»notnim* slartan* t prtarlai
Št. 2
Upravni&tVCU MjUDJjana, KnaOjeva ulica 6 — felefon št- 8122, 8123, 3124, 8125, 3126 Hnseratiu oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova ul 6 — Tel i3»2, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št 11 — Telefon št. 2455 Podružnica Celje: Kocenova ul. st. 2
Telefon št 190. Računi pn pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga Cislo 78.180, VVien št 105.241
LjiiUjana, nedelja j. faniiarfa 1937
CeS! Uiti
Izhaja vsak Naročnina zr
Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva uHca 5. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev L Telefon št- 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Ugotovitve senatorja Jovana Banjanina
V decembru smo prinesli par uvodnikov, v katerih smo nanizali nekaj misli in pogledov glede najboljše ureditve naših notranjepolitičnih odnosa-
jev. Pokazali smo, kako sta jugoslovea-ska ideja m iz nje izvirajoči umtanzem ve ie daleč od centralizma, marveč celo odločna nasprotnika vsakega centralizma ki lahko* služi na kakršenkoli način hegemonističnim težnjam, pa naj prihajajo od katerekoli strani Razbistr h smo marsikak napačni pojem, ki so Jih in nh še zlonamerno širijo zlasti krogi, E bi radi v kalnem ribarili. Naša jasna in odkrita izvajanja o pravi vsebini unitaristične misli, o njenih mejah m n,enih možnostih za pravilno ^ trajno
rešitev naših notranjih odnošajev so
bila silno neprijetna zlasti za oni tisk in xa one kroge, ki vidijo svojo glavno na-ijigo v netenju medsebojnega nezaupanj Nesimpatična in nedobrodošla so tudi onim, ki zlonamerno v krivi luči tolmačijo jugoslovensko idejo, da bi v obliki borbe proti njej lahko zasledovali svoje posebne cilje.
Prav zanimivi in poučni so bili zaradi tega odmevi, ki so jih naša izvajanja zbudila po jugoslovenskem tisku. Opozorili smo na nje že v posebnem članku, v katerem smo pokazali, koliko ie v našem političnem življenju še zmedenosti in neiskrenosti. Saj smo videli, da so glasila ene in iste stranke, ki ima narodno in državno edinstvo med temeljnimi smernicami svojega programa označevala naše stališče na eni strani za prikrit centralizem m hege-monizem, na drugi strani za separatističen federalizem. Mnogi so si hoteli pomagati iz zadrege s tem, da so slikali v »Jutrovih« člankih izraženo stalisce kot posebno mnenje našega lista ali kvečjemu kot nazor slovenskega dela iugoslovenske nacionalne fronte- In tako smo videli v raznih listih apele na neslovenske voditelje JNS, naj vendar tudi oni rečejo svojo besedo in povedo. ali se strinjajo z »Jutrovimi« nazori ali ne. Vsi oni, ki še vedno nočejo umeti, da je bistvo resnične jugoslo-venske ideje ravno v popolni enakopravnosti vseh delov države in vseh deiov naroda, pa tudi vsi oni, ki takega jugoslovenstva nočejo priznati, ker izmika tla njihovi borbi in njihovi propagandi, so želeli in bili morda tudi prepričani, da se obistinijo njihove napovedi o nesoglasjih med voditelji nacionalne politike.
Vsem tem spletkam je napravil konec podpredsednik JNS senator Jovo Banjanin. Napisal je za zagrebške »Ju-goslovenske novine« članek »Brezvestna in nepoštena borba«. V njem našteva, kaj vse nasprotniki očitajo jugo-slovenski nacionalni politiki in nazorno prikaže, kako naivni ali pa zlohotni so ti očitki, ker sami drug drugega pobijajo. Saj se nekateri glase, da je JNS za centralizem, proti samoupravi, proti ravnopravnosti itd., drugi pa v isti mah zatrjujejo, da se je izneverila šest o januarskemu programu ter državnemu in narodnemu edinstvu. Že samo to je dovolj dokaza, kako neiskreni so ti očiki in kako je njihovo ozadje popolnoma drugačno, kakršno pa se hoče karati na zunaj.
Posebej obravnava g. Banjanin polemiko, ki so jo izzvali »Jutrovi« uvodniki. Črno na belem dokazuje, da ti uvodniki in v njih izraženi nazori niso kako oddvojeno slovensko stališče, marveč da predstavljajo mišljenje celotne Jugoslovenske nacionalne stranke in njenega vodstva. Pisec citira nato celo vrsto odstavkov iz programa deklaracij in resolucij JNS, iz katerih je razvidno, da stoji stranka na unitari-stičnem stališču, da pa odločno odklanja vsak hegemonizem in odklanja tudi centralizem. Med drugim citira naslednji odstavek iz- deklaracije, ki je bila objavljena dne 14. februarja 1936, ko se je začelo delo za reorganizacijo stranke. V tej deklaraciji stoji:
». . . JNS je proti federaciji, ki bi raz-edinila narodno in državno življenje, t°da je prav tako proti centralistični ureditvi države, ki zavira zdrave energije poedinih delov naroda in poedinih delov države. Unitarizem pomenja tudi 1o. da je nosilec državne suverenosti ves naš narod in da se državna politika r.2 smp in ne more voditi pod vplivom sainr enega dela naroda ali ene pokrajine . . Spričo tega smatra JNS, da je 7. j.onii čas za izvedbo notranje ureditve države v smislu najširših samouprav in najbolj dalekosežne dekoncentracije oblasti na banovine. Država naj si ohrani sar.' j one posle, brez katerih držav-r: • . »v more živeti.«
Na kongresu JNS 30. junija 1936 je bil soglasno odobren referat o notranji politiki, v katerem se je stranka izrekla. da je »mogoče uspešno pobijati senararizpin .samo z jugoslovensko politiko v kateri pa ne sme biti niti sledu o kakem centralizmu ali hege-monizmu . Najširša samouprava je mogoča samo na jugoslovenski osnovi, ker le ta more. ker jamči državno in
VAŽEN KORAK
MED
K SPRAVI ANGLIJO IN
ITALIJO
Napovedani „dženthnenski sporazum" o medsebojnem vpoštevanju na Sredozemskem morju je Ul včeraj v Rimn podpisan
Rim, 2. januarja, br. Dopoldne sta zunanji minister Galeazzo Ciano in angleški poslanik sir Eric Drummond podpisala in izmenjala izjavi italijanske in angleške vlade o bodočih odno-šajih na Sredozemskem morju. Ti izjavi predstavljata »gentlemens agree-ment«, o katerem so zadnje dni toliko razpravljali. Besedilo izjave je bilo sporočeno danes tudi francoski vladi, objavljeno pa bo jutri zvečer istočasno v Rimu in Londonu.
»Giornale d'Italia« objavlja v zvezi s tem podpisom daljši članek, v katerem naglasa, da so se uresničile napovedi, ki jih je dal svoječasno Mus-solini. Italija in Anglija sta s tem sporazumom dokazali, da se zavedata svoje odgovornosti kot velesili ter da ne mislita le na danes, marveč tudi na jutri. Zgodovina te važne pogodbe je kratka. Mussolini je v svojem milanskem govoru ponudil Angliji roko sprave. To svojo ponudbo je ponovil v izjavi, ki jo je objavil 9. novembra »Dailv Telegraph«. Na to ponudbo je v prijateljskem tonu odgovoril angleški ministrski predsednik Baldwin. Takoj nato so se začela diplomatska pogajanja, ki sta jih Ciano in Eden srečno privedla h kraju. Izjava je kratka in ne vsebuje nikakih paragrafov, ker so paragrafi brez vrednosti, a pri tej pogodbi sta v prvi vrsti merodaj-na njen duh in pa zvesto izpolnjevanje prevzetih obveznosti. Pogodba se omejuje le na majhen del Evrope, a je kljub temu največje važnosti za vso
godba mnogo pripomogla k pomirjenju vse Evrope.
Nepotrebno je naglasiti, piše dalje »Giornale d'Italia«, da ta pogodba ni naperjena proti nobeni drugi državi, najmanj pa proti državam ob Sredozemskem morju. Italija nima sicer ničesar proti Franciji in je pripravljena tudi z njo skleniti sličen dogovor, toda prej bo treba dobro razčistiti nekatere točke francoske politike, zlasti pa stališče Francije do Španije. Končno »Giornale d'Italia« ostro zavrača vse domneve, da bi ta pogodba kakorkoli ohladila italijansko-nemško prijateljstvo. Sporazum z Nemčijo predstavlja eden glavnih stebrov italijanske zunanje politike, zlasti v pogledu mednarodnega sodelovanja v interesu reda in miru v Evropi.
Vsebina sporazuma
Rim, 2. januarja, o. 0 vsebini ita-Iijansko-angleškega gentlemen1« agreementa se je izvedelo naslednje:
Pogodba je sestavljena h izjav obeh vlad o vzajemnem spoštovanju njunih interesov na. Sredozemskem morju. V pogodbi ni govora o angleškem priznanju italijanske aneksije Abesinije. kakor tudi ne o razmerju pomoT*ki>h sil obeh držav na Sredozemskem morju. Tudi o španskem vprašanju ni v pogodbi ničesar, razen italijanskega jamstva, da bo Italija vsekakor očuvala status quo v zapadnem dehi Sredozemskega morja. Prav to jamstvo naj bi pomenilo, da bodo ostali Balearski otoki v španski posesti. Vsebina pogodbe bo objavljena šele v
Evropo. Nihče ne dvomi, da bo ta po- 1 pričetku prihodnjega tedna.
Italijanski službeni komunike
sredozemskem objavljen na
0 angleško-italijanskem sporazumu je bil popoldne slednji službeni komunike:
Do itaiijansko-angieškega sporazuma o sredozemskih vprašanjih je prišlo zaradi dale kov id ne in realistične politike min. predsednika Mussolinija, ki je spoznal, da ni nobenega razloga, da bi še nadalje trajala napetost med Italijo in Anglijo, ki je nastala ob pričetku abesinske vojne, Italija je svoje načrte v Vzhodni Afriki izvršila v minimalno kratkem času. ne da bi kakorkoli ogrožala angleške interese, ki jih bo tudi v bodoče spoštovala. Podpis sporazuma pomeni, da je sedaj odstranjen tudi poslednji znak napetosti med obema državama, ki se je najtežje občutila na Sredozemskem morju. Podpis sporazuma pomeni nadalje, da je Anglija priznala izvršeno dejstvo, ustvaritev italijanskega imperija in nove sile. ki jo bo Italija odslej predstavljala na Sredozemskem morju.
Ta sporazum med Italijo M Anglijo pa ne bo samo dopuščal nadaljnjega obstoja.
nego bo še ojačil novo politiko na osi iiim-Beriin. Na tej osnovi bo mogoče postopno rešiti vse težke probleme, ki obremenjujejo Evropo. V tem za konti"°nt tako zelo težavnem času, ko se lahko zaradi dogodkov v Španiji vsak trenutek poslabša položaj, pomeni ta sporazum med Anglijo in Italijo element, spričo katerega bo znatno popustila napetost in ki bo prispeval k realni ureditvi mnogih problemov. Gotovo je, da bo moral marsikdo, ki je računal na trajno nasprotstvo med Italijo in Anglijo, sedaj revidirati svoje načrte in se lotiti politike miru, namestu politike razdora med narodi v Evropi Jamstva, ki si jih dajeta Italija in Anglija, so takšnega značaja, da med njima na Sredozemskem morju ne bo konkurence in da bodo zato v bodoče izločeni vsi nevarni momenti iz njunih odnošajev. Sporazum dveh najmočnejših in najbolj zainteresiranih sredozemskih držav o sredozemskih' vprašanjih pomeni zagotovitev miru na tem zelo važnem morju.
Rezervirano stalisce Francije
Pariz, 2. jairruarja. w Podpis anglešloo-idali jamskega gentlemenskega sporazuma je v Panizu toliko presenetil, ker so ga pri" oaikovailii šele za sredo januarja. Ltisfcj doslej še niso zaaizeli nobenega stalljšča, edino! e »Pariz Soiir« piše:
Že prevečkrat so (poudarjali da Španska državljanska vojna ni ničesar drugega kot odsev mednarodnih ambicij, zaina*!; česar se je treba veseliti j iihalijansko-an^leškega sporazuma. More se trditi, da ta sporazum ne bo prinesel takojšnje rešitve Španskega konflikta, toda za sedati je bil dosežen eden izmed glavnih oifljev, netrareč, da Italija ne bo nPoesar srtoriOa prof; pmedipmvjcam in pravicam sredozemskih držav. To je za sedaj vse, vendar pa je že to mnogo. Nevarnosti mednarodnega spora se ocMafljuiejo in države, za katere bi mogel nered v Španiji služit; kot sBcakadma deska za kombinacije na daljši rok, so doživele, čeprav ne končnoveljavnega poraza, vendarle pa ne-uspeih. To skflenjeno pcemihnje prehaja torej v korfist mina. Želeti je le, da bi se tx> t——"*......ii iirrw—t-rrf«—satssi iii»ii i ■ i « m i m
narodno edinstvo, dati samoupravam mnogo tega, kar ni daleč od stvarnih zahtev federacija, pri čemer pa seveda odločno odbija načela separatizma... Osnovna zabloda je, da pomenja državno edinstvo v praksi centralizem. Resnica pa je, da so pogreške centralizma kompromitirale unitaristično misel ... Jugoslavija se ne more upravljati po centralističnih načelih.«
Enako jasno je izraženo stališče JNS glede unitarizma in centralizma v proglasu vodstva JNS od 26. avgusta 1936, ki so ga podpisali gg- Peter Živkovič, Jovo Banjanin, Jura j Demetrovič in dr. Albert Kramer. V tem proglasu je med drugim rečeno: »Kot pristaši decentralizirane unitarne države odklanjamo prav tako centralizem kakor federacijo. Hočemo radikalno dekoncen-tracijo državne oblasti, tako da izvršujejo posle državne administracije v kar največjem obsegu banske uprave. Hočemo banovinsko samoupravo, v kateri bo mogel narod po svobodno izvoljenem
premirje uporabilo za ojačenje politike ne-vrrvesavanjia vseh držav. Ostala je saimo še želja, da feri po tem amgleško-IifcaiLiijanskera-zbljžajn jiu privita do francosko-ialajanskega zbližanja.
Odmev v Angfiji
London, 2. jamuanja. br. Angleški polii-trčmi krogi pozdravljajo z največjim zadovoljstvom zbližan je z Italijo in v-jidiijo v tem dober zatoetek v novem Jefcu. Listi so zelo oprttimtfsfcilčnj glede nadaljnjega razvaja odnošajev z IteKjo An naglašajo, da more sedaj AngiMja z mnogo večjim upanjem v uspeh nadaljevati svojo akdijo za učvr-stotev miru v Evropa. »CVailv Telegraph« objavlja izjavo Austena Charmbenlalinai. ki pravi, da si interesi Anglije on Italije ne nasprotujejo, marveč se medsebojno izpopolnjujejo Mussolirvi je ustvaril novo Ita-Jlljo, ki jo Anglija brez pridržka priznava.
Angleško-iitaUjanska izjav« bo razglašena »istočasno v Londonu in Rijrrni jutri zvečer. Vsebino dogovora so danes sporoči fran-mmamammmmmmammmmsmmmammmmmmmmmm
predstavništvu dokazati in razviti svojo politično sposobnost pri vodstvu javnih poslov.«
Na osnovi vseh teh citatov in ugotovitev pribija senator Banjanin, da nazori, izraženi v »Jutrovih« uvodnikih, ne predstavljajo nikakega oddvojenega mnenja in še manj kako metamorfozo dr. Kramerja ali našega lista. »Niti ena misel, ki je bila izražena v »Jutrovihc člankih, ni prešla kroga programskih načel JNS.« Tako zaključuje g. Banjanin svoj dokumentirani in važni sestavek in glede svoje osebe le še pristavlja: »Meni osebno je tem manj potrebno poudarjati svoje stališče, ker sem bil ves čas od ustanovitve Jugoslavije vedno nasprotnik centralistčne misli.«
Izvajanja g. Banjanina so bila v prvi vrsti namenjena javnosti v neslovenskih pokrajinah države. Mislimo pa, da ni bilo odveč, ako smo na nje opozorili tudi na tem mestu, saj so tudi pri nas ljudje, ki bi radi še dalje v kalnem ribarili.
coskemu poslaniku Corbinu v znak uljud-nosti nasproti Franciji kot en- izmed glav-mh držav, zainteresiranih na Sredozemskem mor":?.
London, 2. januarja, g Besedilo angle-fiko-italijanskega sredozemskega sporazuma bo objavljeno šele v ponedeljek. V Londonu poudarjajo, da so firancosko vlado stalno obveščali o poteku pogajanj in da je bila Francija edina država, ki je oficielno dobila besedilo sporazuma pred njegovo objavo. V angleških oficielnih
krogih izražajo upanje, da bo sklep taga sporazuma pomenil začetek nove dobe prijateljskih odnošajev med Rimom in Londonom. Menijo, da bo v kratkem sklenjen sličen sporazum med Francijo in Italijo.
Prvi nemški komentar
BerPn, 2. januarja, br. »Frankfurter Ze»-timg« se bavij s Sklenitvijo Stati jamsko-an-gleškega sporazuma o Sredozemskem morju in zavrača vse domneve, da se je Itafc-ja s sklenitvijo te pogodbe oddaljila od iNemčije. To lahko mislijo samo oni, ki »e ne zavedajo, da je predstavlja'1 nedavni obisk 'italijanskega zunanjega ministra v Berlinu najvažnejši dogodek v diplomatskih akcijah lanskega leta. Italijansko-an-gleškii sporazum je ®na glasn ih točk nem-i f?ko-i tali j a.Tvak ega dogovora, kajt; nemška in i italijanska politika stremi po iikvidaciiji sta-rh sporov, ne pa za tem, da bn se mednarodne napetost še bolj povečala. Po sporazumu med Italijo in Anglijo je odprta pot za pogajanja o skfleiiiitvn za>padnega pakta.
Glede Španije je Italija še solidarna z Nemčijo
Demantirana optimistična vest iz Londona — Nemčija In Italija sta se obvezali k skupnemu postopanju
2. ker skušajo marksistični republikanci ▼
Rim, 2. januarja, k. V četrtek zvečer se je v Lotfctanu nenadoma razširila, vest. da je Italija odgovorila na francosko-angle-§ko noto glede tujah »prostovoljcev« v Španiji, še včeraj so angleški lista pisali o tej stvari kakor o izvršenem dejstvu, oči-vicbio pa je šlo za mtetifikacijo, ker je ^Giornale d'Italia« snoči v posebnem članku opozoril, da Italija za enkrat še ni odgovorila. List pravi dalje, da tmii ni pričakovati, da bi bila Italija povsem na lepem pripravljena ugoditi sleherni želji zapadme Evrope. Nemčija in Italija sta si še v edino edini glede španskega problema.
Francosko-angleška demairša ni mogla v ničemer vplivati na popolni in lojalni politični sporazum, ki sta ga sklenili Italija in Nemčija za Cianovega bivanja v Berlinu in Benchtesgadnu, kar bosta pokazala tudi odgovora,, ki ju bosta poslali obe vladi v Pariz in London in ki se bo sta stvairno naslanjala na berlinske protokole in bosta zaradi tega tudi vsebinsko povsem enaka. Berlinski protokoli neposredno določajo enotno italijansko-nem-gko politiko napram španski državljanski vojni.
V nadaljnjem pravi list, da zanima španski problem Italijo iz dveh razlogov, 1. ker spada Španija v sredozemski sistem, v katerem je osredotočeno politično in gospodarsko življenje Italije in
Španiji po tuji pobudi in s tujo podporo ne le ustvariti marksistični režim, nego napraviti iz Španije novo centralo, v kateri bi se kovale mednarodne zarote in spori proti vsej Evropi, posebno pa proti posameznim evropskim državam, med katere spada poleg Nemčije v prvi vrsti faši;it'č-na Italija.
Mistifikacija, ki je zavedla v zmoto skoraj ves evropski tisk, je nastala zaradi tega, ker je agencija Havas v nekem svojem poročilu o posebni noti, ki jo je italijanski poslanik Grandi izročil predsedstvu nevtiralnostnega odbora, nagla/sila, da se ima ta nota smatrati za italijanski odgovor na angleško-franeosko de-maršo. Listi poročajo sedaj o tej noti naslednje:
Spričo v-veh mogočih intervencij tujih sil v Španiji je nevbralnostni odbor spoznal, da je nevtralnostni sporazum samo krpa papirja, in je zaradi tega sklenil, kakor znano, predlagati prizadetim silam uvedbo posebne mednarodne kontrole na španskih mejah. Italijanska vlada je sedaj odgovorila na ta predlog in Grandi je italijanski odgovor, ki je vseboval v srrri-lu poziva tudi še nekaj novih predlogov, izročil v četrtek popoldne predsedniku odbora lordu Plymouthu.
španska letala
nad nemško križarko
Nov mučen incident pri Bilbau — Nemška križarka je zaplenila španski parnik, ki pa je zopet ušel
Pariz, 2. januarja, br. Incident z zaplembo nemškega parnika »Palosa«, ki pa so ga španske oblasti na intervencijo zopet izpustile, a pridržale enega potnika in večji del •ta generala Franca določenega tovora, je dovedel zdaj do novega zapletljaja. Nemška križarka »Omgsberg«, ki je najprej intervenirala in dosegla osvoboditev zaplenjenega parnika »Palos«. se je v četrtek ponovno vrnila pred Bilbao in zahtevala tudi vrnitev pridržanega tovora ter izročitev pridržanega potnika, ki je sicer španski državljan, a spada po mnenju nemške vlade pod nemško zaščito, ker je potoval na nemškem pomiku.
Kakor je bilo že javijeno. je baskiška vlada to zaltAevo odklonila.
Nemška križarka »K5nigsberg« se je nato odstranila izpred Bilbaa ter je krtearila v bližini španske obale. Madridska vlada je bila obveščena, da je nemška vlada odredila reprtsalije ter da bo najbrže skušala zapleniti kak španski parnik. Zaradi tega je madridska vlada naročila vsem ladjam, ki so v njeni službi, naj se drže obale in plujejo v španskih vodah, ki segajo tri milje od obale.
Včeraj popoldne se je nemška križarka nenadoma zopet pojavila v neposredni bližini Bilbaa. Na tej poti se je srečala s španskim parnikom »Soton«, ki je vozil na ]
progi BHbao-Santander. Parnik je bil nato-	_ ^
vorjen z živili ter je knol na krovu tudi 12 j ^Zited* H^VUve^hT'
lialnih vo<Ja na odprto morje, kjer bo dobil obrestilo, v katero na/c-ionaiistično špansko luko naj kreue.
Poveljnik »Sotona« se je navidezno pokoril povelju in je spravil svoj parnik zopet v ]>ogon. krenil pa je naglo proti obali in je kako miljo dalje v smeri proti Santandru nasedel na plitvini. Nemška križarka ga je začela nato ponovno obstreljevati, med tem pa je prihitelo napadenemu parnik« na pomoč več vladnih letal. Vrgla so par l>omb na »Konigsberg«, ki se je moraJ naglo umakniti na odprto morje. Po daljšem prizadevanju se je naposled posrečilo, da so parnik »Soton« potegnili s plitvine, nakar je nepoškodovan odplul nazaj v Bilbao.
Dogodek je izzval v mednarodnih pomorskih krogih veliko presenečenje. Dejstvo, da je španski parnik nasedel na plitvino, smatrajo za jasen dokaz, da se je nahajal v španskih vodah, kjer nemška križarka ni imela pravice ga ustavljati. Dogodek bo imel najbrže še diplomatske posledice, ker je madridska vlada o tem obvestila londonski odbor za nevmešavanje, francosko m angleško vlado ter tajništvo Društva narodov.
Nacionalističen napad na angleški parnik
London, 2. januarja, k. Z angleškega tovornega parnika »Etrid« so brezžično sporočili, da ga je nacionalistična španska vojna ladja pri rtu Evropi napadla, ko se
potnikov. Nemška križarka se. je kakor poroča posebni dopisnik »Havasa«, približala »Sotonu« na 200 m in ga pozvala, naj se »ustavi. Ko je parnik v odgovor krenil še bliže k obali, ga je začela križarka >Ko-nigsberg« obstreljevati. Oddala je nanj več tcpovskih strelov, ki pa niso zadeli. Ker »Soton* zaradi plitvin ni mogel naglo voziti. ga je nemška križarka dohitela in ustavila. Poveljnik križarke »Konigsbergc je nato prisilil kapetana španske ladje, da je prišel na krov križarke kjer je moral podpisati izjavo, da priznava zaplembo »So-tona« kot represalijo za zaplembo »Palosa* odnosno za pridržani del tovora. Kapitan »Sotona« je nato dobil nalog, naj pluje pred nemško križarko rz španskih terito-
so najprej zahtevali, naj se parnik ustavi, ker pa je to angleški kapitan odklonil, so pričeli angleško ladjo obstreljevati. S parnika so o tem najprej nemudoma obvestili angleško gibraltarsko pomorsko oporišče, odkoder sta bila takoj odposlana ladji na pomoč dva rušilca, »Etrid« pa je sami uspelo zbežati.
Naročilo ruskim vojnim ladjam
Ijondon, 2. januarja, o. »Dailv Miror« poroča. da ie ruska vlada odredila vgerai ruskim vojnim ladjam, naj brez vsakega opozorila streljajo na vsako tujo ladjo ki bj skušala na odprtem morju ustaviti kakšno rusko trgovsko ladjo.
.sv	v trs.**'	^r *»rs ®i »r ht*- •'-* <•-•*	.
»JUTRO« Sf. 2
Tudi Bolgari pozdravljajo pogodbo z Jugoslavijo
Bolgarski odmevi poročil o skorajšnjem podpisu prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Bolgarijo
Sofija, 2. januarja. AA. Vsa bolgarska javnost je z velikim zadovoljstvom, veseljem in navdušenjem sprejela sporočilo o bližajoči se sklenitvi jugoslovensko-bol-garskega pakta o večnem prijateljstvu. V vseh krogih so ejporočilo kar najugodneje komentirajo.
Bolgarsko-jugoslovanski patat smatrajo za naravno posledico iskrene želje dveh bratskih slovanskih narodov, da bi živela v miru in prijateljstvu im da si z vzajemnim sodelovanjem zagotovita dobro bodočnost in napred k svojih držav ter mir na Balkanu. Vsi današnji listi so objavili na vidnem mestu uradno jugoslovansko poročilo o skorajšnji sklenitvi jugosloven-s*o-bolgarskega pakta tn včerajšnji govor predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Georgija Kjuseivanova. Razen tega so listi prinesli na prvih straneh slike kralja Borisa, Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in predsednikov bolgarske in jugoslovenrke vlade. Poročila o tem pomembnem političnem dogodku so bolgarski listi opremili z dolgimi in zelo ugodnimi komentarji, ki so pač najboljši tolmač razpoloženja vse bolgarske javnosti in čustev vsega bolgarskega naroda.
Univ. prof. Georgij Genov, eden izmed Voditeljev bivše radikalske stranke, pravi v uvodniku v današnji j>Dugi« med drugim: Novoletna novica o sklenitvi pakta o večnem prijateljstvu med Bolgarijo in Jugoslavijo mora razveseliti vsakega Bolgara — in mislim — vsakega Jugoslovana. Po 23 letih se z3aj na jugoslovanski »snovi razširja staro srhsko-bolgarsko prijateljstvo, pretrgano z usodnim dogodkom 16. junija 1913, ki je prizadejal toliko gorja obema narodoma Sedanje bolgarsko- jugoslovensko prijateljstvo bo zelo mnogo pripomoglo k utrditvi miru na
Balkanu in bližnjem vzhodu. Zaradi velike negotovosti, ki vlada danes v Evropi bo takšna zveza dragoceno poroštvo za ohranitev miru.
