Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / Poštni urad 9020 Klagenfurt /Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 39959K50U Celovec * četrtek * 28. januar 1999 štev. 4 (2998) * letnik 54 * cena 10 šil. * 0,75 evra DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATEUEV/PISATELJIC, KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA, SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabijo na Prešernovo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku in ob 150. obletnici rojstva Franceta Prešerna v sredo, 3. februarja 1999, ob 19.30, v ORF-teatru v Celovcu SLAVNOSTNI GOVOR bo imel dr. Klaus Detlev Olof: France Prešeren. Nacionalni ali svetovni pesnik? GLASBA: Janze Gregorič (kitara), William Coleman (viola), Anton Kernjak (klavir), Kristijan Filipič (flavta) Protest umetnikov POLITIČNA SCENA V SLOVENIJI Interpelacije se nadaljujejo Maturantke in maturanti ZG in ZRG za Slovence v Celovcu Vas vabimo na 37. gimnazijski ples Petek 5. 2. 1999 ob 19.30 Dom sindikatov v Celovcu Carinthian Combo Igor in zlati zvoki Dražba Omanove slike PROST VSTOP zaradi kulturne politike NI a Novem trgu v Celovcu so IM umetniki tako imenovane »male umetnosti« protestirali proti poltiki finančnega pospeševanja, ki vedno bolj zanemarja iniciative, mala gledališča ali projekte, ki so izven državnih ali deželnih inštitucij. Pred magistrat so postavili bele križe (črni simbolizirajo že propadle iniciative), ki so aluzija na celovške »kulturne križe« -ti namreč opozarjajo na pomembne kulturne ustanove oz. spomenike in jih je vseh skupaj šest v vsem mestu. Ta akcija kulturnih iniciativ se obrača proti vrednotenju kulture, po katerem so pospeševanja vredne le državne kulturne ustanove. V zadnjih letih so se podpore drastično znižale, ogrožena je cela vrsta raznih iniciativ, propadlo pa je že plesno gledališče »Ikarus«, Thetaer WalTzwerk iz Borovelj, ogroženo je tudi kletno gledališče v Demokracija 99 in njen program Zveza štirih malih strank je že predstavila svoj volilni program oz. program delovanja. Na prvem mestu je zahteva po večji demokratizaciji v deželi in znižanje volilne klavzule na 4 odstotke (zdaj je med 8,5 do 11,1, odvisno od volilnega okraja). Demokracija navaja še celo vrsto zahtev, tako npr. zavrača strankarski proproc pri zasedbi direktorskih mest v šolstvu, zahteva večji delež žensk pri zaposlenih in večje šanse zanje, pravičnejšo delitev sredstev za pospeševanje kulture, pa tudi več demokracije pri pospeševanju tiska. Tu so poudarili predvsem potrebo po zakonski ureditvi pospeševanja manjšinskega tiska in zahtevajo, naj bi manjšinski časopisi dobili osnovno podporo, polega tega pa še dodatke za zvečanje kvalitete. Deželna vlada pa naj se jasno prizna k tej zahtevi. Demokracija 99 se je lotila tudi socialnega področja in se zavzema za večje možnosti zaposlitve, za razvoj agrarnih področij, za zboljšanje stanovanjskega položaja, zdravstvene oskrbe, precej pozornosti pa posvečajo okolju in prometnim zvezam. Celovcu, medtem ko beljaško še lahko deluje. Opozoriti je treba na dejstvo, da so nekatere iniciative delovale zato, ker jim je bil denar »sveto« obljubljen - ko bi bilo treba poravnati dolgove, pa ne duha ne sluha več z uradnih mest. Umetniki so svojo protestno akcijo imenovali »X-stallation«. Kulturno življenje v Celovcu je v veliki meri odvisno od angažiranih iniciativ, ki pa po- večini nimajo lastnih prostorov in razpolagajo z zelo skromnimi finančnimi sredstvi. Toda male umetnosti, sodobne glasbe in gledališča, plesa, kabareta, artistike itd. bi brez teh iniciativ v Celovcu ne bilo. Mestni kulturni svetnik Walter Gassner (FPÖ) pa je že napovedal, da bo budget za kulturo v naslednjem letu - znižan še za 5 milijonov šilingov ... 5. W. I aneza Janšo, največjega slo-J venskega opozicijskega politika, bi mirne duše lahko imenovali tudi »interpelator«. Tu sicer narekovaji niso potrebni, kajti to v resnici je. V preteklem obdobju je njegova nezadovoljna stranka vložila v parlament že kar nekaj interpelacij, kar pomeni predlog za razpravo o razrešitvi nekaterih ministrov. Pred njegovo stranko ni miren nihče. Odnesla je obrambnega ministra Krapeža, kar je bilo zaradi njegove stanovanjske afere kar nekako razumljivo, poskušala je spodnesti ministra za šolstvo Gabra, kar pa ji ni uspelo, skozi parlament je že dru- Na prvi kulturni prireditvi v letošnjem letu je v radiškem kulturnem domu nastopil tudi Dvojezični zbor iz Celovca pod vodstvom Edija Oražeta gič hotela spraviti ustavno obtožbo zoper premiera Drnovška zaradi nekega tajnega sporazuma Slovenije z Izraelom, pa ji tudi ni uspelo. Slovenski volilci so se že nekoliko naveličali stalnih predlogov za interpelacije, medtem ko resni problemi, predvsem na socialnoekonomskem področju tičijo v slepi ulici. Tudi vključevanje v Evropo prav zaradi preobremenjenosti parlamenta s politično obarvanimi interpelacijami ne poteka po voznem redu. Zdaj je na vrsti nova interpelacija, in sicer proti notranjemu ministru Bandlju. Janši oz. njegovi stranki se je zameril najprej z zavrnitvijo zahteve po preiskavi o nekem poročilu, v katerem je bila omenjena tudi Janševa stranka. Zdaj je izbruhnila afera Holmec v zvezi s prekrški slovenske policije v času osamosvojitvene vojne leta 1991. Kakorkoli že se bodo Janševe interpelacije ob podpori Peterleta, predsednika Slovenskih krščanskih demokratov, končale, vnaprej jih lahko ocenimo samo kot rušenje koalicijske vlade, kot poskus pridobivanja političnega (ne)ugleda, ki pa bo tej najmočnejši opozicijski stranki na prihodnjih volitvah bolj škodil kot koristil. To je Peterletova krščanska demokracija že občutila na nedavnih lokalnih volitvah. Po odstavitvi obrambnega ministra Krapeža že pred dvema mesecema, je premier Drnovšek končno v parlament poslal predlog za imenovanje novega obrambnega ministra. Kandidat po mnenju slovenske opozicije ni dovolj znano ime in baje se tudi na obrambo ne spozna. Politični pink-ponk se bo nadaljeval. JJL PREBLISK ■ Pa smo spet pri papežu. Ta tema je pa res neskončna. Pa ne samo ta naš preljubi Janez Pavel II., ampak vse papeštvo v mnogih stoletjih. Ta naš poslednji svetovni popotnik, ki je v preteklih dneh obiskal Mehiko, potem pa še za 30 ur skočil v Združene države Amerike, je preko svoje diplomacije dal vedeti, da so Združene države brez moralnih vrednot. Očital jim je grobi napad na Huseina iraškega, kar mu dam kar prav, posebno pa se je zapičil v skomercializira-nost ameriške družbe. Tudi pri tem ima najbrž kar precej prav. Postavil se je torej na precej socialfističjno stališče. Vendar, levite naj berejo tisti, ki imajo večje moralne vrednote. Jih Vatikan oz-širša katoliška cerkev, katero vodi papež, ima? Ne vem. Vem pa, da v preteklem letu v smislu svoje morale še ni bila sposobna ovrednotiti (da ne rečem obsoditi) zadržanja svojega papeža v dobi nacifašiz- Moralne vrednote ma, ko so ob njegovi vednosti v krematorijih sežgali milijone katoliških vernikov. Prav čudno pa se mi zdi, da njegova diplomacija ni kako lansirala seksualnega škandala Billa z Monico. Tu je bila bolj previdna. Navsezadnje bi se celo kdo vprašal, kako je s kardinalom Groerjem. J. R. V.ibilo SVETOVNA POLITIKA Sadam in Slobo -vse v imenu mitologije 1 Ise, kar se na Kosovu dogaja, V smo že videli v Vukovarju, Sarajevu, Žepi, Srebrenici: to so mrtvi, požgane hiše, vasi, mesta; tudi akterji so isti - vojska neke nove Jugoslavije. Predsednik te nove Jugoslavije se ne sramuje kraje imena in zgodovine, iz katere je naredil novo mitologijo. Evropa, v kateri se to dogaja, pa še ne ve, kako končati osem let trajajoč novoevropski holokavst, v katerem so ubijalci vedno isti, le žrtve so nove. To, kar si je privoščil Miloševič, - šefa opazovalcev OVSE je razglasil za nezaželenega, tožilke sodišča Louis Arbour ni spustil v državo in na Kosovo, tako da so jo policaji na meji vrnili v Makedonijo -si je privoščil samo še iraški predsednik Sadam Husein - in spet se dogaja nekaj, kar smo že videli. Sadam in Slobo - najbolj krvava državnika ob koncu tega tisočletja, ki se mirno po-smehujeta vsemu svetu in vsem Ausserwinkler v celovških dvojezičnih vrtcih Qretekli četrtek je socialde-I mokratski namestnik deželnega glavarja in predsednik svoje koroške stranke dr. Michael Ausserwinkler nadaljeval s svojimi obiski po dvojezičnih otroških vrtcih. Kot doslej ga