premembe dosedanjega stanja stvirij.
Pnlj, 96. januvarja 1897. V. Spinčič, dir/ Laginja,* Jenko, Mandid, dr. D.
•	TriMjstič,dr. Stalgeri" ^ttmalftT" kempare,! dr.
,u ' 1 ll.'TrlttAfsth*.	*r
Jaz hočem atemeljiti povsem aa kratko točko aa točko. Jaz se sklicajem, visoka zbornica^ ured Wem na deželni pravilnik ali poslovnik. Uislim namreč, da ni niniaW kršeno aijedne avtonomno d tem, da jo zbor sklican sem v Palj, a ae Poreč. Sklicujem se aa poslovnik zbornico, in to g. 1, ▼ katerem je rečeno, da se abor shaja na dan in v mesto, kakor sta določena v Najvišem sezvanju. Pnlj je mesto. Njegovo Veličanstvo jo aklicalo deželni zbor v Pulj, torej more deželni 'tbor imeti svoje zasedanje v Pulja, a s tem ai žaljeno nikako pravo. Ta pravilnik obstoji že od leta' 1861.' Ustvarili so ga vaši prodniki sami. B6 let sto imeli časa, da bi ga premašili, ali ga niste premanili nikdar, torej vam je k»il dober in veljaven, in tako mora biti tudi sedaj. Ča vam pa ni do pravilniki in do del vaših prednikov, sklicevati se hočem na deželni red za Primorje; kaker za druge pokrajine, tako je rečeno tndi za, Istra iv deželnem redn za Primorje, v §. 9, da zbor se shaja v onem mestn — aa Istro izrecao v Poreču — ako Njegovo Veličaastvo ai odločile drugače. Visoka Pernica, t ti je'fotoč naVeken kfelcor mesto, kamor se ima sklicati deielai zbor, ali samo pod pogojem, ako Njegsvo Veličanstvo ni odločilo drugače. Ta pogoj ni izpolnjen sedaj. Njegovo Veli-časstvo je odločilo dtagače: sezvalo je abor i Palj. Tu ni torej nikakega govora o kršenja kal kega prava. — Rekel sem popred, da se pozaeje hočem ozreti na prispodobo, ki jo je napravil dri Bubba glede Prage in Poreča »žirom na preme-ičenje zbornice. (Na levici: V ,L' Istria" je napil san cel članek o tem). Pokazati hočem, da j« šepava ta prispodoba Prage s Porečem. Pred vsem,
grm ft ia: kakor je P.^a za Francozko. tako je Prag;* za češki narod sn-diftče, kjer se h tekajo vse » žil«, toliko m»terijalne — rrkel bi — kolikor duševne za t i vijanje naroda češkega. Praga je aajvače mesto v Čeiki. V PVigi so ne kronali predniki Njegovega 'Veličanstva. Praga je glavno mesto velike ln naj-bogateje kraljevine v monarhiji — vse to pa ni Poreč v Istri, ni za Istro. Poreč ima slabe zveze
z diugimi predali na-e pokrajine.1 Poreč pa tudi ni flnjveče mesto v Utrl. Njegovo Vel., ki iina gotovo to m č, katero koli ms sto proglasiti glavnim mestom pokrajine, ni n kdat proglasilo Poreča kakor tako mesto.
Jaz apiatim, gospoda, da se mi lahko popolnoma sprijaznimo z idsjo, da deželni zbor zboruje v Pnlju. Dokazal sem popred, da s tem ni žaljeno nikako avtontmno pravo pokrajine, katero bi biro zajamčeno v ostavi ali" rf&fisl v katerem zakona.. Za premeičenja drugih oblasti, deželnega odbora in dragih deželnih avtonomnih i ohlaatnij, bi trebalo premeniti ustavnim potom §, j 16 deželnega reda za Primorje, kjer je rečeno, ; da deželni odborniki imajo ovoje bivališče v Poreča, j Radi tega predlagamo mi tndi, da deželni odbor j stsri vse one korak«, ki so potrebni, da se ( prenesejo dotelni odbor in deielni nradi ter so namestijo v Paljn. Poživljajoči deielni odbor aa to, mialima, da mi aa tej strani bolje branimo av-toaomno pravo, aego je varujejo gospdda, ki ta-htevajo, da naj so to zgodi po inicijativi vlade. Nimamo pa ničesar proti temu, da se zgodi tako po incijativi c. k. vlade. Mislimo pa, v smislu avtonomnoga stališča, da bi detalni odbor moral napraviti predlog, ki bi §. 16 dfcžolaega reda do-vel v aeglasje a Najvišo voljo, isratenov sezvanju j v Pnlj. Ni ga primernejega kraja za aborevanje I deželnega zbora, nego jo mesto Pulj; jaz mislim, i da ga ni v vsej Istri. Pulj ima svojo znamenito , prošlost. Palj ima najbolje aveze a vso pokrajino. j Najveće meaU je v Istri, veliko večef od dragih. ' Naprositi bi mogli Njeg. Veličaastvo, dajo proglasi glavnim mestom Iatre Da je Pnlj postal le v te) državi tako voliko mesto m da se ima zahvaliti le tej monarhiji in osrednjim vladam na tem, da je tako narasel,. to menda pri poznava vsakdo. (Posl. dr. Laginja: .ŽivinČe, hočeš, da bi priznalo' I) Gospoda 1 Kakov je bil Palj leta 1800, a kakov : je danes ? 1 Jaz sem bil včersj v arsenalu o in i kr. vojn« mornaric« ia videl sem notri dve sliki 1 mosta Poljskega: jedno, od leta 1800, a drugo od leta 1896. Tedaj mal kap hii, a danes razširjeno na vse strani: na av. Polikarpa, na Siian, kolodvor ia dragod. Koli velika razlika 1 ▲ da ni bilo driavnih oblasti in denarja drtavljanov vse monarhije, Palj bi bil ostal tak ali malo veči, nego j« bil leta 1800. Pokrajina ae bi smola trpeti po premeičenja deželnega odbora in deielnžh uradev, kakor predlagamo mi. Zato predlagamo mi, da deželni odbor stori vse mogoče korake, da bi država nedomestila vse one ikode, katere bi i imela pokrajina vsled premeščanja, kajti dežela je siromsšna sicer in potrebuje obilo podpore,, da pomore bednemu prebivalstva. Detelni odbor in c. k. vlada merata vedeti najbolje, kako nnf se zgodi to, meai pa ne preostaje dražega, nego da priporočam visoki zbsrnici svoj in svojih tovarišev predlog v njega celoti. (Na strani Hrvatov in Slo-vencev: borni ,živio" in odobrovanje.)