»Slovo«, glasilo nacionalno-socialnega gibanja g. Cankova, priobčuje članek pod naslovom »Večno prijateljstvo« in piše med drugim: Včeraj je predsednik vlade Kjuseivanov sporočil v svojem novo let-j nem govoru pomemben dogodek naše zu-; nanje politike. Prepričani smo, da bo to sporočilo z zadovoljstvom sprejela vsa javnost naše države. Zbližan je z našim zahodnim sosedom, ki sta ga začela ustvarjati pred nekaj leti kralj Bora in pokojni kralj Aleksander I., delo, ki sta ga spontano pozdravila oba bratska naroda, bo našlo realnega izraza v sklenitvi pakta o večnem prijateljstvu med obema bratskima državama in to bo zdrava politika, ker jo sprejemata oba naroda v imenu svojih največjih interesov. Balkanski narodi žele med seboj sodelovati za izgradnjo miru, ne pa se boriti kot okrvav ljeni gladiatorji v službi tujih interesov.
»Mir« priobčuje uvodnik pod naslovom »Lepa vest« in naglaša da je zibližanje med Bolgarijo in Jugoslavijo velikega mednarodnega pomena in bo veselo odjeknilo v slovanskem svetu, ker je to miroljubno delo in bo prineslo večjo varnost v razmere na Balkanskem polotoku. Bolgarsko-Jugoslovenska pogodba o večnem prijatelj stvu bo osnova nove balkanske zgradbe, postavljene na vzajemnem zaupanju in spo štovanju. Vfe to bo brezdvoni.no odprlo meje in dalo možnost za širši gospodarski polet.
Tudi komentarji vseh drugih listov, prestolniških kakor pokrajinskih, so napisani v istem duhu in izražajo radost in navdušenje bolgarskega naroda.
Dr. Hodža pose ta Rim?
Informacije italijanskega tiska o prizadevanju predsednika čsL vlade za zbližanje Male antante z Italijo
R\m, 2. januarja, br. Tukajšnji listi poročajo, da bo v kratkem službeno posetil italijansko prestolnico predsednik češkoslovaške vlade dr. Milan Hodža. Po rimskih informacijah bosta dr. Hodža in Mussolini pri tej priliki razpravljala o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na odnošaje med Italijo in Češkoslovaško odnosno med Italijo in državami Male antante Zatrjujejo tudi, da bo Mussolini izkoristi! to priliko in ponudil svoje posredovanje za ureditev odnošajev med Češkoslovaško in Nemčijo. V rimskih krogih so prepričani, da bo Mussolini prevzel to po-
sredovanje na izrecno željo Berlina, ki mu je mnogo ležeče na tem, da spori s Češkoslovaško ne bi ovirali nemškega sodelovanja pri ureditvi Podunavja.
Italijanski listi v zvezi s temi vestmi z zadovoljstvom beležijo pomirljivo pisanje češkoslovaškega tiska in citirajo zlasti glasilo predsednika češkoslovaške vlade, praškega »Venkova«, ki se med drugim zelo zavzema za to, da bi Češkoslovaška in vse države Male antante priznale aneksijo Abesinije po Italiji. To naj bi omogočilo popolno zbližanje držav Male antante z državami rimskega bloka.
Miguel Unamuno umrl
Smrt slovitega španskega pisatelja in filozofa
Salamanea, 2- januarja, k. Tu je včeraj «mri elavni Španski literat in filozof Miguei dc Unamuno.	,
Miguel de Unamuno ee ie rodil ]. 1S64 v Bilbau jn je baskiškega rodu. Postal je vFcue-HiSkj profesor na univerzi v Salaman* ei. Njegov predmet je b?!a grščina. Na raz-vo; njegove filozofije so vplivali Ganjvet, K'ekergard in Nietsche. Razen z literaturo in fHozofijo ee je bavtf tudj e politiko. Bil je levičarsko usmerjen, toda nasprotoval je ; modernemu napredku^. Španija b,- ee morala f»o njegovi zamisli razvit« enako kakor Ortale evropske dežele, predvsem na tehnjč-nem in znanstvenem področju, v socialnem razvoju pa ee ne bi smela odreči svojemu tradicionalnemu čutu za misticizem Ln nad" na ravnost.
L. 1924. ga je Primode Rivera poslal na Kanarske otoke. Ko so ga odvedla v prognan-Flvo, se ie na postaj« poslovilo 6.000 ljudi. Njegovi deportac-ji ee je upr]a vsa intelektualna Španija, šest mesecev pozneie mu je uspel beg v Franc;,io. kjer je oetal celih 6
let. V emigraciji se je z veo svojo intelektualno silo bor-il proti tedanjemu španskemu režimu. Ko 6e je |. 1930 vrnil, so ga amnesti" ralr in postavili za rektorja na filozofski fakulteti ealamanške univerze, toda tudi špan* aka republika ga n; zadovoljila. Znova se ie pričel boriti proti režimu, >ki ie v plašču demokracije zavladal z nedopustnimi zati-ralnjmi metodami«.
Unamuno je napisa] več filozofskih esejev ter [literarno zgodovinskih monografij. Udej-stvova] se ie tudi kot romanopisec in pedagog.
Pogreb Unaniuna ie bil po nievovj zadnji želji zelo preprost. Udeležili so se ga poleg pokojnikovih sinov le zastopniki ien,j/jževnih in znanstvenih krogov z novim vseučiliSkim rektorjem v Salamanci na čelu. Vlada nacionalne junte ee pogreba nj udeležila, menda zato, ker je pokojnik v svoji zadnji volji želel. naj ga pokopljejo brez ve rakih obredov. Pokojnik ni zapustil nobene politične oporoke, pač pa precejšnje število še ne objavljenih rokopisov.
Novi boji pri Madridu
Nočno bombardiranje prestolnice — Ofenzivni sunki
republikancev v pokrajini
Madrid, 2. januarja, b. Novo leto na madridski fronti se je začelo s kratkim, a zelo udarnim nočnim bombardiranjem Madrida z obeh strani. Nekaj strelov Francovega topništva je padlo v bližini mestnega centra Puerta del Sol. Več oseb je bilo pri tem ubitih ui ranjenih. Novoletni dan sam je potekel brez posebnih vojnih operacij.
Pač pa so vladne čete izredno aktivne v pokrajini, kjer so začele z ofenzivo proti Oviedu, Burgosu, Vittoriji in Cordobi. Namen te ofenzive je, preprečiti generalu Francu nadaljnje pošiljanje rezerv na madridsko fronto. Obenem naj bi ta vladna akcija dvignila moralo podeželskega prebivalstva. ki naj bd v teh vladnih operacijah v pokrajini spoznalo, da odpor madridske vlade še nikakor ni zlomljen, ako se lahko navzlic obleganju Madrida spušča v vojne operacije tudi drugod.
Madrid, 2. januarja. AA. Odbor za obrambo Madrida objavlja, da so nacionalisti izvršili neuspele napade v odseku Moncalce in na Francoskem mostu. Poročilo pravi dalje, da Je madridsko topništvo uspešno obstreljevalo sovražne čete, ki so se zbirale v odseku Usecl.
Franco o vzroku, zakaj Madrid še ni padel
Lizbona, 2. ianuarja. g. General Franco objavlja v >Diario de Notician« daljše
poročilo, ki predstavlja nekakšno opravičilo, zakaj nacionalistične čete niso pravočasno zasedle Madrida. V tem poročilu označuje general Franco akcijo proti To-ledu za težko vojaš-ko pogreško, ki je nacionalistične čete veljala mnogo časa in materiala. Zaradi tega se je mogla madridska vlada vzdržati tervojaško ojačiti svoje postojanke v Madridu.
Novoletna amnestija za 70 komunistov
Salamanca, 2. januarja, br. Uradno poročajo, da je general Franco za Novo leto po-milost.il 70 na smrt obsojenih komunistov, ki so jih ujeli z orožjem v roki. Gre po večini za ljudi, ki so bili po mnenju generala Franca zapeljani.
Churchill bo posredoval v Španiji
Pariz, 2 januarja, b. Rad o-agencija sporoča jiz Velencije. da je prispel v špansko glavno mesto zrnan angleški konservaitrivnfi polibjik Winston Churchilli O namenu njegovega ob ska se doznava. da namerava osebno poaredovaiti pr; špaitiskii vladi za sprejem franoosiko-ainigleškega posredovalnega predloga, za katerega se do sedaj nista vneli niiitii Caballenova nit Francova vlada
Beležke
Obračun g. Gostinčarfa
Našim čitateljem je znano, kako zelo sta si v laseh obe krili tako zvanega delavstva, na eni strani Jugoslovanska strokovna zveza, na drugi strani pa šele po spremembi režima osnovana Zveza slov enaki K delavcev. Za novoletno številko glasila JSZ »Delavske pravice«, je napisal stari borec krščanskega socializma med Slovenci g. Jože Gostinčar daljši članek, v katerem ostro zavrača napade na krščanske aocialce in njihovo organizacijo. O JSZ pravi, da je »edini nepokvarjeni preostanek dr. Krekovega vidnega dela, poleg njegovih spisov. JSZ izvršuje kot zvesta hčerka in nosite-Ijica Krekovega nauka in načel njegova navodila glede delavskega vprašanja, gospodarstva in celotnega javnega življenja Zato pa mora tudi prenašati nepojmljivo obrekovanje m laži. Hočejo jo uničiti s prav vsemi, tudi najbolj nepoštenim* sredstvi, kakršne si morejo izmisliti ne le nepošte-njaki. temveč dejanski pogani in brezverci, čeprav si nadejajo še tako sveta imena Hvala Bogu, Jugoslovanska strokovna zveza je tako trd oreh, da se ne da razbita in ne pokvariti.«
Politični položaj
v Prekmurju
Narodni poslanec g. Josip Benko je napisal v novoletni številki svojega lista »Murska Krajina« pregled o političnem položaju v mursko-soboškem s rezu Med drugim ugotavlja, da so v tem srezu ostali pri občinskih volitvah skoraj vsi stari župani. »Njihova ponovna izvolitev, pravi g. Benko, je bik najlepši dokaz, da so s svojim delom zadovoljili ljudstvo. Ogroženi gospodarski interesi vse bolj potiskajo na stran politiko. Volilci so imeli pri občinskih volitvah pred očmi samo dobrobit svojih občin in niso nasedali agitatorjem, ki zanašajo samo zmedo med ljudi.«
Poslanec Benko dalje ostro protestira proti nekaterim lokalnim politikom, ki »hočejo zpejati v naših krajih verski razdor in mržnjo proti sorojakom. Ljudstvo jih zavrača in jih bo zavrnilo, ker se zaveda težkih posledic, ki lahko nastanejo zaradi take gonje.«
Končno še izjavlja g. poslanec, da »odklanja vsako izrazito pripadnost h kaki stranki, ker ve, da bi ga to samo oviralo pri izvrševanju njegovega gospodarskega programa.«
časopisje v Vojvodini
Novosadski'»Dan« prehaja v tretje leto svojega izhajanja. Je to edini jugosloven-ski dnevnik v Vojvodini, izdsja pa ga brez slche me podpore senator inž. Daka Popo-vič. Dočim imajo Juogosloveni v Vojvodini samo en dnevnik, jih imajo Madžari kar štiri, Nemci pa dva. Prav tako je žalosten položaj pri razmerju tednikov. Ncmci in Madžari izdajajo okoli 60 tednikov, nekateri med njimi izhajajo celo po večkrat na teden. Jugosloveni pa imajo v Vojvodini vsega 20 tednikov in še od njih mnogi ne izhajajo redno.
Sestanek poslancev,
pristašev dr. Mačka
Sibeniška »Tribuna« poroča, da se bodo po vesteh, ki krožijo med dalmatinskimi pristaši dr. Mačka, sestali 6. januarja v Zagrebu vsi hrvatski poslanci, ki so bili izvoljeni pri petomajskih volitvah na dr. Mačkovi listi. Na sestanku bodo razpravljali o perečih političnih in gospodarskih vprašanjih.
Glasilo Radičevega sina
Na Silvestrovo je izšla prva številka »Narodnega vala«-, ki ga izdaja sin pokojnega Stjcpana Radiča g. Vladimir Radie. List ima razmeroma dolg naslov »Narodni val čovječnosti, pravice i slobode«. V uvodniku pravi Vladimir Radič, da bo list prvenstveno gojil kult nepozabnega učitelja in voditelja hrvatskega naroda Stjepana Radiča. Obenem pa bo delal za zbližanje med mestom in vasjo v veliki borbi za narodne in socialne ideale in ustvarjal »iz vseh hrvatskih stanov neprebojno fronto, ki je ne bodo premagala niti peklenska vrata.« Zanimivo je, da obeta Vladimir Radič v uvodniku absolutno pokorščino »modremu vodstvu dr. Vladimirja Mačka, ki bo naglo pripeljal veliki hrvatski kmetski po-kret do zmage.«
Popravek Is Spiča
Pred dnevi smo poročali, da je upravno sodišče v Dubrovniku razveljavilo volitve v nekaterih občinah zetske banovine, med drugimi tudi v Spiču, ki tvori najbolj južfli del DaJmacije. Sedaj smo prejeli dopis od župana spičenske občine g. Pleranoviča. ki nas prosi za ugotovitev, da ta vest ni točna in da volitve za njegovo občino niso razveljavljene. Prosi nas tudi. naj popravimo, da se v Spiču JRZ ni borila z mačkovei, marveč z združeno opozicijo, rezultat volitev pa je bil 134 glasov za listo JRZ in 106 za listo združene opozicije.
Mi smo svojo vest posneli fcrvat&kih listih, saj je razumljivo, da v Spiču nimamo svojega dopisnika, čeprav se ta kraj v zadnjih letih razvija v lepo in privlačno morsko kopališče. Zanima pa nas same, kako je s stvarjo, in se bomo skušali avtentično informirati.
Novoletni radijski govor ministra dr. Korošca
BEOGRAD, t. januarja. A A. Notranji minister dr. Korošec je imel na novega leta
dan po radiju govor, v katerem je med drugim izjavil:
Ko stopamo v novo leto. lahko ugotavljamo, da vlada po vsej naši državi kakor politično temu pravijo, »red in mir«. Napetost v vsem javnem življenju, ki jo je naša vlada podedovala, se je pomirila. Napetost med strankami je izginila zaradi kolosal-nega razmaha Radikalne zajednice in padca drugih strank na minimum. Socialni nemiri, ki so se pojavili med poletnimi stavkami, so se umaknili začasni socialni pomiritvi. Gospodarska kriza je pričela padati. Narodno blagostanje raste. Politični valovi, ki so se med občinskimi volitvami v nekih krajih naše domovine razgibali, so se zopet polegli. Državne oblasti drže krmilo notranjega reda in mira krepko v svojih rokah in gledajo mimo in z zaupanjem v bodočnost
Navzlic temu pa vemo, da ima tudi naša doba težka narodna in socijalna vprašanja, ki jih bo treba rešiti. Ta vprašanja so nam dobro znana in se jim nikakor nc umikamo Da je naša vlada, ki jo tvorijo večinoma pristaši Radikalne zajednice, pozdravila izid volitev z velikim zadovoljstvom, v to naj-brže nihče ne dvomi. Parlamentarna m iz-vcnparlamentarna opozicija, čijih bahatost ni v nobenem razmerju z njuno silo med ljudstvom, sta hoteli naš uspeh zmanjšati.
Izdali smo okrožnico in zahtevali od ob-lastev pismeno in ustno, naj absolutno spoštujejo zakone, naj policija in orožništvo ne posegata v strankarskopolitično areno, naj skrbite za red pri volilnem dejanju in povsod pomagata narodu pri izpolnjevanju njegove volilne dolžnosti.
Volitve so bile popolnoma svobodne. Če so se ponekod pojavih izjemoma in proti naši volji tn želj nasilja in neredi, moramo pri tem upoštevati, da so se volitve vršile v približno 4.000 občinah. Statistika navaja teroristična dejanja ravno s strani opozici-jonarjev. Značilno je, da je opozicija koj po razpisu občinskih volitev izdala letak, v katerem ugotavlja potvorbe. podkupovanja ta nasija v času. ko ta dejanja sploh še niso bila mogoča. Opozicija se poslužuje neresnic, da bi s tem opravičila svoj nepričakovani poraz. Na ta način se pa diskvalificira za svoje nadaljno delo
Nove občinske uprave so povsod že prevzele svoje dolžnosti in izpolnile vse formalnosti. Upravičeno pričakujemo, da bodo. izvolejne po tolikšnem presledku, zvesto in vestno delale v prid svojih volilcev.
Sedaj, ko so opravljene volitve v kmečkih občinah, je le vprašanje oportunitete, kedaj naj se razpišejo volitve v mestnih občinah. Res je. da bi želela vlada, naj se . volilni zakon za mesta (in prav tako tudi za kmečke občine) še pred volitvami nekoliko v demokratičnem duhu izpremeni.
Zelja vlade je, naj bi se to, kakor tu<S sprejetje takozvanih političnih zakonov, po možnosti izvedlo v najtesnejšem in kar moči prijateljkem sodelovanju s Hrvatu
Kriminalnost med našim narodom ne nazaduje v tolikšni meri, kakor želijo vlada in njeni organi. Temu pa ni kriva policija, ki jo z vsemi silami pobija, marveč splošna moralna kriza, ki je tudi naše ljudstvo objela, in ki se pojavlja v našem časopisju, književnosti, filmu, razstavah in v družbi sami. Nočem posnemati posebnega nauka iz te ugotovitve, ker ne bi nič koristil, preden se vsa družba ne strezni. Ta preobrat je za ozdravljenje našega naroda več kot potreben 1
Hvala Bogu, v boju probi korrvurr z>mu lahko zaznamujemo marsikatero pozitivno srtran. čeprav so negativne še prav številne. Komunizem se m mogel med kmeč-krn prebivalstvom, ki brezno gleda na življenje, mkol-j krepkeje ukoremnitl V zadnjem času Lahko z zadovoljstvom beležimo da se tudi med delavstvom nj mogel tako razviti, kakor so priča kovaii. Mislim, da je sedanja vlada s svoj>im delom imek svoj delež pni tem zboljšanju. Z obžalovanjem pa moraino priznat}, da med intelektualnim delem našega naroda razmere niso tako zadovoljive kakor r*ri ročnem delavstvu. Temu se ne čudim, ker velja v današnji družb; levičarstvoin skrajno levčarstvo še prav posebej za posebno oditično modo. Ta kuga je že objela mlade kandidate zia duševne pokl»ce kakor v neki mer; tudi same mlade intelektualce. Skrbeti bo treba z vsemi sile mi, da se kuga ne razširi. Cerkev, šola, časopisje, gl^da-1 šče in družbe, zlasti pa družina, v» na plan! V vzgoji mladine je mnogo slepote in nemarnosti. Sfeušne žrtve so nedolžni otroci. Ko se o+roci izgube, sledijo pritor-be, tožbe in solze, večinoma je pa vse prekasno in zaman.
Vedeti moremo, da s; moramo v boju zoper komunizem bit; na jasnem o tem, ka j hočemo. Srmri moremo imet; jasne poglede tako v socijailn-em, gospodarskem kakor v moralnem o^ru. Nočemo ihd'vr-duailrzem, ki nas vodi v skra<jn* lrib&raln-z»m jn v družabno anarhijo. Odklanjemo tudi kruti kolektivizem, kri nas vodi? v komunizem. Komunizem je pa največji i« najhujši tira.n vsake svobode in demokracije. Pot je nesOlja in kmj. Naša pot vod« v sredini. Nočemo uročiti sleherno svobodo mdiv;dua. keikor tudi odklanjamo, da bi se v morju kolektivizma potopni.
Na.š; pojim; o svobodi, demokracij, * rodbini, narodu, cerkw in državi se razlikujejo od pojmov komunistov m boljfce-vi<kov. Vsi, ki hočejo svojemu narodu drv. bro, morajo pusti tj fa.lo morgano komunizma in se boF;ii proi; njemu v enotni fronti5.
žel-im vsem srečno wi veselo Novo teto!
Božična podpora za nezaposlene v Srbiji in črni gori
Beograd, 2. januarja. AA. Minister za socialno poetiko jn narodno zdravje je dal pobudo, da se za katoliški in pravoslavni božič izda nezaposlenim deftavcem večja fzrad-na podpora. V ta namen je dovoljenih za podroftie javnih delovnih borz predvo'me Srbije in Črne pre 200.000 I>in. V Beogradu to podporo že dele. delili jo bodo pa tudi v Nišu. Skopiju in Bitolju.
Odlikovanja pri kontroli
Zaplenjeni potni listi družicam nizozemske
prestolonaslednice
Parfz, 2. januarja, br. Med Nemčijo in Nizozemsko je prišV> do nenavadnega dru-žabno-dčplomeitskega (incidenta, kri zbuja mnogo komentarjev. Nemška tajna državna poiftčna policij«. (Gestepo) je n«mceč zaplenila potne liste trem princesam Lippe-Biestcrfdd, Sigelrndi, Elsi jn Sofjjj, ki so namerava!c potovat«; v Haag. da bi kot družice nizozemske prestolonaigledmice prisostvovale njen; poroki s princem Lnppe-Biesterfeldom, ki je njihov seetnič. Pretekli četrtek so j im sporočš'1?. da so njihovi potni tet? zaklenjeni. Princesa S;£el;.nda je o tem teJefonrično obvestil!* nizozemsko presfcolonasl ©dn ico.
Vest o tem pokopa nju neenakJh ot>] je 'izzvala s^no presenečenje in vetfko ogorčenje v nizozemski javnosti Pf ne \sv~ pe-Ries>;erfeld jc telefonrično takoj interveniral jn obenem zahtevat!, da nemšiki, ljub preklcejo in obžalujejo svoje napade r« njegovo osebo. Nemški 1-jstj namreč obtožujejo princa, da ni znal preprečiti napadov na hV!!erjevske zastave in žalitev nemške himne na Nizozemskem. Iz istega razloga jc polcija tudr; zaplen^a potne histe omenjenim trem princesam Ker pa .ie zadeva zhudrla mnogo prahu, so danes potne lis*e izročili.
Avstrijska vlada proti avtonomizmu
Dunaj, 2. januarja. AA. Iz zanesljivega vira se je zvedelo, da je odSlo v Gradec več uglednih političnih oeebnosti iz bivše kmet-ske zveze in zaupnik kanclerja dr. Schusch-nigga, da bi posredovali v sporu med štajerskim deželnim glavarjem grofom StUrg-khom in štajersko deželno vlado ter posredno tudi med deželnim glavarjem in osrednjo vlado na Dunaju. Znano je, da je hotel deželni glavar grof Stiirgkh rekonstruirati štajersko deželno vlado brez pristanka zvezanega kanclerja dr. Schusch-nigga. V sporu gre za važno načelno vprašanje pobijanja eksfaremno avtonomistič-nfli pojmovanj raznih avstrijskih deželnih glavarjev, ki po sodbi vodilnih dunajskih krogov ovirajo delo osrednje vlade za utrditev sedanjega političnega in gospodarskega reda v državi.
Poskusna mobilizacija v zapadni Rusiji
Berlin, 2. januarja. w. Kakor javlja »Der Angriff« iz Moskve, je najvišja ruska vojaška oblast, vrhovni revolucionarni vojni svet sklenil izvesti sredi februarja poizkusno mobilizacijo v vseh zapadnih vojaških okrajih, torej ob vsej evropski meji Sovjetske unije od Bele Rusije do Ukrajine. Poizkusna mobilizacija bo odrejena tudi za brodovje na Črnem morju.
Beograd, 2. januarja, p. Z redom sv. Save 5. stopnje so odlikovani kontrolorji mer pri ereskih načelstvih Drafrutin Horvat in Ignacij Novak v Celju. Josip Zlatarič ln Leopold Svefličič v Ljubljani s srebrno kolajno pa žigosarja Sterlekar Viktor in Alojzij Zapušek v Celja
Nov vrhovni državni tožilec
Beograd, 2. januarja, p. Za vrhovnega državnega tožilca pri Stolu sedmorice oddelek B v Zagrebu je postavljen dosedanji namestnik dr. Ljubo Milanovič.
Dva doma izdelana potniška panika
Split, 2. januarja. AA. Jadranska plovitba je naročila dva potniška parnika v domači ladjedelnici v Splitu. Parnika bosta imela po 500 ton s stroji za 800 konjskih sil in bosta vozila s povprečno hitrostjo 13.5 milje na uro. Parnika sta določena za brzo potniško službo med Splrtom in Metkovjčem ter Splitom in Vieom. Priprave za gradnjo ladij v splitski ladjedelnici eo se že začele; prvi parnjk b| imel priti v promet 1938. Z naro-firlom teh dveh pa mikov v jadranski ladjedelnici v Splitu pridejo t promet prti Dri « oafi izdelani paniikfc	V
Turška grožnja z izstopom iz DN
Rim. 2. ianuaria. br. Tukajšnji fteti opozarjajo na pisanje carigrajskega Usta *Djum-burjet« ki velja za neoficielno giasilo turškega zunanjega ministra. List se bavi s sporom zaradi aleJcfiandrefeke-ga sandzaka in piše, da (o nj pravno, nego politično vprašanje. Spričo nepopolnosti Društva narodov Turčija ne more priznati njegove odločitvi«, marveč bo to vprašanje rešila, kadar in kakor bo sama hotela. List naglaša. da ni izključeno, da bo Turčija v zvezi 6 tem sporom izstopila iz Društva narodov.
Stalin postane prezident Rusije?
Pariz, 2. januarja, o. »Matin« je objavil zanimive informacije ir Moskve o proglasitvi Stalina za predsednika zveze socialističnih republik. List pravi, da sta zunanjepolitični komisariat in politični urad že pred nekaj dnevi sestavila tak predlog, po katerem bi se sedanjemu generalnemu tajniku komunistične stranke Stalinu priznal službeni naslov predsednika zveze. Predsedniki 11 po novi ustavi priznanih republik bodo postali Stalinovi prisedniki. Predlog je v splošnem že prodrl, uptTa se mu le kominterna, ki pran. da po taki ureditvi vrhovnega vodstva države zlepa ne bo mogoče voditi nadaljnje komunistične propagande v tujini.
RAC : Ilirija 7 : O
(2 s 0, 3 s O, t i O)
Ljubljana. 2. januarja, e. Nocoj je bjla na drsališču Ilirije nočna tekma v hokeju na ledu med domačo Ilirijo in celovškim KAC-. Gostje 90 po nadmočni igri zmagali s 7:0. Jutri ob 10. dopoldne bo revanžna tekma.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno vreme z meglo v dolinah in kotlinah, ponekod dež. Temperatura brez posebne izpremembe.
Zagrebška; Vreme ee bo nolagoma izpre-me.iriilo. Pričakuje se bolj oblačno in tople j-še vreme, morda tudi dež.
Ihin^ska; Vdoc zaeadneg* namena.
»JUTRO« £ 2
iKc&fa 5. I.
Mnogo takih v novem letu!
Novi bankovci po 500 Din so k v obtoku v naših krajih

i^ipiMMplfbK v-o ^s^BiPp Ip

80letnica Alojzija štreklja
V starem Biogradu na moru med Za-*£rom in šibenikom živi v pokoju naš goriški rojak, bivši deželni in državni poslanec 4» Alojzij Štrekelj, ki je polnih 60 let z uspehom deloval za svoj narod. Danes 3. t. m. <c g. Štrekelj slavil 80-letnico, ki se je bo 4rez dvoma s hvaležnostjo spominjal ves sarod na Primorskem in v Dalmaciji, zakaj ^ema deželama je bilo posvečeno njegovo ielo.