je spremljala njegova politična spremljevalka, predsednica Delovne skupnosti »Narodnosti v SPÖ« Ana Blatnik ' Tajprej sta obiskala dvojezični otroški vrtec v Mladinskem domu SSD v Mikschaalle v Celovcu in nato še vrtec Društva »Naš otrok« v Mohorjevi stavbi. V obeh vtrcih sta bila obiskovalca zelo lepo sprejeta. V vrtcu SŠD v Mladinskem domu sta ju pozdravila ravnatelj doma mag. Jože Blajs ter voditeljica vrtca Srečanje z otroki v vrtcu »Naš otrok« Terezija Gallob, otroci pa so jima zapeli, kot treba - slovensko in nemško. V vtrcu «Naš otrok« pa sta bila obiskovalca prav tako sprejeta dvojezično, pozdravila pa sta ju Voditeljica vrtca Irena Brežjak in predsednica društva Marija Sikoronja. Deželni podglavar se je zelo zanimal za položaj dvojezičnih vtcev v koroškem glavnem mestu, v razgovoru pokazal tudi precejšnjo informiranost in razumevanje za probleme, v kontaktu z otroci pa tudi izredno stopnjo človeške in pedagoške bližine. J. R. INICIATIVA MANJŠINE In medias res Skupinska slika z otroki obeh skupin v vrtcu Slovenskega šolskega društva Človekove pravice in osebe s telesno ali mentalno prizadetostjo Prizadetih oseb ne omenjajo posebej niti v Deklaraciji o splošnih človekovih pravicah in ne v domkumentih, ki iz te izhajajo. Ko gre za nedopustno razlikovanje ljudi, se jih uvrsti med »druge okoliščine«. Združeni narodi so se v preteklih 30 letih jasno izrekli, da so človeške pravice nedeljive tudi za prizadete in njihove družine, na primer v Deklaraciji o pravicah duševno prizadetih (UNO 1971 in 1975). Standardna ureditev obširno opisuje enakopravnost prizadetih oseb, kako naj države članice zagotovijo, da bodo le-te lahko koristile in izvajale svoje državljanske, politične, socialne in kulturne pravice enakopravno s tistimi, ki niso prizadeti. Na vsak način zavest o teh pravicah narašča, ne nazadnje zaradi političnih aktivnosti emanci-piranega gibanja prizadetih. Ob tem naraščajočem zavedanju pa postaja vedno bolj očitno tudi dejstvo, da po vsem svetu kršijo osnovne pravice teh ljudi, kar je dandanes prava človeška tragedija. Šolska integracija in UNESCO Ta podorganizacija Združenih narodov se je posvetila vprašanju izobraževanja prizadetih otrok in mladine. Skrbi za učne pripomočke in je izdala mednarodne dokumente, na primer na svetovni konferenci v Salamanci, kjer so delegati soglasno spoznali, daje nujno potrebno poučevati otroke, mladino in odrasle, ki imajo posebne pedagoške potrebe, v normalnih šolah. Temu primerno je treba prilagoditi strukturo izobraževalnega sistema in administracije ter učni vsakdan učiteljev. Namesto da bi iskali pri otroku pomanjkljivosti, naj se odkriva in pospešuje nje- gov razvojni potencial, Tej izjavi se je priključila tudi Avstrija . Za večino takih mednarodnih sporazumov pa velja, da niso obvezni, temveč so le nekakšna moralna obveznost. Položaj v Avstriji je zato razdvojen: po eni strani imajo starši prizadetega otroka možnost in pravico, da svobodno izbirajo med posebno in integra-tivno šolo. Na svojem zadnjem kongresu je »Initiative Minderheiten« razglasila temo »Mediji in manjšine« za temo leta 1999, o tem pa bo v njihovem glasilu »Stimme« v letošnjem letu več prispevkov. Katja Weiss, ki v svojem diplomskem delu obdeluje prav to temo, je za kongres izdelala protokol, iz katerega objavljamo nekaj izvlečkov. ■ Osnove načrtovanja programov morajo izhajati iz raziskovanj medijev (splošna analiza medijev se ne ukvarja z imigranti). ■ Manjšinska tematika naj ne bi bila le v »nišah«, temveč v vseh različnih resorjih. Vabilo Tudi letos bo Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora priredila v Svečah tradicionalno spominsko svečanost za padle borce proti fašizmu in žrtve nacističnega nasilja. Prireditev bo v nedeljo, 7. februarja 1999, s pričetkom ob 11. uri na pokopališču v Svečah, kjer so pokopani narodni heroj Matija Verdnik-Tomaž in njegovi soborci. V okviru prireditve bomo skupaj s krajevnim Slovenskim prosvetnim društvom »Kočna« odkrili obnovljeni nagrobni spomenik. Poleg polaganja vencev in nagovorov bo kulturni spored, ki ga bodo oblikovali pevci in recitatorji. Vabimo vas, da se prireditve udeležite v čim večjem številu, da se bomo skupaj poklonili spominu bork in borcev, ki so darovali svoje življenje v boju proti nacifašizmu - za svet miru in svobode, medsebojnega spoštovanja in enakopravnega sožitja. Prisrčno vabljeni tudi s svojci in prijatelji! Inž Peter Kuhar, predsednik ZKP vrednotam, na katerih temelji civilizacija, ali se vsaj hvali, da temelji na njih. Na Kosovu se ponavlja enak scenarij kot pred tem v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni. Kakor so vsi »pametni« politiki takrat razpravljali o tem, ali gre za odcepitev ali za separatizem, ali za agresijo ali za državljansko vojno ter ali so krivi Slovenci, Hrvati in Bosanci, ki so dobili, kar so zaslužili, tako se tudi v primeru Kosova spet enako razpravlja, čeprav je diagnoza jasna - srbska država spet v imenu miloševičevsko - šešljevsko — draškovičevske mitologije ubija, uničuje, svet in svetovni humanisti pa stojijo, gledajo, verbalno obsojajo, čakajo in ne vedo, da bodo prišli na vrsto še drugi, če ne ustavijo podivjanega politika in podivjane armade, ki ga brezpogojno uboga. Svet in mi z njim smo se že navadili na preštevanje mrtvih, na pozabljanje čudnih imen nekih požganih vasi. Lažje in lepše je pozabiti - da se to dogaja tam nekje. Lažje je kot dvigniti glas, protestirati in obsditi. Se spomnite besed duhovnika o času nacizma: »Ko so ubijali Žide, nisem protestiral, bal sem se; ko so komuniste in socialiste peljali v koncentracijska taborišča, nisem protestiral, bal sem se; ko so prišli pome, ni bilo več nikogar, da bi protestiral.« Zoran Odič ■ Televizijske oddaje naj bi bile tudi v manjšinskih jezikih, ki bi jih poslušali na posebnem kanalu ali pa naj bi imele podnaslove. ■ Večje sodelovanje z inštituti, ki se ukvarjajo s kritiko medijev, političnim delom in tehničnim svetovanjem. ■ Zmanjšanje diletantizma v manjšinskih medijih s posebnimi vajami in izobraževanjem (»Dobrih učiteljev in projektnih idej je dovolj, treba je zahtevati od politike denar za to.«). ■ Ustvariti je treba mrežo svobodnih, nekomercialnih radiev; izmenjava na evropski ravni. ■ Vse oddajnike je treba sprejeti v kabelski program, če lahko dokažejo svojo lokalno funkcijo in če še niso v kablskem sistemu. ■ »Blue Danube Radio« (BDR) bo reformiran - zahteva: BDR mora postati multikulturen oddajnik! ■ Manjšine morajo biti zastopane v gremiju poslušalcev in gledalcev. ■ Zvišati je treba podpore za tisk časopisja manjšin. ■ Medijem, ki prakticirajo rasistično poročanje, naj se črtajo podpore za tisk. ■ Potreben je center, ki bo zbiral zahteve manjšin in njihovih medije, jih koordiniral in organiziral. ■ Ustvariti je treba infrastrukturo za informiranje novinarjev o manjšinah. PREVALJE - OBMOČNO ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV Konferenca Častniške organizacije Mežiške doline IV I a letni programsko-volilni IM konferenci 9. januarja letos, ki je privabila okrog sto častnikov in podčastnikov obeh spolov v Družbeni dom na Prevaljah, so oživili delovanje častniške organizacije Mežiške doline. Gre za območno združenje, v katerega se povezujejo tako aktivni kot nekdaj aktivni vojaški starešine oz. častniki; v osamosvojeni Sloveniji doslej deluje 59 takih društev, ki so povezana v Združenje slovenskih častnikov, ki tako šteje okrog 15000 članov. Predstavlja kontinuiteto nekdanje Zveze rezervnih vojaških starešin, a z določenimi posebnostmi, ki so za društvo značilne: gre za uveljavljanje interesov članstva in ni predvidenega denarja iz državnega proračuna za delovanje. Osrednji cilj delovanja je krepitev obrambne sposobnosti države, zato je prvestveno sodelovanje s Slovensko vojsko, kot stroko-vno-stanovska organizacija pa bo vplivala tudi na delo zakonodajne oblasti, kot je npr. oblikovanje zakona o obrambi. Ne bo odveč dodati, da je prostovoljna, nevladna in nepolitična organizacija, ki naj bi delovala po meri članstva in bila tako njim v pomoč. Denar za delovanje se praviloma pridobiva od lokalnih skupnosti (občin), raznih sponzorjev in s članarino, ki pa vsa ostane območni organizaciji. Organizacijo oz. društvo sta predstavila predsednik Združenja slovenskih častnikov Mihael Butara in njen sekretar Janko Ljubič ter Korošce