Predsednik je predital predlog maajiiae v italijanskem jeziku.
Čim je dovriil Spinčič, povrnilo ae j« .odlično* občinstvo v dolnjo galerijo. Tadi gornji galeriji so zaklicali, da je svoboden nhod, a hkratu s« je — v občo veselost — prikazalo aa galeriji glav, kakor da jih j« kdo p«tegnil na vrviei od zdolaj gori.
Posl. T a m a r o je govoril (ali bolje r«-čeno: Čital) proti premaftčenju, opetovaje »noge fraze in .dokaze* posl. Bubbe. Tndi njemu je pritrjevala večina in ploskala galerija. (Wde g«.) i t .it m/: ■• .i i7 > r ■ r i - h' »•'' o
Shod vseh slovanskih visokošoleev.
(Dopis > Dr tuja.)
Zadnji čas so se začeli avstrijski Slovani dražiti bolj, nego-li kedaj popreje. To druženje ni izvor one vzvišene slovanske »zajemnosti, kakor jo je propovedoval nepozabni Jan Kolar. Nemško brutalno postopanje, to je bilo, ki je vendar jeden-
krat pieinuailo lazlična slovanska plemena v avstrijskem carstvu, ki je obudilo mej njimi opravičeno nevoljo; nem-ko nas.lje, ki se posebno zadnje dni kaže v vsej svoji surovosti in besnosti, to je približalo slovanska plemena in jih vspod-budilo, da stopajo vsa pod joden prapor, pozabivll na poprejšnje diference in poprejšnja sovraštvat ped prapor, s katerega se blesti opravičeno geslo! složno v boj, v pravičen boj za slovanske pravico in slovf.n^ko ^lobodo I Avstrijski Slovani pnaropajo torej zadnje čase solidarno, vzajemno — žal, da še-le zadnje ea*e, še-le sedaj, ko jih je takurekoč prisilila do te^a nemška šiba, nemška besnost« Škoda, da si niso podali rok preje; ako bi se bilo to zgodilo, ne imeli bi se sedaj tako trdo boriti za svoje pravice.
Solidarnost vseh Slovanov avstrijskih se kaia v dejanski politiki, kaže pa se to složno posto« panje tudi v krogih slovanskih visokošoleev. Poi mislimo le na liat .Nova doba" v Pragi, okolo katerega se zbirajo akademiki slovenski, hrvaški in srbski, mej katerimi poslednjimi je bil do Zadnjih časov hiia1 razpon jasen odsev onega bratomornega razdvoja mej Hrvati in Srbi doma. Podali so si pa roke tudi dunajski slov. visokošolci in delajo na vse kriplje, da se Čim'dalje bolj bližtgo, drag: drugemu, da nastopajo vzajemno in ne hodi vsak na* rod sam za-se svojih separatističnih, toli škodljivib potov. Seveda, tudi njih ni dovel do te solidarnost^ slovanske vzajemnosti, pravi idejalizem; prisilila jih je k temu takorekoč iila nemška, oholdst geN manska. Jasen d«kaz tega skupnega postopanja vseh slovanskih visokošoleev, kar jih pohiga da« najsko almo Rudolphino, je bil sestanek vseh slo« vsnskih dunajskih akademikov, ki se je vršil mi* noli torek, dne 1. svečana, ob dveh popoludrio v dvorani restavracije .Bessource". Ta sestanek bi se bil imel vršiti prav za prav na vseučilišču, pa nem-ško-nacijonalni rektor Toldt ni dovolil tega, dali je minoli Četrtek, 97. prosinca, drage volje "pra-pustil nemškim visokošolcem jedno dvorano, da to ondi imeli svoj shod. Kakor povsod drugod, tako se tadi na našem vseučilišču deli praviea z dvojno mero; Slovan mora molčati in mirno gledati, kako se bahajo in šopirijo Nemci po vseučilišču, katero je prav tako sezidano s slovanskimi groii, kakor z nemškimi 1 Pa, čeprav je rektor nagajal, vriU se je vkljub temu vendar shod slovanskih visoko« šolcev temeljem §. 2. zakona za shode.
Sešlo se je torej minoli torek popoladne v omenjeni dvorani okolo itiristo slovanskih dijakov« Prirflu bi jih bilo aicer več, a vaa stvar se je mo« rala vršiti bolj tajno, torej niso vsi slovanski visokošolci vedeli za ta aeitaaek. Raz ven tega je.bila pa tudi dvorana premajhna in se torej mnogo visokošoleev ni moglo udeležiti shoda, ki bi se .bili sicer radi.
Navzoče je iskreno poidravil Čeh. g. V. Bfečk^ ki ima sploh največ zaslog za ta shod. Na njegov predlog je bil jednoglasno voljen voditeljem shoda Slovenec g. Konrad Vodušek, pravnik. O položaji dunajskih slovanskih dijakov je govoril jako ognjevito g. V. Brečkt Popisal je rovanje in neaka-demičuo postopanje nemških buršev v Pragj ia sarkastično okrcal njihov sklep : da neh«yo pohajati predavanja, ako se ne preklice ukaz praške policije, s katerim se prepoveduje visokošolcem £v Pragi nositi čepice in trikoloije. Hvalil je možato postopanje češkega cesarskega namestnika Couden-hoveja, ki se ne da oplašiti po pretenju in grožnjah nemških buršev v Pragi. Mi slovanski dijaki odločno obsojamo tako nesramno vedenje nemškega burševatva in nikakor ne pripustimo, da bi se pr*i kiniia predavanja radi kričanja in štrajkanja nemških visokošoleev, ki hočejo istotako prevrniti disciplin« in red na aniverai, kakor je njihov mojsjbar Wolf zmešal parlamentarno delovanje s svojim barbarskim nastopanjem. Zato treba, da se slovanski dijaki konsolidnjejo in jednoglasno vsprejmo predloge, ki se bodo stavili ob zvršetku shoda ia s katerimi slovanski visokoSolci slovesno izjavljajo, da se ne strinjajo z destruktivnim r«vanjem gea> manskega burševstva.