Alojzij Štrekelj se je rodil v Komnu na soriškem Krasu 3. januarja 1. 1857. od oče-^ Andreja m matere Marije, sestre zna-■ah goriških narodnih delavcev dr. Josipa
Jk dr. Andreja Pavlice. Mnogoletni župan , Rihenbergu Josip Pavlica je bil njen bTat. ■edanji jubilant je dokončal nižjo realko Gorici in nato STednjo kmetijsko šolo ^od vodstvom Frana Povšeta. poznejšega fržavnega poslanca kranjskega. Kazal je ve-■ko vnemo za svilarstvo in vinarstvo in je 4e tedaj pisal o tem zanimive članke. Za-ga je vlada takoj po dokončanih naukih Nastavila za potovalnega učitelja na vsem "rimorskem, kjer je često prepotoval deželo in je imel po vseh večjih krajih stro-<ovna predavanja polni dve leti nato pa moral 1. 1876. k vojakom, in sicer k žreb-^arjem. Iz Gradca in iz Ljubljane je tri ^eta vodil žrebčarske postaje, 1. 1877. v Pa-tinu, dve leti pa v Kobaridu, kjer se je tu-4i v narodnem gibanju udejstvoval v ta-*iošnji Čitalnici in posebno za veliki ljudski tabor I. 1879.
Leta 1880 je bil poklican za pogodbenega učitelja na vsem Primorskem za boj pro-trtni uši, ki se je takrat začela najbolj širiti. Prepotoval je vse vinorodne kraje in tčil ljudstvo obnavljanja na podlagi ame-fiške trte Da je bil boj proti trtni uši na Primorskem tako uspešen, je bila Štreklje-va zasluga.
Velike uspehe njegovega dela na Primorskem so opazili tudi v Daimaciji. zato «a je vlada poslala avgusta l. 1894. v Za-<Iar k namestništvu, kjer je postal referent obnovo vinogradništva v Dalmaciji, ki <fa je bilo treba pomladiti z ameriško trto tn onemogočiti trtno uš. To je bilo v Dalmaciji napomo delo. kajti ljudstvo je bilo
starokopitno. Z izdatno pomočjo kmetijskega ministrstva je imeli v vseh večjih selih poučne tečaje za obnovo trt, za cepljenje. Iz Zadra je preložil po 9 letih središče delovanja v Sibenik, kjer je bil polnih 19 let, potem pa v Biograd na moru. Lahko rečemo: ves napredek dalmatinskega vinogradništva je njegovo delo.
Ko so po vojni zasedli tisti del Dalmacije Italijani, Štrekelj ni hotel ostati v njihovi službi, marveč se je dal na razpolago Narodnemu svetu v Splitu, ki mu je tudi nakazoval plačo. L. 1926. je bil upokojen in odlikovan z redom sv. Save IV. vrste. Od takrat živi v Biogradu v svoji prijazni hiši po polnih 50 letih državne službe. V Biogradu je odličen delavec v vseh nacionalnih organizacijah in je splošno spoštovan. Njegova hiša je zatočišče Slovencev, ki so tam v raznih poklicih ali ki prihajajo tjakaj ob raznih prilikah.
Že od mladih let se je udejstvoval Štrekelj tudi na narodnem, prosvetnem in političnem področju. V Komnu je bil že zgodaj izvoljen v občinski svet, kjer je po njem zapihljala radikalnejša narodna stru-ja. On je pomagal odstraniti nazadnjaškega župana Kovačiča in pomogel na krmilo naprednemu Kraševcu Svari Josipu. Ko je postal namestnik De Pretiš častni občan raznih občin po Krasu, je Sitrekelj poskrbel, da iz Komna ni prejel častne diplome. In ko je prišel njegov zastopnik Rinaldini prvič v Komen, je prevzel Štrekelj vso skrb za sprejem. Zato je visela na sredi slavoloka velika slovenska zastava, po strani pa dve majhni: deželna m cesarska. Ko so uradniki to grajali, je zaklical: Najprej smo Slovenci, potem šele vse drugo!
Z Novim letom je izdala Narodna banka nove bankovce po 500 dinarjev. Vsekakor so bUi bankovci po 500 dinarjev v našem denarnem prometu potrebni in bodo izpolnili vrzel nad sedanjima velikima enotama po 100 in 1000 dinarjev.
Značilno je, da izdajateljica ni razpisala natečaja za izdelavo osnutkov, kar je si-oer po vsem svetu običaj. Rajnka črnožolta monarhija je veliko polagala na zunanji izgled svojega denarja. Risbe so izdelavali najboljši risarji, zato pa so bili avstrijski bankovca glede umetniške izdelave med najlepšimi v Evropi. Izdelava pa je bila tako komplicirana, da je bilo uspešno po-narejevanje toliko kakor izključeno. Poslednjih dvajset let so se praktične tehnike močno izpopolnile, tudi naša tiskarska podjetja so že kos velikim zahtevam. Zato bi človek pričakoval, da bo ta napredek viden predvsem na naših bankovcih, na našem denarju, ki gTe po vsem svetu. Odkar izdaja Narodna banka jugoslovenski denar, smo imeli lepe bankovce le takozvane »kovače«, ki so jih bili tiskali v Ameriki. Vsi drugi bankovci pa so glede lepote daleč zaostajali. Vendar tako malo okusnih kakor so novi petstodinarski doslej še nismo imeli. Slabe risbe na obeh straneh nikakor ne morejo dovolj značilno prikazovati naše države, vsa kompozicija je dovolj diletant-ska, da bi mogla grafično zadostovati. Or-namentika na moč neokusna, pravtaka je tudi vsa pisava Risba žanjice na strani, popisani z latinico, je prav začetniška, o ne-okusnosti barv ni da bi govoril. Izdajateljica bi se morala zavedati, da bo omikani svet sodil podobo novih bankovcev tako, kakor bi bil simbol naše kulture, kar prav za prav tudi so. Ljudje, ki ne bodo imeli neposrednega opravka z našim denarjem, pa bodo imeli priliko ga primerjati v izložbah denarnih zavodov z bankovci drugih držav.
A kakorkoli, novi bankovci bodo tudi navzlic oporečnostim z estetske strani služili svojemu namenu, kar se pravi, da bo zadovoljen tisti, ki jih bo štel za svojo last. Hrvatje pravijo, da »novac nema mirisa«. pri teh bankovcih, ki se glasijo na prav čedno vsotico, pa še celo ne bodo naši ljudje gledali na tisk. Želimo, da bi med čdtatelji »Jutra« krožilo čim več teh metuljevi
V	Dalmaciji je bil član raznih nacionalnih društev, zlasti Sokola. Udeležil se je številnih sokolskih zletov, tako v Pragi, Ljubljani, Skoplju, Beogradu. Petnajst sokolskih zletnih znakov visi v njegovi sprejemni sobi v Biogradu.
Dasi uslužben v Dalmaciji je bil izvoljen 1. 1901. skupaj z dr. Treotom v deželni zbor goriški, kjer se je pridružil naprednjakom. Leta 1907, pa je bil izvoljen na Krasu z im-pozantno večino 1797 glasov v državni zbor, kjer je bil trdna, opora v Jugoslovanskem klubu. Takrat je" kil zvest pomočnik današnjemu senatorju m ministru Ivanu Hribarju. Iz državnega zbora je napravil razne izlete tudi na Češko, tako v Podčbra-dy na protestni shod za narodno šolstvo, kjer je poleg pokojnega Matka Mandica in Radiča govoril tudi on.
V	Ljubljani iivi 5e njegov mlaja brat Josip, upokojeni šolski voditelj in bivši deželni poslanec goriški, tukaj znani kmetijski strokovnjak. Pokojni šolski voditelj in župan v Divači Albin je bil njegov brat, a pokojna soproga Ljubljančana dr. Bol&ta, predsednika zavarovalnice »Slavije«, njegova hči.
Še štiri leta pred upokojitvijo se je preselil v sedanjo hišo v Biogradu, kjer živi s skrbno in vrlo drugo družico gospo Ivanko. Prav zadnje tedne je Štreklja napadla očesna bolezen, da sam več ne čita, vsaj začasno ne. Skrbna postrežba vrle soproge mu je velika pomoč v tako visoki starosti. Zasluženega moža spremljajo ob njegovi 80-letnici vroče želje, da nam bi ga usoda ohranila še dolgo let čvrstega in zdravega na duhu in telesu. A. G—k.
>, ki si
Osiroteli in zapuščeni
Ljubljana, 2. januarja.
Kr. banska uprava oskrbuje in vzgaja v svojih zavodih in pri reinicah na deželi znatno število otrok, ki so osiroteli, odnos-no so zaradi velike bede ali zaradi brez-vestnosti staršev oziroma svojcev zapuščeni.
V sedanjih težkih gmotnih razmerah je pričelo število teh usmiljenja vrednih malčkov tako naraščati, da kr banski upravi s svojimi omejenimi krediti ni mogoče več nuditi vsem tem sirotam potrebno oskrbo. V mnogih primerih želijo zakonci vseh slojev, ki sami nimajo otrok in taki, katerim so lastni otroci odrasli ali pomrli, pa tudi starejše samostojne osebe, ki se čutijo osamljene, sprejeti iz ljubezni in sočutja kakega otroka po njihovi lastni izberi (tudi šoloobveznega) v brezplačno oskrbo ali za svojega.
Na te družine ali osebe se obrača po tej poti kr. banska uprava z apelom na njih ljubezen in usmiljenje do osirotelih in zapuščenih otrok in jih prosi, da bi sprejeli katero teh sirot in ji nudili trajen dom, oskrbo in vzgojo rn s tem nadomestili starše.
Dobrotniki, ki bi bili pripravljeni sprejeti kakega teh otrok naj sporočijo to preko svojih občin upravam banovinskih dečjih domov in sicer oni iz srezov Maribor desni in levi breg, Slovenjgradtc Prevalje, Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota, Doljna Lendava in SI. Konjice, banovinskemu dečjemu domu v Mariboru. Strossmayerjeva ul. 30. iz ostalih srezov pa banovinskemu dečjemu
PREKRASNO FILMSKO DELO v stilu nepozabnih filmov »BELE SENCE« in »POGANSKA PESEM« Najlepši posnetki rajsko lepih pokrajin. Kvaren vpliv civilizacije na otočane Južnega morja. Sodelujejo samo dom ' ••< v gl. vlogah lepa MALA in LOTUS.	Jutri premiera v KINU SLOGI!
želijo otroka
otroci iščejo reditikov
I domu v Ljubljani, Streliška ulica št. 14.
V zadevnih prijavah naj navedejo: Ime in priimek reflektantov, natančno bivališče, oddaljenost od kolodvora in od šole, družinske, premoženjske, pridobitne in nravstvene razmere, število in starost lastnih otrok, povod za sprejem rejenca in da-li se namerava obdržati rejenec stalno ali samo začasno; dalje kakšne starosti in spola naj bo rejenec (rejenka). Občinska uprava naj potrdi prejete prijave glede navedenih podatkov in naj se izjavi o nravstvenem zadržanju dotične 3tranke s pristankom, da-li je upati, da bo otrok pri njej dobro oskrbovan in vzgojen.
Ludvik Dolničar f
Ljubka vasica Hrastje pri Ljubljani se je na novega leta dan zaviia v žalost. Umrl je gospod Ludvik Dolničar. gostilničar in posestnik, star šele 38 let.
Dolga leta se je pokojnik boril z boleznijo. ki mu je izpodkopavala zdravje. Iskal je že pred dvema letoma zdravja na Golniku, pa ga ni našel. Zdaj ga je po dolgotrajnem hiranju smit rešila trpljenja.
Ludvik Dolničar je bil vnet naprednjak. kakor vsa Dolničarieva družina. Bil je v svojem domačem kraju zelo priljubljen in spoštovan. Pri predzadnjih volitvah je bil izvoljen za občinskega odbornika na listi JNS v D.M. v Polju. Bil je ustanovitelj in podnačelnik gasilskega društva v Šmartnem ob Savi. dru.Hva fantov in deklet, strelske družine, pevskega društva »Škrjmček«. navdušen član Sokola v D.M. v Polju. Zlasti so ga vsi cenili zaradi njegovega kreme-nitega značaja in njegove družabnosti. Poznali so ga po njegovem zdravem posavskem humorju, ki mu ga tudi bolezen ni mogla vzeti. Poznal, ohranil in spoštoval je
Pavza z večno korono
najljubših taktov, ki »te Jih napisali.« Duhov« in originalen, kakor vedno, nam je med dragimi odgovoril Emil Adamič:
Pred desetimi leti (192$ Je »Jfntroc a božično številko prosilo naše tvorne glasbenike odgovora na vprašanja: »Kaj delate? Kakšne načrte imate — in zapišite nam par
Kaj delam, Niči Pravkar sem skončal daljšo reč in sedaj počivam. Kakšne načrte imam? Tega pa ne povem. Poznam ljudi, ki govore o sto načrtih, a ne izvrše niti enega.
Par najljubših taktov, ki sem jih napisal? Najrajši sem imel in imam take takte:
Ti ne pokvarijo dobre volje niti meni, še manj pevcem ali muzikantom, najmanj pa poslušalcem.
Ko pa pride ta-le takt:
pavza z večno korono, pa bo odleglo nam vsem.
Natanko 10 let po tem odgovoru je za Emila Adamiča prišla pavza z večno korono. Obujamo ta spomin Oh priliki jutrišnjega spominskega koncerta v veliki dvorani filharmonije, ki bo posvečen Emilu Adamiču.
v okolici mest tako rad pozablja. Doma je bil vzoren gospodar in kot tak se je izkazal tudi v občinskem odboru, kjer so vsi cenili njegove nasvete.
Pogreb bo v nedeljo popoldne iz Hrastja na pokopališče v Devici Mariji v Polju. Ljubljančane, ki se bodo pogreba udeležili, bo peljal ob pol dveh Pečnikarjev avtobus s Krekovega trga.
Ado Darian v tipskem
Naš ugledni rojak, tenorist Ado Darjam je od začetka nove sezone angažiran v Novem operetnem gledališču v Lipskem. Tja je prišel po uspeli sezory v Mellinijevem gledališču v Hannovtru, kjer je absolviral 210 predstav, delno z znamo pevko Mairgt Suchy, ki je bifla več let partnerica Rr charda. Tauberja. V Lipskem je Daniano-va partnerica Pavk Brosig, zna/na kot operetna ddva Theatra an dor Wiem, ki je ▼ poletju nastopala na dunajskih slavnostmijih predstav* h
V Lipskem je Ado Dartan dostej na-siopfii v operetah »Adnenme«, »Gospa Luna« im »Tičar« približno sitokra>t. Kritika se iizreka o njegovih nastopih prav laskavo. Tako je Wai!4ar Rnchfrer ipisaS v »Neue »Leipffliger Neuesite Nacbriohen« srno čitali more žtieti boljšega partnerja, kakor je Dairiam v »Trcarjiu«. Vsi krinki poudarjajo svežost trn življenjsko pristnost njegove »gre im ljubeznivo presmčnosit njegovega glasu. V Leipziger Neuste Nachiricbten« smo čffteli kritiko, ki jzzveneva v sklep, da je ansam-bl Novega operetnega gledališča lahko ponosen na novega tenodsta Dan-rama.
Dne 15. t. m. bo v tem gledališču svetovna premiera Schnrdsederjeve operete »Viola«. Tenorsko partijo je spisal kempo-rwsit nalašč za glas g. Dantana, k- se je letos polefcj mudili več tednov pri njem v Berlinu.
G. Darian se je niselil v Lipskem s svojo rodbrmo vred kar kaže, da namerava ositati dalje časa v tem znamenitem nemškem mestu
75letnica inž. J. Zd. Rasišar ja
v prijaznih Pardubicah na Češkem praznuje jutri 751etnico 6vo;ega zaslužnega življe-n ;a v obeh bratskih državah dobro znani dolgoletni delavec za češkoslov.-jugoslov. zbližanje. v;šjj 6vetnik inž. Josef Zdenek Rau šar. Kdorkoli intenzivneje deluje v vretah Jč lig, pozna osebno tega prizadevnega, vzlic visokim letom neumornega in prikupnega gospoda, ki ga lahko štejemo med najboljše prijatel-e Jugoslavije na Češkoslovaškem.
Jubilant se ie rodil 4. januarja 18C2 v Bu-diela-vicah na Blatenskem in je po študiju ke mi:e deloval dolga leta med Srb; v Banatu. v Beogradu in v drugih srbskih krajih, življenje na slovanskem iugu ie literarno nadarjenemu češkemu inžeaierju nudijo priliko kuMurnih stikov in tako že od osemdesetih let prejšnjega stoletja marljivo delu;e
za utrditev naše vzajemnosti. Inž. J. Z d. Raušar, ki »o mu Srbi vzdeii ime ZuborK'. je prevel iz srbščine vrsto proznih sestavkov, priredil 1. 1907 antologijo srbske poezi-e (»Procha-zkou erbekym Pamaeseme). jsi izdal v posebni knijgi spomine na srbske pisatelje osemdesetih in devetdesetih let, dalje dva zvezka spominov na Srbijo z naslovom »Ze erbskych hor« in dolgo vrsto člankov in referatov o zadevah, k: se tičejo slovanskega juga. V srbščini ie med drugim obdelal življenje Jana Amoea Komenskega prevel nekatere reči iz češcime.
Neko Raušarjevo izvirno pesem je prevel Jovan Jovanovič-Zmaj. Obsežno ie elavljen-čevo delo v organizacijskem pravcu. Dol^a leta je uspešno vodil pardubi^ko Čsl. iugo-slov. ligo in se še dane« vneto udeležuje vseh manifestacij za idejo, kj ga je že v osemdesetih letih privedla na slovanski iug.
Našemu zaslužnemu in dobremu prjjatel;u v Pardubicah želimo še mnogo zdravih in srečnih let!
Med našimi rojaki na Bnnaju
Dura j, 1. januarja.
»Slovemdri krožek« na Dunaju je imel svojo prvo jesensko večjo prireditev v svojih prostorih v hotelu Fuchs na Mariahil-ferstrasse dne 18. oktobra ob živahni udeležbi članov in prijateljev društva. Glavno zabavo nam je preskrbel naš dični tambu-raski zbor pod vodstvom prof. Kiema Vi-škoviča. Ta večer je prišla na zabavo tudi pestra'družba treh Korošcev in treh Ko-rošic iz Borovelj, št. Jakoba in Pod ju ne, ki so bili prišli na neko prireditev znanega »Vateriandisches Apeli« istega dne. V pri jazni slovenski družbi so se prav dobro zabavali pozno v noč. Dunajski Slovenci pa smo imeli srečo, da smo mogli pozdraviti v sveji sredi dično koroško družbo v pestrih narodnih nošah.
Druga zabava je bil običajni Miklavžev večer (6. decembra) ob obilni udeležbi mladine in starine. Samo od društva je bilo razdeljenih 7- zavojev. Vsa prireditev je bila prav srečno izvedena v splošno zadovolj-nost.
Prihodnja prireditev pa bo 10. januarja z večjim sporedom. Ta zabava bo zadnja pod vodstvom sedanjega predsednika g. Josipa černelča. kajti naobčnem zboru 24. t. m. bo treba izbrati novega predsednika. G. Čemele se namreč preseli v Maribor, kjer ima svojo hišo in torej da po več desetletjih Dunaju slovo. Po odhodu ustanovitelja in večletnega predsednika g. Gabršče-ka je on polnih pet let vodil naš krožek tako, kakor so naši listi imeli često priliko pohvalno omenjati. Ali se nam posreči dobiti enako požrtvovalnega predsednika? Dal Bog' Gospodu černelču pa: odlična hvala za ves dosedanji trud. —
Obča želja je, da bi prevzel nasledstvo sedanji podpredsednik g. proi Anton Trost, ki je pred kratkim dal svoj običajni koncert v Ljubljani ob splošni pohvali občinstva in tamošnjega novinarstva — Ali bojimo se, da nam tudi on uide v Jugoslavijo! Tako nas je zapustil tudi že g. dr. Frido Babnik, ugledni dunajski odvetnik.
Za običajno Svetosavsko besedo se že vr-še priprave. Beseda bo enako sijajna kakor druga leta Vršila se bo v velikem Musik-vereinu ob Ringu.	—čg—
JUTRI PREMIERA V ELITNEM KINU MATICI !
Gigantsko filmsko veledelo
Cesar Kalifornije
miera ob otvoritvi svetovne olimpiade v Berlinu je izzval največje občudovanje!
MirMijfnagpgMMi
Po romanu »Suterjevo zlato«. Film čegar pre-
os podarst vo
Plačilo prve anuitete kmečkih dolgov
Privilegirana agrarna banka pogrešno tolmači predpise
Zaradi lažjega izvajanja uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov je Privilegirana agrarna banka, kakor znamo, ustanovila v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu svoje podružnice. Sedaj je v posebni okrožnici predpisala delokrog teh podružnic.
V	pristojnost ljubljanske podružnice spada ves teritorij dravske banovine. Kmetje, dosedanji dolžniki denarni!! zavodov se morajo odslej v primeru potrebe obračati na podružnico in tudi pri podruž-ni plačati anuitete. Za pristojnost k posamezni podružnici je merodajnen kraj stanovanja dolžnika Kmečki dolžniki, ki stanujejo v Sloveniji, plačajo torej anuitete ljubljanski podružnici.
V	tej zvezi poziva Privilegirana agrarna bamika vse kmečke dolžnike, ki so že prejeli poziv za plačilo prve anuitete, da takoj plačajo to anuiteto. Vrhu tega poziva one kmečke dolžnike, ki poziva in obračuna niso prejeli, jn imajo pri denarnih zavodih manj nego 26.000 Din dolga, zmanjšanega na polovico, če skupni dolg pri denarnih zavodih presega 25.000 Din, pa eno desetino celotnega dolga.
Anuiteto morajo plačati dolžni kmetje preko Poštne hranilnice, in sicer na teritoriju dravske banovine na čekovni račun
Privilegirane agrarne banke pri Poštni ,	z abračimom od denamega zavoda
JTE? i**-!«*	; pa anuitete niso plačali, sme z eksekuci-
i jo preko davčne uprave izterjata le prvo l anuiteto, celotni dolg pa šele tedaj, če
la se bo zmeda okrog likvddiranja kmečkih dolgov še povečala. Od dolžnega kaneta ne moremo pričakovati, da bd si sam izračunal anuiteto, to dejstvo je pravilno upošteval pravilnik, ki je predpisal, da mora kmet plačati to prvo anuiteto tedaj, ko dobi od denarnega zavoda, ki mu je bil doslej dolžan, točen obračun in poziv za plačilo prve anuitete. Preden kmet tega poziva in obračuna ne dobo, je odvezan vsake dolžnosti. Zato pozivamo Privilegirano agrarno banko naj se dirži točno uredbe in pravilnika in naj ne dela niika-ke zmede.
POsebno odločno pa moramo ugovarjati načinu, kako skuša Privilegirana agrarna banika preplašiti dolžne kmete in jih spraviti z zmoto. Opozarja namreč v svoji okrožnici, da ima po čl. 48 uredlbe pravico, zahtevati plačilo celotne terjatve eksekutivno preko davčnih uprav, ako dolžniki ne bodo postopali po njenih navodilih. Najprej moramo pripomniti, da Privilegirana agrarna banka po uredbi in pravilniku ne more napraviti nikakih eksekucijiskih ukrepov proti kmetom, ki ne bi plačali prve anuitete preden dobe poziva in obračuna >d denarnega zavoda. Pa tudi od onih kmetov, ki so že prejeli
čun štev. 10.250. Na hrbtu položnice mora dolžni kmet naznačiti svoje ime in priimek, kraj stanovanja a hišno številko, srez, kakor tudii naziv Jn sedež denarnega zavoda, ki miu je kmet doslej dolgoval. Potrdila je treba dobro shraniti kot dokaz o izvršenem vplačilu. Znesek je treba zaokrožiti na cele dinarje.
Poziv Privilegirane agrarne barake, da kmetje plačajo eno desetino na polovico zmanjšanega, odnosno celotnega dolga, po uredbi in pravilniku ni utemeljen, ker ni nič predvideno za primer, da kmetje ne dobe obračuna od denarnega zavoda, temveč je kmet dolžan plačati prvo anuiteto šele tedaj, ko prejme poziv in obračun od denarnega zavoda. Če bo Privilegirana agrarna banka tako svojevoljno poatapa-
bi bila izvršba na premičnine brezuspešna in se mora razširiti izvršilno postopanje na nepremičnine.
Privilegirana agrarna banka je že prejšnji meječ poslala denarnim zavodom navodila za izvedbo likvidacije kmečkih dolgov, ki so bila polna pogrešk in jih je morala razveljaviti. Ker so bila ta navodila tiskana v ogromni nakladi je imela zaradi tega obiaitno škodo. Tudi najnovejša okrožnica se ne sklada z uredbo in pravilnikom, kakor smo to gori pokazali in je torej dolžnost banke, da tudi to okrožnico razveljavi, da ne bo zmeda še večja.
Spremembe pri Elektrarni Fali
V zvezi z razčiščenjem svoje bilance bo švicarska družba Elektrowerte odpisala
del terjatev nasproti Elektrarni Fali
Kakor je znano, so delnice Elektrarne Fale d. d. v Mariboru skoro izključno v po i rsti švicarske finančne družbe Elektro-\verte A. G. v Basiu. V koncem te finančne dražbe spada vrhu tega beograjska družba »Snaga i svetlost« d. d. ki je lastnica beograjske električne centrale, nadalje Steiermarfeische Belektrtzitatege-pMlsetiaft in družba Compania Suizo-Ar-gentiaa de Eleotracidad, Buenos-Aires. Kal-ar poročajo iz Švice, bo morala Grušča Elekfcrovverte razčistiti svojo bilan-co ir, bo s tem v zvezi izvedla tudi fuzijo .s Sekv/eizerische Elektrizitats- und Ver-T rogesellschaft v Basiu, ki spada prav t ».ko kaikor družba Elektroverte v interesno sfero švicarskega Bankvereina. Fuzi-ja se bo izvedla tako, da bo družba Elek-
šnjega leta v višini 1.85 milijona frankov. Za lansko leto ne bo plačala nobene divi-dende (v prejšnjem letu še 3°/o). Družba objavlja obenem sanacijsko bilanco, kjer so že izvršeni znatni odpisi. V zvezi s sanacijo je družba odpisala 11.1 milijona frankov na terjatvah nasproti električnim družbam, ki jih finansira. Koliko bo pri tem odpisano Elektrarni Fali d. d. iz poročila ni razvidno. Drugi odipisi pa znašajo pri obeh družbah 5.3 milijona frankov. Nova fuzionirana družba bo imela 21 milijonov frankov glavnice, 4.2 milijona frankov rezerv in 1 milijon frankov tečajne rezerve. Občni zbor obeh družb, ki bo sklepal o fuziji, bo 11. januarja.