povabila na sedež združenja v Ljubljani. Zbrani pa so sprejeli temeljni akt in program dela območnega združenja, izvolili predsednika Toneta Pogorev-čnika in člane predsedstva, nadzornega odbora in častnega razsodišča. V razpravi so skle- nili, naj se letošnja 30-obletni-ca Teritorialne obrambe, ki je predhodnica Slovenske vojske, odmevno izpelje. V povezavi z visoko stopnjo brezposelnosti pri nas, ki pretresa tudi udeležence osamosvojitvene vojne za Slovenijo, pa so na sedež Združenja slovenskih častnikov naslovili zahtevo, da se v parlament posreduje predlog za poseben status veteranov pri pravici do dela oz. do zaposlitve. Zbranim so izrekli popotnico, pomoč in povabilo k sodelovanju stanovskega kolega Alojz Bračko iz Dravograda in Maksimiljan Marošek iz Slovenj Gradca, predstavnik poveljstva Slovenske vojske iz Dravograda g. Moličnik, župan Črne Franc Stakne ter predstavnika območne in občinske organizacije borcev NOB Boris Florjančič in Vera Horjak. Predsedujoči iniciativnega odbora ustanavljanja Območnega združenja Brane Dervodel je med drugim povedal, da so domačini izražali interes pridobiti častniško združenje, zato je bilo delo iniciativnega odbora s tem vzpodbujevano. S. Š. KLOPINJ-ŠENTPRIMOŽ Tončej Rutar 70-letnik 9. januarja je slavil 70-letnico zaslužen kulturni delavec in gospodarstvenik Tončej Rutar v Šentvidu v Podjuni. V nedeljo, 17. januarja pa je vabil v kulturni dom v Šentprimož svoje prijatelje. Rekel je: »Ves tako čisto po domače hočem praznovati in slišati veliko starih pesmi, tudi takih, katere smo pepevali, ko smo hodili vasovat«. Veliko prijateljev se je zbralo, da se z njim poveseli in mu nazdravi. Zapel mu je cerkveni zbor iz Šentprimoža pod vodstvom Hanzija Kežarja, župnik pa mu je predal škofijsko odlikovanje za 50-letno prepevanje v cerkvenem zboru. Slavljencu in zbranim gostom pa je zapel tudi mešani pevski zbor DANICA pod vodstvom Stanka Polzerja. Predsednica Fini Kraut pa je orisala kulturno pot slavljenca. Tončej Rutarje kot 17-leten fant začel prepevati v fantovskem zboru, katerega je ustanovil Hanzi Kežar, nato pa še dolga leta v moškem zboru SPD »DANICA«. Bil pa je bil tudi odličen igralec in rad prevzel tudi glavne vloge pri odrskih predstavah SPD »DANICA«. Kot gospodarstvenik -uspešen trgovec - je poznal tudi razne politike, tako je npr. privabil na 50-letnico društva Danica tedanjega deželnega glavarja Wedeniga, ko je zbor Danica nastopal pri njemu na Selu pri Klopinju pa je na koncert povabil tedanjega zveznega kanclerja Klausa. Rezultat tega večera so bile prve noše za Danico. Kjer je le mogel, je pomagal. Organiziral je kulturne prireditve, bil pa je tudi ena gonilnih sil pri gradnji kulturnega doma, v katerega rad prihaja s svojo ženo na prireditve. Vedno veselemu, prijaznemu in dobremu prijateljuje zapel tudi moški zbor SPD »Vinko Poljanec« iz Škocjana, ki se je pred 25 leti na novo ustanovil prav na Rutarjevo pobudo, v njem pa je prepeval do pred kratkim. Na praznovanju pa se mu je uresničila tudi želja po starih pesmih, saj so še pele dolgo v noč. Tončeju Rutarju ob lepem jubileju želimo še mnogo zdravih in prijetnih let v krogu svoje družine in prijateljev. Čestitkam SPD Danice se pridružuje uredništvo Slovenskega vestnika. Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu Višja šola nudi: obširna splošna izobrazba v dveh jezikih * prehrana in gospodarstvo * tuji jeziki in turizem * prezentacija in komunikacija. Kvalifikacije: v Evropski uniji priznana matura in diplomski izpit, pravica do študija na univerzah in pedagoških akademijah, takojšen vstop v zanimivo poklicno življenje v gospodarstvu, turizmu in upravi. Sprejemni pogoji: pozitivno zaključena 8. šolska stopnja in vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov, zaključek 4. razreda gimnazije ali glavne šole, možnost vstopa tudi s sprejemnim izpitom. Enoletna gospodinjska šola: atraktivna alternativa za 9. šolsko leto * splošna izobrazba v dveh jezikih * kuhanje in gospodarstvo * kreativnost in de-sign. Kvalifikacije: zaključek ob-venzne šolske dobe z možnostjo nadaljnjega šolanja, poudarek na praktičnih predmetih, spoznavanje poklicev, priprava za nadaljnjo izobrazbo. Sprejemni pogoji: pozitivno zaključena 8. šoska stopnja na glavni šoli ali nižji stopnji gimnazije in vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov Informacije in prijave: VŠGP, Št. Peter 25, A-9184 Št. Jakob, tel. 04253/2750, faks 04253/ 275015 Razpis 32. srečanja »Od Pliberka do Traberka« Organizatorji srečanja so Zveza kulturnih društev Mežiške doline Ravne na Koroškem, KKZ Celovec in SPZ Celovec. Prireditelji koncertov pa so kulturna društva iz Pliberka, z Obirkega, iz Mežice, Črne na Koroškem, Kotelj, Prevalj in Zveza kulturnih društev Dravograd. Zaključni koncert srečannja »Od Pliberka do Traberka« bo v soboto, 27. marca 1999, ob 19. uri v športni dvorani pri osnovni šoli Prežihovega Vo-ranca na Ravnah na Koroškem. Sodelujoči zbori naj prijavijo šest slovenskih ljudskih ali umetnih pesmi, ki so po lastni presoji uspešnice zbora v tekoči sezoni. Na prijavnico napišite vsaj dva kraja, kjer bi želeli nastopati. Prijave pošljite najkasneje do 30. januarja 1999 na naslov: Zveza kulturnih društev Mežiške doline Ravne na Koroškem, Na gradu 5, SLO-2390 Ravne na Koroškem. Začetek semestra na večerni gimnaziji v Celovcu Na večerni gimnaziji v Celovcu ponujajo tri vrste študija do mature: večerno šolanje, dopisno in eksternistično. Kdor želi doseči višjo splošno izobrazbo, ki omogoča vsakemu dostop do univerz ali drugih poklicev, lahko to stori z večerno gimnazijo in maturo. Tudi tisti, ki so že zaključili kakšen razred višje stopnje gimnazije, lahko nadaljujejo preko večernega študija. Prijavite se lahko do 15. februarja 1999 v ravnateljstvu večerne gimnazije, Ferdinand Jergitsch Straße 21, osebno ali po telefonu 0463 I 56 9 25. Strokovna kmetijsko gospodinjska šola v Šentrupertu pri Velikovcu za dekleta v 9. letu obveznega šolanja Pogoji: dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika. V primeru, da učenka 8. šolske stopnje ni zaključila, je možen sprejemni izpit Namen šole: poglabljanje dosedanje izobrazbe in posredovanje znanja v šivanju, kuhanju in vodstvu gospodinjstva Prijave možne vsak čas pri vodstvu šole Informacije: 9010 Velikovec / Völkermarkt, Klosterstr. 2, tel. 04232/3896 Prijava na . Dvojezično zvezno trgovsko akademijo Večkratna kvalifikacija na osnovi večkratne izobrazbe! SPLOŠNA IZOBRAZBA STROKOVNA IZOBRAZBA JEZIKOVNA IZOBRAZBA Zaključek in poklicne možnosti • Zrelostni izpit • Pravica do študija na univerzah • Upravičenost za neposredno izvajanje kvalificiranih poklicev • Obrtne upravičenosti. Za vpis je potreben uspešen zaključek 8. šolske stopnje; v nekaterih primerih je potreben sprejemni izpit; brez sprejemnega izpita za učence/učenke gimnazije, politehnične šole ali glavne šole z zmogljivostnimi skupinami 1, prav dobro do dobro ter povolj-no do zadostno. Oddaja prijavnic do konca februarja 1999; v izjemnih primerih je kasnejša prijava še mogoča. Prijavnice so na razpolago v tajništvu Dvojezične zvezne trgovske akademije na zgornjem naslovu. Za nadaljnje informacije pokličite telefonsko številko 0463 / 38 24 00, faks 0463 / 38 24 00-33. Dir. mag. Maja Amrusch-Hoja Zvezna gimnazija in Zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu Objava 1. Prijavni rok za vpis v L razred in višje razrede ZG in ZRG za Slovence v Celovcu se prične v ponedeljek, 8. 2. 1999 in traja do petka, 26. 2. 1999. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 12. in od 13. do 16. ure, ob petkih od 7.30 do 13. ure. 2. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. 3. V naslednjih mesecih bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvsetilo starše o sprejemu učenca/učenke oz. o potrebnih sprejemnih izpitih. Ti izpiti bodo v sredo, 7. 7. 1999. 4. Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je v tem primeru razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen. 5. Na osnovi šolske avtonomije je Odbor šolske skupnosti sklenil za leto 1999/2000 uvesti t. i. Kugyjev razred s štirimi jeziki. 6. Starši bodo imeli pri zadostnem številu prijav tudi možnost popoldanske oskrbe svojih otrok. Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pošljete prijavnico s potrebnimi dokumenti na naslov: Zvezna gimnazija in Zvezna realna gimnazija za Slovence, Prof.