Prekrasno je govoril Hrvat, g. pater I. Popa-li& Geslo njegovemu govoru so bile besede : <juo-usque tandem o Teutone abuteris patientia nustra, quousque furor ille tuas teutonicus nos et alios seducet P Dejal je, da smo Slovani vse prepohlevni
Dalje v prilogi.
Prilogu „Edinosti" štev. 1«. večerno izdanje, j
iu prepotrpežljivi in d« boš rml! tega tako divjajo 1 Nemci proti nam. Omenjal j« shod y čeških bitr^ev 1 v Litnmericah in njihovih resolucij. Tudi nain Slo- ' vanom treba, da osvetlimo svoj položaj, da za- j htevamo svoje pravice, katere nam gredo prav I tako, kakor nemškim buršem na naših vseučiliščih. i Pokazati treba, da nas družita i kri i pleme, da I pa nas silijo k jedinosti tudi skupni interesi. Skupno | treba da se postavimo za svoje pravice na naših visokih šolah, katere nam pristojajo, kakor ravnopravnim narodom z Nemci. Na vseučiliščih nimajo glavne besede samo Nemci, ondi imamo govoriti tudi mi; saj slovanski podaniki prav tako vzdržujejo iole, kakor nemški. Mi smo odločno proti nemškim buršem, ki hočejo po univerzah razsajati in motiti pouk iu ustaviti predavanja; mi nikakor ne moremo gledati mirno, da bi si nemški vseuči-liščniki uzurpirali vsa pravice na visokih šolali in sami odločevali ondi, brez ozira na nas Slovane, ki tvorimo vendar veliko število slušateljstva.
Konec tega lepega govora se je glasil takole: „Kažimo vsepovsod, da smo jedna kri, jedna duša in, ako Bog da, da nam je na srcu jedno, in sicer : b o 1 j i a b o d o č n os 11 Bodimo dobri Čehi, dobri Poljaci, 'dobri Slovenci, dobri Srbi, dobri Hrvati, sploh dobri Slovani! Ako smo to, potem je ni sile, ki bi nam mogla škodovati; potem ni nikogar, ki bi nas oviral na potu naiega duševnoga življenja, na katerem se nahajamo že sedaj, da stopimo v vrsto najbolj naprednih narodov. Bodimo taki in postanemo ona silna moč, katera se mora spoštovati in čislati, ona moč, kateri se je poklonil hrvatski pesnik Preradovič v proroškem 1 svejem duhu z besedami :
„Skidam kapa i do černe klanjam ti se zemlje, Veliko, silao, svomožno slavljanstvo".	i
Ploskanja in pritrjevanja po tem govoru ni i hotelo biti ne konca ne kraja.	|
Malorns g. I. Vrgun je govoril o slovanski vzajemuosti. Dolgo je že temu, kar so možje ka- ! kor Kolar," Šafarik, Gaj povzdignili svoj glas in j klicali Slovanom : združite se, delujte vzajemno, j zavedajte ie istega rodu, iste krvi I Slovani se niso brigali dosti za to lepo idejo ob slovanski vzajemnosti, ali celo nič. Še-le skrajna sila. še-le viharji zadnjih mesecev so jih strezuili, da so se spoznali, se približali joden drugemu in skleni i nastopati solidarno. Upajmo in delajmo na to, da ostane ta solidarnost tr^jua in pomagajmo v ta namen po svojih močeh. — Hrvat g. Jngovic je klical zbranim v spomin besede: dnobus litigantibus, tertius gaudet. Slovanski narodi se koljejo in prepirajo mej sabo, korist od tega ima pa t u j o c. Na ta sačin nastopajo vspešno proti slovauskira narodom: Nemci, Madjari iu Italijani. Moj Slovane sejejo prepir in ga podpihujejo, sami se pa zadovoljno smejejo, gledajo ta bratomorni boj, in crpije dobiček od tega. Prosil je ob svršetku navdušenega govora svojega vzlasti Hrvate iu Srbe, naj se ozirajo ua sedanji kritični položaj za Slovane, naj pozabijo, kar je bilo med njimi do se laj I Pomislijo naj, da so najbližji bratje in delajo uaj jeden za vse in vsi za jednoga, potem gledajo mirno vestjo nasproti boljši bodočnosti S temi govori se je pojasuoval položaj slovanskih dijakov, njih težnje in zahteve posebno za sedanje dni. Na podlagi leh govorov so se sestavile resolucije in se prečitale v vseli slovanskih jeaikili. Resolucije se glase tako:
Glede na postopanje in težnje nemškega di-jaštva na dunajski univerzi izjavljajo slovanski dunajski visokošolei sledeče: 1.) Mi pod nobenim pogojem ne prestanemo pohajati predavanj, kakor nameravajo to storiti nemški dijaki v slučaji, da bode še nadalje ve'jal ukaz policijsk. ravnPteljstva v Pragi, s katerim se prepoveduje javno nositi katerasibodi, torej tudi znamenja nemških dijaških društev v Pragi; 2.) Mi protestnjemo že naprej proti nameravanemu štrajku na univerzah. 3.) Mi zahtevamo nujno od c kr. akademienega senata c. kr. vseučilišča, kakor tudi od c. kr. naučnega ministerstva, da se natu zavurujejo vse pravice, katere pristojajo prav lako, kakor nemškim dija kom, tudi nam kakor akadeiničuim državljanom dunajske A Ima mater in da se z v*o eneržijo in ob pravem čas« zabrani vsaka zloraba dunajskega vseulišča za strankarske, ueinškonacijonalne namene.