Poročilo navaja glede poslovanja Elektrarne Pale d. d, v Mariboru že znane
trowerte prevzela družbo Schweizerische '	številke, po katerih je ta družba imela Elektrizitats- und Verkehrsgesellschaft in t	v letu 1935. 30.1 milijona Din kosmatih bo prevzela od poslednje družbe tudi fir- I	dohodkov (prejšnje leto 27-2), in je pro-mo, tako da se bo odslej fuzionirana. druž- j	dala 157.3 milijona kilovatnih ur el toka ba nazivala: Schweizerische Elektrizitats- I	(130.4). Po odpisih v višini 3 milijonov und Verkebrgesellschaft. j	Din in uporabi 2.5 milijona Din za večjo Družba Elektrowerte bo v zvezi s sana- j	obremenitev davčnega konta ter 1 milici jo in fuzijo znižala glavnico od 30 na	jona Din za davčno rezervo, izkazuje 16.5 milijona frankov in bodo dobili del-	družba za leto 1935 12.800 Din čistega do. ničarji na 10 starih delnic po 500 fran- j	bička (prejšnje leto je imela izgubo kov 11 novih po 250 frankov. Uničenih bo j	427.000 Din). Družba Elektrowerte je 13.778 delnic družbe Elektrowerte, ki so v	morala družbi Elektrarni Fali d. d. pri-
posesti stare družbe Schweizeriscbe Elektrizif f <£- und Verkehrgeseltecb s f in bo nova družba pod istim imenom imela po izvršenih odpisih 20.6 milijona frankov stare glavnice, ki se bo z izdajo ustre-zajočega števila novih delnic povišala na 21 milijonov frankov.
Družba Eletrovverte je objarvila poslednjo bilanco pred fuzijo, ki izkazuje pred izvršenimi odpisi čisti dobiček 0.9 milijona frankov, poleg prenosa dobička iz prej-
«nati tudi v tem letu popust na obrestih.
Družba Snaga i svetlost d. d. v Basiu je imela 2.33 milijona frankom dohodkov in 2.44 mlijona frankov izdatkov, tako da je zaključila z izgubo 0.11 milijona frankov. Prodala je mestu Beogradu 32.2 milijona kilovatnih ur el. toka (prejšnje le« to 30.4). Beograjska mestna občina je znatne zneske zaostalih dolgov poplačala, vendar ni bilo mogoče izvesti prenosa vseh vplačil v Švico.
Kontingenti za izvoz v Italijo v prvem četrtletju
Iz Beograda poročajo, da je italijanska vlada odobrila za izvoz naših proizvodov v Italijo v času od 1. januarja do 31. marca kontingente, katerih vrednost znaša okrog 51 milijonov lir ali 130 milijonov Din. Kakor znano, so bili z italijanško-jugoslovensko trgovinsko pogodbo, ki je stopila v veljavo 1. oktobra, določeni kontingenti za pol leta, to je do konca mairca in sicer v vrednosti 62.5 milijona lir. Po izvršeni devalvaciji lire so bih ti kontingenti povišani na 90.6 milijona lir. • Ti posebni kontingenti za prvo četrlet-je so v glavnem naslednji (v milijonih lir;) goveja živina 6.3, živa perutnina 1.8, zaklana perutnina 0.15, govejo meso 0.22, jajca 1.02, morske ribe 0.47, soljene morske ribe 0.51 (skupaj z neizkoriščenim kontingentom iz IV. tromesečja preteklega leta v višini 0.25), pšenica 7.25, koruza 14.5 (skupaj z neizkoriščenim kontingentom 7-25), rude 3.63, apno in cement 0.73. premog 0.36, mehki rezani les 5.08, bukov rezani les 1.81, ositali les 3.63, drva 0.36, oglje 0.18, podnice 0.11. Gornji kontingenti so določeni na osnovi trgovinske pogodbe.
Poleg gornjih kontingentov so nam odobreni običajni kontingenti za blago, ki se uvaža na podlagi carinskih bolet v višini 20"/o uvoza v ustrezajočem razdobju leta 1934. Ti kontingenti so povečini sko-
ro manjši. Omeniti je med drugim naslednje: konji 0.33 milijona lir, mladi prasci O.O7, fižol 0.05,, suhe češplje 0.23, suhe gobe O.O7, klej 0.02, sirove kože 0.14, ko-žuhovina 0.03, travna semena 0.18 milijona lir.
K vprašanju obdavčenja alkohola
Sekcija trgovcev z alkoholnimi pijačami na debelo nam pošilja na članek »Za kmete nesprejemljivi predlogi« (glej »Jutro« od 27. dec. 1936) naslednji dopis:
Pisec, ki je mnenja, da so v spomenici ^•govcev z alkoholnimi pijačami navedene zahteve za kmeta nesprejemljive, stvari ni tako proučil, kakor bi bilo potrebno. Predvsem je pogrešil, ko je svoje mnenje priobčil tako, kakor da bi imeli kmetje od proste žganjekuhe res kaj gmotne koristi. Če bi bilo to res, bi lahko trdil, da je kmečkih producentov sadja in grozdja mnogo, trgovcev z alkoholnimi pijačami pa malo in je bolje ščititi kmeta kakor trgovca
Temeljna napaka njegovih izvajanj je pa ravno ta, da kmetje sami od proste žganjekuhe nimajo skoraj nobene stvarne koristi. Res, da semtertja kdo kaj doma kuhanega žganja proda, če ga vtihotapi, ali to je le majhen del kmečke proizvodnje. Vse ostalo se pa popije doma v veliko škodo kmetovemu zdravju, morali in delavnosti, kar spomenica izrecno poudarja in za kar ni težko najti dokazov v vsaki naši vasi.
Drugo netočnost je pisec zagrešil s tem, ko trdi, da bi se pri trošarini 12 Din za hektolitersko stopnjo prodajal špirit na
drobno po 18 Din. To ni res. kajti pri državni trošarini 12 Din ter vračunani bano-vinski in občinski trošarini ter zaslužku preprodajalcev bi se moral prodajati špirit še zmerom po 41 do 42 Din (v Ljubljani še 5 Din dražje).
Po 18 Din se danes prodaj« tihotapljeni špdrit brez državne, banovinske in občinske trošarine ter brez prometnega davka. In ravno ta tihotapljeni špirit je kriv, da kmetje svojih sliv in drugega sadja ne morejo po boljših cenah prodajati.
Spričo teh pojasnil bo gotovo vsakdo, ki mu je blaginja naroda in kmeta pri srcu, gledal predloge trgovcev v pravi luči in ne bo ga motilo, če zahtevajo obrtna proizvajalci žganja pravično zaščito svoje delavnosti.
Obžalujemo pa, da zagovornik »kmečkih koristi« omalovažuje naš predlog glede maksimiranja banovinskih in občinskih trošarin na vino (ki je zdaj preveč obremenjeno) ter čisto prezre druge naše predloge, ki smo jih stavili zgolj v korist kmeta, to je: prepoved rabe octove kisline v jedilne namene in naša zahteva, da se mora pri izdelovanju kisa rabiti do polovice vino in ne samo špirit, kakor doslej.	i
Mislimo, da živimo v resnih časih in da i ravno gospodarski solidarizem zahteva, da j vsak svoje koristi brani z objektivnimi argumenti. Prepričani smo; da bi se z uresničenjem naših zahtev in predlogov izboljšal ne samo položaj nekaj stotisočev, ampak vsega slovenskega naroda, ki danes ravno zaradi obstoječega stanja izgublja denar, moralo in zdravje. Zate pričakujemo, da nas bodo slovenski sadjarji, vinogradniki in vsi pravi kmetje podprli v naših prizadevanjih.
Gospodarske vesti
= K sporu v zagrebški zbornic; za TI.
V palači zagrebške borze se je vršila včeraj konferenca udruženja industnijcev savske banov ne. Vodil jo je predsednik g. Vladimir Arko, kj je v svojem govoru med drugam naglasiJ, da se mora urediti vprašanje onih 900.000 Din, kj so odpadli na zagrebško zbornico od kazni, ki so i h moralti hrvatski imdiu^tnijcj plačaibj v zadnjem času. Znano je, da so industrije; zahtevali v okviru z bom onega proračuna ves ta znesek za svoje namene, na kar zbornica ni pristala. Poročal je tudi o postopanju pri: proračunski razstavi ■jn o zadnjem incidentu na plenarni se.i> zbornice. Sledila je razprava, v katero ic poseglo več govornikov. Končno je bilo smreiettih več sklepov, v katerih industrije i izražajo svoje nezadovol istvo s nostonamjem pn- proračunski r*zt>ravii zbom!ce ter z feiavfmi predised.mVfl dr Kra-smika. Zahtevajo, da se organVra v okviru zbornice avtonomen wdiw#Tijsfcr od^eV. k bo sicer sode lova' z ostal ^nv odsek' g'ede sol^iStrih go^TV^dairsk-h vprašanj kj na se bo lahloo vs^ik spremenil v samostojno 'TidusrtriHkn zbornim ter konon^. rta se Ima niroračun p-edW ti ponovni T»'pni'rnii v razpravo Tn^trMskj r^ctopipriV' v zborničnen »vehi hrvdo poslali ban.sk' ur>ravj tud: nosfcKn<n vlogo t naveder.Vn' zahtevami. Na^ad-ijie je bila i še 'izražen* zaupnica nredsednku '■ndusbr.ij- 1 cfcftfa odreka zboror ce T MrHam" Prniču. Tr>dii«'*ri'c; so se	n» jfeiKSčP. da h'
biVi t"-eba ouvh 0^000 D'r.	r>~ed-
vsem 7.3 ust-ainovfev '"ndn^f.-f i>«W'i nih šol. da bi se taKVo hrvatska industrija reš'i'3 tujih nameščencev
• Z novim letom nimamo wt6
' s Švico. Kakor je znano, nam je Švica odpovedala klirinško pogodbo za konec preteklega leta, ker 04 prišlo do sporazuma
pri trgovinskih pogajanjih. Z novim letom je Švica prenehala bati klirinška država ln veljajo odslej za Svioo splošne določbe
glede uvozne kontrole. Naši izvozniki smejo sedaj v Švico prodajati blago le proti plačilu v devizah. Uvozniki pa ne morejo več vršiti nikakih vplačil v kliring. Švicarski uvozniki našega blaga bodo ie toliko časa vplačevali na klirinški račun, dokler ne bo izravnan saldo v korist Švice.
= Dividenda Trboveljske. Dunajska »Neue Frede Presse« poroča, da bo Trbo-ve^-fka premogokopna družba tudi za leto 1936. plačala isto dividendo, kakor za prejšnje leto, to je 12 Din na delnico (nasproti 10 Din v letu 1934., medtem ko družba za leta 1932. in 1933. ni plačala dividende). Po dunajskih informacijah ima družba zadovoljive uspehe pri prodaji cementa, pri premogu pa ji je uspelo nadomestiti zmanjšanje prodaje v začetku leta z večjo prodajo v poslednjih mesecih.
= Odmera prirastkarine v Ljubljani.
Mnogokratnik za odmero davščine od prirastka na vrednosti v okolišu mestne občine ljubljanske, je določen za metec oktober. november in prvo polovico meseca decembra 1936 na 10.
—	Generalna lista izžrebanih obveznic vojne škode. Avgust Pertot. uradnik Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani je izdal v samozaložbi celotno listo vseh dosedaj izžrebanih obveznic vojne škode. Knjižica je urejena v aritmetičnem redu z navedbo posameznih žrebanj in zastaranj, kar omogoča hitro, točno in zanesljivo poslovanje z obveznicami vojne škode. Knjižico je glede pravilnosti njenih podatkov pregledala Ljubljanska borza za blago in vrednote. Naroča se pri založniku: Ljubljana. Gledališka ul. 13. Cena 20 Din.
= Dobave. Komanda pomorskega arze-nala v Tivtu sprejema do 11 "t. m. ponudbe za dobavo 5.000 kg jeomenčk* m do 22. januarja za dobavo ždezne pločevine. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 11. 1. m. ponudbe za dobavo p!<o*šč za parne vode. Artflertii-Sco-teh/nččn; zavod mornarice v Tivtu sprejemi do 19 t. m. dobavo raznih kenrkaiVij, Komanda mornanire v Zrmunu pa do 15. t m. ponudbe za dobavo Dieselovega agregata..
—	L;ci(ac je. 4. t. m. bo pni upTaiv,j za izdelavo oh!ao:ii za voisko v Beogradu ofertna licitacija za dobavo 225 000 kg raznega us-n;"a- Dne 15. t. m. bo pri ekonomskem oddelku generalne direkcije državnih železnic v Beogradu ofert.ni licitacija za dobavo grafitnih loncev in 1: v rs koga grafita in 16. t m. za dobavo p'aitna m zavese za potniške v.agone. Dne 21, t m. bo pri upravi državrrb monopolov v Beogradu ofertna licitacija za dobivo ovoinega pannirja za cirtflirete. 22. t. m. za dobavo poflkantona za potrebe mar:ki.T):ce Dne 26. t. m bo pri dTekcija d«-Ž3vnrh rjdnrskih podjetij v Sarajevu ofpHtins Mc^tsprza dobavo ^70 m kalVa za drravnr ru-dinilk v Zem:ci. Dme 28. t. m. bo pri uprav; pole'i'* v Ljubi'ani ustna licitacija w dobavo 200 letnih platnenimi bluz.	'<iWh platnenih kap z dvoiVio r»rpiv1/>ko :n k^lcrHo »n. parov fWr«h bi-" Dne 28. t m Ho piri upravi VI odd-^ka \\o ehtvi eja zavoda v KamriV-.i ofertna Vo-''ti>r;'* za dobavo 110.000 k,<* konopmenP preie
Za mestno Iti za kliničm bolnišnica
V zvezi s širokopotezno akcijo, ki »o jo ob vstopu v novo leto pokrenili naši zdravniki in visokošolci za zgradbo niaderne klinike v Ljubljani, prinašamo naslednjo zanimivo in uvaževanja vredno izjavo uglednega znanstvenika šefa-primarija v. p. dr. Franja Dergan-ca:
Leta 1914. je izaal dr. Valter Schmid, bivši kustos ljubljanskega muzeja, ziaj univerzitetni profesor v Gradcu, monu-mentalno knjigo >fcmuna« z načrti odko-pandh temeljev rimskih hiš. Na prvem mestu navaja »hišo kirurga«, imenovano tako po velikem številu kirurških in drugih zdravniških mstruirnentov, ki sj jih v temeljih našli, kar dokazuje, da je imela že stara Ljubljana svoj zdravstveni, za tiste čase sodobno opremljeni zavod, morda celo majlmo mestno bolnišnico. Prof. dr. Schimid izrečno opozarja, da niso hili instrumenti najdeni camo v tej hiši, marveč tudi v sosednjih poslopjih. Enako je skrbela v srednjem yeku za zdravje ljubljanskih meščanov Lastna mečtt.i-a bolnišnioa, o čemer priča staro ime za Stritarjevo ulico »Spitalgas-e« in poseben »Burgerapitalsfond«, ki ga še da-nea upravlja mestna občina. Ljubljana starega in srednjega veka se je torej ponašala s svojo mestno bolnišnico, ki ni bila samo v čatt njenih vedno naprednih meščanov .ampak je tudi množila mestno blagostanje in bogastvo s tem, da je vedno v najboljšem stanju vzdrževala osnovni »obratni kapital«, zdravje prebivalcev.
Samo moderna Ljubljana še nima lastne mestne bolnišnice, dasi skuša kot moderno tujsko in letoviško mesto budno korakati z vsemi enakimi mesti. Samo moderna Ljubljana nima še lastne bolnišnice, dasi hoče v pogledu higiene tekmovati z najnaprednejšimi mesti v Nemčiji, ki pa si štejejo v glavni ponos ravno moderno opremljene mestne bolnišnice. Samo moderna Ljbljana še nima lastne bolnišnice, dasi obstoji v narodni državi celo sanitetni zakon z določilom, da si mora vsako mesto s 50.000 prebivalci zgraditi lastno bolnišnico. Samo modema Ljubljana še nima lastne bolnišnice s posebnim oddelkom za infekcijske bolezni in za malarijo, dasi posluje v Ameriki bogata, vsem narodom namenjena Rocke-fellerjeva fundacija, iz katere je prejel naš slavni, zaslužni socialni higienik dr. Andrija štampar že mnogo milijonov in ž njimi zgradil celo vrsto velikih, prvovrstnih zdravstvenih zavodov.
Ostro in dosledno mislečemu tujcu nikakor ne gre v glavo, zakaj je prav modema ln napredna Ljubljana zaostala v najvltalnejši nalogi avtonomne uprave, ko vendar že desetletja obupuje vsa dravska
Sokol
Nov sokolski tednik
»Sokolslca volfa"
Davna želja, da dobi sokolstvo v dravski banovini svoj slovensko pisan sokolski list, se je izpolnila. Pred nami je 1. številka novega sokolskega lista »Sokolska volja«, ki bo izhajal tedensko v Ljuoljani ter ga izdaja kolo Sokolov — idealistov, ki se niso strašili truda in žrtev, da nudijo članstvu vseh petih žup dravske banovine informativni sokolski list, ki bo pokazal vse tisto drobno delo, ki g& opravljajo naše sokolske edinice.
Vsebina prve številke je prav pestra, žal, da je moral izostali podlistek »Polkovnik švec«, ki pa bo začel izhajati že v prihodnji številki. Uvodnik »Sokoiska volja« pojasnuje namen novega sokolskega tednika, ki je bil nujno potreben za naše župe. Najnovejše vesti imajo lepa poroCi-ia iz bratske CSR m Francije. Na prvi strani je tudi slika ustanovitelja sokolstva dr. TyrSa in odlomek iz njegovega največjega dela »Naša naloga, smer in cilj«. Na drugi strani so poročila iz Dravskega sokolskega zbora t. j. iz žup Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor Novo mesto ter iz žup Karlovac in Zagreb (iz edinic, ki so na teritoriju Dravske banovine). Topei članek je posvečen tudi tragično umrlemu bratu Janku Prelovcu iz Sušaka. Sledijo vesti iz Saveza SKJ, iz slovanskega sokolstva, slovanskega sveta, iz naše domovine, objave, pet minut telovadbe zjutraj, koledar za brate prosvetarje, radio, ter ocena knjig, časopisov in revij. Kakor je iz vsebine razvidno nudi novi sokolski tednik vsakomur obilo poučnega in koristnega čtiva, zato smo prepričani, da bo list našel pri vseh bratih in sestrah širom naše banovina velik odziv. Prvo številko novega lista smo poslali mnogim našim bratom in sestram na ogled, kdor ga ne namerava naročiti, naj ga pokaže drugemu bratu in sestri. Komur bo ugajal, naj nam javi z dopisnico, da si ga naroči.
Bratska društva in čete prosimo, da uvedejo naročila pod skupnim naslovom. Ko pride list na ta naslov — v telovadnico z njim v podrobno prodajo od brata do brata, od sestre do sestre. Vztrajati hočemo, bodrijo nas vzpodbudne besede, ki nam " dohajajo iz vseh strani. Ne prosimo milosti, hočemo podpore in razumevanja. Nudili bomo vsakemu nekaj, a vsem dovolj, da bomo vedno tesneje in bolj bratsko povezani v skupnem delu za skupno stvar. Krepimo se! Cuvajmo Jugoslavijo!
Vse bratske edinice, brate in sestre obveščamo, da se naroča list »Sokoiska volja« v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6 ter stane celoletna naročnina le Din 25.— posamezna številka pa samo 50 par.
Vsi na delo za naš novi sokolski tednik »Sokoklka volja«!
banovina nad neznosno, za marsikoga usovino prenapolnjenostjo državne bolnišnice. Odkod ta brezbrižnost za prvo in glavno dobrino na zemlji, za človeško zaravje? Danes se kritika omejuje farno na ugotovitev neke važne psihološke podtalne, zato pa tembolj trajne in zavrait-nejše zavore. Ta podzavestna otopelost izvira iz globoke užaljenosti in apatije javnega mnenja za vse zdravstvene zadeve — zaradi različnih zdravniških nesporazumov. Občirutčvo je nehote dobilo vtis, da gre vedno in povsod oto za osebne ambicije poeiinih grabežljivih zdravnikov. Vse to je minilo in v očišie-nem ozračju zdravniške morale vidimo samo eno nujno skupno potrebo, da brez odloga zamujeno nadomestimo z obrestmi vred
Iz te zjdravstvene zamude so natekle namreč neke moralne obresti, neki prebitek pravic za novo metno 'bolnišnico. Po srečnem naključju sovpada ta prebitek z neko drugo enako nujno, a aktualno potrebo. Kazalec na uri našega političnega razvoja se pomika v smeri kultu/rne in gospodarske avtonomije, to se pravi, da dobimo razen drugega v najkrajšem času I tudi popolno univerzo, v prvi vrsti popol- | no medicinsko fakulteto. A taikoj se j oglasi nujna potreba kliniine bolnišnice. Ali ni torej prava sreča v nesreči, da nam bo mogoJe z enim strelom zadeti kar dva zajca, združiti mestno z enako potrebno klinično bolnišnico in obe spraviti pod eno streho ?
Preostaja samo še vprašanje stavbišča. A tudi to se avtomatično rešuje z razvojno usmeritvijo nove Ljubljane proti savskemu polju. Svež, takorekoč filtriran zrak s planin in suh peščen teren — ali Si moremo misliti bolj idealno stavbišče z glavnim kanalom proti Savi? Moderna prometna tehnika ne priznava nobenih pomislekov glede na oddaljenost. Sicer se ne bd mogla razviti moderna velemesta.
Konjenica bežigrajskega S>kola je meia 30. decembra redni šjrš- članski sestanek-N-inesto načelnika br. Gorazda. ka je bil sflužbeno odsoten, je podal načela:ško poročilo namestnik vodnika br. Supančič Pavle. Jezdil odsek Vič je zastopal br. Loboda Vinko. Iz tajniškega poročjia posnemamo: .1 ezdnr odsek ima 96 redmih članov ir. 12 člamic. Priredil je dve zeJo uspeli pri" reditvri; »Ples v štalc« i«n »P<mlad 1830'. Članstvo se je po svojih alianvh udeleževalo župnega jahalnega tečaja v aridljerij-ski vojašnici v času od 1. januarja do 30. aprila 1. 1936. V teku poletja je sodeloval na žiupnem zletu sokolske župe ljubljanske pri sprevodu; pni nastopu je s 16 član- izvajal »Carusel« 'in bi! deležen burnega pri-zmainja občinstva. Dalje se je julija udeleži 25leitnice bra'iskega Sokota v Stepanjn v sprevodu od Mestnega doma v Stepanjo vas iin pri nastopu izvaja1! sablaške vaje s \1 člami. Isft&ga dne se je udeležil tudi našit o.pa bratskeige društva pri Devic Mariji v Polju s lfttorioo salblačev in izvajanjem »Cairusela«. Potem je sodelovali v Domžalah. v Mengšu, v Moravčah Na detnačem nastopu 13. septembra je izvajal vaje s kopj; iin na konjiih. O!an«tvo viškega jezdnega odseka je deloval roko v rok- r bež>-gnaf''slknm odsekom. Glede na izjavo br. Go-mzdja. da mu je nemogoče v bodoč poslovni dohi prevzeti kakšno funkcijo, se m« jie članstvo odseka prav lepo zathvaHo za njegovo požrtvovalno delo, saj je bila v vrtiiijci nreir- n.iegor* zas^u^ja. da se je odsek povzdignil in razširil. V nov odbor jezdnega CKfseka za leto 1937. je Slansitvo -'tvoHIo nastopne braite: za nafe/lnofloa ko-Tnarndainft a/rtriljeriie dmav^ke divizije, bri-f.tdn' general MiIo?e Popadič, za vodnjtka dosedanV namestnik Pavle Supančriif. za "tajmika Jožko Lutmam, za bla^a irnrka Drago Miaiuser: za od^ornirke kaperfan T klase Josip Horvat (tehnični referen<t).kape*an I. klase Dtra-ijoljub T^č. podporočnik Dragan Gamrlovrič mn Pramc Suster: za zastavonošo Jožiko Koren, za namestnika artjiljenjfcfo podin«irpc*niik Vlado Tovamovič im podn s Tednik Nikofta j Čuk: za namesihnike odibortin-kov natredn^fle Marko M artrpovič jm Leon 2orž, za vodio fanfare Rudolf Poschfl. Ko so se ob koncu predebatiiralfc še razmi pred-I05' se je sporoollo člamsitvu. da ie komanda me«!^ v Ljubljani dala potrebne konje ni razpolago za jahailn; tečaij, kri se bo za-šei' v ponedeljek 4. t. m. ob 18. Za naistavrrHt sita menovama kom jemšk* Jcaipe-ita.n T. klas- Drra<gof janb Pič ,-ti art:il jenijsk« kapitan T. kle.se Josip Horvait. JahailiP^a teoa'a se bo udeleževalo 16 članov m Slanic. Br Supamrič je še sporo?n"1. da so prf-tvrave zn pr:meditev »Ples v Stalci« v torek t. m. v polnem teku. ter je povabil vse,
pn-'red;tev s prijatelji im znamo; pose-
t^io
Dve novi telesnovrgojni tehnični visoki šoli sta v osnutku v Rusiji. V Minsku ta Smolensku so pričeli graditi obsežna poslopja imenovanih visokih šol za telesno kulturo, kjer bo imelo hkrati prostor 480 slušateljev ta slušatelijc, izmed njih bo 250 nastanjenih v internatu. Obe šoli bosta opremljeni z najmodernejšimi telovadnimi orodji in vsem potrebnim ostalim priborom. V Rostovu na Donu zidajo velik sodoben stadij in ogromno otroško Igrišče, v Hluhovu pri Moskvi pa se do-Vcmčuje drsališče, kjer »e bodo vežlbali nafboliši drsalci Ravnotako Je v izvedbi v Shodnu pri Moskvi novo smučarsko sre dlšče s tremi skakalnicami za metodično vežbanje smučarjev-sikakalcev.
Kupuj domače blago!
Olfaog Plovega Četa na Hočevs&em
Tudi med Kočevarji žal Izginjajo originalni zimski
Kakor povsod, tako ee tudi na Kočevskem narodni običaji vedno bolj izgubljajo. Izredno zanimivi pa eo ti običaji pred vsem aa-radž tega. ker kažejo, kako mate Je v ngih starega germanskega elementa, koliko pa eo Kočevarji sprejeli od okoliških Slovencev. Pravih nepokvarjenih šeg }n običajev sploh ad raogoče videtj v večjih krajih, pač pa vedo o njih pripovedovati stare ženice v manj dostopnih Krajih, ikjer so se vsaj delno mnogo popolnejše ohranile.
Severnjaški običaj božičnega drevesa Je p'očevarjem docela neznan, kakor ga tudi ne pozna, oziroma ga ni poznal slovenski človek na tem ozemlju, ker je običaj jaslic mnogo bližji topli slovanski dušL Se iz starih poganskih časov je običaj m ljudska vera. da se ob sončnem obrata, ki traja tja do Treh krajjev, gode po zemlji čudovite stvari. Zato mora biti na vse tri svete večere (pred božičem, novim letom in tremi kralji) miza pogrnjena s čisto belim prtom. Na mizi so r,a;manj trije hlebčki kruha, katerih največjemu praviio žjplink (kar odgovarja našemu {»oprtniku), manjše pa imenujejo čuvarje ali sosede. Večji hleb mora biti čim bogatejše okrašen s test enimi figurami iz živalstva, predstavljajo pa tudi novorojeno Dete. Te kruhe razrežejo šele na praznik Treh kraljev in dado vsakemu, tudi živini, pokufiiti košček, da jdh obvaruje pred uroki. Istočasno e temi hlebi pa speko tudi golobčke iz testa za otroke, ki jih pred hišo kažejo sosedom in prj tem pojo;
Golobček, golobček, poleti, sreče veliko v hišo prjnesi!