-Janežič-Platz 1, 9020 Klagenfurt / Celovec D v. sv. dr. Reginald Vospernik, I. r., ravnatelj SLOVENSKI JAVORNIK Razstava fotografij »Eksperimenti« 1 / razstavnem prostoru Vik-V torja Gregorača v kulturnem domu na Slovenskem Javorniku so v petek, 22. januarja letos pod pokroviteljstvom Zveze kulturnih društev Jesenice odprli razstavo fotografij z naslovom »Eksperimenti« avtorja Hanzija Reichmonna iz Želuč (občina Bilčovs) iz avstrijske Koroške. V kulturnem programu je sodeloval ženski pevski zbor Društva upokojencev Javornik, razstava pa bo na ogled do 5. februarja 1999 vsak delavnik od 16. do 19. ure. Fotografski svet Hanzija Reichmanna je svet črno-bele fotografije. Če so kromatične barve nabite s čustveno valenco pri gledalcu, v teh fotografskih delih ne prevladuje obilje barv s svojo dinamiko, ampak fotograf z urejenostjo oblik, s premišljeno kompozicijo, s prehodi od temnih do svetlih površin v fotografiji in z disciplino čustvenega izražanja poudarja podobe in krajine ter nekatere izseke iz realnega sveta na njemu lasten način. V umetnosti fotografije se simbolizira realni svet, ki je bolj ali manj zaznaven. V črno-beli fotografiji, kjer dober zapis svetlobe pogojujejo tehnične možnosti obdelave materiala, pa le-ta zahteva veliko mero fotografove imaginacije, vedenj, ustvarjalnega mišljenja in usmerjenih hotenj. Če je v barvni fotografiji za gledalca barva odločilen dejavnik, ki ga v hipu zapelje v stvarnost, je v Reichmannovi fotografiji odločilnega pomena eksperimentiranje z akro-matskim barvnim zapisom na temni portret in pokrajina, včasih tudi v zanimivi krožni dvojni »S« kompoziciji človeka v naravi - vse to pa od gledalca zahteva določeno mero zbranosti in intelektualnega napora. Z razčlenjenimi svetlobnimi zapisi pa tja do večjih nerazčlenjenih črnin nas popelje v prostor, v optično globino svojih del. Naravo spremeni v subjektivno vitalno občutenje kljub akromatski barvni skali... Lojze Ker stan Hanzi Reichmann pred svojimi umetniškimi fotografijami SPD ZARJA Premiera v Lepeni - nočni slalom Qportna sekcija SPD Zarja Jima dolgo tradicijo. Že 32 let prireja in organizira družabne zimskošportne prireditve. Doslej je uspelo izvesti 23 smučarskih tekem (slalome pri Dimniku in pri Rastočniku, smuke pri Možganu, veleslalom pri Mikeju, vrsto tekem zadnjih let pri Kežarju) ter 28 sankarskih tekem. Za leto 1999 pa so si v športni sekciji (Manfred Malo-veršnik, Albert Rozman, Wili Ošina) domislili v veselje smučarjev spet nekaj čisto no- ZMACOVALCI NOČNEGA SLALOMA: Domačini: Karničar Andreas, Kogoj Kornelija, Miklau Florian, Vej-nik Michael, Miklau Elisabeth, Blajs Franci, Maloveršnik Manfred, Oraže Marjan - najhitrejši Gostje: Karničar Gašpar, Karničar Doroteja, Durič Jasna, Karničar Žiga, Karničar Anja, Kastrun Robi, Bergmann Irmgard, Karničar Izidor, Karničar Davo - najhitrejši dneva, Muri Peter Snowboard: Kurath Christian vega, posebnega. Pripravili so namreč prvi nočni slalom v občini, najbrž tudi prvega v okraju in širši okolici. Pri Kežarju v Lepeni je bilo za to premiero (kot vedno) vse dobro pripravljeno. Prijatelji društva in mladina v Lepeni so storili vse, kar je bilo mogoče. Postavili so deset žarometov in z 12.000 watti osvetlili smučišče, da je bilo mogoče videti celo zajčje sledi. Proga je bila izvrstno steptana, vreme zadnjih dni je bilo skoraj idealno, merilci SŠK Obir so imeli svojo toplo kabino, dosti parkirišč je bilo na voljo, strežba v »kuhinji« pa je bila kos tudi največjemu navalu. Celo »peči« za ogrevanje so bile na voljo in so gledalcem prišle tudi precej prav. Skratka: vrsta idealistov je odlično opravila dodeljeno delo v pripravah in na dan oz. večer tekmovanja. Stotinam gledalcev ni manjkalo nič. Nočni slalom se je pričel ob šestih zvečer, drugi tek pa nekoliko pred deveto. Po štirih urah pa so se najboljši že veselili številnih čudovitih nagrad. Sodelovalo je preko 80 smučarjev - od šolarjev do seniorjev. Povabilu pa so se številno odzvali tudi gostje, saj je prišlo npr. s sosednjega Jezerskega kar 30 tekmovalcev. Da šport povezuje, dokazuje Zarji tudi pregled sponzorjev, darovalcev in drugih podpornikov (74 podjetij!) ter vrsta prostovoljcev-pomagačev. NA RADIŠAH Začeli z razstavo in s koncertom Qeveda je Radiški ples prva Jponovoletna prireditev Slovenskega prosvetnega društva na Radišah, a ta je le bolj zabavnega značaja, ki pa prinese tudi kak cvenk v društveno blagajno, da je laže izpeljati siceršnji letni kulturni program. Radišani so tudi letošnjo kulturno brazdo v sicer še zasneženo ledino zarezali preteklo soboto zvečer. Prireditev je bila spet likovno-glasbena, vsebinsko pa sta jo izpolnili razsta- tem je slovesno prepeval domači mešani pevski zbor pod vodstvom Nužija Lampichlerja. Ob bogati razstavi keramičnih umetnin, umetniško oblikovanih izdelkov za dom in gospodinjstvo - od namiznih dekoracij do velikonočnih pirhov, raznih posod, slik na steklo, mask z motivi letnih časov in še mnogo drugega, je predsednik družtva Tomaž Ogris predstavil umetnici, sovaščanki iz Tue, kjer se je njuna družina naselila na Goričnikovi kmetiji, Mati Mathilde je opisala svoje življenjsko romanje med Štajersko (kjer je bila rojena) in Koroško (kamor se je poročila), zdaj pa se je usidrala v Tucah in se tam tudi prav dobro počuti. Kolikor ji čas dopušča, rada oblikuje keramiko, njene barve pa so Ljudski umetnici Mathilde in Elisabeth Luckner iz Tue s predsednikom SPD Radiše Tomažem Ogrisom va dveh udomačenih umetnic, matere in hčere Mathilde in Elisabeth Lackner iz Tue. Ob Soprireditelj nočnega slaloma je bila tudi Slovenska športna zveza, ki je prireditev v Lepeni uvrstila v sklop praznovanj svoje 50-letnice. Svojo športno tradicijo pa bojo Zar-jevci nadaljevali že to nedeljo s sankarsko tekmo, ki bo na Avprihovi cesti v Lepeni! ŠAHOVSKI OREH 48 PROBLEM - MAT V 3 POTEZAH Dr. S. Wolf - Zagreb 1935 Osamljenemu črnemu kralju res ni lahko, ko mu je beli napovedal mat v treh potezah. Pri taki postavitvi figur sta bela dama in lovec že na od- a b c d e f g h ličnih izhodiščih, zato mora na pomoč tudi beli kralj. To pa je tudi namig za pravilno pot pri trenju oreha, ki je pred vami! Rešitev št. 47 Izgleda enostavno in učinkovito odigrano nadaljevanje črnega s potezo 1 ...Td 1!! črna trdnjava usmeri belega kralja na polje dl in tako omogoči promocijo črnega h kmata v damo. Tudi črnopoljni lovec belega se ne more razviti, saj je bela trdnjava na polju al nebranjena. Beli je po odigrani potezi črnega takoj podpisal predajo! večidel predvsem barve upanja - različne modre. Po njenih stopinjah hodi tudi hčerka Elisabeth, ki pa ima poleg likovnega oblikovanja še dodatnega konjička. Kar aktivno se ukvarja s konjsko ježo in je bila na koroškem prvenstvu celo bronasta. Obe umetnici ustvarjata tudi po naročilu, zato ju priporočamo za naročilo raznih umetniško oblikovanih daril. Drugi del prve letošnje ra-diške prireditve je temeljito zapolnil Dvojezični zbor iz Celovca. Kako more biti pevski zbor tudi nekonvencionalen, neenotno »ogvantan«, obut, tudi gibalno pester, kako si lahko ob trdni samozavesti privošči za tradicionalna merila tudi kak spodrsljaj, je v polni meri dokazal s svojim nastopom. Pel je sproščeno, glasovi so bili odprti, moderirani glede na značaj pesmi, dimamika je bila ustrezna ali celo presenetljiva, interpretacija všasih tudi nekoliko svojska. Prvi del koncerta je posvetil svojemu ciklu izpred dveh let »Alpe-Jadran v sozvočju«, v drugem pa je pel novejši program, v katerem so najbolj odmevale angleške ter črnske spiritualne in izvorne afričanske pesmi. Zbor dvajsetih pevcev je pod vodstvom Edije Ordžeta navdušil občinstvo dobro zasedene dvorane in moral ob zaključku celo dodajati pesmi. Jote Rovšek Tu so bili predstavniki slo-I venskega generalnega konzulata v Celovcu, Urada za Slovence po svetu v Ljubljani, prominentni zastopniki koroške cerkve, narodnopolitični zastopniki NSKS, SGZ, idr., pogrešal pa sem kar nekaj kulturnih ustvarjalcev iz t. i. baze, katerim naj bi bila ta nagrada v bodoče v večji meri simbol, zahvala in tudi spodbuda za delovanje. Lovro Kašelj, hodiški župnik in dolgoletni predsednik Krščanske kulturne zveze, je Tischlerjevo nagrado prejel v svojem 86. letu plodnega življenja. Dr. Janko Zerzer, predsednik Krščanske kulturne zveze je v svoji lavdaciji o nagrajencu