Resolucije so bile vsprejete soglasno in z občim odobravanjem.
S tem je bil zaključen shod. Predno so se zbrani razšli, dali so še v pesnih duška svojemu navdušenju iu mogočno sta zadonela po dvorani naša „Hej Slovani" iu Jenkov .Naprej zastava slave"- Putem se je mirno ločila odi i ('na slovenska družba. Trdno smemo pričakovati, da ta shod slovanskih dijakov obrodi svoj sad, tla bodo vedno krepko držali skupaj, ne dali se motiti od različnih separatističnih teženj, temve«' vedno stali, kakor jeden mož, da, naj pride nanje vihar od koder koli, jih najde jedine in zložne. Živel shod slovanskih visokošolcev, živela slovanska vzajemnost, 1 katera naj skoro preide v meso in kri vsem avstrijskim Slovanom! Mi lahko zmagamo, ako le hočemo,
zmagamo pa, ako smo jedini!	j
PolltUko vessti.
V TRSTU, dno 5 februvarja 1898.
Deželni zbor Istrski. O včerajšnji seji slove uradno poročilo : „Zakonski načrti o osvobojenju ' osebne dohodarine od vseh doklad, podrejmik ' kompttenci deželne zakonodaje, ter o jednakem osvobojenjn različnih vrst uradnikov in duhovnikov od doklad na plače — potem o premembi določil ' občinskega leda istrskega ter občinskega statuta ' R »vinjskega — nadalje o popelnjenju deželnega ' zakona od leta 1876, obsegajočega cestno policijski led — in slednjič o pooblaščenju mestu Puljskemu ' za pobiranje užitnine na vino so se vsprejeli v tretjem čitanju. Dotičnih razprav so se udeleiili 1 posl. Scampicchio, dr. Costaitini, dr. Glezer in vladni zastopnik. Nadalje se je sklenilo — vzlic 1 ptigovai jauju vladnega zastopnika — da zbornica i tako dolgo ne prične razprave o vladni predlogi, tičoči se nameščenja nadzorovalnih organov za promet z živili, dokler ne zagotovi vlada izrecno, 1 da v Trstu ali v kakem drugem mestu Primorske 1 na državne stroške osnuje učni knrz za take nad- ! xovarovalne organe. Predlog poslanca dra. D. T r i- ' najstića za čestitko papežu se je izročil po ' burni razpravi, katere so se udeležili poslanci dr. I Gbersa, Spinčič in Venier, političuo-ekouomičuemu j odseku, predlog S p i n č i č a, da te cdpravijo ftol •ko takse, pa šolskemu odseku. Na mesto pokoj-nega de Franceschija se je izvolil Italo Gabrielli ! upravnim svttniko« zemljiško-kreditnega zavoda v • Istri. Tekom seje so dvakrat izpraznili galerijo, ! ker je topotanjem ovirala slovanske poslance v 1 govoru. Prihodnja seja pred vidno v torek."
Drugega ne ve povedati uradno poročilo. No, to že popolniao mi v svojih poročilih.
Govor 6 o škandalih v tem deželnem zboru, vsklika praška .Politik" : „Pri vsem treba staviti vprašanje: kedaj izjavi avstrijska vlada po svejih organih besedo in dejanjem, da Istra ni italijanska pokrajina, ampak avstrijska kronovina, v kateri imata oba naroda jednake pravice in jih moreta tudi višiti neovirano. Ali dosedanji škandali niso dovolj vzroka, da bi se jedenkrat energično pose gle vmes ?"
Deželni zbor Štajerski. V tem deželn-m zboru je bil včeraj vihar, ker tudi tu zahtevajo naši vsa prava svojemu jeziku. Nemci ua galeriji so besneli, a naši so se držali hrabro v zavesti svoje pravice. — Ko je namreč posl. Rozina jel čitati v slovenskem jeziku neko interpelacijo, začeli ao kričati Nemci na galeriji: „Nemški, nemški, ne trpimo takih stvarij l" Toda tudi naših ljudij je bilo na galeriji, ki so krepko reagovali na nemško kričanje. Priznati pa treba, da se je predsednik deželnega zbora — v kolikor je možno soditi po poročilih — korektneje vedel, nego njegov kolega v Pulju; opominjal je energično iu je dal potem izprazniti galerijo. Ko je občinstvo ostavljajo galerijo, peli so Nemci „Die Wacht ara Rhain", Slovenci pa so vsklikali .živio".
V	nadaljevanju seje so nemški poslanci pte-testovali proti temu, da bi «e slovenski govorilo v tem deželnem zboru, ali posl. Robid jih je opozoril, da se je tudi v minolosti že govorilo slo venski in je izjavil slovesno, da si Slovani ne dajo kratiti pravice, govoriti v svojem materinem jeziku
Slov. pofl. Ž i č k a r je interpeloval radi dogodkov med slovenskimi ia nemškimi dijaki.
V	deželnem zboru Češkem je stavil posl. Pinkas jako umestno interpelacijo radi nedostatka, ki ga sosebno občutimo tudi mi, kadar-koli se je zgodilo kaj nenavadnega. To je namreč pristransko in tendencljozno poročanje od strani korespon-
denčne pisarne. — Posl. Horold, Pacak in tova riši pa so predložili načrt zakona, glascm kat rega j« d t žela Orisa nerazdeljiva, oba deželna jezika ra jednako u;adua jezika, v.e objave vlade ia ob-Usti deželi, h in državnih morajo biti v obeh de-želnih jezikih, sloge ua deželnih in državnih uradih se morajo rešsvati v tistem jezika, v katerem so se predložile. Vsprejel ?e je soglasno, od Nemcev in ĆVhov, jako važen predlog, katerim proto-štuje deželni zbor proti temu, da bi ao še nadalje dovoljevale olajšave o uvažanja molje iz Ogerake. — Se jedno interpelacijo je omeniti. Posl. Pipick je interpflo\al da m reč radi dogodka, katerega smo ožigosali tuli mi, da so namreč povodom rojstnega dne cesarja Viljelma v navzočnosti avstro-ogerskega poslanika v Beroliuu predstavljali igro .liurggialitti ", v kateri se najgrše žali narod Češki. Mi smo rekli takej, da je bila to skrajna brezobzirnost, soselno sedaj, ko je avstrijsko nemštvo itak že vse v plamenu proti Čehum.