Kdor mora ob teh dneh potovati, ta mora tudj imeti s seboj takega golobčka, ako hoče, da bo srečna njegova pot. Poleg kruha eo evete večere na mizah tudi obleke, razno kuhinj ako orodje, pod mizo pa žehtar, plug, vo-iovski jarem itd., ker se vsj {5 premeti blagoslove za bodočo porabo.
Čisto slovenski je tudi običaj kropljenja j. blagoslovljeno vodo, dočim ni toliko v običaju zažiganje kadila, pač pa ob Treh kraljih narede na vrata križe in začetnice imen G. M. B.
Če duhovnik na sv. večer narobe obleče obleko, vidi kako lete čarovnice iz cerkve in se pačijo proti oltarju. Te čarovnice vid,; lahko tudi, ko dviga monstranco, pa tudi ministrant jih more videti, če se nehote obrne in ozre protj cerkvenemu stolpu. Kdor stoji točno opolnoči na pručicj iz trinajstih vrst lesa, ta spozna vse čarovnice. Da ga pa ne raztrgajo, mora še pred koncem polnoč" niče zagnati pručico proti cerkvi in teči trikrat okoli nje v obeh smereh. Po polnočniei »e zbero vsi rajni v cerkvi, kjer kak umrli duhovnik zanje mašuie.
Kjer gori v božični noči na prostem ogenj, tamkaj leži v zemlji zaklad, ki ga je mogoče dvigniti. Zato pa je treba zmoliti očenaš, odkimati z glavo, okrog ognja na črta tj ris, zagnati v ogenj rožni venec in vse skupaj po-kropiti z blagoslovljeno vodo. Kdor gre na Sožič na lov, ta sreča jelena s križem med :-ogovi, vendar ie najboljše zanj. da se takoj vrne, sicer ga lahko doleti hudičev lov, kj e prav božične dni na nevarnejši. Gorje lovcu, če ga sreča hudič, ker ga raztrga na
drobne kosce. Edina rešitev zanj je ▼ tem. da leže * obrazom proti zemlji ter prekriža roke in noge. da hudič nima oblasti nad njim Kakor Slovenci vlivajo tudi Kočevarji na svete večere svinec, da zvedo bodočnost. Fantje in dekleta pa hodi<jo med polnočnico na križpotja poslušat: če slišijo petje ali godbo, potem bo v hi®i kmalu 6vatba, če pa slišijo jok in tožbe, v kratkem umrje kak sorodnik. Med poslušanjem pa je treba popolnoma molčati in nihče ne sme Jmeti pri sebi kakega železnega predmeta
Na Siilvestrovo vpihujejo blagoslovljene sveče ter po tem, kolfko časa ne ugasne stenj, sklepajo na dolgost življenja Tudi čevlje mečejo preko glave. Če padejo na podplat, je dobro znamenje — proti vratom obrnjena konica pomeni poroko še isti predpust; če pa padejo narobe, pomeni to hudo, morda 6mrtnonevarno bolezen alj vsaj dolgotrajno potovanje-
Prav talko verujejo v moč praprotnega semena. Kdor ga na Štefanovo no6i nevede t čevljih, ta sliM in razume pogovore med živalmi. Tudj tepeškanje je v navadi. Otroci hodijo od hiše do hiše im načičkani pojo kočevsko kodednjco;
»Pishn di, pdshn di Wrjsch Tint geschunt, *e lample iecht krorak Marsch unitr d'ponk!< Kog®r pa otrocj tepeškajo. jih mora obdariti, toda ne z denarjem, pač pa z orehi, lešniki, jabolki Ponekod pa mesto tepeška-nja hodijo otrocj s križem od cerkve, mimo hiš jn na podje in krope povsod z blagoslovljeno voda
Na praznik Janeza Evangelista pijejo zvečer takozvand Janezov blagoslov aH Janezovo vino in si medsebojno želijo zdravje. Ostanek tega vina hranijo v hiši kot zdravjlo. Šentjanževo vino pije popotnik, preden se poda na potovanje; novopo ročen ca po poroki; bolniki pred smrtjo; pa tudi znanci za slovo po veselem svidenju.
dar pa navadno živino napajajo v družbi. Komur živina vse popije, temu tovariši takoj žedijo v novem letu polno žitna00. polne hleve živine, veliko denarja ter lepo in pe-tično nevesto. Zato pa mora popoldne ta bodoči mož in gospodar v fantovski družbi precej globoko poseči v žep ko plačuje vino. Pa saj on to rad 6tori v upanju na bodočo srečo, ki ga gotovo čaka. Kdor se pa obotavlja, temu fantje zmešajo •Štrene, Čeprav ima že kje kaj popolnoma napeljanega.
Ob prazniku Treh kraljev blagoslovijo vodo, ki velja kot zdravjlo prod kačjemu strupu, zaradi česar jo skrbno hranijo po hišah. Otroci pa ta dan in že nekaj dni prej hodijo od hiše do hiše in pojo pesem o daljni zvezdi, ki jo nosijo na palici; od nje pa kakor pri Be-lokrajincih štrlijo trije roglji.
Na Kočevskem je torej razmeroma malo svojstvenih kočevskih običajev, ker so bivajoč v slovenski sredini, Kočevarjj sprejeli od okoliških Slovencev skoraj vse njihove šege, običaje in verovanja- Le nekoliko so jih prikrojili po svoje. Le redki so običaji, ki bi jim med slovenskimi ne naši; odgovarjajočih. Deloma pa so t, običaji, ki so po vsakem posameznem kraju tudi posebni, izraz tega, kar je po svetu potujoč Kočevar našel po daljnih zemljah zanimivega in je
VRNITE SVOJIM ZOBEM
NARAVNO BELINO f
Zdaj obstoja nov	da se zobem vrne naravna belina.
Zadostuje namazati malo KOLVNOSA na suho ščetko. KOLYNOS takoj odstrani temne madeže in ugonobi mikrobe, ki povzročajo kvarjenje zob. Ako želite, da Vam ostanejo zobje zdravi, naravno beli in blesteči pri nasmehu, tedaj uporabljajte KOLYNOS ! Presenečeni in očarani boste nad njegovim učinkom.
KOLYNOS
PASTA ZA ZOBE
to polagoma udomačil v svoji zemlji, ki ga ne more hraniti ter ga 6ili, da sj e kroš-njarstvom išče zaslužka in kruha po širokem svetu. Ti pravi narodni običaji, ki so v svoji pristnosti le redko le ohranjeni v kočevskem zaledju, dokazujejo, da niso svojstveno enotni, temveč zmes raznih kultur, med katerimi pa odločno prevladuje slovanski element, kar 7i ozirom na vso zgodovino Ko-čevarjev tudi ni nerazumljivo, saj so Slovenci, ki so se v teku stoletij močno raznarodo-vali, morali obogatit; kočevski element ne samo kvantitativno, temveč so prinesli tudi del svoje kulture jn obogatili ono, ki so jo sprejeli pod vplivom političnih razmer za svojo.	_2rd.
Oj popotnik, tu postoj, premisli!
Pred tedni je imel klub »Metla« svoj redni občni zbor. V tem ni nič posebnega, saj šteje 100 uglednih članov, ki dobro poznajo zakonite predpise in kljub svoji slavi in popularnosti ne želijo priti v navzkrižje z njimi. Priprave za občni zbor so tekle v največjem redu. Vsi odborniki so imeli polne roke dela (saj veste kako je, če človek sedi pri klobasah m dobri pijači), najtežje pa je bilo brez dvoma delo klubove-ga tajnika Njegova dolžnost je bila, da sestavi pregledno statistiko dela, članstva in uspehov. Tako je moral tajnik preobrniti vse zapisnike in ves arhiv. Ko je v tem delu brskal po zaprašenih policah, mu je nenadoma obtičal v roki tale načrt:
Silvestrov večer se začne s tem, da mati ali najstarejša dekla odpre vrata sobe, v kateri so zbranj otroci, in govori, da je prišel >starj može Pil tem se otrokom nič ne pokaže, pač pa jim zažene v sobo jabolka in orehe z voščilom za srečno in zdravo novo leto. Nato zapojo otroci priproste božične pesmi. Pridružijo se jim tudi osta5 le odrastki fantje niso ta večer doma.
Posebne naravne moči iona novega leta dan. Tedaj se po studencih pretakajo zlato, viino in kri. Če kdo dovolj zgodaj, ko še ni nihče vznemiril vode, nevede s palico skali studenec, se palice oprimejo drobna zlata zrnca. Divjačina prihaja že zelo zgodaj pit k studencem njihov čudežen napoj, da je potem vse leto varna pred čarovnicami in divjim} zvermi. Na sveti večer skuhajo blagoslovljeni rieet (kočev; ritschoch). da ga spomladi raztrosijo po njivah, da bj bolje obrodile. Za novo leto je treba pravočasno nanosi ti v hišo drv. Če so prj hiši hčere, godne za možitev, tedaj nanosiio drv te; ako pa iih ni, jih nano6ijo neporočene dekle. Naročje mora bitj polno. Toda, ko nalagajo polena, jiih ne smejo šteti. To emejo šele, ko jih prineso v sobo. Delajo pa to čimbolj na skrivaj, kaijti. če je bilo v naročju sodo število polenc, tedaj se bo deikle še isto leto poročilo; če jih je bilo pa liho število, tedaj pa ni treba hiteti z balo, ker bo zanjo še naslednje leto čas. Vendar pa dekle svojemu izbrancu ne sme povedati, kaj ji proro-kuje število polenc. Če kako dekle ne more te sladke skrivnosti ohraniti zase, se ji prav lahko zgodi, da bo za svojo klepetavost kaznovana z razdrtjem zaroke. Pa tudj fan-je zvedo lahko ta dan svojo usodo, ko napajajo žjvino. Čim rajši živina pije, tem hitreje bo prišel dan njihove poroke. Da bi pa ta dan čimbolj pospešili, zato vodo oSolijo. Ven-
tukao
POCiVft NAS, NEPOZABNI
KAREL.? Vi ŽHOVEC.
00L^0L5JWI IN ZASLUŽNI TAJNIK. KLUBAJ1ETLC
.1+1
•	t •
- o	( )
: ;	/ *
v A	^ ,
> ®	x \
3
«v V. C ® § © /C ! *©v*.v©C!A!xo/}a\
Milo je zatrepetalo srce našemu junaku, ko ga je naključje tako nenadoma spomnilo zopet svojega dragega predhodnika in učitelja. Nehote je pomislil na vse dogodke, ki so bili v zvezi t njegovo smrtjo in oporoko. Ker pa vemo, da neučakani reševalci že nestrpno presedajo na stolu in da smo v nevarnosti, da nas blagoslovijo z neprijazno besedo, bomo zgodbo o oporoki pustili za prihodnjič in naj — radi razumljivosti — povemo le to, da je Karel žvižgovec, bivši tajnik kluba »Metla«, določil v svoji znameniti oporoki primeren
Stevan Simič
Sljčice iz življenja Južne Srbije
Stevan Simič, srednješolski ravnatelj v Skoplju, se more imenovat; glasnik Južne Srbije. Po mnogih listih, časopisih, koledarjih in celem kupu samostojnih knjižnih jz-danj, vse od leta 1906. sem. ko je Južna Srbiija še bila turški vilajet, pa cLo danes, so raztreseni; njegovi spisi, skoraj vsi govoreči o tem dragocenem kosu naše domovine, o ljudstvu, ki žjvi na njem. in o trpljenju, ki ga je moTaJo to ljudstvo prenašali nekdaj pod turškiim jarmom in strahoto četniškega divjaštva. Ali trpljenja in muk tudj še danes ni konec. V Beogradu. Sarajevu, Skoplju, Carigradu, Solunu in Krfu so se tiskali njegovj spisi. Niso to velika dela, temveč krajše savani, ki se pa odlikujejo z jasnim, ne izumetničenim slogom in lep m narodnim jezikom ter kažejo pisatelja kod temeljitega opazovalca in poznavalca ljudskega življenja, nekdanjega in sedanjega- Njegove sličice \7 življenja Južne Srbije so resnična doživetja, niso plod pisateljeve domišl::je — saj je sam služboval še pod polumesecem, pod turšk m valijem tam doij _ in bralec se gotovo ne bo čudil, ko bo prebral konec »Oiča Arse«_ kjer se pisatelj obrača k »baba Jelki«, ki je tudi že odšla za svojim možem v »car-stvo, kjer ni ljudske zlobe,« z besedami:
».. poprosi našega Bo^ga, da odpust težke grehe lažnih rodoljubov, ki so v pohlepni seh:čnositi in nezajezljivi grabežljivosti pnzab li tudi ob~o moralo in so namesto n'e posejali nezasl šano mržnjo. katera se po tak'h brezbožnlkih prenaša tudi na ves na-rin voo državo! .«
Slriček al? č:ča Ar?« ie vašk; učitelj Ar-sa Maks:movič. ki ie d asi n: dobval nika-
kršne plače, vse svoje življenje do visoke starosti, ko mu je že po osvobojen ju nož bugaraškega četniškega vojvode prerezal raiit življenja, učfil svoje vašoane branja in pisanja in jim ohranjeval -n utrjeval narodno zavest, »čiiča« je spoštljiv pridevek, ki ga daje Srb staremu človeku, kakor je »baba« enak, nikakor ne zaničevalen pridevek za staro ženo. »fiiča« im »baba« se v zvezi z imenom v srbskem govoru ne sklanjata: »čiča Ars:«, »baba Jelki«.
V naslednjem podajamo v prevodu Iz »•čiča Arse« odlomek slioioe »Na Golgoti«.
Tisoč deveteto petnajstega. Oktober.
Ob zori so bila v Zletovu. čiča Arsa eo odvedlj v občinski urad, toda koga je tamkaj našel in kaj je bilo pozneje, se ne ve, ker se nič ne pripoved iije o tem. Občinski stražar Saltir Sojka vam bo povedal nekaj, alj vse strogo zaupno proseč vas, da verujete v njegovo nedolžnost, češ, ker je izvrševal samo ukaz svojih predstojnikov.
Ponedeljek. Samo še nekaj druj je do Mi-trovega dne. Turobnemu jutru je sledil deževen, mračen dan jn šele okoli treh popoldne so solnčnj žarki začeli obsevati blatna pota. Malo pozneje so privedli čiča Ar-sa iz občinskega urada in žnjiim še tri njegove prijatelje im sodelavce pri skupnem delu. Vsi so imeli zvezane roke in stražiLo ji;h je osem oborožen h čefcnikov s Filipom Bučiškim. bivšim občinskim predsednikom jn najboljšim načelnikovim prijateljem, na čelu. Vod ij so jih skozij vas, češ, da gredo v mesto, kjer jih čaka okrožni načelnik.
Po vaških ulicah tekajo otročad, moSkt in ženske. Nosijo moko, žito, posodo, orodje. odejo, blazjne in razno pohištvo Hite s plenom, da bj se čim prej vrniH. Vodja sfcraže ie ukazal, na i se hod; boli počasi.
Hotel ai je ogledati zanimivo zabavo, ker se je tistega dne sklenilo, da se najprej oplenrijo. potem pa 60 temelja porušijo vse hiše uglednejših ljudij, k; so odšlj v srbsko vojsko. Bila so to prijaitelji ciiča Arsa Krsta Josifovič, Nanko Jovanovič, pop Djordje Popovič, Djordje Jovanovič in drugi in jet-niloj so lepo videli, kako so ženske kakor blazne stale z otroki pred svojimi domovi, vile roke, si pulile lase jn bridko ihtele, gledajoč, kaj se počenja z njihovim imetjem.
—	Sedaj moremo hiltreje, — je vzrado-ščeno rekel vodja. Pa so stopili hitreje. Prva sta bila čioa Arsa in Stoja Krštič, v druga vrstj pa Tasa Apostolovič jn Stroji-onn Nikolič.
Ko so prišlj ta X F^ ukazal, naj obstanejo, pa si je začel zavijaitj cigareto. Ko so tako stoli, so moglj videti ganljiv prizor. Na levi strani ceste so zapazili, da na turškem pokopališču suh, zelo onemogel srbski vojak nekaj koplje. Zraven njega pa je stal s puško Saltir Scojka, istj občinski stražar, kj je v nočij ipitrsel po čjča Arsa.
—	Kaj delaš tu Sojka? — ga je vprašal Fiip Bučiiški.
—	Iz obojne so me poslali s tem vojakom. Kmetje so ga našlj v Rajrčanu- Teden dni so ga varovali, potem so ga pa z vozom pripeljali v našo občino. Zelo je bolan. Nič ne je. Bolgarski doktor je ukazal, da ga odpeljemo v štapsko bolnišnico, naSi pa so mi ukazali naj ga popeljem semkaj in naj si sam izkoplje grob, pa ne more-Čakam že tej ure, koplje, koplje, p« nji!. •
—	E. dosti; jet Pa ne da bi se bal, da ozebe? Ha — ha — ha!. Naj ga Se nocoj razneso psi ali volkovi. Ciganske vere so, — je odgovoril z brezbožnim grohotom Stevan Kretev, znani razboljnik in zloč nec, ki je nedavno sredi mesta ustrelil Jakša Djor-djevjča. hrabrega, zaslužnega orožnjškega
znesek za svoj nagrobni spomenik. Seveda pa tudi njegovi klubski tovariši niso mogli kar tako, meni nič, teb' nič, pozabiti svojega dolgoletnega prijatelja in zvestega člana in ko je krožila med članstvom nabiralna pola za oddolžitev kluba njegovemu spominu, se je nabralo toliko denarja, da je mogel odbor na žalni seji skleniti, da bo prispeval pri postavitvi nagrobnega spomenika za podstavek. Da bi pa tudi pozni rodovi vedeli, kako spoštuje klub »Metla« svoje člane, so poočitili to s posebnim napisom ki so ga sestavili kar po seji. In tako stoji na našem pokopališču ta spomenik in vzbuja s svojo originalnostjo splošno zanimanje. Med občudovalci pa je malo takih, ki vedo, kaj napis na podstavku pomeni. Prepričani smo, da je v krogu naših reševalcev več sposobnih ugankarjev, ki jim ta oreh ne bo delal velikih težav.
Peter Kumara
je nedolžen
Naša uganka od zadnje nedelje ni bila zelo težavna, vendar pa jo je v primeri s celotnim številom prebivalcev rešilo pravilno le malo navdušenih »Metljarjev«. Kakor torej kaže vsi »Metljarji« še niso za detektive. Samo malo bi bili morali pogledati koledar, pa bi bili videli, da 18. avgusta, ko se je odigral umor, pri katerem je prav za prav igrala glavno vlogo mesečina, — meseca sploh ni bilo. V tem je tudi rešitev uganke. Priča, ki je dolžil Petra Kumaro umora, je trdila, da ga je videl usodno noč
na cesti v soju mesečine I •
Vendar pa so skrivnostno uganko pravilno rešili naslednji »Metljarji«:
Franc Brglez iz Čadrama, Draga Marnova iz Viča. Danilo Sedmak iz Maribora, Draga Varmočnik iz Štor, Savo Petek iz Maribora, Miloš Stempihar z Jesenic, Mitja Vidic iz Zagreba, Jaka Koselj iz Škofje Loke, F. S. iz Zagreba, Božena Veber z Bleda, Nada Brajnik, Vipavka, M. Miiller, Zagorje ob Savi, Milena Koliaševa iz Kranja. Milan Voglar iz Vidma, Meta Rainer iz Braslovč, Miroslav Iskra iz Čakovca, Starika Cernič iz Maribora, Lojze Menhart iz Topolšice, Joško Pouh iz Novega mesta, Jan Baukart iz Ljutomera, Tatjana Lozar iz Novega mesta, Marjan Pravdič iz Žalca, Marija Klaužar iz Dobrne, Srečko Presker iz Sevnice, Antonija Aman iz Lesec, Štefan Nov-ljan iz Stepanje vasi, Drago Dolinšek iz Trbovelj, Mici Melavc iz Medaka v Liki, Drago Krflič z Vrhnike, Slavica Selan iz Beograda, Boris Pertot iz Maribora, Boža Vagaja z Jesenic, Vida Mušičeva iz Ljubljane, Simon Ribarič iz Košakov, Ivan Krampelj iz Ruš, Peter Smid iz Selc nad Skofjo Loko, Melita Dolanc iz Maribora, Štefan Klanjšek Murska Sobota, Elza Krem-žar iz Ljubljane, Stanko Eržen iz Zapuž, Joško Antauer iz Rankovcev.
Nadalje so rešili uganko pravilno: iz Ljubljane: Mara Zadnikarjeva, Jože Bernot, Roman Poniž, Tone Jesenko, Sel-dis Krenn, A. Ogorelec, Majda Cimolioi. Frida Klemenčič, Miran Drnovšek. Ciril Puc, Stanko Rozman, Velena Mešek, Ludvik Macarol, Ivica Metlarjeva, Slava Cvet-režnik, Pavla Semen, Marija Peršič, Slavko Peršič, Zoran Brezigar, Majda Kratnar, Zofija Mušica. Ivan Novak iz Karlovca, Milka Podobnik iz Besnice, Rado Kopič iz Maribora, Jakob Preželj iz Stare fužine v Bohinju. Ivan Mlinar iz Maribora, Hinko Brajnik iz Murske Sobote, ^Jr. Grašič iz Iške vasi, L. Ljubo Podpac i^Dubrovnika, Resi Lach iz Leobna. Nagrajeni so bili naslednji reševalci: Drago Pirman iz Ljubljane, Zvonarska II. dobi knjigo »Lucifer«.
Ivan Perovšek iz Kranja, Prešernova 12, dobi knjigo »Železna cesta«.
Josip Pečar iz Prešuice pri Istri, dobi knjigo »Onstran pragozda«.
Peterček Jereb iz Litije dobi knjigo »Prigode malopridnega Bobija«.
Silva Baus iz Ljubljane, Krakovski nasip 14, pa »Jelarjeve čuvaje«.
Radio
Ponedeijek, 4. januarja Ljubljana 12; Operetni venčkj (plošče). — 12.45; Vreme, "poročila. _ 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15; Pester spored (Radio orkester). — 14: Vreme, borza- — 18: Zdravniška ura (dr. Anton Brecelj). _ 18.20: Re-produciran koncert na dveh klavirjih. — 18.40: Kulturna kronika: Slovensko slovstvo v preteklem letu (prof. dr. Vodnik). — 19: Čas. vreme, poročila, spored obvestila. — 19.30; Nac. ura; Konjunkturni položaj našega nar. gospodarstva 1936. dr. Jovo Tomaše-
vič iz Zagreba. _ 19.50; Predavanje akcije
za razširjene bolnišnice (prim. dr- Božidar Lavrič). — 20; Spominskj večer E. Adamiču—prenos iz Filharmonije. Sodelujejo: Zbor Glasbene Matjce, J. Betteto, Marjan Lipovšek (govor), Trboveljski Slavčki, Slovenski vok. kvintet, Učiteljski zbor. — 22: čas, vreme, poročila &pored. _ 22.15: Lahka glasba (Radio orkester).
Beograd 17.20: Narodna glasba. — iT.«); Koncert orkestra. — 20; Prenos opere iz Nar. gledališča. — Zagreb 17.15; Pevskj ki klavirski koncert._20; Prenos iz Beograda.
—	Praga 19.25; Ura p©9tre glasbe. — 21: Baletna muzika,—22.20; Plošče__23; Bachove orgelske skladbe. — Varšava 19.30; Orkestralen in pevski koncert — 21.30: Otwr ški pevski zbor. _ 22; Lahka godba in ples. _23: Plošče. — Dunaj 11.20; Kmečka glasba s plošč. — 12: Lahka glasba. _ 16.05: Odlomki iz zvočnih filmov. — 17.25: Pesmi.
—	17.45; Komorna glasba. — 20; Pesmi *
gora. _21; Odlomki iz romantičnih oper—
22.50; Mednadni šlagerji. _ Berlin 18; Plošče. _ 19.15: Klavirski koncert. — 20.10: Prenos jzrnenjalnega koncerta Francija— Nemčija. — 22.30: Lahka in ple&na muzika.
—	Miinchen 18: Lahka glasba. — 19; Zvočna i*ra- _ 20.10; Prenos iz Stuttgarta. _ 22.50; Melodije noči. — 23.05; Plesni orkester.
Torek, 5. Januarja Ljubljana 12; Češka lahka glasba s plošč.
—	12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, fpo-red, obvestila. — 13.15; Operni zborj (plošče)- — 18: Kmečki trio Cgg. Gregom. Fr. Nachforg, G. Stanko). — 18.4U. Vzgoja in avtoriteta (dr. St Gogala). _ 19: Čas, vreme, i-onočia. 6pored, obv\s'.;Ia. — 19 3 Nac. •ura; Jsdian v našem bo-Joče m duhovnem ž!v.'j-inju (Dušan Nikolajav l iz Beograda).— 19.50; P-edavanje aktjje z? razširjenje boi-nišslce (primariij dr. Irui Matko). — 20-Prenos iz Maribora. Sodelujejo: gdč. Jelka Igličeva, solistka marib. opere, g. Sancjn solist marib. opere, 6epte4 bratov Živkov (umetniško vodstvo prof- Mirk) m Sramel Močnjk. _ 22; Čas, poročila, spored. — 22.15: Daljne dfžeie v glasbenih slikah (ploSče).
narednika, in je neprestano dajal dela našim oblastem. Ko je čiča Arsa slišal, da je ta ukaz prišel iz občane, in je gledal pred seboj Fiipa, dobrega prijatelja gospoda načelnika. je zardel, globoko vzdihnil jn debele solze so mu potekle po licu, ker se je spomnil, kako ga je nekoč sprejel predstavnik državnih ob last k, kj je celo porogljivo podvomtjl o njegovi srbski narodnosti! •..
—	Dovolj je, lezi! — je ukazal izmučenemu, onemoglemu vojaku stražar Sojka.
Vojak je brez besede stopil v plitvo jamo. Prekrižal se je jn mirno, brez ječanja legel v izkopano jamo kakor na mehko posteljo, pač želeč, da čim prej zatisne trudne očj in tako pozabi težke bolečine in peklenske muke. Sirovi brezbožna stražar, človek brez srca in človeškega občutka, je nato s satansko ravnodušnostjo pograbil lopato in hitro začel zasipati živega človeka.
—	SVišiš, Sojka, dobro ga pokrij, da ne ozebe, — se je oglasil porogljiv glas i« tolpe oboroženih razbojnikov.
—	Ali vidž, čiča Arsa, ali vidite tudi vi nesrečni reveži, — je zakričal četniški vodja, — kakšno usodo je doživela vaša nepremagljiva Srbija, ki je aa vekomaj pokopana kaikor ta šumadijski vojak.
—	Gospod je velik. — je tiho, komaj slišno dejal čiča Arsa. — On vse vidi in... dobno pomni... in ...
—	Dovolj! Menda verjameš, da bo zopet vstal ta živi mrbjič. ali pa morda upate, da se bo po vampirji in strašil ženske in otroke ... ha — ha — ha! Toda odpočili ste se in je čas, da gremo, ker je mesto daleč, — je ukazal vojvoda Filp.
Jetniki so v spremstvu ostrih bajonetov krenilj toda ne protj Kratovu, temveč proti hribu Ilijioi- Mračna noč se je hitro spuščala.
Pozneje se je šepetaje pripovedovalo po
okolici, da so vse štiri mučili med potjo, da
(Se nadaljuje)
da so jih četn^ki jahali, tepli, bodlj z ver ži, psovaH in zasmehovali, češ, da jih vodijo k srbskemu kralju, da se mu poklonijo in zahvalijo za osvoboditev. Oiča Ana Maiksimovič, kfj je dovrši/l sedemdeset let, je izmučen s tipi jen jem in bolečinami po-gostoma padal po pati, ali je vendar brez ječanja hrabro prenašal vse žalitve jn mar ke. Ko so po naporni hoji prispeli na skalnato plancfto Razbiglavo, so se ustavili pred mračnim breadnom, v katero nrikdar si segla svetloba.