Lovru Kašlju med drugim dejal: »Kot predsednik Krščanske kulturne zveze (1971 — 1983) se je vedno trudil za dobre odnose do druge kulturne organizacije koroških Slovencev, Slovenske prosvetne zveze, je vedno iskal dialog in se osebno sijajno razumel s podpredsednikom Hermannom Velikom in predsednikom Valentinom Polanškom. Ne pozabimo, da je v času njegovega predsedništva začela delovati Glasbena šola. Če nekaj časa naši odnosi niso bili taki, kakor bi si jih želeli, to res ni bila njegova krivda. Kot človek sprave in izredno tolerantni NARODNI SVET IN KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA Letošnja Tischlerjeva nagrada Lovru Kašlju Pretekli petek sta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza družno kot doslej podelila že 20. Tischlerjevo nagrado. Dvorana, poimenovana po dr. Jošku Tischlerju v stavbi Mohorjeve, je bila nabito polna s standardnimi gosti. značaj je vsak konflikt občutil rese in so ga razprtije vedno kot nesrečo za narodne inte- globoko prizadele. Nenazadnje Predsednik NSKS Nanti Olip in predsednik KKZ janko Zerzer ob podelitvi nagrade Lovru Kašlju po njegovi zaslugi so se normalizirali tudi odnosi do matične Slovenije in njenih kulturnih ustanov, predvsem do zveze kulturnih organizacij Slovenije ... Na osnovi prijateljstva s prelatom Kazimirjem Humrom, predsednikom Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici, so se iz bolj redkega sodelovanja in priložnostnih obiskov razvili Koroški oz. Primorski kulturni dnevi, danes najbolj bogata in dolgoživa kulturna izmenjava med Slovenci sploh. Z njegovo podporo in ob organizacijski spretnosti in trdovratnosti tajnika Nužeja Tolma-jerja se je moglo razviti v okviru KKZ lutkarstvo in mladin- sko gledališče, ki je med tem rodilo tako plemenite sadove in bo letos obhajalo 25-letnico neprekinjenega delovanja...« Govorniška nagrada Mihaeli Hartman Ob tej svečanosti sta obe organizaciji razglasili tudi zmagovalko letošnjega govorniškega natečaja treh srednjih šol. Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije v Celovcu, Zvezne dvojezične trgovske akademije v Celovcu in Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu. Na tem natečaju je zmagala Mihaela Hartman iz Celovca. Odlomke iz njenega govorniškega nastopa objavljamo v okviru. Tischlerjeva dvorana v stavbi Mohorjeve je bila pretesna za vse predstavnike organizacij in stanov ob podelitvi nagrade Lovru Kašlju Tema »Liki naše preteklosti -I zgledi za danes?« se mi zdi kar primerna. Ali v današnjem času sploh poznamo like preteklosti, po katerih se lahko zgledujemo? Če gledam naokrog, imam občutek, da mnogo koroških Slovencev ne pozna teh likov, sicer bi se malo drugače obnašali oziroma ne bi bilo sporov med Slovenci samimi. Vsak dan, ko vstopim v našo šolo, slovensko gimnazijo, zagledam kip dr. Joška Tischlerja, svojega pradeda. Sprašujem se, ali dijaki sploh vedo, kdo je bil Joško Tischler. Vsak, ki ga je poznal, ve, da je bil vreden občudovanja. Bil je idealist in živel samo za svoj narod. Storil je vse, da bi se želje naroda uresničile. Trudil seje na šolskem, kulturnem in političnem področju. Pred drugo svetovno vojno je bil predsednik Slovenske prosvetne zveze, po vojni leta 1949 pa je prevzel vodstvo novo ustanovljenega Narodnega sveta koroških Slovencev. Leta 1945 sta ga tedanji deželni glavar Piesch in ravnatelj deželnih uradov dr. Newole naprosila za sodelovanje v deželni vladi. Tako so bili Slovenci zastopani tudi v deželni vladi. Največja skrb dr. Tischlerja pa je bila izobrazba v materinščini. Največji uspeh vseh tedanjih so-trudnikov pa je gotovo ustanovitev slovenske gimnazije leta 1957, katere prvi ravnatelj je postal dr. Joško Tischler. Z du- MIHAELA HARTMAN: Liki naše preteklosti -zgledi za danes? šo in telesom je bil pri delu in se zavzemal za rast te nove ustanove. Šola šteje danes skoraj 500 dijakov. Mnogo maturantov je zapustilo gimnazijo. Šli so študirat, tako da imamo koroški Slovenci v svojih vrstah mnogo akademikov. Njegov naslednik je bil dr. Pavle Zablatnik. Tudi on nam je zapustil veliko dediščino. Zbiral je narodno blago koroških Slovencev, da za nas mladino ne bo šlo v pozabo. Pred nedavnim smo se spomnili 100-letnice rojstva Janka Ogrisa, Miklavževega očeta iz Bilčovsa. Zavedal se je, da moramo razvijati lastno gospodarsko osnovo, da potrebujemo inteligenco, da moramo delovati na kulturnem področju in se boriti za ohranitev slovenskega jezika. Feliks Bister je na simpoziju v Bilčovsu dejal: »Bil je izobražen mož iz ljudstva, deloval je med ljudstvom in za ljudstvo«. Mnogo takih likov poznamo tudi s področja kulture. Omenila bi rada doktorja Franceta Cigana, ki je na področju mladinskega dela ogromno na- redil. Navduševal je dijake, da so sodelovali pri raznih zborih. Na akademijah slovenske gimnazije so bili prisotni vsi. In kako je to danes? Drugo znano ime je zagotovo Milka Harmann. Pesnica z Libuškega puela nam je s svojo liriko zapustila vidne sledove. Mnogo glasbenikov je seglo po njenih pesmih in jih uglasbilo. Koroški Slovenci zelo radi prepevamo njene pesmi in tudi pesmi drugih velikih Slovencev kot so to Pavle Kernjak ali pa Valentin Po-lanšek. Kaj bi le bilo, če ne bi imeli naših bukovnikov kot npr. Andreja Drabosnjaka ali pa Franca Ledra Lesičjaka? Tak lik je tudi dr. Valentin Inzko, narodnjak, ki še živi in danes gleda s solznimi očmi na našo situacijo. Predvsem se je zavzemal za sožitje med slovensko in nemško govorečimi v cerkvi. Zgled je bil tudi lastnemu sinu, ki je danes avstrijski ambasador v Sarajevu. Tam pomaga vsem, ki so zaradi vojne izgubili vse. Ali se mi koroški Slovenci sploh zavedamo, kaj vse so za nas storili naši predniki? Oba narodna voditelja, dr. Joško Tischler za Narodni svet koroških Slovencev in dr. Franci Zwitter za Zvezo slovenskih organizacij, sta bila dobra prijatelja. Čeprav sta bila različnih svetovnih nazorov, sta si bila, in s tem tudi organizaciji, enotna v narodnopolitičnih vprašanjih. Kako pa se dandanes vedeta voditelja organizacij? Ni skupnega dela, opazno je le razhajanje med njima. Zato se ne smemo čuditi, če mladina samo še maje z glavo. Zgled naj bi bila našemu rodu. Ali ste o tem že kdaj razmišljali, vi, vi ali vi? Vsi ti liki naše preteklosti so nam pripravili smernice, zravnali so nam poti, in kaj počenjamo mi? Kako naj naši otroci gledajo na nas, saj bi morali biti liki prihodnjega rodu, mar ne? Če bi naši predniki delali kot mi danes, nas najbrž že ne bi bilo več. Prosim vse profesorje in vzgojitelje - ne glejte samo na posredovanje snovi, dajte nam tudi zdravo narodno zavest, da bomo lahko z dvignjeno glavo zapustili šolo in ponosno rekli, obiskovali smo slovensko gimnazijo, dvojezično trgovsko akademijo ali pa Višjo šolo za gospodarske poklici v Šentjakobu. Tudi vsem staršem v opomin - vzgajajte svoje otroke v duhu vseh likov preteklosti, tako da nihče ne bo čez petdeset let rekel: koroški Slovenci - kdo so to? Bi si kaj takega res želeli? Zmagovalka govorniškega natečaja Mihaela Hartman PRIREDITVE PETEK, 29. 1. TINJE, v Domu 15.00 Seminar retorike »Kako se učim govoriti?« (do sobote do 17. ure). Vodi Ph. K. Maurer SELE, pri Kristanu, selska steza - DSG Sele 19.30 Tek ob polni luni DOBRLA VAS, v kulturnem domu -Farni svet Dobrla vas 20.00 Prvi farni ples. Za ples igra: »Igor in zlati zvoki« SOBOTA, 30. 1.________________ PLEŠERKA, pri Svetiju / GH Allesch - SPD Zvezda 20.00 Hodiški ples. Igra: Ansambel »Ptujskih 5« ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu -SPD Danica 20.00 27. Ples Danice. Igra: ansambel ROSA NEDELJA, 31. 1._______________ LEPENA PRI ŽELEZNI KAPLI, Auprihova cesta -Športna sekcija SPD »Zarja« 11.00 Sankarska tekma RADIŠE, na Zgornjih Rutah (Vicovnikov travnik) - SPD Radiše 14.00 Društveno smučarsko prvenstvo v veleslalomu ŽVABEK, v farni dvorani -KPD »Drava« 19.30 »Dvo pora sa ženta« (V. Dobsky). Nastopa igralska skupina KPD »Drava« iz Žvabeka SREDA, 3. 2.__________________ CELOVEC, ORF- teater - SPZ, K KZ 19.30 Prešernova proslava ČETRTEK, 4. 2,_______________ CELOVEC, v Slomškovem domu -Mohoijeva založba, Avstr. Pen-Club 19.00 Proslava ob 150- obletnici smrti Franceta Prešerna PETEK, 5. 2._________________ CELOVEC, v domu sindikatov -Maturantje/ke slov. gimnazije 20.00 Gimnazijski ples SOBOTA, 6. 2.________________ SVEČE, pri Adamu - SPD Končna 20.00 Pust s Kočno. Za ples igrajo: Briefelsdorfer Musikanten NEDELJA, 7. 