Dijaške agitacije. Vrata visokih šol eo se zaprla. Zgodilo se je torej, kar se hoteli nemški borii. V dvorani prof. Alberta na venčiliičo dunajskem je prišlo včeraj do spopada med slovanskimi in nemškimi dijaki. Prvi so hoteli, da s« predava, drugi pa so boteli preprečiti to. Tudi na politehniki je prišlo do takih spopadov. Tudi na politehniki v Brnu je bilo velikih demonstracij. Ker ao nemški dijaki nasilno preprečili predavanje profesorja Habermana, je poslednji ozmerjal dijake. Ti poslednji pa ao mu kričali: Proč I Sramoto:
Še vedno Mommsen. Deputacija društva „Allgemeiner Deutscher Schulveroin" izročila jo te dni pnf. Mommsenu diplomo častnega čleostva tega društva. V zahvalnem govora je rekel Mommson: Ker sem že star, imam le malo upanja, da bi doživel boljših Časov za nemiki narod. (O siromak t) Nevarnost tiči v tem. ker ni mogcče, da bi se nemiki narod vzdižal pasivnega, nasproti provokacija« ae strani malega oddelka velikega slovanskega na roda".
Drugega bi niti ne pričakovali od Monmaena. Čudno, da Mommsen ni storil tudi onega, kar bi bilo najaktuvelneje v sedanjih hipih: da ie ni zjokal, češ, da se ubogi, mirni, potrpežljivi nemški barši take grozno izzivljajo od vseh strani. Pa kaj bi bilo tudi: ako je prof. Mommsen zadal že toliko pljusk resnici v obraz, pa naj bi bil „pripeljal" še to!! To je pač hinavstvo na svoji višini t
Ruske vojaštvo na Kitajskem. „Times" poroča, da je ruiki polkovu k Vuronov ustopil v službo kitajskega cesarja kakor svetovalec v vojaških stvareh. Ntmei, ki so bili dosedaj učitelji kitajskega vojaštva, bodo odpuščeni. — To bi ka> zalo, da nemško brodovje ni bai dobro došlo Kitajcem I
Različno veati.
Slovenski viookoiolci lupanu Hribarju. V seji občinskega zastopa ljubljanskega, o kateri govorimo na drugem mestu, je prečital župan Hribar nastopno brzojavko, došlo mu z Dunaja: .Nemški burši z silo izganjajo iz vseučilišča slovanske dijake, katerim grozi nevarnost. Rektorat in miui-sterstvo jih ne ščitita. Prosimo zaščite. Slovanski odbor*.
Na to brzojavko je župan Hribar takoj in brzojavno prijavil včerajšnje sklepe obč nskega zastopa iu sicer toliko naučnemu ministru, kolikor mi n is te rake in u predsedniku. Brzojavka dijakov je vzbudila senzacijo v občinskem svetu.
Sprava na Kranjskem. Čim se nam je namignilo iz Ljubljane od rodoljubne strani, da bi bilo morda bolje za stvar, ako bi se novinstvo manje utikalo v to akcijo, obisulkuili smo radi iu nismo več govorili o stvari in smo udušili v sebi vse, kar nam je sililo v pero v odgovor na razne napade in v obrambo svojih uazorov. Saj nain je ravno za stvar in prav radi jemljemo ua-te kakor-šen m t odi odij, ako vemo, da s tem koristimo dobri stvari.
Na svojo žalost smo posnemali iz ljubljanskih polemik, da je vsa lepo zapričeta spravna akcija ali prav blizu poloma, ali pa se je ie porušila popolnoma. Tem večim zadoščenjem nas je navdala včeraj vest, da se ta akcija nadaljuje. Iz listov posnemamo, da je dr. Tavčar, kakor načelnik kluba narodne stranke, minolega torka izročil dru. Papežu, kakor načelniku kluba katoliško-uarodue
stranke, listino, ki obsega predlog«' narodne stranke glfde sprave.
Na to sporočilo je klub katoliško-narodne stranke minoli četi tek določil svoj odgovor, katerega ima dr. Ta*čar /e v rokah. Nadejati se je, da se takoj prično ustmena pogajanja. Kako7i da so predlogi narodne stranke i ta kakov da je odgovor katoliške-narodne stranke, to ne znamo, ker se varuje stroga tajnost.
Ako se bode katoliško-n&rodna stranka res ravnala po besedah včerajšnjega „Slovenca" : „v s e radi pozabimo, le da se spravna akcija tako doiene, kakor to velevata korist in čast celokupnega slovenskega naroda", in ako bode sledila tej smeri tudi narodna stranka, potem smo uveijeni, da se nam izpolni najpriarčneja želja, ki jo narekujejo vsakemu Slovencu in Slovanu kritični časi sedanji.