—	Ali ste zamrznili, da moč&ite? — m je zadri nekdo med čertmiki. — Noč na« je dohitela, 7» smo šele 1» pol poda. Plaži, Stoja, tj poznaš vsa pota, vse steze, vse prehode, pa vodi sedaj n«, kakor si vodil srbske četmike. Samo dobro odpiraj oči!... Naprej!... Kaj »e obotavljaš?
—	Alj ne vidite, kako se pripr»v4>ja k zbfaa moč. da bij preskočil to luknjo, — je zakričal Gina Stankov, kar je izzvalo vesel smeh oboroženih raizboljnikov.
—	Hiter junak je, kakor vsak Srb, — je dodati Filip in porini nož Sto ju v hrbet Žrtev ie brez krjka strmoglavila v brezno.
_ Hej, pobegnil je... Poitegnil nas je. Do-ži ga ti, Tasa! Kaj čakaš! — Ob te* besedah je v hipu izginil tudi drugi mufie-ttik, Tasa Apostolovič.
—	Strojiman ne bo pobegnil. Je dober gospodar jn pošten človek, pa ve. da ga doma čakajo žena jn otroci •.. Glejte razbojnika . . . tudi on nam je ušel ... ha — ha — ha! — se je s ehrčrajm zadovoljstvom posmejal krvoločni Filip in ž njim tudi vsa tolpa.
Topovski grom z Babtme je paral gosto temo in s svojim zamolklim bobnenjem
Matineja Z. K. O.
)AMU SJti DANES OB 10.30 nastopijo svetovnoznane
Slnging Babies
T razkošni glasbeni komediji
Anny Ondra — AdolS Wohlbriiek
V ELITNEM KINU MATICI	Cene Din 3.50 in 5.50.
če Baby ljubi
Domače vesli
Sveta družina
in nesvet posel
Naročnik najn piše: Prav <iotuu za vniili neiskreno zgražanje >Slovenca« zaradi one pesmice v božičnem »Jutru«, v kateri pač ni bilo ničesar, da bi be mogel kdo upravičeno zgražati. Jaz pa bi opozoril še na neko drugo stvar, nad katero bi bilo zgražanje mnogo bolj utemeljeno.
V svoji božični številki je prinesel »Slovenec« nagradno križanko s sliko sv. družine. Ze to je stvar okusa. Toda še bnjSe je nekaj drugega. Predpisano je namreč, da mora vsak, kdor bo križanko rešil, priložiti znamko za en dinar. Iz reševalcev jih bo nato izžrebanih 10, ki bodo dobivali »Slovenca« brezplačno po mesec dni »Slovenec« je napisal, da je njegova božična številka izšla v 45 ti30Č izvodih. Ne vem. ali so mu njegovi čitatelji to verjeli. A recimo, da je bilo tako. Menda ni pretirano, če potem računamo, da je križanko rešilo 10 odstotr kov onih. ki so list kupili. »Slovenec« bi potemtakem dobil 4500 Din. onih 10 brezplačnih izvodov pa bi veljalo 250 Din. Najboljši nagrajenec v znamenju sv. družine bi torej bil ^Slovenec« sam. saj bi mu po tem računu ostalo preko 4000 Din.
KakoT vedno, kadar »Slovenec« druge obklada z lepimi nauki, velja tudi v tem primeru: Pometaj najprej pred svojim pra-
gom
*	Jubilejno leto Vuka Karadžiča. Agilna ljudska univerza v Žabcu je z novim letom ©tvorila serijo predavanj posvečenih Vuku Karadžiču Letošnje leto se smatra za ju bilejno Vukovo leto, ker bo minilo 150 let od rojstva tvorca srbske narodne kulture Prvo predavanje jubilejnega Vukovega leta je imel v petek upokojeni profesor Miloš Moskovljevič Predava! je o temi: Naciona! no-ku!turni pomen Vuka Karadžiča Predavatelj bo svoje predavanje te dni ponovi! Se v raznih drugih krajih kjer ima ljudska univerza v 5ab'»n evoj° ooverjen^tva
Kuhanje na električnih ploščah
vsako sredo ob pol 17, Gradišče 14/1
Gospodinje vabljene! se vrši
*	Narodno obrambni sklad Branibora.
Darovati sO Josip Urbamčič, trgovec v Ljubljani 100 Din. Comercial Union, zavarovalnica. d. d. v Ljubljani 50, Kolta-ska tovarna kavnih primesi v Ljubljani 50. Ivan Og-rin na baverci pri Ljubljani 100, Edvard škopek, ur ar in zlatar v Ljubljani 20 in neimenovani 1.000 Din. Darovalcem najlepša hvala!
*	Novi grobovi V Šlajmerjevem domu je po daljšem bolehanju umri g Josip Per-me, prokurist Medičeve tovarne ol]a lakov ixi barv. — V ljubljanski bolnišnici je umrl administrativni kapetan I. stopnje g. Lov-ro Verčko. Pogreb bo danes ob 14. izpred bolniške mrtvašnice. Pokojnima blag spomin. žalujočim naše iskreno sožalje!
Najboljšo obrambo »oper prenos nalezljivi!, DoleiiL potom mpline v tistih in grlu tvorijo okusne ANA COT psstile dr Wandera. Dobivajo se t vseh lekar nah Cens malega zavitka DiD 8 velikega Din 13.
vlival novo moč čiči Ars;, temu nutrnemu. tihemu pobožnemu starcu, fe je s tritan-sko silo pogumnega Srba osncrnotil svoje mučilce.
—	Ali imate duše? Dost- Ste me mučiln. Stor te z menoj, kar ste zamislili ... V vaših rokah sem. Star sem. Slab Neoborožen. Vi ste pa srifai. Ne boj te se niti Boga niti njegove pravice! Kaj čakafte?
—	Uživati hočemo v tvojem trpljenju. Se malo, pa bomo trgaili kos za kosom meso s tebe!
_ In potem te živega sežgemo!
—	Bod tudi tako... toda kaj čakate? Tudr svetega Djordja Kratovca so Turki živega sežgali, toda sri je ohranil srbsko teče in tak so ljubi Bogu' Ne bojim se nit-teh muk. Potrebne so velike žrtve novi mučemki za velike Stvari. Jaz bom umrl. ali br Srbija spet oživela!
—	Kai čakate, ali ne vidite, da je ta človek zblaznel, — mu je pretrga! besedo nekdo \z tolpe
—	In spet bo oživela naša Srbija!... Gospod usm; ...
Ali namesto konca zadnje molitve se je zaslišalo rožljanje križajoaih se bajonetov
v globiar temnega brezdna pa je četrtič udarilo topo. zamolklo in ie ta udarec čudno. grozno odjeknil v peklensk- temi, ki je kakor težka mora legla na nebo in zemljo •
—	Za danes je dovolj. — se je zaslišal ostri glas vojvode Filipa — a zdaj naravnost v cerkev . tam je denar!
Naslednje jutro so kmetje videli vlomljena cerkvena vrata in kup plošč in prsti v oltarju, v globoki jami pod oltarsko mizo p2 človeško blato! . In izvedelo se je potem da je bilo tu tr sto zlatnikov, loi jih ie bil skril čiča Arsa da b- cerkvi ohrani! nieno metie . Zgroženi 1iud'e so se začudeni kržali in šepeta je vpraševal , aH se morejo napadati tudi Bog in njegovi izvoljenci...
- Današnji številki so priložene zavarovalne police za nezgodnostno zavarovanje naših naročnikov pri zavarovalni družbi »Jugoslavija«. Svojcem po nesreči oziroma nezgodi umrlih naročnikov izplača zavarovalnica 10.000 dinarjev. Pogoji zavarovanja so razvidni na polici, ki naj jo cenj. naročniki blagovolijo shraniti.
— Neverjetno,
pravi gospodinja,
kako zelo se nakuhajo JAJNINE-PEKA-TETE. Tri krožnike na V4 kg — in kake krožnike! Potem pa okus, ta je nad vse. Res velika pridobitev.
*	Glavni odbor Združenja učiteljev meščanskih šol je imel 29. in 30 decembra v Beogradu sejo, na kateri je polaga! račun o delovanju v 1. 1936. Izvolil se je štiričlan ski odbor, ki je po danih mu načelnih smernicah izdelal izpremembe in dopolnila k projektu novega zakona zs meščanske šo le. izdelanega v prosvetnem ministrstvu Združenje je izdalo ob petnajstletnici svojega delovanja pregled organizacijskega de la v obliki spominske knjige. Glavni odbor je obiskal g. Janoševiča načelnika za srednjo nastavo, in prosvetnega ministra g. Sto
' šoviča ter jima izročil to spominsko knjigo s posebno spomenico in jima obrazložil vse želje in potrebe meščanskih šol in njihovih učiteljev Oba sta zagotovila depu-taciji naklonjenost in pomoč. Glavni odbor je razpravljal o stanovskih zadevah učiteljev- meščanskih šol in pripravah za II. vseslovanski pedološki kongres ki se namerava vršiti prve dni septembra v Ljubljani. Dalje je sprejel projekt pravil o Prosvetni zbornici, ki so jih sestavile sekcije Jugoslovenskega profesorskega društva. Združenja učiteljstva meščanskih šol in Jugoslovenskega udruženja učiteljev v dravski banovini. Kongres združenja bo v Zagrebu v začetku julija Vsa poročila društvenih organov in dnevni red bodo najmani mesec dni pred kongresom natisnjeni v stanovskem listu
*	Nova Ptujsko-prometna postojanka. Tik pred Novim letom se je v Žirovnici, prijaznem trgu na Gorenjskem. ustanovilo Tuisko-prometno društvo, ki mu predsednik g Fran Mežek. tajnik je pa g. Edvard Še-pec. Druž vo se e takoj po ustanovitvi zavzelo za to. da se proglas Žirovnica za tujsko-prometni kraj, kar je močno v interesu Žirovnice in njene lepe okolice V kratkem bo na prošn o tega društva Zveza za tujski promet v Ljubljan, priredila v Žirovnici ciklus predavanj, ki bodo v kraju še boli dvignila razumevanje za tujski promet, pa tudi vse zainteresirane poučila o smotrih Ln nalogah tujskega prometa Vse informacije daje za Tujsko prometno društvo v Žirovnici g. Fran Mežek restavrater pri kolodvoru Želimo temu mlademu društvu v njegovem razvoju velko uspeha in dober proevit!
Proti trdi stolici in hemoroidom spremljanim s pritiskom krvi, močnim utripanjem srca. glavobolu, je naravna »Franz-Josefova« grenčica že davno pre-skušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče, »p r*g a <» u>«v35
*	Na svetovno razstavo v Parir se bomo peljali z odprtim avtobusom v dveh različnih variantah- Prva varianta od 6. do 20. junija in od 1. do 15. avgusta: Ljubljana, Lienz, Inn6bruck. Konstanz, Schaffhausen, Strase-bourg, Nancy, Pariš, Saarbrucken, Stutlgart-Mijnchen, Heiljgenblut, Ljubljana. Druga varianta; od 4. do 18 julija in od 5. do 19. septembra: Ljubljana, Benetke, Gardsko jezero. Mjlano. Torino, Mont Ceniš, Grenoble, Ljyon Pariš, Basel Luzern, St. Moritz, Bol-zano, Ljubljana. Vsako potovanje bo trajalo 15 dni. Pojeg tega se bodo vršiti, izleti v Benetke, Monte Carlo, Nico. Rim. Grossglock-ner, Salzkammergut, Češko, Dolomite, Dubrovnik in Maria Zel] in bo še več krajših potovanj po tuzemstvu. Zahtevajte prospekte. Prijave in podrobne informacije v Okorno vi izletnj pisarni, Ljubljana hotel Slon.
*	Urejevanje direktne brzojavne zveze s Francijo. V Hercegnovem in Igalu je več francoskih uradnikov in tehnikov, ki dovr-šujejo dela v brzojavni centrali v Igalu, ki je spojena s podzemnim kablom z marsej-sko luko Iz tega pristanišča bo te dni prispel tudi parnik, ki bo prinesel centrali še razne potrebne aparate Ko bodo ti aparati nameščeni, bo centrala pričela funkcionirati in urejena bo direktna brzojavna zveza Boke s Francijo.
*	Šolska ladja »Jadran« potuje v Južno Ameriko Letos spomladi bo šolska ladja »Jadran« nastopila novo poučno potovanje, ki bo najdaljše, ker bo trajalo do šest mesecev S kadeti pomorske akademije bo »Jadran« potoval v Južno Ameriko ter bo obiskal vsa važnejša pristanišča južno-ame-riških držav in tudi vse večje kolonije naših rojakov v Južni Ameriki.
*	Himen. 2. t. m. sta se poročila gdč. Stefica šešek, hčerka obratovodje papirnice v Vevčah, in g. Rudolf FIstra, železniški elektrotehnik, sto svetnika pri železniški direkciji. Mlademu paru obilo sreče!
*	Kaj je letos z znamkami za zimsko pomoč? Naš naročnik nam piše: Že davno so bile napovedane zijamke za zimsko pomoč, ki smo jih zbiralci težko pričakovali, saj je bilo sporočeno, da bodo tiskane v plemenitejšem tisku z novimi stroji. Vendar pa doslej ni o njih ne duha ne sluha, čeprav smo že sredi zime Najbrž jih mislijo izdati spet proti pomladi, tako da jih bo dve tretjini ostalo in da jih bo potem treba spet sežigati AH se ne bi dalo tudi pri nas tako uredit' kakor v Avstriji, kjer izidejo znamke za zimsko pomoč že v novembru? Finančni efekt bi bil v tem primeru zanesljivo dosti večji
Pri ozeblinah - »OBLAKOVO KA-MELČNO MAZILO«.
*	V novoletni križanki »Tempelj« je po
pomoti izostala definicija za 47. navpično besedo. Definicija se glasi: 47. pleveL
*	Spominjajte se izmed potrebnih najpotrebnejših in položite bednim slepim na ol" tar trpljenja plemeniti dar. Darove hvaležno sprejema Podporno društvo slepih. Ljubljana, Gradišče 7.
*	Rešitev rudarske naselbine iz veliKe nevarnosti. Neki rudarji, ki so se pozno zvečer vračali iz rudnika Tresibabe, so opazili, da gorijo neke staje v veliki rudarski naselbini Orašcu pri Knajževcu. O nevarnosti so takoj obvestili poveljnika orožniSke postaje v Knjaževcu narednika Alojzija Trbežanina, ki je s svojimi orož-n-ii, rudarji in nekimi drugimi prebivalci takoj pritekel načelbini na pomoč. Pod njegovim vodstvom so ogenj kmalu udušili Ln rešili veliko naselbino največje nesreče. Do temelja so pogorele samo tri staje, rudarske hišice pa so ostale vse nepoškodovane. *
*	Pes je rešil družino iz goreče hiše. V Novih Banovcih v Sremu se je ponoči vnela hišica delavca Jakoba Vegerja Vsa družina je spala in strašne smrti v plamenih goreče domačije jo je rešil pes čuvaj. Ko je pes opazil dim in plamene je lajal na vso moč in ker to ni pomagalo, se je s toliko silo zagnal v pritlično okno. da je šipe razbil, skočil v sobo in zbudil gospodarja. Iz goreče hiše je veččlan?tka družina rešila življenje in nekaj najpotrebnejših predmetov.

ZVOČNI KINO SO KO LS KI DOiV v SiSkt, telefon 33-87
Samo še danes ob 3., 5., 7. in 9. uri Sijajna komedija
TRI MESECE V RAJU
Režija: W. S. Dyke — V glavnin vlogah: Robert Montgomery in Maureen 0'Sullivan — Film je v nemški verziji
Dopoldne ob 11. uri matineja;
Vsaka žena ima tajno
Cena na vseh prostorih Din 3.50

*	Otroka so požrle podgane. S tako vestjo je prišel k dežurnemu uradniku zagrebške policije na novega leta dopoldne brezpo^ei ni pekovski pomočnik Albert Grašic in urad nik je sprva mislil, da so njegove besede posledica s slabo p jačo zastrupljene Siive-strove noči Izkazaio pa se je. da je bila strašna vest resnična. V nekem bednem stanovanju zagrebške periferije je policija res našla dve leti starega dečka ki je imel ve? obraz razgrizen in je moral umreti v strašnih mukah ko so oče. mati in štiriletna hčerka pri nekem sorodniku slavili novo le to. Otroka so starši spravili v posteljo in podgane ki v revnem stanovanju n^eo na šle druge hrane, so se spravile nanj Za grebška policija ima v svojih spisih ra?ne grozotne dogodke, a tako strašnega doslej še ni imela zabeleženega
*	Obsodba obupane žene, ki je ubila grofa Oršiča Pred beograjskim okrožnim sodiščem je bil epilog tragedije zadnjega potomca nekdaj slavne in bogate hrvatske plemiške rodbine grofa Oršiča in njegove nezakonske žene Marije Raab. ki je v svojem obupu grofa Oršiča lani 14. novembra na beograjski ulici blizu Narodnega gledališča ubila z nožem. Grof Artur Oršič in Marija Raabova sta živela skupaj blizu 20 let. Spoznala sta se na Dunaju, ko je grof Oršič še živel v sijajnih razmerah. Od leta do leta ji je obljubljal poroko in so bile v dobrih letih zapreke razne obveznosti, ki jih je imel grof do svoje rodbine in bogzna do koga še vse, pozneje, ko je grof gmotno bolj in bolj propadal, pa je oba tlačila kruta revščina. Ko je grof Oršič dobil v Beogradu skromno zaposlitev je prišla Marija za njim in v zadnjih letih je nesrečna žena uvidela da je njeno življenje popolnoma zavoženo. Grof ji je dajal za življenje na dan samo še po nekaj dinarjev in ker ji je v zadnjem baje grozil z izgonom, je v obupu izvršila krvavo dejanje. Obsojena je bila na 8 let robije. Proti kazni se je pritožila, pritožbo pa je vložil tudi državni tožilec.
•	Živ zakopan v zapuščenem rudniku. Iz zapuščenega rudnika lignita pri Živojni blizu Bitolja odnašajo kmetje perele stebre in še marsikaj drugega, kar jim služi za kurjavo. V ta namen se je oni dan napotil v zapuščene rudniške rove tudi kmet Vasilij Stojanovič iz Zivojne. Zašel pa je predaleč in v nekem rovu ga je zasulo. Ker se ni vrnil domov, so njegovi domači alarmirali orožnike in občinske uslužbence. Takoj je bila uvedena akcija, da bi ponesrečenca od-kopali. Srečno so naSli rov, v katerem ga je zasulo, a ko so tam odkopavali, so se pričele vsipati nove plasti kamenja in peska in sedaj ni več upanja, da bi mogli reveža Se živega rešiti.
•	Neznanokam je Izginil teden dni pred božičnimi prazniki 16-letni Bunderla Josip. Fant ima levo nogo pokvarjeno. Iskanje je bilo doslej zaman. Kdor bi kaj vedel o njem. naj sporoči materi Bunderlovi Ani v Matja-ševcih ali pa občini Gornji Slaveči.
•	Tovarna JOS. REICH 6preiema mehko i<n Skrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
*	>Naša volja« — žrebanje! Glede na splošno željo naših čitateljev, ki zaradi božičnih počitnic niso v Ljubljani, pa bi kljub tem radi prisostvovali žrebanju nagrad iz božične številke »Naše volje« prelaga uprava termin žrebanja, ki je bil prvotno določen za današnji dan ob 16. uri popoldne, na nedeljo, I7. januarja, ob 10. uri dopoldne. Uprava »Naše volj©«.
*	Ozebline leči dnevna topla kopel kakih 15 do 20 minut s soljo sv. Roka. Po kopeli je treba ozebla mesta namazati z vazelmom sv. Roka in oviti v tople krpe. Po večkratni ponovitvi vre ozebline Izginejo.
*	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčjee.
Iz Ljubljane
U— Poslednja pot direktorja Novaka, popoldne na novega leta dan je izpred mrtvašnice v Leonišču nastopi! utemeljitelj slovenske stenografije, upokojen' direktor klasične gimnazije Fran Novak svojo poslednjo pot. Poleg množice tovarišev, prijateljev in znancev so zaslužnega delavca in vzgojitelja spremili k večnemu počitku tudi ban dr. Natlačen, predsednik mestne občine dr. Adlešjč ter predstavniki našega šolstva in vse ostale lavnoefi. Ob odprtem grobu se ie od direktorja Novaka poslovil predsednik Stenografskega društva prof dr. Svetelj, ki ie med drugim poudaril, da se od očeta slovenske stenografije poslavljajo tisoči njegovih učencev Direktor Novak ni bil samo tvorec dovršene stenografije, temveč tudi veliki apos.oi. ki jo je od prvih let svojega srednješolskega poučevanja vceplja] v srca nVadine. V imenu Stenografskega društva v Zagrebu, kj je p°ko.inifca ob 80-letnici njegovega rojstva imenovalo za svojega častnega člana, je izpregovoril nekaj v srce sega-jočih besed direktor Nikola Zjc v itmenu mariborskih stenografov pa prof. dr. Anton Dolar Direktorju Franu Novaku ohranimo za njegovo veliko delo večno hvaležen spomin!
u_ Ponovno opozarjamo na jutrišnji spominski večer, ki bo v počastitev blago-pokojnega slovenskega skladatelja Emila Adamiča v veliki Filharmonični dvorani. Nešteto uspehov so želi z njegovimi deli naši najboljši pevski zbori, predvsem tudi naši Trboveljski slavčki, za katere je znal ravno Adamič pisati tako lepo in prijetno, so si na mah osvojili srca vseh poslušalcev. Velik del jutrišnjega sporeda imajo ravno Trboveljski slavčki, da se tudi tokrat oddolžijo svojemu velikemu mojstru. O Emilu Adamiču bo govoril prof Marijan Lipovšek osrali del sporeda izpolnijo: ravnatelj Julij Betetto. Slovenski vokalni kvintet Učiteljski pevski zbor Emil Adamič in pevski zbor Glasbene Matice Klavirsko spremljavo oskrbi kapelnik dr. Danilo Šva-ra Trboveljski slavčki nastopijo pod vodstvom Avgusta Šuligoja z mlado solistko Reziko Koritnikovo. Učiteljski pevski zbor vodi Milan Pertot, Matičnega pa ravnatelj Polič Prodaja vstopnic v knjigami Glasbene Marice zvečer pa od Vt8. dalje v veži Filharmoničnega poslopja.
TRGOVSKE KNJIGE
registratorje, vložne mape, luknjače, ter vse drage pisarniške potrebščine nudi najceneje
. TIČAR, Ljubljana
Samozastopstvo »AGRIPPA« kartoteke v obliki knjige.
u— Prehod iz starega v noro leto je
Ljubljana tudi letos preživela na svoj tradicionalni, razposa eno veseli način. Silvestrovanja vseh najrazličnejših društev imela neverjetno živahen promet. Vina se ie popilo in vsega drugega dobrega použi-lo toliko, kolikor se ga menda noben drug dan v letu, niti na sam pustni torek ne. Dvorane so bile okrašene, orkestra eo igrali, pari so plesali in konfeti in koriandoli so 6e usipali od mize do mize. da 6e ie svet za eno saimo kratko noč skorajda spremenil v paradiž. Ko je odbila 12. ura, si je na tisoče ljud; voščilo sreče in radosti v novem letu in letos je bilo tem voščilom videti, da so bila bolj resno in Mkreno mišljena kakor kdajkoli poprej. Učeni statistiki eo že lani ugotovili, da kriza pomalem odhaja, in na Silvestro-vo so očitno začeli upati tudi vsi ostali ljudje, da mora bitj — morda že
letos _ vsega hudega že vendarle kraj. Da
bi ee v resnici izpolnili vsi U milijoni čestitk, kar »h je bilo zadnje dni zapisanih in izrečenih pri nas in drugod! Izredno velik naval sta za Silvestrovo doživeli tudi obe naši gledališči. Predstavi sta se zaceli ob 21., a obe hiši eta biLi razprodani menda, še preden je padel mrak. Mimo radosti in uži;ka pa smo bilj kajpak tudi ob prvih korakih v novo leto deležni dobršne mere grenkega pelina: kakor pred Božičem in na tepežni dan so se tudi na Silvestrov in na novoletni praznik razsule po mestu trume siromašnih, lačnih otrok iz predmestij, ki so skušali s tem. da so voščili srečo in blagostanje drugim, pri-boritu zase &eneo dobrega. Daj usoda, da nam o praznikih čez leto dni teh nesrečnih bemč-kov ne bo treba več srečevati!
u— Vodstvo po razstavi sljk Božidarja Jakca. Danes ob 11. uri bo sam umetnik g. Božidar Jak*c vodil obiskovalce po razstavi svoj h sLk v Jakopičevem paviljonu. Opozarjamo na to vse, kj še niso videli Jakoevib slik iz Norveške in drugih noviih umetnin, med katerim zavzemajo portret: posebno odlično mesto
u— Zahvala Sokola Ljubljana - Vid. Sokolsko društvo Ljubljana - Vič je za božične praznike obdarilo svojo mladino z obleko, čevlji, kn rigam; m šalsk m; potrebščinami. Uprava društva čuti svojo sokolsko dolžnost, da izreče svojo javno zahvalo vsem dobrotnikom in prijateljem društva, kj 90 v blagu, denarju ali na_ ka-terikol način pripomogli, da je božiičnica tako lepo uspela. Prepričani smo, da bodo naš; dobrotniki ostali tudr nadalje naklonjeni naši revni sokolsk deoj. Uprava Sokola, L hibi jama - Vič.
u— Registrirne blagajn« in pisalne stroje popravlja strokovno in poceni Boris Si-mandl. L'ubliana. Kolodvorska 11 tefl. 2437.
23. dražba kož ^
nnarja 1937* na veleseftnu
Pošljite nemudoma blago na naslov: Ljubljana »Divja koža« — Velesejem.
Mirliae Dietrich in Gary Cooper
v filmu romantičnega čara
HREPENENJE
Danes nepreklicno poslednjič!

TE l.
27-3 O
Dane« poslednjič vesela burka, ki je izzvaJa
salve Eziieba
KDO NORI?
Paol Horbiger, T rude Marlen, H a ni Koser
Matineja ob 11 dop.
Epopeja o lefvrtab	domovine
BOSANSKA RAPSODIJA
Cene o-S0 ic 5-50 Din
zmmzmsm
Dane« premiera najlep^ejra pevsfee^a filma eeaone!