2. OBIRSKO, na Maloveršnikovi cesti - Alpski klub Obir 11.00 17. sankarska tekma; startne številke od 10. ure dalje pri Hirsovi kajži; start ob 11. uri ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani -SPD »Zarja« 19.00 Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku VOGRČE, v farni dvorani -KKD Vogrče 19.30 »Dvo pora se ženta«. Nastopa: igralska skupina Žvabek PETEK, 12. 2._________________ CELOVEC, v Musilovi hiši -Inštitut Roberta Musila 19.30 Noč radijske igre SOBOTA, 13. 2.________________ DUNAJ, Haus der Begegnung -Kulturverein österr. Roma 20.00 Fest der Roma. Za ples in zabavo bosta skrbela Samer-Band in Marlon. Vstopnina 100.- šil.; rezervacije 01/310-64-21 KOROŠKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO 1999 Visoka zmaga šahistov SŠK »Obir« Za šahiste Slovenskega športnega kluba »Obir« iz Železne Kaple se je šahovsko leto 1999 začelo nadvse uspešno: v prvem krogu play off-tekmovanja v 1. razredu vzhod so slavili visoko zmago 6 : 2 proti drugi ekipi Velikovca. Zmagali so slovenski legionar Dušan Jokovič, Johann Wolte, ravnatelj Jožef Hanschou in Andreas Ojster, remizirali pa so brata Hans-Christian in Harald Wolte, Wolfgang Moser in Andreas Karner. Z visoko zmago so Kapelčani hkrati prevzeli vodstvo na lestvici. Uspešen je bil tudi nastop drugega moštva SSK »Obir«. Dvoboj proti četrti ekipi SG RBB/WAC Wolfsberg se je končal z maksimalno zmago 4 : 0. Svoje partije so dobili: ravnatelj Hanzi Stos-sier, Manfred Topar, Peter Jammer in Johannes Joschtl. I. L. Gimnazijski ples '99 z vampirji! Tudi letos prirejamo maturantke in maturantje ZG/ZRG za Slovence v Celovcu svoj ples. Tokrat bo v znamenju vampirjev! Vendar brez strahu - še zdaleč ne bo tako strašljivo, kakor se sliši! V tem smislu smo pripravili vrsto posebnih napitkov z opojno rdečo barvo, večer pa vam bodo popestrile različne točke: Po osmi uri zvečer bomo maturantje in maturantke zaplesali že tradicionalno polonezo, ob pol enajstih pa vas pričakuje dražba slike priznanega koroškega umetnika Valentina Omana. Ko bo ura odbila dvanajst, vas bomo Farni svet Dobrla vas vabi na ples v petek, 29. januarja 1999, ob 20. uri v kulturnem domu v Dobrli vasi Za zabavo in ples igra »Igor in zlati zvoki« Prisrčno vabljeni! Slovensko prosvetno društvo »Danica« vabi na 27. ples Danice v sobota, 30 januarja 1999, ob 20. uri Za ples igra ansambel ROSA Srečolov! Prisrčno vabljeni! presenetili s polnočnim vložkom, ob katerem se boste dodobra nasmejali. Seveda ne bo manjkala tombola, za katero smo letos pripravili mamljive nagrade, kakor so: pralni stroj, smuči in snežna deska znamke ELAN, aparat za kavo, potovanja pa še in še. Ko vas bodo zasrbele pete, se boste po plesišču lahko zavrteli ob zvokih narodnozabavne glasbe skupine »Igor in zlati zvoki« ter modeme skupine »Carinthian combo« - glasba torej za vsak okus. Za okrepčilo po živahnem plesu vam bodo slastni kruhki, golaževa juha in raznovrstno pecivo; to bomo seveda pripravili sami. Za vse je torej poskrbljeno: to, kar morate s seboj prinesti vi, je dobra volja. Vidimo se v petek, 5. februarja 1999, ob 19.30 v Domu sindikatov v Celovcu. Vašega prihoda se že zelo veselimo maturantke in maturantje 99 ZG/ZRG za Slovence v Celovcu. Za dopolnitev teama naših šoferjev avtobusov iščemo za sezono 1999 mlajšega, izkušenega šoferja Če imate veselje za ta poklic in obvladate oba deželna jezika, se oglasite pri avtopodjetju SIENČNIK TRANS Ges. m. b. H. 9141 Eberndorf/Dobrla vas Telefon 042 36/2010-0 Telefax 04236/2010-11 Vaš partner za transport /• turizem >777t '/*?, y/i/ A-S/4/ DOBRLA VAS Robert Lutschounig iz Šmarjete v Rožu - 40. rojstni dan; Lunki Schellan-der z Moščenice - 80. rojstni dan; Agnes Kuhnert iz Šentjakoba - 43. rojstni dan; Marija Zwarnik iz Šentjanža - rojstni dan; Pavla Schweiger iz Šentjanža - 79. rojstni dan; Ani Schiemann iz Tue na Radišah - 50. rojstni dan; Franc Auprich iz Železne Kaple - rojstni dan; Mici Barbarič iz Železne Kaple - rojstni dan; Manja Mak iz Borovelj - 89. rojstni dan; Marija Rožman s Kota pri Pliberku - visok življenjski praznik; Franc Selišnik iz Žvabeka - 45. rojstni dan; Neži Sprachowitz - rojstni dan in god; Nežka Kleibner in Johana Ulbing iz Šentjakoba - rojstni dan; Marjana Sadovnik iz Globasnice - rojstni dan; Sarah Rogavnik z Radiš - 10. rojstni dan; Frančiška Pucelj iz Celovca - 63. rojstni dan; Dora Blažej z Letine - rojstni dan; Marija Piko iz Vidre vasi -rojstni dan; Mici Benko z Reke pri Kot-mari vasi - rojstni dan; Jože (iolavčnik iz Zagorja - rojstni dan; dr. Roman Schellander iz Borovelj -rojstni dan; Zorka L. VVeiss s Spodnjih Rut - rojstni dan; dr. Marija Pahor iz Trsta - rojstni dan; Han-zej Jernej iz Dobrle vasi -rojstni dan; Mirko Ogris ml. iz Drabu-naž - rojstni dan; Milan Wutte iz Vesel - rojstni dan; Milena Sattman iz Borovelj - rojstni dan. Slovenski vestnik - usmerjenost tista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. tel. 0463/514300-0 « faks -71 DEŽURNI TE ŠTEVILKE ...........Sonja Wakounig ODGOVORNI UREDNIKI Jože Rovšek (-30)....kultura, slovensko zamejstvo Sonja Wakounig (-34).politika, manjšinska družba Tajništvo...................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba .............Milka Kokot (-40) Prireditve ..............Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 --------------------- VSI---------------------- Tarviser Straße 16, A-9O20 Klagenfurt/Celovec VESTNIK čestita! RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE Četrtek, 28. 1.__________ 18.10 Rož - Podjuna - Zilja PETEK, 29. 1.____________ 18.10 Utrip kulture SOBOTA, 30. 1.___________ 18.10 Od pesmi do pesmi - od srca do srca NEDELJA, 31. 1.__________ 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (žpk. Poldej Zunder) 18.00 Dogodki in odmevi PONEDELJEK, 1. 2. 18.10 Kratek stik TOREK, 2. 2._____________ 18.10 Otroška oddaja SREDA, 3. 2._____________ 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Slovenski kulturni praznik DOBER DAN, KOROŠKA NEDELJA, 31. 1.______________ 13.30 ORF 2 • Vroča faza se je začela: koroški Slovenci in volilni boj za dežel-nozborske volitve • Kmečka izobraževalna skupnost - koliko je vredna krepitev gospodarskega in socialnega položaja kmečkega prebivalstva • Lutkovno gledališče Maribor: pisateljica Svetka išče pravljico - »Bajka o svetlobi« • Pomerili so se »Brez meja« na sodovih dogah - nekateri tudi brez • Dobljanom grozi boj proti izpadu iz zvezne lige: v Gleisdorfu šteje samo zmaga PONEDELJEK, 1. 2. 3.55 ORF 2 (Ponovitev) 16.00 TV SL01 (Ponovitev) RADIO AGORA OKVIRNI PROGRAM 9020 Paracelsusgasse 14 telefon 0463/418666, faks -99 e-mail: agora@magnet.at Dnevno 10.00-14.00, 18.00-02.00 na frekvencah 105.5 (Dobrač), 106.8 (Golica) in 100.9 (Žel. Kapla) VSAK DAN 12.00 Mednarodna poročila 18.45 Mednarodna poročila OD PONEDELJKA DO PETKA 10.00 Koledar prireditev 11.15 Pregled tiska 13.00 Glasba in gostje v studiu Če: Radio Aktiv 18.00 Magazin: PO: Alpe-Jadran; TO: šport; SR: CD tedna (ponovitev SO: 13.00); ČE: kultura; PE: Po Koroškem 19.00 Otroški kotiček 20.00 Glasba: PO: jazz; SR: Ruff Radio; ČE: Musič for the masses; PE: soundcheck; NE: Sunday loops LITERATURA NEDELJA 11.00 Literarna kavarna (ponovitev TO: 22.10) TO, ČE, PE 10.10 Blazno resno o seksu (ponovitev 19.20) Poklicali so me v pisarno in \ me spraševali, kako in kaj je doma. Nisem bila zmožna odgovarjati, tako da so morali poklicati moževega brata Nužeja, da jim je odgovarjal. Vse sem morala pustiti. Odkar smo odšli od doma, nisem videla ničesar več. Nužej je povedal, da smo imeli šest glav živine, šest svinj in dvesto kur. Bila sem že pri zavesti, vendar govoriti nisem mogla, vsa sem se tresla. Nužej in neki gestapovec sta me držala. Naenkrat pa pride moj mož, je prišel na dopust (iz nemške vojske -op. ured.). Dobil je pošto, da lahko pride sejat. Ničesar ni vedel. Sele v Celovcu je zvedel, kaj se dogaja. Nužej je odšel ven, gestapovec pa za njim, in rekel mojemu možu: »Pojdi noter, tukaj je Mici, ne ve zase.