(Gospodje okolo .Amica" ne verjminejo nam. Tako zagriženi so, da jim nijedna beseda naša ni po godu. Ako bi jim hotel verjeti kdo, da smo mi stokrat huji brezverci nego, pa najortodoksneji progreasovec, razglašati bi dali to ob vseh oglih. Zato bi pa proiili te gospode, da bi razločno povedali svojo misel o sedanjih dogodkih v deželnem »boru Istrskem. Ne mislimo na to, da bi ti gospodje hoteli grajati italijansko večino, ki tako kruto krati vsako pravico slovanske manjšine, zastopajoče večino prebivalstva; niti na to ne moremo misliti, da bi ti gospodje spregovorili žal-besedo radi divjaštev, katerimi občinstvo na galeriji proganja na4e poslance — ali to bi vendar vedeli radi, kako sodijo „Amicovci" o postopanju italijanske večine o predlogu Trinajstičevt-m za čestitko p a p e ž n ? 1 Ne čudili bi se sicer, ako(bi ti gospodje — v svojem neugasnem italjano-Hlstvu — še okregali Trinajstima, ker vznemirja večino, češ, da je sta\il svoj predlog le v agi-tacijake in .panslavisliške'* svrhe. Ali sedaj, ko so vatikanski krogi sami, £potom visokoolie joznega lista — „Pol. Cjrrejpondena" — poslali v svet dvojo obsodbo postopanja v«čine ? deželnem zboru Istrskem, zatrdivši, da se ta poslednji deželni zbor žalostno odlikuje p deg družili deželnih zborov avstrijskih, sedaj smo vendar radovedni, da-li si bolo „ \rakove, * upali tudi o tej priliki vzdigniti palico, da jo spuste doli na — naše hrbte 1! In ali si bodo upali tu li v bodoče še podpirati in tudi polniti glasila — glej polemike v „Istrji" radi slovanskega bogoslužeuja I — takih ljudi j, nad katerimi se igražajo vatikanski krogi?! Radovedni sin j prav ZAres, da-li ostane v »Araicov-cih" tudi za bodočnost močneje njili narodno sovražtvo, nego je njili verski in katoliški čut!! Vsakako pa bi prosili te gospode, da si zapišejo v album bejeJe, sporočene iz Rima v „Pol. Cor-respoudenz" o postopanju Italijanov v Istri proti sv. Očetu 11 Dobro jim bode služilo to, ker jih hočemo često spominjati na to sodbo.
Kdor dobro razlikuje, ta dobro sodi I Prejeli pmo nastopni dopis : Že nekaj časa sem opažam, da „Rdinost", kadar hoče grajati postopanje Italijanov, navadno rabi besedi: fakini, ftkinaža. — Kakili znači po naše težak. Ali ni znano „Edinosti", koliko je Slovencev v mestu, ki so taki — fakini ?! Ako se hočete prepričati, le pojte v svobodno lako, ali pa v .Del. podp. društvo*! — Slovenski težaki se torej morajo čutiti žaljene, ako se njih stan smatra sramotnim. Saj silo vendar tndi mi ubožoiši potreben del naroda, tudi če s so
—	takini. Sedaj bi trebalo le, da se poišče k ali sramotilen izraz še za slovenske dekle in — slovenska gospoda bodo kroalo sami za se.
Ostajam	prijateljica fakinov.
CeHtita „prijateljca" naj nam ne zameri, ako jej povemo, da smo kar strmeli, kako nam je mogla podtakniti [[si*arij, ki s»|v dijanu trdnem nas protju z našim programom, z našimi nafirli, z našo niihclo!»tjo, z našo razsodnostjo, z našim rodoljub-jem, z našim demokratičnim mišljenjem in tradicionalnim spoštovanjem našim do — trpinov naroda. Ako bi se kdo moral čutiti žaljenega, morali bi se čutiti mi po takih neosnovanih in-iouacijah !
Ali mi se ne čutimo žaljene, ker vemo, da nam je prijate'j:ca pisala le dobrim namenom in ker sn:o overjeni, da ne razlikuje dobro, v.sled česar
—	sodi slabo. Gotovo ni pomislila, da „fakin", .fakinažn* spadata k onim pojmim, kakršn h ima sleherni jezik, pojmom, ki se mogo rabiti v dvoj nem znTsla; ni pomislila, da z besedo „fakin"
značimo lahko .stan* ali pa .vedenje". A mi da j
bi hoteli žaliti stan naših tnžakov, ki si poštenim j drlom pošteno služijo svoj kruli ? ! Ne, ne, mi rabimo govoreči o divjaškem vederjn nhših nasprotnikov, besedo „flakinaia" v tistem zmislu, ki jo običajen v vseh evropskih jezikih!!! Težaku po poklica vse spoštovanje naše; vedenju, kakorJne vas svet označuje za „fakinskn", pa naše saniče-vanje! Tako je naše gtglo 1 In da gotovo ne bode nikakega dvoma, tudi ne govorimo nikoli o slo venskli fakinih, ampak le o slovenskih t«žakili Tako razlikujeno dobro med *pn!tovanja vrednim stanom, in med ljudmi, ki se ne znajo vesti tako, da bi bili spoštovanja vredni !
Da Vam podamo le jedno priliko iz drnzih stanov. Kolikokrat se čuje — ako je kdo opohaiil bl žnjega se svojo zvijačno besedo —: Ta je govoril kakor a d v oka t! I Ali pa je hotel dotičnik, ki je vskliknil tako, trditi s tem, da s o a d v o kat je slepa r j i ? M (4 itovo ne ! Rabil je tak rek, ker je isti že v navali, ue da bi kaj slabega mislil o stanu odvetnikov.
Torej, draga prijatelj ca: troba dobro razlikovati, ako hočemo prav soliti in ako nočemo delati drugim — krivice!! S to nnjuljndnejo prošnjo ostajamo tndi mi Vaši in častivrednih sloven skih težakov prijatelji.
V svarilo. Marsikateri naših kmetov iščt* Še dandanašnji pomoči in sveta za svoja opravila pri kakih malopridnežih, katerih je povsod veliko, posebno pa v Trstu in v Istri.
Kmet Anton Tiirk iz Sv. Antona pri Kopra bi bil ra l d »bil posojilo na svoje premoženje. Poditi se je torej v Trat in tu je ualetel na nekega Ivana Albanese. Ta mu je seve obljubil vse in ga zagotovil, da dobi posojilo. Oe« nekaj dni sta bila kmet in Albantse že zottt skupaj in prišel je k njima tudi kapitalist, ki bi bil imel posoditi denar. Seveda je bilo določeno, da treba prej ogledati premoženje in se prepričati, v kakem stanju da se nahaja isto. Za to ogledovanju zbrala sta si Albanese in namišljeni kapitalist lep dan ; naroČila sta si voz in hajd h kmetu na ogled premoženja. Kmet, v nadi, da dobi denar, ni štedil ni % jedačo ni s pijaCo. „Gospoda" sta se nalila kakor žabi in kmet jima je plačal tudi troške poti in za voz. Vihu tega si je naročil Albane/e če sodček vina, katerega mu je kmet tudi poslal. Posojila pa le ni bilo. Albanese je imel vedno kak izgovor. Slednjič se je jelo dozdevati kmetu vse skupaj že prenrurano in hotel je vedeti stanovanje gospoda .kapitalista", katero mu je tudi povedal mešetar. Podal se je tjakaj, ali nikdo ni poznal tamkaj g. „kapitalista". Sedaj je bilo že gotevo, da je bil ogoljufan.