BENJAMIN GIGLI poja poleg lefih pe«mi še arije i« oper To«ca, Manm Leecaut in Norma
TI SI MOJA SREČA
Matineja ob 11. dop.
v glavni vlogi Adoit Wohlbr3ck
Ceoe 3-50 iu 5.50
Vesela in zabavna opereto
CIGAN BARON
			
			
u— Na Kanarskih otokih. O svojem potovanju po izredno krasnih Kanarskih otokih, o tamošnjem prebivalstvu, njegovi pesm; in njegovih nlesih bo v torek 12. t. m. predaval g dr. D. J \Vo'fel. predstojnik afriškega oddelka, dunajskega etnološkega muzeja Predavanje bo v okrilju PniTodoslovne-ga društva v dvoran Delavske zborna cc ob 20 uri Ze danes opozarjamo n* to prezamrnjvo predavanje.
u_ Slovensko zdravniško društvo v
Ljubljani vahi vse zdravnke in medi-cince k ogledu zgradibe nove III dirž realne tf tmnaz^e na praznik 6. t. m ob 11 dopoldne. Nova učna stavba je zgrajena tw osnovah moderne šolske in splošne higiene im jo zarad- tet?'' štejejo meH standardne stavbe na tem polju v našr držiavi. Na vsnk nfičin je potrebna, da se seznami io tudi na& zdravniki medcinci s šolsko-h^enskrmi pr&dirtisi ki prihajeijo v poštev za teke stavbe in so pri te i stavbi v pr/n? men' upoštevatnd.
u_ Sokolskt g'edaljški oder na Viču vpri-zorj danes ob 16.30 v dvorani Sokolskega r.. doma mladinsko predstavo »Lilnjana fn Cvetana«. pravljično igro v 3 dejanjih v režijii br. A«n>b'roža. Pni predistavi sodeluje nad 60 članov sokolske mladine, k bo pokaz>a/la, da zna svoje spretnosti' pokazati ne samo v telovadn-cn marveč tud na odru. LTprava društva bratsko vb- sokolsko članstvo, starše in prijatelje mladtine. da v velikem števiflu posetiio p^ed^avo in tako po-kažeio pr zinanie soko^sk mladin' Vstopnice dobite še danes dopoldne v Sokol-skem domu m nri br .TeVsčfvku v Rižni dolini.
u— Matineja ZKD Za novoletni spored je pripravila Zveza kulturnih društev nadvse uspelo glasbeno komedijo »Če Babv ljubi«. Mlada, osemnajstletna Baby živi v trajnem konfliktu s svojimi roditelji, ki vidijo v njej še vedno nedoraslo deklico in jo temu primerno tudi vzgajajo. Po čudnem naključju in brez vednosti staršev pride namesto v angleški penzijonat, v slavno pevsko in plesno šolo Singing Babies Sledijo scene polne zapletljajev m razposajenega veselja. Režiser Kari Lamač je izrabil in izdelal vsako besedno in s^tuacijsko komiko do zadnje potankosti. Posebnost tega filma je ženski pevajoči jazz, skupina, ki so jo Ljubljančani spoznali na letošnjem ljubljanskem velesejmu pod imenom »Singing Babies«, samo na žalost — brez Anny Ondre! Kdor še ni začel Novega leta s poštenim smehom, naj ne zamudi tega filma, ki se danes predvaja ob 10.30 zadnjikrat v Elitnem kinu Matici, z dopolnilnim sporedom pri matinejskih cenah 3.50 in 5.50 Din.
u— Lutkovno gledališče Sokola I. na Taboru vprizori danes ob pol 16. veselo lutkovno igro >Jurček išče stanovanje«. Dejanje se vrši na vasi. v peklu in nebesih. Vabimo Vas, da posetite predstavo.
u— Ljubljanski Sokol vabi na članski sestanek, ki bo v četrtek 7. t- m. točno ob 20. v društveni sejni dvorani v Narodnem domu. Na sestanku se bo med drugim tudi sestavila kandidatna lista za bodočo društveno upravo, ki bo nato predložena v odobritev društvenemu rednemu občnemu zboru. ki se bo vršil — kakor že objavljeno — v sredo 13. t. m. ob pol 20. v društveni dvorani.
u— Žive jaslice tn petje. recitacije priredi ga. Danilova v korist brezposelnim v konviktu, v frančiškanski dvorani,^ vhcd v pasaži. Danes ob 5. popoldne. Nastopijo otroci, ga. Danilova, Župevčeva m Ribičeva.
u— »Pobegla nevesta« je naslov duhoviti komediji, ki je v šentjakobskem gledališču zmagala pri premieri na vsej črtL Občinstvo se je od srca smejalo ta z na-nimanjem sledilo zamotani detektivski zgodbi. Igra je izvrstno naštudirana ta nastopajo v vidmejših vlogah najboljše moči. Zanimanje je ogromno, zato prosimo cenj- občinstvo, da si preskrbi vstopnice že v naprej. Posetmke, ki že imajo vstopnice, prosimo tudi, da zaradi navala pri večerni blagajni pravočasno zasedejo svoje prostore.	m
u— Društvo trgovskih potnikov fn zastopnikov v Ljubljani bo imelo občni zbor na sv. Tri kralje 6. t. m. ob 9. dopokine v veliki dvorani Trgovskega doma. Običajni dnevni red.
n_ Klub jugoslovanskih akademikov iz
Trsta, Gorice in Istre priredi 6 januarja v Trgovskem domu svoj VII. družabni večer. Vabimo na številen poset, obenem pa prosimo društva, da ta dan ne priredijo zabav.
u— Na rednem občnem zboru akademske-ga kluba elektrotehniko? je bil za studijsko leto 1936-37 izvoljen naslednji odbor: I-redsednik Brelih Mrloš, Podpredsednik Per me Bojan, laiuik I. Berdajs Bogo, tajnik II. Szillizh Milan, blagajnik Cenit Dušan, knjižničar I- Sila Franc, knjižničar II. Mikola Franc, arhivar Vidmar Stane revizorja Fur-Lao Andrej in Torikar Janko, delegata za Z. S. K. T. F.: Dobeic Osvald in Ravnikar.
n_ Oslepel je na Silvestrovo. Na novega
leta dan so pripeljala v ljubljansko bolnišnico hudo ponesrečenega 20-letnega brezposelnega delavca Mateja Fugino ,> Brinovca pri Vinici v Beli krajini. Na Silvestrovo je s tovariši v gozdu razstreljeval drva, pa mu je ves naboj vrglo v obraz in nra uničilo obe očem.
u— Ogenj v Tacnu. Okrog 4. zjutraj je na Novega leta dan izbruhnil v Tacnu pod Šmarno goro velik požar. Ognjeni zublji so planili iz gospodarskega poslopja znanega Tršanovega mlina ob Savi in nevarnost je grozila, da bodo zajeli tudi sosedne objekte. Izprva so gasili domači in sosedje kar z vodo iz škafov, kar pa je, razume se, le malo zaleglo. Ko so prihiteli tacenski gasilci, so brž napeljali cevj, ki so začele usi-patd velike curke, naravnost iz Save. Njim so se kmalu pridružili še tovariši iz Viž-marjev, Pirnič, Šinartnega in Gameljnov. Ogenj je preskočil še na streho hleva, da je bilo treba tudi živino reševati iz nevarnosti Pri tem je pomagal tudi podnared-nik Ivan Skalar iz Mednega, ki se slučajno mudi na dopustu. Živina je bila od požarne katastrofe vsa podivjana in eden izmed konj je Skalarja na vso moč udari! s kopitom po glavi, da mu je prebil lobanjo in zdrobil spodnjo čeljust. Prihiteti so morali reševalci iz Ljubljane, da so ga prepeljali na kirurški oddelek. Ta nesreča je še povečala zmešnjavo pri gašenju požara, ki je medtem zajel V9e poslopje. Ogenj je uničil vse seno, mlatilnico, več voz in mnogo poljskega orodja, da znaša škoda okrog 70.000 Din. Domači sumijo, da je bil ogenj podtaknjen.
n_ V petih urah rse najvažnejše družabne plese za letošnje prireditve se naučite edino v plesnem zavodu »Jenko« v Kazini. Posebni začetniški tečaij 6e prične v ponedeljek 4. t. m. ob 20. Prijave dam in gospodov se še sprejemajo. Nadaljevalni tečaj je vsak torek jn četrtek ob 20. Vsako nedeljo ob 16. popoldanski ples. Posebno ure in inforrnacije vsak dan. Dijaki popust.
n— Danes zaključena plesna vaja na Taboru.
Iz Celja
e_ Viktor Bevc. Na Novega Leta dan je
umrl na kralja Petra cesti 43 v starosti 43 let po daljšem trpljenju znani slikarski mojster g. Viktor Bevc. Pokojnik ie bil «>" iideu. ugleden obrtnik ter značajen, napreden mož. Zapustil je vdovo in dve hčerki. Pogreb bo danes ob 15. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojnemu bodi ohranjen časten spomin, težko prizadeti rodbini naše iskreno požalje. — Slovensko obrtniško društvo vabi vse člane, da se udeležijo pogreba člana in odbornika.
e— Slovensko obrtno društvo v Celju vabi vse člane, da se udeležijo pogreba Slana in odbornika društva <z. Viktorja Bevca, slikarskega mojstra v CeMu. Pogreb bo danes ob 15. iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču.
e— Predavanje o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih bo priredila Starešina organizacija Sloga« v Celiu jutrj ob 20. v klubski sobi v Celjskem domu. Predaval bo C. dr. Cvetko šribar. Vablienj eo tudi nečlani.
e— Božična služba božja v pravoslavni cerkvi sv. Save v Celju bo: Prvi dan božiča (7. t. m.); jutrenje ob 4.. liiturgija ob 10., ve-černia z jutranjo ob 17. Drugi dan božiča (8. t. m.): liturgija ob 10-, večernja z jutren-jo ob 17. Tretji dan božiča (9. t. m.): liturgija ob 8.
c— Sokolsko silvestrovanje v Celfskem domu je bilo izredno dobro obiskano. Pestri spored pred polnočjo je zelo ugajal, rnot-il pa je če.-no nemir v dvorani. O polnoči je starosta Sokolskega društva br dr. Milko Hra-šovec očrtal glavne dogodke v preteklem letu in naporno delovanje Sokola ter želel vsem veselo novo leto. Sledila je ljubka plesna točka, kj je predstavljala odhod starega jn prihod novega leta Xa sokolskih silvestrovanjih je v zadnjih desetletjih oskrboval učinkovite alegorije priznani mojster in so-kolski delavec br. Matija Benčan. Letos pa se je zgod-jlo prvič, da mu nfeo poverili izvedbe alegorije, kar je vzbudilo začudenje in upra-v;čene komentarje. Po polnočnem čestitanju se je razvila zelo prijetna prosta zabava s plesom, ki je trajala do prvih jutranjih ur.
c_ Napad na Siivestrovo. V četrtek zvečer je nekj moški napadel 27-letnega delavca Franca Kukoviča iz Škofje vasi, kj je nameščen v Celiu, in ga zabodel z nožem. Kukovič je poiskal pomoči v bolnišnica, k er eo mu nudili vso pomoč in ga nalo poslali v domačo oskrbo.
e_ Dober silvestrskj pien celjske policije.
V četrtek popoldne je prejela celjska policija obvestilo mariborske policije, da je 15-letrd Rudolf B. elektrotehniški vajenec pri g Josipu T. v Mariboru, poneverb svojemu gospodarju 9100 Din. ki mu jih je bil gospodar izročil z nalogom, da jih odda na pošti. Vajenec je z denarjem izginil. Celjska policija ie pravilno domnevala, da bo fant pobegnil proti Celju, in je zastražila popoldne vlake in avtobuse, ki so prihajali v Celje. Ko je pri vozil mariborski avtobus, je policijski agent opazil v njem pobeglega vajenca in ga takoj aretiral. Vajenec ie priznal svoje dejanje in povedal, da je bil že porabil 1000 Din za nakup plašča, usnjatega jopjča, rokavic itd. in za voznino. Ostali denar so našli pri njem. Izročili so ga mariborski policiji. Na Siivestrovo okrog 22.30 je opazil službujoči stražnik pred trgovino g. Antona Bremca v Miklošičevi ulici sumljivega moškega. v katerem ie spoznal znanega prijatelja tuje lastnine Rudolfa B. iz Celja. Ko ga je stražnik povabil na stražnico, ie B^ pobegnil, stražniku pa je s pomočjo Bremčeve-ga pomočnika uspelo begunca dohiteti in ga aretirati. £0 je šel sfražnik pogledat na dvorišče poleg Bremčeve trgovine, je ugotovil, da je bil B. stri šipo na dvoriščnem oknu trgovine in pustjl tam žepno svetilko, ki ga je bil stražnikov prihod zmotil pri njegovem zločinskem poslu. B. je priznal svoje dejanje in povedal, da je živel že dalje časa v pomanjkanju, zaradi česar 6e je odločil za vlom, da pride do denarja. Izročili so ga okrožnemu sodišču. Na Siivestrovo okrog 22. sta dva »svetovna potnika« zdrobila veliko šipo na reklamni tabli lekarne »Pri orlu« v ulici dr. Gregorja Žerjava in napravila 5.000 Din škode. Policija ie storilca kmalu izsledila v neki bližnji gosU-lnj jn ju aretirala.
e— Kino Union. Danes ob 10. in 14. matineja: »Hijene tajne službe,« ob 16.15. 18.30 in 20.45 pa velefUm »Njeni prijatelji« z 0]4y von Flint in zvočni tednik. Jutrj ob 16.30 in 20.30 velefilm »Dekle 5 planin« s Sylvijo Sidneyevo in zvočni tednik.
e_ Ne pozabite obnoviti srečk drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju.
KINO METROPOL, prinaža danes ob 14. nepreklicno zadnjikrat »ŠKRJANČEK POJE, ŽVRGOLI...« (Cene redne). Ob 16.15 18.15 in 20.30 gTandijozni film »MED DVEMA ZASTAVAMA« (Die Wtistenle-gion). Ob 10.15 zadnjič matineja »Broad-way Melodle«. Jutri ob 18.15 in 20.30 »MED DVEMA ZASTAVAMA«. Ob 16. uri matineja.
I e— Prvj gostiinitarski ples r Celju v proslavo 50;etnice Združenja gostilničarjev jn kavarnarjev v Celju bo 5. januarja v hotelu Unionu. Prireditev bo ena najlepših veselic ladnjih let. Sedejovala bo^ta dva priljubljena godbena zbora.
e— Ogenj v stanovanju. Na Novega leta dan okrog 21. je nasta] v stanovanju čevljarskega mojstra g. Franca Plevčaka v Gosposki ulici štev. 9 ogenj, ki eo ga domači, ki eo bilj v kuhinji, k sreči kmalu opazili. V sobj ie bila skočila iz peči iskra ;n zažgala perilo, ki je bilo blizu peči. Ogenj se je kmalu lotil tudi pohištva. Kmalu eo prispeli celjski gasilci ki pa nieo stopila v akcijo ker so bili domači ogenj medtem že sami pogasili-G o?p. Plevčak ima okrog 1.200 Din škode.
Iz Maribora
a— Slovo Mariborčanov od starega leta je bilo tudi letos veselo. Skoraj v vseh večjih lokalih je bil prešiček glavni dobitek silve3trovskega žrebanja. V narodnem domu so se zbrali v vseh prostorih Sokoli in njim naklonjeno občinstvo. Vsi prostori so bili nabito polni: pester spored, dobra godba in mnogo plesa, vse je bilo v priznanje aranžerjem. "V Unionu so silve-strovali vrli gasilci, v Narodnem gledališču pa prijatelji in obiskovalci naše Ta-lije. Tudi tu je bilo izžrebanih troje daril: prešiček, zajček in goeika. živahno vrvenje je bilo v mariborskih kavarnah, hotelih in gostilnah vse do ranega jutra. Tudi v Studencih in v ostalih predmestjih so bile številne silvestrove prireditve. Studenčani so imeli tri večje prireditve, sokolsko silvestrovanje v SoikoLskem domu, gasilski Silvester v gostilni Grmek in Narodna odbrana v gostilni g. Supreja. Kakor v Maribocni, tako je tudi v Studencih prednjačil Sokol.
a— Gledališke novice. Zaradi nenadne obolelosti gdč. Igličeve se mora nedeljski repertoar izprerneniti: ob 15: uri zadnjič v sezoni češka veseloigra s-Zorka« po globoko znižanih cenah, ob 20. bo pa zadnja uprizoritev Cankarjeve večno aktualne farse »Pohujšanje v dolini šentflorjan-ski«. Veljajo globoko znižane cene. — Prihodnjo soboto b-? premiera žigonove drame »Kadar se utrga oblak«. To izredno močno delo, ki slika propast bogate hiše trškega mogotca Kalana, spada med najuspelejša dramska dela novejše silo venske književnosti. Delo pripravlja glavni režiser J. Kovič. Zasedba: Kalan P. Kovič, njegova žena Kraljeva, Lojze, njegov sin, Nakrst, ža~ar Andrej Gorinšek. njegova hči Lenka Rasbergerjeva, trgovec Izda — Kcšič, poštar Pavlič — Košuta.
a— Starokato!:ška cerkev. Na področju mariborskega vikar ata se je v letu 1936. rodilo 10 otrok (7 dečkov in 3 deklice"). Umrla sta le 2 (1 odrasel moSk; in 1 d-2-četk po rojstvu).Poroiik) se ie 23 parov: 19 domači'h in 4 iz sosedni žironri.
a— Uradna poprava volilnih imenikov. Od 11. t. m. do 5. februarja bo koorikrlp-cijski urad mestnega poglavarstva poprav Ijal stalne volilne imenike mestne občine. V tem času se bodo v konskripcijskem uradu sprejemale stranke ob delavnikih le od 10. do 12. ure predpoldne.
a— Za 1,251.090 Din nočnin je bilo v preteklem letu v Mariboru. Vseh tujcev je bilo v letu 1936 v Mariboru 28.588. od tega 7-991 tnozemcev, 20.597 pa tuzemcev. Med inozemci je bilo največ Avstrijcev in sicer 3.714, zatem pa 2.O87 Cehoslovakov.
a— Carinski dohodki. Pri mariborski glavni carinarnici so znašali v preteklem mesecu 6 521.153.75 Din in sicer na uvozu 6,492.180.50, na izvoz pa 28.973.25 Din.
a— Leto 1936 v kriminalni statistiki. V preteklem letu je izvršila mariborska policija 960 aretacij, kar kaže, da je kriminaliteta v Mariboru precej velika.
a— Uboj. V Veliki Polani so v neki gostilni silvestrovali Med fanti je prišlo do prepira in spopada ter je obležal v mlaki krvi 28 letni posestnikov sin Jožef Gjerkeš.
Z Jesenic
—6— Zvočni kjno Radjo predvaia danes ob 15. in 20. velefilm ^Plavolasa Carmen«, Pa-ramountov zvočni tednik, popolno olimpiado 1936 in domač kulturni film. Sledi na ev. Tri kralje >Sv. Antoniček«.
Iz Kamnika
ka— Dva jubileja g. Jožeta Grčarja- Na
novega leta dan je slavil svojo 50-letnieo in 25-letnico svojega dela v Slatnarjevj tiskarni g. Jože Grčar. Jubilanta ceni ves Kamnik, ker se vneto udejstvuje pri Čitalnici kot igralec in masker, pri >Liri< kot solist, posebno pomembno pa je njegovo delovanje pri največji in najstarejši knjižnici v vsem srezu. pri čitalniški knjižnici, ki jo vodi vzorno že od leta 1919. širša javnost pozna g. Grčarja tudi kot izbornega slikarja. Slatnarjeva tiskarna je izdala že več lepih reprodukcij njegovih slik Kamnika in Kamniške Bistrice, zlasti pa so znani njegovi izborni lesorezi in linorezi v reklamni umetnosti. Obilo uspehov pri delu in na mnoga leta!
Iz Trbovelj
Vsem, ki so se me spomnili ob priliki moje 50 letnice, izrekam najsrčnejšo zahvalo!
ROČAK RUDOLF, stavbenik, Trbovlje.
t— Zanimivo predavanje v Sokolakem domu. Dne 4. in 5. t. m. bo v Sokoiskem domu sk i optično predavanje o Sarajevu in bosanskih planinah. Predavanje bo v dveh delih, k®r razpolaga predavateljica s. Ra-s>ta Pleskovičeva z velikVn številom lepih diiaipoz tov. Začetek obakrat ob 19. Vstop prost. Vabljeni!
Iz Hrastnika
h— Praznovanje 50-Ietnice, odkar je lastnica steklarne Abelr.ova družina, je bila zelo slovesna. Na Silvestrov večer je bila pri steklarni baklada z godbo steklarjev sa čelu. Pokali bo topiči in švigale so
lepe rakete. Pri podoknici je sodeloval
steklarski mešani zbor. Na novega leta dan so se zbrali v brusilnici steklarne vsi od-rastli steklarji, delavci in uradniki steklarne. Vodstvo steklarne jo bogato pogostilo nad 400 ljudi.
h— Kje je pismonoša? Pred tedni je zbolel drugi pismonofa. čigar rajon so rudnik in okoliške vasi. Ta okoliš ima blizu 3.000 prebivalcev. Za praznike je bila zaradi tega velika zmeda pri dostavljanju poite. katero vozijo z avtobusom od poštnega urada do Bauerheimove trgovine. Tam so morali ljudje čakati kar po dve uri. preden so prišli na vrsto. Zupan je prosil pri poštni direkciji za namestnika obolelega pitononoše. a ie dobi! odgovor, da ni kredita. Ko je ponudil za to službo od občine plačanega zanesljivega človeka, se mu jc reklo, da bi moralo to dovoliti ministrstvo. Ker se razmere za novo leto niso zboljšale jo župan vložil zahtevano prošnjo in zdai smo radovedni. koliko časa bo moTaln čakati blizu 3 000 prebivalcev na redno dostavo pošte.
11 Ptuia
j_ Akc'ja za pomoč beduim. Božična obdaritev Akci:e za pomoč bednim jo po zaelu-gj ptujskega meščanstva in drugih dobrotnikov lepo uspela. Obdarovanih je bilo 24. decembra pod vodstvom mestnega župana v posvetovalnici na magistratu 165 oseb. Dure-žlrivost meščanstva l>o tudi omogočila tolikanj potrebno mlečno akcijo za siromašno Šolsko deco in P8 ogrevalnico. Odl>or Akcije za pomoč potrebnim in meetna uprava ee v imenu obdarovanji siromakov lopo za--1 ^ vsem dobrotnikom in prosita one, ki še niso prispevali svojega dela. da to 7f'aj eto-e
j— Rešitev i7. goročega avtomobila, v
ponedeljek je bil v Murctincih niže Ptuja
pogreb tam umrlega duhovnika g. Kuka
do železniške postaje v MoAkajncih, odkoder so truplo prepeljali v Konjice, štiri osebe iz Ptuja, ki so se tudi udeležile pogreba, so se po končanih obredih z osebnim avtomobilom vračale proti Ptuju. Med potjo pa je iz neznanega vzroka na avtomobilu nastal požar. Šofer, ki je pravočasno opazil nevarnost, je še imel toliko časa, da je vse osebe spravil iz avtomobila, sicer bi gotovo zgorele. Avtomobil, ki je uničen, je imel lastnik zavarovan.
!z življenja na deželi
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes v nedeljo ob običajnih urah film velike ljubeznj »Barkarola«. Za dodatek Para mountov zvočni tednik in domač kulturni film.
SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes fjlm »Klic planin«.
SV. MARKO niže PUTJA. Sokolska četa je odprla svoj društveni lokal v katerem
sta tudi sokolska knjižnica in čitalnica. Markovčani se v zimskem času zelo pridno poslužujejo zanimivih knjig in čitajo različne časopise. Sploh je opaziti, da se četna uprava zelo trudi, da izobrazi svoje pripadnike. Predvsem je omeniti številna zanimiva predavanja, ki se vršijo v četnem lokalu. Lahko rečemo, da mlada napredna prosve-ta zelo uspešno tekmuje z ono staro, ki ima stoletno tradicijo in vsa potrebna sredstva, ki pa kljub temu izkazuje zelo majhen uspeh. Xa deželi sc dobro zavedamo, da sta pravi razmah in nemoteno delo možna le pod lastnim krovom Zato je tudi pri Sv. Marku v teku akcija, da si zgradimo dom. v katerem sc Ho krepil in vzgaja! svobodno razmišljujoč jugoslovensko orentiran srečnejši rod.
R T
Dopoldanski spored na ledu
V revaažnl tekmi v hekefu na ledu se bosta ob 10. na drsališču Marije pod Cčkgnsvim gradom sprsjela še enkrat celovški KAC in domača Ilirija
1 nogometni spored
V finalu Hermesovega turnirja nastopi elita ljubljanskih klubov, in sicer
ob 13. Reka : Slovan in ob 14.39 Hermes : Ljubljana
V nekaj vrstah
Na starega leta dan je BSK, ki še zmerom križari po Severni Afriki, odigral tekmo z vseučiliškim klubom iz Alžira in dosegel samo neodločeni rezultat 2 : 2, čeprav je do odmora že vodil z 1 : 0. Danes igrajo Beograjčani revanžno tekmo s praško Slavijo.
Ministrstvo za telesno vzgojo je sestavilo predlog o organizaciji olimpijskega dneva, ki bo vsako leto v juliju mesecu. Namen olimpijskega dneva jc propagiranje olimpijske ideje in zbiranje sredstev za pripravo in odhod naših tekmovalcev na olimpiado. Propaganda jc zamišljena po časopisju in radiu, s prireditvami in propagandnimi filmi, šolskimi predavanji in organiziranjem olimpijskega tedna. Kakor se more posneti iz izjave ministra za telesno vzgojo dr. Rogiča, računa naša država prej aJi slej, da bo tudi njej nekoč poverjena organizacija te svetovne športne prireditve, kateri predlog je bil v načelu že sprejet pred mednarodnim olimpijskim odborom.
Kakor smo v tej rubriki že zabeležili, je ostala od lani neodigrana vrsta prvenstvenih tekem v ligi, glede katerih so se sedaj nekateri klubi že sporazumeli za termine. Tako bosta v Zagrebu igrala 10. januarja Gradjanski in Jugoslavija, dne 31 januarja Hašk in Concordia. dne 28. februarja pa Hašk in Jugoslavija. Razen za te tekme so torej nedoločeni šc termini za tekme, ki jih mora odigrati BSK, in pa za tekmo med Gradjanskim in Hajdukom v Splitu, zaradi katere je nastal znani spor med obema kluboma.
Službene objave LNP
(12. seja k. o. dne 22. t. m.)
Suspendirajo se po § 55 k. p.: Kos Josip. Guzelj Slavko, Ribič Ivan, Sener Albin, vsi DASK, Tkalčič Rudolf, Olimp, Kolar JoBip, Slavija-P.. Kovačič, Kamnik, Vesnaver Sve-tozar. Marguč Erncst, Maribor. — Kaznujejo se: ?o §§ 24, 13 in 14 k. p.: Klemen Josip. Vratanar Franc, Kralj Franc, Gričar Milan, Uranič Edi vsi Retje, Rohaček Janez, Mladika, Pavšek Albert. Korotan-Lj.. z enim mesecem zabrane igranja od dneva objave. — Po § 18 k. p.: Žižek Slavko, Drava, Ur-bančič Slavko, Svoboda-Lj., Zupane Franc, Mars, s 14-dncvno zabrano igranja od dneva objave. — Po §§ 24, 13 in 14 k. p.: Ran-zinger Slavko, Bratstvo, z enomesečno zabrano igranja od dneva objave. — Po §§ 24, 27, 67, 13 in 14 k. p.: Vodopivec Josip. DASK. z enomesečno zabrano igranja od dneva objave. — Po §§ 31. 67 k. p.: Kof, Franc. DASK. s 14-dncvno zabrano igranja od dneva objave. — Po §§ 51. 13 in 14 k. p.: Vesnaver Svetozar. Maribor, s tromesečno zabrano igranja od dneva objave. — Po §§ 24, 13 in 14 k. p.: Habiht Josip. Svoboda-Lj., Jevc Ivan, Korotan-Lj.. s 11-dnevno zabrano igranja od dneva objave. — Predlog Svobode-Lj. glede uporabe § 2G spi. prv. nad igralcem Švajgerjem Miroslavom se odstopi JNS. — Kazenska zadeva zoper Kosa Franca, Amater, se položi a. a. — Prihodnja seja k. o. so določi na 26. januarja 1937.