« Mož je bil čisto prepaden, da smo vsi tu. nato so ga spustili noter. Štirje vojaki so bili in rekli so jim, da naj gredo, kamor hočejo, samo domov ne, saj so jim že vse vzeli, niso imeli več doma. Oklepala sem se moža, nisem ga več spustila. Imela sem tako moč, da sem se držala deklice in moža. Medtem so pa le dovolili, da so vojaki lahko šli z nami. Trije so imeli družine že tam v Žrelcu. S svojo slabo močjo sem pa vendarle dosegla, da so lahko šli z nami. Mož je držal deklico in mene, jaz sem se pa vsa tresla. Nato so nas nabasali v vagon in odpeljali. Vagoni so bili brez oken, nismo vedeli, kam se peljemo. Meni je bilo vseeno, samo da je bil mož z nami. To sem hotela. Ce bomo morali dati živ- ljenje, bomo pa skupaj umrli. Na življenje nisem dala nič več. V takem težkem položaju na vse pozabiš, pa če bi me doma pok-nili ali bi se mi spodaj pri vodi RADIŠE Zapustila nas je Tolmajerjeva mama posrečilo skočiti z deklico v vodo. Ni šlo, so opazili. Nužej, možev polbrat, in mama sta ostala na Koroškem. Nužejev ate j, ki ni bil Slovenec, je dosegel, da je lahko šel domov, potem pa je nek možev sošolec, ki ni znal ne pisati ne brati, hodil okrog in dosegel da so bili izseljeni. Pa ne v isti logar kot mi, temveč v Frauenaurach. Mož je potem dosegel, da smo prišli tudi mi tja, da smo bili skupaj«. To je izpoved Marije Tol-majer, kmetice z Radiš, o najtemnejši preteklosti koroških Slovencev, ko so jo zaradi lju- bezni do svojege naroda, jezika in kulture leta 1942 grobo odpeljali v izseljenstvo. Pretekli teden je v 88. letu svojega življenja za vedno zaspala. Pokojna Marija Tolmajer je bila doma v Tončevi družini na Radišah. V letu 1940 je stopila v zakonsko zvezo z Jankom Tolmajerjem, znanim aktivistom in kulturnikom na Radišah. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, ki sta jih vzgojila v zavednem narodnem duhu. Medtem, ko je bil mož Janko vidna osebnost med koroškimi Slovenci, pa se je Marija udejstvovala predvsem v pevskem zboru in v igralski skupini v domačem društvu, z vso močjo pa je podpirala dejavnost svojega moža. Pogrebne slovesnosti preteklo soboto na Radišah je ob asistenci številnih stanovskih sobratov vodil domači župnik dr. Jože Marketz. S toplimi zahvalnimi besedami je orisal življensko pot pokojne Marije in jo postavil za zgled ljubeče krščanske matere. Ob odprtem grobu sta spregovorila tudi predsednik Zveze slovenskih izseljevcev Jože Partl in v imenu NSKS in KKZ dr. Janko Zerzer, pokojni pa so ob mašnem obredu in ob grobu peli domači cerkveni in društveni pevci. Možu pokojne Marije, Janku Tolmajerju, otrokom Nužeju, Foltiju, Janku, Marjanci - sestri Regini in Mariji ter vsem številnim vnukom in pravnukom izreka iskreno sožalje tudi uredništvo Slovenskega vestnika. KRIŽANKA 4 Sonja Wakounig VODORAVNO 1. cirkel, risalo za kroge 6. listnato drevo s trdim lesom 11. zapreka 12. žensko ime 13. osvežilna, kisla pijača 17. nasoljen 18. najmanjši delec elementa 19. nemška oblika imena Ernest 21. avtomobilska oznaka za Beograd 22. zabavna zgodbica o kaki znameniti osebi 24. ameriški pesnik Edgar Allan ... 26. del voza 27. eksplozivno orožje 29. reč, predmet 31. oglas v časopisu 33. viseče polje 34. Oton Župančič 35. 1 2 3 4 5 11 13 18 S S 22 23 ■ 2‘ 29 30 33 m 36 ■ 39 40 45 48 51 ■ Ü osamitev, izolacija 36. pokrajina v Vietnamu 38. visok plemiški naslov 39. napihnjena guma, otroška igrača 41. avtom. oznaka za Makarsko 42. deska 45. nravnost 46. tisto, kar dobimo iz kalupa po vlivanju 48. kolega, sodelavec 49. španski spolnik 50. SN 51. angleškko »je« 52. konec polotoka 53. partizanska kapa, poimenovana po vodji narodnoosvobodilnega boja NAVPIČNO 1. izobraževalna ustanova 2. žena argentinskega predsednika Perona, po kateri je poimenovan tudi musical 3. le- tovišče na slovenski morski obali pri Izoli 4. stičišče treh meja 5.... Fleming 6. HK 7. naravno večanje 8. zimski letoviški kraj na Predarlskem 9. nasprotno od »dobro« 10. daljica, ki se dotika krožnice 14. grški potujoči pevec 15. mali denar, kovanci 16. pogosto moško ime (Gradnik, Dermota, Aškerc) 20. sodnik Izraela, ki ga je Dalila izdala Filistejcem 23. podredni vzročni veznik 24. zajedalec 25. zgubiti moč 28. tekst 30. bog smrti v grškem bajeslovju 32. kem. znak za americij 34. središče vrtenja 37. črv v moki 38. banja 40. zgornji del stopala 41. sok iz sadja, preden docela povre; na Koroškem jabolčni sok z alkoholom 43. lesketanje 44. mozoljavost 47. gibanje po zraku REŠITEV ŠT. 3 VODORAVNO: 1. DOBRAČ 6. ŠEPET 9. EMIR 10. LAK 12. OD 14. LAR 15. ZAPORNICA 17. NOVINAR 19. IV 21. KIBERNETIKA 24. MIRT 26. KAJTIMAR 27. OBARA 28. TIRS 29. DN 30. TETA 31. MU 32. LAA 33. TR 34. NM 36. RJUHA 38. OCENA 40. ŠEMA 42. ATA 44. LA 45. ŠČEBET 47. OZ 48. BASTARD 50. AVALA 51. FON 52. ANN NAVPIČNO: 1. DEL 2. OMAN 3. BIROKRAT 4. RR 5. ČLANEK 6. ŠKORNJI 7. PONATIS 8. EDI 11. APARATURA 13. KAVARNAR 15. ZIB 16. Cl-KADA 18. VITRANC 20. OMOTICA 22. ETRUŠČAN 23. IM 25. IBER 32. LAMBADA 35. MELBA 37. HEER 38. OAZA 39. NAA 41. AE 43. TOV 45. ŠTO 46. TON 49. SF II sredo, 20. januarja 1999, V so na pokopališče pri Devici Mariji v Železni Kapli položili k večnemu počitku Ljudmilo Dolinšek, Kebrovo mamo v Lepeni. Njena prerana smrt je posledica hude nesreče, kot se pač lahko zgodi, a se naj ne bi, na podeželju. Septembra 1997 seje vračala od maše za možem Pavlom, ko so konji, ki so ušli s pašni- ŽELEZNA KAPLA - LEPENA Pogreb Ljudmile Dolinšek, Kebrove mame ka, zadeli v vozilo. Ljudmila Dolinšek je utrpela hude poškodbe in se zdravstveno ni več opomogla. V teh težkih časih je večkrat iskala pomoč v celovških bolnicah, otroci so ji stali ob strani, kjer so mogli, jo vzeli k sebi, a 15. januarja 1999 je odšla v večno domovino v 75. letu starosti. Ljudmila Dolinšek se je rodila pri Kebru v Lepeni in podedovala to lepo urejeno posest. Nekaj let po drugi sve- tovni moriji se je poročila s Pavlom Dolinškom, Kežarje-vim sinom iz Bele. Z mladostno zagnanostjo, podjetnostjo ter neuklonljivo žilavo-stjo sta prevzela izziv gorske kmetije in pa družine, ki se je polagoma večala. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, pet pobov in dve dečvi, ki sta jih vzgojila v delavne, skrbne in podjetne ljudi, ki se zavedajo svojih korenin ter skrb do domače grude, slovenske besede in drugih vrednot ter to posredujejo tudi novemu zarodu. Ljudmila Dolinšek se je skupaj s svojim že pokojnim možem v krogu svojih otrok in vnukov vselej počutila najbolje. Svojcem je veljala njena največja skrb in ljubezen. Znana pa je bila tudi po tem, da je znala gojiti rože. Njene rože so bile znane po Lepeni gor in dol in v ostalih kapelskih grapah, obvladala pa je tudi prejo. To veščino je naučila tudi družino in tako pomagala ohraniti vsaj kanček prastarega kmečkega in civilizacijskega znanja. Njen kolovrat zdaj ne bo več brnel. Na pogreb so prišli pogrebci od blizu in daleč in jo pospremili na njeni poslednji zemeljski poti. Ob odprtem grobu so ji zapeli kapelski pevci, saj je bila s slovenskim kulturnim življenjem v Železni Kapli zelo zelo povezana. Pogrebne obrede je opravil domači župnik Poldej Zunder in v izbranih besedah risal lik plemenite žene. Naj Ljudmila Dolinšek v miru počiva, žalujočim svojcem pa velja naše iskreno sožalje. a. o. PISMO BRALCA Vestnikova kriza V zadnjem Vestniku na drugi strani smo spet izvedeli, kako krivično se deli denar iz Slovenije. Cospa Logar piše, da podpira »dejavnosti, ki vzpodbujajo uporabo slovenskega jezika in izboljšujejo jezikovno kompetenco«. Ja, kaj pa dela Vestnik drugega kot to! Popolnoma nerazumljivo je, da že leta ni več denarja za Slovenski vestnik. Že pred meseci sem tu objavil sum, da uničevalci SV niso na oni strani, temveč da so na Koro- škem in ob krepki pomoči iz Radetz-kyjeve ulice uresničujejo načrte, da utihne glas, ki jim ni po volji. Vestnik trenutno še živi, prosim Vas, da odprete rubriko za ideje preživetja našega lista. Najprej Vas prosim, da objavite grafiko podpor v zadnjih letih NSKS - NT ter ZSO - SV. Te dni sem odprl konto pri Posojilnici v Bilčovsu, bančna številka 39101, številka konta 31.064.835 »Pomoč Slovenskemu vestniku«. Vem, da s tem ne moremo rešiti časopisa, vendar pokažimo solidarnost! Hanzi Weiss, Šentjanž v Rožu Podpore iz Slovenije j 9.2 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 ZSO/SV ■ NSKS/NT SLOVENSKI VESTNIK SPORT LAUSANNE Mednarodni olimpijski komite v hudi krizi l/zadnjih tednih so v javnost V skoraj vsak dan prodirale nove škandalozne novice iz Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK). Vse se je začelo s tem, da je švicarski funkcionar MOK Marc Hodler izrekel različne očitke o menda podkupljenih članih MOK