Podal se j* takoj na policijo. Ghsp. Titi, policijski oiicijal, se je podal sinoči na stanovanje Aibanezovo in ga aretiral. Albanese je opeharil do sedaj že več oseb na različne načine. Ne moremo drugače, nego d t svetujemo našim kmetom in drugim, da se izogibljejo v bodoče kolikor mogoče brezsrčnim agentom, in da se obračajo do vestnih ljudi j. Čo trebate posojila, obrnite se do naših slovenskih posojilnic; če trebate sveta, pa do naših slovenskih odveLnikov, ki so vestni možje, katerim je vedno na srcu in v mislih blagor, ne pa škoda našega ljudstva. Tako bode bolje za Vas in zajedno ste se ravuali po velevažne« geslu „Svoji k svojim".
Tatvine. V četrtek po noči so odnesli tatovi Luki Flago iz Skednja za 36 gld. tobaka in 9 gl denarja.
Trgovec Rezzola je poslal svojega težaka v petek zjutro na stacvjo z vozičkom, naloženim blagom. Med tem, ko je težak odnesel v stacijo zadnji kos blaga, odpeljal mu je voziček tat, nepozuan do sedaj.
Poziv. Odbor pevskega društva „Kolo" pozivlje svoje člene, naj se gotovo udeleže plesa „Tržaškega podp. in bral. društva", ki boden c.»j v redutni dvorani gledališča „Politeama Rossetti", kakor tudi plesa naših trgovskih pomočnikov, ki bode v isti dvorani jutri v nedeljo dne 6. t. m. zvečer.	ODBOR.
Velika predrzno«! Kurjač Karel P. se je podal
predsiooči v družbi svoje ljubice Gizele R. v kavarno. Karol, ki je bil precej vinjen, je kmaln zaspal tako trdno, da niso nič hasnila vsa prizadevanja Ijnbics, da bi ga vsdramila. Ker je pa morala ona oditi, ni vedela storiti boljega, nego da ga je priporočila posrežč ekn, naj pasi malo nanj, ter ma je vzela mošajičok, v katerem je bilo 39 gld. — Bala se jVda bi ga kdo okradel. Vse to so natanj^no opazovali 3 tički, ki so sedeli pri drngi mizi v družbi jedne žsnske. Ko), ko je GUela odšla, so jej sledili vsi trije s ženske vred. V ulici Pešce so jo dohiteli in, meni nič tebi nič, jej je jeden zamašil usta, drugi jo je sačel tepsti in tretji jej je preiskal žepe, ženska pa je pazila, če se kedo pr.bl ž ti je. Ko so bili že v posesti mo šnjička, so hitro sbežali vsi štirje. Gisela ae je vrnila zopet v kavarno, kjer je pečakala, da se je zdramil Karo!, kateremu je potem povedala vse.
Drngo jutro se je podal Karul takoj na policijo, kjer je vso stvar ovadil, — in ne zastonj.
Gospod policijski oiicijal T.tz se je podal takoj na lov, in po podanem mu opisu ničvredneftev. mogel je takoj soditi, kedo so ti bili. Včeraj jih je že imel vse tri, in aicnr: Karola SrajoeU, Al »J zija Vekjeta, Viktorja Croato in Gugenijo Mat ča. Sedaj so vsi že v varstvu iu na ratpoUgo dež sodišču.
NflkJnovejAe veati.
Dunaj 6. Na vseh vijokih šolah dunajskih je vUdal danes mir.
Gradec 5. Rektor vseučilišča * je olredil, da se začasno ustavijo predavanja, a si je pridržal, da upotrebi akadeaižko disciplinarne sakoae proti ouira dijakom, ki so iskrivili zadaje demonstracija.
Gradec 5. Na tehniški visoki ioli so ae ostavila prodavanja začasao.
Praga 6. V Kraljoveadvura je nastopila nova elementarna katastrofa. Labs si je napravila novo strugo in je preplavila plodovita tla. Namestnik je odredil, da je kompanija pijonlrjev došla na lica mesta in je pridodal k svoti 17.000 gold, dovo lj*mk o prejšnjih katastrofah, ie ftOOO gold. za obrambena dela.
Viljelmov čaj
od Frana Wilhelm-a lekarnarja v FUnfkirchen
(spodnje Avstrijsko).
dobiva se v vseli lekarnah.
Paket stane I gld. a. v.
slovansko pevsko društvo
v trstu! 1
Podpisano vabi vse častita Člane „Slovanskega pevskega društva* na občni sbor, ki ae bodo vršil jutri v nedeljo 6. februvarja 1898., ob 9 ari pop. v prostorih .Dolalskega podp. društva", ulica Molin piccolo it. 1.
Dnevni red: 1. Nagovor predaednikn; 2 Poročilo tajn<ka; 3. Poročilo blagajnika; 4 Posamezni predlogi in nasveti; 6. Volitev novega predsednika in odbora.
Trst, 6. februvarja 1898 Pretlaedniitvo.
Ženini in cenjene družine,
ki rabijo trdno pohištvo in Upecarije, naj ne lainudijo obiskati zalogo
Videima Dalla Torre
v ulici Cordainoli
(blizo trga S. Giovanni), kjer najdejo dobiček na vsem.
Via Cordaiuoli 2. MOJE POHIŠTVO DONESE SREČI Via CardaiMli 2.
Vgvalc	ai K	ia oltve
^m dobijo	2	komada za citre
J^^ gratis		in katalog pri
I. Neuklvohner-Ju, Gifrkau (Čeiko.)
Priporočam slavnemu občinstvu svojo
mesnico govejega mesa
v ulici Belvederc St. 6.
v kateri prodajam goveje meso pvre vrste: sprednji tlel po 40 in 44 «C. kg. zadnji del „ 56 in 60 „ . S spoštovanjem Karol Polil.