pri odločitvi o olimpijskih igrah 2002 v prid Salt Lake Cityja. Pri podrobnejših raziskavah se je pokazalo, da je bilo s strani Salt Lake Cityja najt plačanih okoli 23,8 milijona šilingov za 25 glasov članov komisije mok/ Toda to je bil šele začetek. Sedaj je MOK nenadoma reagiral s tem, da je Švici povrnil okoli 18 milijonov šilingov. Ta denar je švicarska vlada plačala MOK kot neke vrste »davčno podporo«. Agenture, ki »prodajajo glasove« so tudi švicarskemu kandidatu za olimpijske igre 2006 Sionu ponudile 25 glasov komisije MOK za približno 24 milijonov šilingov -kandidat te ponudbe seveda ni upošteval. Tudi predsednik kandidature »Senza Confini 2006« dr. Dieter Kalt je potrdil, da takšne ponudbe res obstajajo: »Od časa do časa nas nago- Nogomet v dvorani KFV-pokal v Vetrinju in Šentvidu, pod 16, vmesni krog, skupina I: L FC Beljak 13,2. SAK I 10, 3. Trg 9, 4. Austria Celovec II 9, 5. WAC 3 - Prvi trije v skupini so kvalificirani za finalni krog v soboto v Spittalu. SMUČANJE - REZULTATI Otroški »Landesversicherung-Marker«- pokal: Dečki II: L Max Franz (SV Weißbriach) 1:05,52, 2, 2. Marcel Quantsch-nig (ŠD Šentjanž) 1:06,78, 3. Lukas Birgmayer (Polizeisportverein Beljak) 1:08,07 Raiffeisen šolarski pokal: Šolarji I: L Rudolf Jank (GSK Gun-dersheim/SHS) 1:31,82, 2. Michael Sablatnik (ŠD Šentjanž) 1:33,01, 3. Stefan Baumgartner (SC Reichenfels) 1:33:97 Elan masters-pokal: Zmagovalec v svojem razredu v slalomu: Josef Parti (ŠD Šentjanž) 1:12,17 vorijo različni >svetovalci< in >agenture< s takšnimi predlogi, toda seveda kaj takega ne pride v poštev.« Toda škandala še dolgo ni konec. MOK je na konferenci v nedeljo suspendiral šest članov, ki so »uživali« prednosti člana MOK. Suspendirani člani so iz Afrike oz. Južne Amerike. Za svoje glasove so prejeli denarne vsote v višini od 120.000 do 1,534.000 šilingov in dodatno še štipendije ali delovna mesta za svoje otroke. Poleg njih so opomine dobili še štirje drugi člani zaradi >manjših prekrškov<. Juan-Antonio Samaranch, predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja, pa bo ostal v svoji funkciji - izjavil je le, da bo na izredni seji MOK 17./18. marca postavil vprašanje o zaupnici glede njegovega nadalj-nega delovanja. Seveda so zdaj postale reforme v MOK neizogibne. Neposredne spremembe se tičejo tudi celovške kandidature za olimpijske igre leta 2006. Za izbiro teh bodo namreč določena nova pravila. MOK bo ustanovil vo- lilni komite, ki bo sestavljen iz 8 članov MOK, 3 aktivnih športnikov, 3 predstavnikov različnih športnih zvez in predsednika evaluacijske komisije. Kandidati za olimpijske igre 2006 morajo torej sedaj spremeniti svoje reklamne strategije. Juan-Antonio Samaranch je na tiskovni konferenci po seji Mednarodnega olimpijskega komiteja izrekel opravičilo vsemu svetu: »Upam, da bodo današnje odločitve pokazale naša prizadevanja za preprečitev takšne situacije v prihodnosti.« GLOBASNICA/PAULIJEVA GORA Tekma na »dojeli« je bila pravi >hit< Mladi športniki pri pripravah na tekmo z »malo čudnim športnim orodjem« 1/nedeljo popoldne je Kul-V turno društvo »Bokvarji« v Globasnici vabilo na temo na »dojeh«(dogah). Izredno lepo vreme je bilo eden izmed vzrokov za nepričakovano veliko število gledalcev, ki se je odzvalo povabilu bokvarjev. In mnogi so se celo upali poskusiti svojo srečo z »doja-mi«, kar ni tako enostavna stvar. Toda 60 tekmovalcev je, bolj ali manj uspešno, prevozilo kratko progo na nenavadnem prevoznem sredstvu. Vsekakor, zabava je bila tako za najmlajše kakor tudi za malo starejše v ospredju, kar je bil tudi pravzaprav namen pustne prireditve »Bokvarjev«. Ob koncu so se zmago- valci veselili dragocenih nagrad in pokalov, drugi pa so bili veseli zmage nad zakoni privlačne sile zemlje in ravnotežja. Nobenemu ni bilo žal, da je prišel. Kulturno društvo »Bokvarji« Globasnica si prizadeva poživiti kulturno in športno življenje v občini, kar mu tudi uspeva z vrsto včasih nenavadnih, toda zato tem bolj zanimivih prireditev. Tako je naslednji veliki projekt društva, da najde največje pirhe na Koroškem, kateri bodo potem prodani na naslednji večji prireditvi na cvetno nedeljo. Izkupiček bodo bokvarji potem dali za dobre namene. Najbolj tradicionalna bokvarska prire- ditev pa je seveda vsakoletno nošenje bakel na krstnico, ki se bo tudi letos spet vršila v bližji okolici Globasnice in je vedno spet pravo doživetje za obiskovalce od blizu in daleč. T. C. Rezultati tekme na »dojeh«: Moški: I. Kordesch Lukas 28,16 (najboljši dneva), 2. Höck Reinhard 33,15,3. Lintsche Lorenz 41,18 Ženske: 1. Kordesch Lydia 58,93, 2. Dlopst Maria 1:00,60,3. Moser Andrea 1:14,49 Mladinci: 1. Hutter Fritzi 48,39, 2. Lessiak Raphael 53,49,3. Glinik Martin 54,21 Mladinke: 1. Wautsche Angelika 1:33,62, 2. Nowak Ingrid 1:57,61,3. Konetschnig Tanja 2:01,42 Vse je kupljivo Tisti lahkoverni, ki so doslej verjeli, da je pridobitev olimpijskih iger še vedno ideološka stvar, so se v zadnjem času lahko prepričali, da le ni tako. Pregovor »Denar - sveta vladar« se ni ustavil pred vrati Mednarodnega olimpijskega komiteja. Vsakomur, ki gleda današnji svet realistično, je jasno, da odločitev o milijardnem projektu, kot je to olim-piada, ne more potekati brez raznih »daril«. In to se ni začelo šele v zadnjem času, temveč že pred mnogimi leti. Toda tisti, ki so vedeli kaj o tem ali vsaj nekaj sumili, so zapirali svoje oči. Ko se je eden končno odločil, da bo spregovoril, se nenadoma pojavi škandal, ki je očitno neskončen. Vsak dan se pojavljajo nova dejstva o podkupljenih »dobrotnikih športa«. Seveda je stvar na eni strani razumljiva: ni naključno, da prihajajo glavni >zločinci< iz držav Južne Amerike oz. Afrike. Zanje in njihove otroke pomenijo vsote ter štipendije, ki so jih prejeli, najbrž enkratno možnost. Kdo pa bi si mislil, da eden ne bo držal svojega jezika in s tem odprl svetu oči? Vsekakor - pokazalo se je, da v današnjem svetu ne vladajo več stare vrednote kot so to v primeru olimpijskih kandidatov dobre ideje in veliko prizadevanje za st\’ar. V ospredju ni več ideja, da naj olimpijske igre povezujejo ljudstva in posredujejo idejo miru ter prijateljstva. Ne - danes vlada denar in izrek »vse je kupljivo«, ki je bil do sedaj večkrat izpovedan v šali, pridobi žalostno, a vedno bolj realistično vrednoto. T. C. Smučanje V četrtek in petek sta na Rogli (Slovenija) potekli dve tekmi v evropskem pokalu. V veleslalomu je zmagala Slovenka Špela Pretnar pred Avstrijko Silvijo Berger (+0,97). V slalomu pa so avstrijske smučarke slavile dvojno zmago - uspešna je bila Ingrid Salvenmoser s prednostjo treh stotink sekunde pred Sabine Egger. Qezultat v smuku v petek je bil l\iz avstrijskega vidika bolj ali manj razočarljiv - Korošec Werner Franz je bil kot najboljši od domačih smučarjev »le« tretji. Zmagal je Norvežan Lasse Kjus pred svojim rojakom Kjetil-Andre Aamodtom. Za slovenske smučarje pa se je v tekmi pojavila prava premiera, saj je Aleš Brezavšek s 25. mestom (+2,60) osvojil prve slovenske točke na slovitem Streifu. Slika zmagovalcev v »pravem«, tradicional- SMUČANJE/SVETOVNI POKAL V Kitzbühlu Knauß, Kjus in Košir nem smuku v Kitzbiihelu v soboto pa je bila prav presenetljiva. Dejstvo, da so bili na stopničkah sami Avstrijci, še niti ni bilo tako neverjetno. Le da je zmagal Hans Knauß svoj prvi smuk v svetovnem pokalu pred Petrom Rzehakom, ki je v zadnjih letih bolj opozoril nase z najrazlič- nejšimi poškodbami kakor pa z uspehi v tekmah, in »večnim poražencem« Wernerjem Fran-zom, je presenetilo smučarsko javnost. Toda saj bi bilo dolgočasno, če bi vedno zmagali logični favoriti... V nedeljskem slalomu pa je Jure Košir dokazal svojo izred- no razpoloženje v tej sezoni -zmagal je s štirimi stotinkami prednosti pred Didierom Pla-schyjem iz Švice. Tretji je bil mladi Italijan Giorgio Rocca s sedmimi stotinkami sekunde zaostanka za Koširjem. Slovenski uspeh so zaokrožili še trije drugi - Grubelnik je bil 7., Va- lenčič (s startno številko 61!) 1 L, Vrhovnik pa 23. Opazno je bilo razen tega še, da sta bila v drugi vožnji najhitrejša Grubelnik in Valenčič. Avstrijci so tokrat razočarali. Le trije so končali tekmo na mestih od 30: Stangassinger je bil 4., mladi Walchhofer 16. in Albrecht 26. Sedaj se vsa moštva odpravljajo v ameriški Vail, kjer bo od 30. januarja do 14. februarja potekalo svetovno prvenstvo v alpskem smučanju.