Srečke spomenika princa Evgena
Glavni dobitek :
75.000 KRON.
J Žrebanje že t petek!
, _ .	Srečke po SO nč.
i | priporočajo: Giuseppe Bohtfflo, Ales. Levi, Mandel L C., II Merourio Trlestino, Ig. Neumann, M. Nlgrls, Enr. SchllTmann. I
lovenci
m
i jI
iki naše prekoristne
I
m\
Svoji k svojim!
To Vam bodi geslo v gospodarskem življenja!!
3
SKiHMKSI

Prtsva sctr»vj'u šk&aijivifc'
pospešuj*, tok in je Jahko prefr&uljivit* Ka&raŠac sladica kava izkazuje ž© leta- tedrtafco dcjarfeži
otroka«.>?a	^jaŽ^Mfi
jeva" ki&m • toja smslo n^dbsiđtjjatl y.
sa jirail iuemdobiit mi
Filijalka vzajemno zavarovalne banke I a-▼ i j e" ▼ Trstu
liče agentov
ta Trst, okolico, Goriško in Istro. Ponudbe na gorenjo s referencami, ulica Stadion Štev. 5, I nadstropje.
■plrltua atnapla oompoaltua
ALOOFON
jedino arcJstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stane le 20 nč.
ter ie dobiva jedino le v lekarni
PRAXMARER (Ai due Mori) Piazza grande TRST.
Paziti na ponarejanje
Aite & Zadnik
TRST Via Nuova na vogalu via S. Lazzaro TRST
priporočata slavnemu slovenskemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi bogato zalogo ma nifakturnega blaga Dobiva se najnovejSe blago za jesensko-zimsko sezono, za moške, ženske in deco Bogat izbor vsakovrstnega perila, stofe, forštanja, fanele. volnenih in svilnatih rut najnovejše mode. Razne drobnarije č'pke in vezanja v obilni meri. Dobivajo se tudi najnovejSe stotb za moSke obleke, haveloki, ovratniki in ovratnice. Za slovenska društva razni trakovi in stofe za zastave. Sprejemajo se naročnine za izvršitev moških oblek. Cene jako nizke. Uzorci na zantevanje takoj. Poši-Ijatev poštnine prosto.
Držeč se narodnega gesla: Svoji k svojim !
ostajeva udana Aite Zadnik
"3 =" g n ^ a
Fotografični aparati
in vsi pripadki, jedina — ■ zaloga in razprodaja po tovainiskih cenah. Dobiva se v drogeriji Artura Fazzlni Stadion 22, telefon M9.__'
Dopup i" vse potrebščine za slikarje. Bobivajo se v ¥° drogeriji Artara Fazzlni, Stadion 22, telefon 61».
Zdravilni predmeti CLrr1; E£S
Artura Fazzlni, Stadion 22, telefon 51«.
MsrCaln najbolj imenitna, dobiva se v drogeriji Ar-mai oaia tur> F>Zžlnl> stadion 22, telefon 519.
Tropinsko žganje,
Stadion 22. telefon 51W.
Mn^tarilj) 8a(1ie» Mostarda, gorčično seme (zenf) bo-",uai01 ua sanake slive, garantirane, kineški čaj I ▼rste. Dobiva se v drogeriji Artura Fazzlni, Stadion 22, telefon ftlfl ____'	'
izbirka, gobe. črnila Leonhardi. Dobi-- .	»e v drogeriji Artura Fazzlni,
8tadion 22, telefon 519.
Rlini lJlav' J>»"iujka, konjak in maraakiii iz Zadra. Do-IIUIII biva se v drogeriji Artura Fazzlni, Stadion 22. telefon 519.
Ulica D nota Štev. 0.
Parfimerije,
icna
ustanovljena leta 1869
Petra Braido in sina
prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. Dela izvršuje najnatančneje in |>o najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Aboueinent za hranitev koles po 2 gl.
Zaloga pohištva
tvrdke A l e s san dr o Levi Min »i Trst, Via Rlborgo, 21 In Piazza Veoohia »t. 2 Za!ogn pohištva in tapetarij vaeh slogov, lastnega ia-delka. Rogato skladjfiče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na aahtevauje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi r.& to računil stroske.
MtatvM a—to StDRI.
LINEMENT. CAPSICI COMP
iz Riehteijeve lekarne '
priposnano <«vrste«, Irtrttae blaieSe mamilo, dobiva m po 40 7« a«, ia 1 gH. po nek lekarnah. Zahteva naj se to
splošno priljubljeno domače sredstvo
vedio le v originalnih »taklenioah ■ varstveno znamko „aidro" iz Rlchterjeve lekarne ter viame previdnostna samo steklenic« a to varotvono •aaniko kakor originalni ladolok.
Blriiteijm Mana ni zlate« Im v PragL


flljnlka cen. kralj, unlvernttetne tinknrne „C4tyrl&"
13 Sackstrasse — OFADEC — Sackstrasse 13
TOVARNA ZA OBRTNE IN CO.\TO-KNJIGK
zistem ,Pat«nt Workmann Chicago" Rssatrirni uvod — KnJ!govexatvo.
priporočuje se za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov, rokotvorov v vsakem obsežju. broiur, plakate* cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za listo In zavitkov z napisom, naslovnih listkov Jedilnih list, pavabll itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corront-knjig, Saldi-Contl, Faktore Dobitoren, Credltoren, Cassa-knjig, Strazza, Memorlale, Journalov, Prima-note. odpravnlh, menjifcnih iaso-zapadllh In knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrirnoga (črtanega papirja, Conto-Corront, svilenega papirja za kopiranjo, Kotov Iz kavftoka za kopiranje, sklodlo Iz olnka za kopiranjo itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika
Trst, Via delle Acque B — ARNOLDO COEN — Trst, Via delle Acque 5 CCCOOCOOCOCCOCOOCOCCCccccc co*co oticooobčoco
Lastni* kvuaorcij iu,.:* ,jCdinostr. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trata.