Občni zbor SK Rek® bo v četrtede 14. t m. ob 20. Kraj občnega zbora ee objavi naknadno. V primeru, da ob napovedanem času ne bo navzoenlh potrebno število članov, bo obč nj zbor pol ure kasneje ne glede na Število navzočnih članov, člani naj do navedenega dne ali vsaj do pričetka zborovanja poravnajo zaostalo članarino, ker sicer ne bodo imeli glasovalne pravice. Oni in prijatelji
I kluba se vabijo, da se občnega zbora udeleže polaošteviluo. Prijatelje kluba prosimo, da ob tej priliki pristopijo kot podporni člani v klub. Obenem se vrši sprejemanje članov v nogometno in smučarsko sekcijo. Odbor.
Smučarski klub Ljubljana je na prvo-letni božiftnici dne 19. decembra pod geslom »Mladini smuči« razdelil med revno mladino 76 parov Smuči ta druge atmučarsike potrebščine. Nabita dvorana Mestnega doana in zadovoljstvo obdarovane mlaJii-ne najbolj priča o tem, da je ta uspela akcija važen faktor v propagiranju smu-čarstva. Klub smatra za svojo dolžnost. <la se po tej poti zahvali za naklonjenost tvrdk: A. Goreč d.z.o,z., Spe rt-Kmet d.z.o.z., Jax in sin, tehnik Baojai Josip (vse v Ljubljani), I. Mandeljc v Kočevju, Prva žebljar. zadruga v Kropi, I. Jakopič, ključavničarstvo v Šiški, I. Volč, kolar, Stari trg pri Raikeku, >Alpina«, šport, trgovina, Mayer L C., Josip šumi, tov. kand., Herman Pečenko, trg. usnja, Kolb Predalič, šport, trgovina (vse v Ljubljani) A. MergenthaJer, tov. irnja v Mostah, I. 2itko, kolar na Vrhniki, A. E. Skaiberne v Ljubljani, T. Selan, kolar v Klečah pri Ljubljani in vsem ostalim Številnim tvrdk am.
Dve smuskl tekmj ▼ Celju. V sredo 6. t. m. bo v Celju smučarski klubekj dan v teku na 14 km. Ta tekma bo v skupni izvedbi SK Celja, SK Olimpa in Smučarskega kluba Celje. Start in cilj bo prj 6tari smodnišnici na Sp. Hudinji. Če pa tudi do takrat snežne razmere ne bodo ugodne, bo tekma pri Celjski ko&i- Ker je tekma kombinirana, to je tudi v ekokih, ki bodo v nedeljo 10. t. m. ob otvoritvj no%'e skakalnice SK Cefltja v Zagra-du, postane prvak tekmovalec, kdor doseže največ točk v obeh disciplinah. Klubski prvak vsakega kluba postane najboljij tekmovalec v teku. Od 10. do 16. t. m. bo v izvedbi Smučarskega kluba Celje na Sv. Planini nad Trbovljami smuški tečaj za začetnike.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Odbo-rova seja bo v ponedeljek 4. t. m. ob 20. v klubski sobi. Zelo važno! Vsemu članstvu sekcije — uspehov polno novo leto 1937. Sekcijsko načelstvo.
SK Slovan. Igralci X. mofttva naj bodo ob 12.30 na Hermesu. Postava moStsva Je razvidna na našem igrišču, kjer naj dvignejo vsi igralci opremo že dopoldne. Vsi sigurno in točno!
SK Reka. Na igriS&u Hermesa morajo biti ob 12.30 Igralci: Mariuč, Brvar, De-bevc, Nani, Jože, Pikič, Tine, Tone, Broni, Bdo, Piko, Dane in Ane.
SK Zalog. Redni občni zbor bo v nedeljo 10. januarja ob 9 v salonu pri Tornjču. Glasovalno pravico imajo 6amo dlani, ki so poravnali članarino do konca leta 1986. Jutri v soboto bo tudi tamkai ob 20. strogo obvezen članski sestanek za nogom. in dram. sekcijo- Važno zaradi bližnjih prireditev in tekem. Gustelj sigurno. Bezeg, Ctetrež in Dor-bež II naj sigurno dostavijo vse potrebno za verifikacijo.
Neveste, lepo poročno fotografijo
Vam izvrši solidno in poceni FOTO STUDIO, Ljubljana, Miklošičeva c. naspr. hotela Union. Prosimo naročite čas prihoda.
Nase gledalISSe
DRAMA
Začetek ob 20. Nedelja, S.: ob 15. RepoStev. MWtinflkn predstava. Izven. Znižane cene do 20 Din. Ob 20. Konjeniška patrola. Izven. Znižane cene do 20 Din. Ponedeljek, 4.: Zaprto.
Ilamikov »Ilepoštev« igrajo v drami z velikim uspehom pri malih gledalcih. Naj. razJičnejši dobri ta zli duhovi, živali, škratje ta zabavne osebe nudijo malčkom pestre slike. — Langerjeva vojna drama »Konjeniška patrola« spada po zamisli ta izvedbi med najbolj uspele predstave ter riše trpljenje čeških legionarjev v zasneženi sibirski kočL Vlogo Valente igra mesto bolnega g. Lipaha g. Cesar.
OPERA
Nedelja, 3.: ob 15. AJda. Izven. Gostovanje tenorista g. dr. Adriana. Znižane oene do 30 Din. Ob 20. Pri treh mladenkah. Izven. Znižane cene do 30 Din. Ponedeljek, 4.: Zaprto.
Gostovanje tenorista dr. Adriana ▼ »Aidi«. NaS rojak g. dr. Adrian, ki je dosegel s svojim »Trubadurjem« v petek zvečer nenavadno topel in prisrčen sprejem pri publiki, bo pel partijo Radamesa v Verdijevi »Aidi«. V tej vlogi, ki spada med pevsko najnapornejše in umetniSko najzahtevnejše partije svetovnega repertoarja, bo imel naš gost priliko zopet blesteti a svojim izvrstno šolanim in izredno kultiviranim glasom. V izvrstno uspeli opereti »Pri treh mladenkah« nastopata v glavnih partijah ga. Gjungjenec in g. Kolacio. Delo je imelo porpoln uspeh.
Abonente reda Četrtek vljudno opozarjamo, da imajo prihodnji teden dve predstavi zato, ker sta o božiču dva četrtka izpadla, V torek je predstava v operi. »La Boheme«, v četrtek pa v drami »Atentat«.
Na Siivestrovo je bila najdena v operi na galeriji denarnica s ključem in 90 Din. Kdor jo je izgubil, jo dobi v operni blagajni.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 3-: Pobegla nevesta.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Nedelja, 3. januarja ob 15. uri; >Ples ▼ Sa-voyuc Ob 20. uri: »Visokost pleše«.
Javno svarilo
Spodaj podpisano društvo svari in opozarja vso javnost, posebno naše plemenite darovalce, da g. Lončar Ivan, bivši trgovec v Ljubljani, nima nobene pravice pobirati v imenu Podpornega društva slepih v Ljubljani kake darove ali volila za bedne slepe. Niti nima v ta namen pravice prodajati kakih galanterijskih predmetov z geslom, da je za slepe. Prosimo V60 nam naklonjeno javnost, ki podpira uboge slepe, da no naseda imenovanemu gospodu, ki zelo spretno zlorablja trpljenje slepčevo. na podlagi že davno preklicane pogodbe in da se ga v vsakem nadaljnem primeru energično zavrne. Izrecno prosimo, da ee slični primeri takoj javijo društvu, ali da se ga v danem slučaju takoj izroči najbližjemu stražniku. Imenovanega društvo že itak zasleduje sodno za njegovo zlorabljanje bednih slepih. Prosimo p. n. javnost, da nam gre v tem pogledu na roko in prepreči to početje, ki gre le na škodo slepcev. Društvo prejema darove le po položnicah in v društveni pisarni in nima nobenega pooblaščenca za nabiranje darov v prid slepim. Podporno društvo slepih v Ljubljani, Gradišče 7.
Vremenska poročila
JZSS, Zveze za tujski promet in SPD 1 dne 2. decembra 1037. Barometer pada, brez oblakov, mirno, sankal išča in drsališča uporabna:
Rateče-Planica po stanju danes; —10 C, 20 do 25 cm sreža, mala skakalnica uporabna, Tamar 30 cm snega, smuka ugodna.
Kranjska gora po stanju danes: —7 C, 90 cm sreža. smuka ugodna.
Vršič, Krnica po stanju danes: 40 «n sreža.
Pokljuka po stanja 1. t m.: —8 C, jasno. 20 cm sreža, smuka možna.
Komna po stanju danes: 50 cm sreža. Triglavska jezera: 70 cm sreža, smuka ugodna.
Skalaški dom na Voglu po stanju l.tm.: 50—60 cm sreža-, smuka ugodna
Krvavec po stanja danes: smuka le proti Kompoteli.
Velika planina po stanju danes: do 40 cm spihanega snega.
Pohorje po stanju danes: (zapadno) emo-ka ugodna.
Vremensko
Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v mm. 8. vrsto padavin. Temperatura; prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
1.	januarja
Liubljana 7. 778.6, -3.4, 91, O, 10, —; Maribor 7. 777-6, -o, 90, O, 10. —. —; Zagreb 7. 777.6. -2, 90, ENE2, 10, — —; Beograd 7. 779.4. -4, 95, 0, 10. —, —; Saraicvo 7. 778 2. -7, 95, O. 10. —, _; Skoplje 7. 778.5, -8- 95, 0, 0, _
Temperature: Ljubljena —. -4; Maribor -3. -5- Zagreb -3, -3; Beograd -4, -4: Sarajevo 1, -7; Skoplje 7, -8; SplR U.
2.	jannaria
Ljubljana 7. 778.9, -5. 90. O. 10. —, —; Maribor 7. 772. -5. 90, 0. 10. —. —; Zagreb 7. 773.4, -2. 95. SSE1. 10, —, —; Beograd 7. 774.3, -4, 90. 0, 10, — —; Saraievo 7. 774, -5. 95. 0, 0. —, —; Skoplje 7. 775.6. -4, 90, O, 8. —. —.
Temperature: Ljubljana —. -5.4: Maribor -1. -5; Zaereb 0, -2; Beograd -3. -6; Sarajevo 1, -6; Skoplje 6. -9; Spil 10.0.
»JUTRO« St 2
Nedelja, 3. L 1937.
ovem
leta
eslo vseh, lil znajo šiedlti
Moška čevelj
Din 195.—, Din 145.—, 165.— Din 99.—v 125.—
ODI G IO AL
Otroški čevlji črni In rujavi
st L8-22 Din 88. št. 23-28 Din 45. št 29-30 Din 50.
lak»sti
št.	18-22 Din
št.	33-25 Din	>.,
št	26-28 Din	65.
št.	29-30 Din	75.-
Msfcsi^f W - 1
iks
-

!IH 8HS* StoDCRslia ni. 12 Kranj, Prešernova ul. 12 B!ed, Vinko Savmk Jesenice, Vinko Savnik Radovljica, Vmko Savnik
Otroški visoki
št	22-25	Din 75.—
št	23-25	Din 85.—
št.	26-28	Din 95.—
št 29-30	Din 115.—
filefesasiilrooa fl
Ljubljana
čevlje
Otroški čevelj, športni
št. 26-28 Din 65.—
št	29-30	Din 85.—
št.	31-35 Din 95.—
št.	36-39	Din 125.—
miklDSICeoa 14
Celje Kccenooa dI. 2.
Zagreb, n»ca 15 Trbovlje* Ko n zu m TPD Novo mesto, ivan Sma!c Murska Sobota, Cerkvena 6
•far® lilo železo
(strojno)
kupim po najvišji ceni, plačljivo takoj. ŽELEZOLIVAENA SMOLE, DOBROVA pri Ljubljani. Telefon 38-34.
OToski rozlčKl ■najnovejših modelov
DvoKoiesa motor J t trlclkljl
Šivalni »troji pogrezljlvi
Po zelo nizki ceni! Ceniki frankoJ
»TRIBUNA« F. BATJEL. LJUBLJANA, Karlovška cesta 4.
Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta 26.
Izbirajte:
Če se za radio odločite, Naj bo isti res odličen!
Saba, Kapsch, Schaub, Tesla, Sachsen werk, Lorenz, His M aster s Voice
n« i>ui
Brezobvezno Vam jih damo na poizkušnjo!
uuBLJBnfi ..TEHnirjBonjm
miKLOŠlČEVfi 20. TEL. 3<t-19 r?
I


f
Hnserirulte v »(Jutru"!
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da na3 je za vedno in nepričakovano zapustil naž nadvse ljubljeni in dobri sin, brat, striček in stari striček, gospod
JOSIP PERME
PROKURIST TVRDKE MEDIC-ZANKL
dne 1. januarja 1937, po kratki in mučni bolezni.
Na zadnji poti spremimo blagega pokojnika v nedeljo, dne 3. januarja 1937, ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Ilirska ulica 20, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 1. januarja 1937.
Globoko žalujoče rodbine PERME, REHAR, CESNUv.

Ne samo čaj . . .
M a i
ettf
ie najboljša domača zeliščna krepilna pija^£ NAS CA] dobite v špec.
trgovinah.
KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Poznani SALVAT-čaj zoper žolčne kamne in bolezni žolčnega mehurja se dobiva pri glavnemu zastopniku
lekarni pri Sv. IVANU, Zagreb, Kaptol 17.
Ogi. reg. S. br. 27870
Pravi sirski čevlji
vedno na zalogi, Izdeluje tudi po meri staro priznana tvrdka
A. Zalokar — Mestni trg 19.
Popravila se sprejemajo.
ppisnona
T/ ci>0 odo
'umefruK&ro_
M NAJPOPOLNEJŠA in
| KR.ALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ | WAJV5Č3A DOMAČA RAZPOŠILJALNA TVRDKA.1
r. schneider:
IZDELOVANJE- GLASBIL IM GLASBENIH PRITEKUN
Z R C R E B, Tlikolieeva uLlO/i
jVioline.^ cd Din ?1?ntwzgap
-Kitare......- -148.-
Mandoline.-- 98.-Harmcnike-- ?5.-
Havajske kitare, kromatiene ' harmonike,trub^ saksofoni intdj najceneje, i
Z8HT£YfKnt CENIK
Najslajša in najboljša
krepilna pijača je
BERMET — VINO,
črnina iz F ruške gore,
drernski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinko v, Sremsld Carlovci, P ruška erora
Razpošiljamo p rima:
bosanske suhe slive bosanske suhe slive očiščene orehe bele očiščene orehe bele očiščene orehe bele
10 kg Din 62.— 50 kg Din 220.— 5 kg Din 80.— 20 kg Din 320.— 30 kg Din 405.—
orehe v lupinah letošnje 50 kg Din 250.— Vse franko dostava po povzetju bto/nto. AGENTURA PRANJIČ — TUZLA.
dna je srečna
ker so njene noge lepše, je več ne bole in
izginila sokur jaočesa!
S periščem soli sv. Boka v topli kopelji za noge je popolnoma odpravila bodljiva kurja očesa, bolečine v nogah, ozebline, utrujenost, izmučenost, kakor tudi bolečine v sklepih in otekline, tako da zopet občuti lagodnost v nogah. S toplo kopeljo soli sv. Boka se kurja očesa omehčajo in zrahljajo,( da jih zamorete iztrebiti samo s prsti obenem z bodljivim strženom. Na tem mestu nastane stalno normalna mehka koža. Noge po-staneje vitke, močne, lepe naravno majhne in nova moč jn življenjska radost polje po vsem telesu. Samo sol sv. Boka daje mnogo drobceno penečega se kisika!
SAMO PRAVA
KOPELJ SV. ROKA odpravi bolečine
Dobiva se po: Din 9, Din 16, in zlasti priporočilni izdatni rodbinski zavitek & Din 26.

Umrl nam je včeraj zjutraj ob 2. uri v sanatoriju „Šlajmerjev domu naš dolgoletni zvesti in zaslužni sodelavec, gospod
Josip Perme
prokurist
katerega bomo ohranili v hvaležnem spominu.
Prosimo tihega sožalja.
Medic - Zanki, tovarna olja, lakov in barv družba z o. z. lastnik Franjo Medic, Ljubljana
Ljubljana, dne 2. januarja 1937.

•
t-l-t -
liralfestvo mode
Male pentlje vsepovsod
To je nedvomno najboij ljubka garnitura letošnje mode — vse te male pentlje, enojno ali dvojno zavezane s štrlečimi konci ali gladko položene iz tvoriva obleke ali pa iz kontrastno barvnega žameta .ali svile. Večinoma so te pentlje na oblekah tako pritrjene, da jih poljubno lahko odpnete in zamenjate z drugačnimi. Tako menjate tudi videz obleke ki namah učinkuje bolj živahno ali bolj resno — kakršno barvo ste pač izbrale
Kako uporablja moda male pentlje od jutra do večera — to se pravi, pri dopoldanskih in popoldanskih oblekah vam nazorno pokaže naša skica Če 'mate kaj modne fantazije, si tudi same lahko izmislite nekaj originalnih garnitur iz pentelj v tem smislu, ki vas bodo zabavaie in obenem prijetno poživile vašo garderobo
Naša prva obleka je iz lepega volnenega blaga in ji daje usnjen pas v zvezi z enakimi. usnjenimi gumbi izrazito športen, to
Cvetlice m malih po-
pol€2st
Ko pritiska zunaj najhujši mraz, se je na modnem vrtu najbolj bujno razcvelo iivopisno cvetje iz žameta in svile, ki z njim krasi moda popoldanske klobučke iz gros-graina antilopne klobučevine ali žameta. Ti mali dokaj visoki in spredaj v čelo potisnjeni klobuki so elegantno dra-pirani, izdelani pa so iz črnega tvoriva, tako da se jim poda vsaka barva cvetlic in da harmonirajo z vsako popoldansko obleko. Cvetlično okrasje sestoji iz velikega šopka ki ga pritrdimo spredaj na klobuček ali pa iz celega venca raznobarvnih cvetlic, ki se ovija krog in kros oglavja (skica)
je dopoldanski značaj. Zanimiv ie kroj te obleke, ki spredaj prehaja v štrleč in oglat predprsnik, zapet z dvema gumboma, ki z njim soglašajo stranski deli krila, izpeljani v žepe. Mala pentlja na tej obieki je seveda iz enakega usnja kakor široki pas in oba gumba. Tu pa nam nudi moda praktično izpremembo: če zamenjamo pas, pentljo in oba velika gumba z enakimi kosi barvastega žameta, obleka ne učinkuje več športno, temveč 10 lahko nosimo tudi popoldne (1. skica).
Naslednja skica predočuje praktično dvodelno obleko s kratkim štrlečim kazakom, ki je spredaj do pasu izrezan. Kazak je zapet s kontrastno barvnimi gumbi, ob izrezu pa ga zaključuje majhen zadaj pokončen ovratnik. Tu je pentlja precej velika, oba njena konca sta zvončasto ukrojena, tako da učinkuje kakot nekakšen »fichu«. Pentlja izhaja iz vložka ki je vstav ljen v štirikotni izrez obleke in ki ga seveda lahko zamenjamo z navadnim belim vložkom ali pisano ovratno ruto (2 skica).
Pentlja ob vratu in pentlja na pasu. ki ju vidite na našem tretjem modelu. imata obe enako, preprosto upognjeno obliko in sta izdelani iz povoščene svile (cire) ali pa iz prešitega žameta Posebnost te obleke so lepi raglanski rokavi ki jih na desni strani ob raglanskem šivu krasi niz malih gumbov iz tvoriva obeh pentelj. Simetrično s tem šivom je izpeljan poševni šiv na krilu, ki je takisto pošit z vrsto enakih gumbov (3. skica).
Sploh so poševno vstavljeni deli in šivi na životu in zgornji partiji krila jako moderni Pri popoldanski obleki iz svetlo vijoličaste svile je ves život sestavljen iz takšnih delov, ki se ob vratu m pri pasu križajo. Tu imamo namesto gumbov dve pentlji, ki sta enostavno zavozljani v dva koničasta konca V tem primeru morata biti pentlji iz enakega tvoriva, kakor obleka. Tričetrtinski rokavi so koničasto zaključeni (4. skica)
Za črne obleke iz blaga ali svile priporoča moda letos živobarvne garniture, to je zelene, modre ali rumene. Obleka na naši skici ima n. pr višnjev vložek tz žorže-ta, dočim je obleka sama izdelana iz finega, črnega blaga ali motnega svilenega krepa. Plisirani vložek prehaja zgoraj v nekakšen pokončen ovratnik, ki pa je viden samo spredaj. Vložek deli v dvoje podolgovata pentlja iz tvoriva obleke. Jako zanimiv je tudi život te obleke, k: sestoji iz dveh pre-križanih. zadaj v pas izpeljanih delov (5. skica).
Ko smo že pn popoldanskih oblekah, moramo opozoriti še na elegantno novost, ki se je šele pred kratkim pojavila na mednarodnem modnem forumu in ki obeta postati največji uspeh letošnje popoldanske mode. Gre za kratko, popoldansko obleko iz čipkastega tvoriva. Obleke te vrste so silno preprosto ukrojene in učinkujejo za-
voljo tega posebno mladostno — prelepo in učinkovito tvorivo pa jih dela obenem še izredno elegantne. Po zadnji modni zamisli opremimo obleko rt čipkastega tvoriva z malimi pentljami iz tafta. aH svilenega žameta in sicer ob irrezu, na ramenih in na pasu (zadnja skica).
Zdravniška
posvetovalnica
Mara: Vnetje bedrenega živca (iSijas)
nastane iz različnih vzrokov. Dobimo ga pri revmatismu, udnid, sladkorni bolezni, pri raznih novotvorbah v okolici danke itd. Po tem se ravna tudi zdravljenje. V vašem slučaju bi bilo najbolj, da poskusite 3 toploto , ker je verjetno ,da je pri vafl iiijas nastal kot posledica revmatizma. Poleg tega morate paziti na redno odvajanje. Ako ne bi vam bilo kmalu bolje, bi bilo dobro, da greste k zdravniku, aH pa v bolnico, kjer pridejo v poštev Se druga učinkovitejša sredstva. Ne smete pa izgubiti potrpljenja, ker je išijas ne samo neprijetna, temveč tudi zelo dolgotrajna bolezen.
Hočem bit! mati: Na vaše dodatno vpra^ šainje je težko na tem mestu izčrpno odgovoriti. Običajno čutimo pri vsakem vnet ju bolečine. Razni ljudje pa so seveda različno občutljivi. Mogoče, da je pri vas potekala vsa stvar bolj milo, tako, da niste čutili posebnih bolečin. Pač pa imate posledice v tem .simislu, kot je bik) zadnjič govora. Da pa bo vaših dvomov konec, je najbolje, da se podate k kakemu zdravniku. Brez preiskave je včasib nemogoče merodajno presoditi kako bolezen. Vi pa hočete, da ste popolnoma na jasnem, kar ne pojde drugače, kot omenjeno. ■«
Pomagajte mladini: Iz vašega dopisa je razvidno in kolikor morem na daljavo soditi, da imajo vaši domači popolnoma prav, ko so vas označili kot namišljenega bolnika. Vprašujete, da li je mladostna zabloda škodljiva. Mnenja o tem so zelo različna. Mislim, da v teh letih, v katerih se nahajate, da bi bilo bolje, če to označimo kot nesmiselno, posebno ko mi pišete ,da ste že živeli normalno. Taka in sličma stran pota so običajna, kjer je človek oropan več ali manj svoje osebne svobode (n. pr. internati, jetnišnioe itd.), niso pa običajna za razmere, v katerih živite vi. lin sredstvo proti temu. Predvsem treba tu mnogo energje, ito se pravi da se mora v vas samih vzbuditi odpor proti temu. Poleg tega bi vam priporočal telovadbo in umivanje v mrzli vodi. Večerja naj bo skromna, soba po možnosti nezakurjena, odeja pa čim lažja. Celi zadevi pripisujete tudi preveč važnosti in pozornosti in skušate napraviti iz tega problem, ki v resnici ne obstoja, odnosno, ki ga je lahko rešiti.
N A
Dne 10. t. m. se vrši v Zagrebu važna seja širšega upravnega odbora Jug. šah. saveza, pod predsedstvom saveznega predsednika g. St. čiriča, predsednika Narodne skupščine. Na dnevnem redu seje bodo predvsem razprave in sklepi o podzvezah Jug. šah. saveza. Upati je da bo v zvezi s tem tudi dokončno urejen odnos Slovenske šahovske zveze do saveza
V	tekmovanju klubov za prvenstvo Slovenske šahovske zveze je zopet padlo nekaj odločitev. Celje je v prvi tekmi presenetljivo premagalo Mariborski š. k. z visokim rezultatom 6 : 2, tako da imajo Celjani vse izglede, da tudi po drugi tekmi, ki jo igrajo 10. t. m. doma, obdržijo večino točk. K zelu lepemu uspehu proti Mariborčanom je Celjanom poleg nesporne moči njihovih igralcev pripomogla tudi sreča. Saj je bilo med tekmo po stanju partij nekaj časa pričakovati preje obratnega rezultata. V ostalih skupinah so tekme tudi žc zaključene. Zmagala sta, kakor je bilo pričakovati, z lahkoto ljubljanska kluba Triglav in Sentpeter. Prvi je izločil Vrhniko s 15 : 1 (7 : 1 ter 8 : 0), drugi pa Kranj s 13'/* : 21/* (5V» : 2Vi ter 8 : 0).
V	Zagrebu je Amaterski š. k. z velikim uspehom izvedel srednješolski moštveni turnir, ki sc ga je udeležilo 12 moštev s po
Cvetko Gslar:
Mark
»Hudirnan, vse ima denar, samo cer-kovmik ne,« je klavrno premišljeval, ko je stopal počasi mimo vaške krčme, od koder je odmevalo veselo petje.
»Žejen sem, žejen ko cigan, ki je menil izpiti celo jezero.«
V teh žalostnih mislih je zadonel Matičku na uho razposajen glas, lepši od orgelj na koru:
»Hej, pošto,]. romar, ki romaš na Limbarsko goro, pridi pit! Saj vem, da si žejen, ker je huda pot po klancih in sitrma.«
Bil je Marko, ki je stal na pragu ves v Lucijdnih nageljnih Cerkovnšk, ki je že prej nerad prestavljal noge, je počakal in se ozrl na Marka. Ni mu hotel verjeti in je široko raztegnil usita, preden se je obrnil.
>Ali si ti. od kedaj pa hodiš po ošta-
rijah?«
»Ali ne smem, ali mi ti ne dovoliš? Ti presneti Matiček, kako te imam rad. Hudo te imam rad, ker si lepo zvonil, kakor bi angelce klical na kosilo. Pojdi z menoj, sedi k meni. ti salpmenski Matiček' O ti si učrr in vse časd vreden, ker pred oltarjem streže.- m zna, latinske molitve! I. katerega pa hočeva, ali imaš rajši črnega dalmatinca ali rdečesra dolenjca9 Govori. Matiček!«
»Saj bi ga res, kar žejen sem! B, tista hoja po hribih v resnici ni nič pri-da. Zdelala ime je, in nositi peso, moeaA
težko. Cerkovnikova je slaba. Ali daš aa polič?«
»Za bokal diam, ha, za dva bokala, ha, pet bokalov plačam, zato ker si ti, Matiček! Svete ljudi je treba spoštovati, ali samo spoštovanje ni dovolj! Postreča jim je treba, ker so tudi iz mesa in kosti. Vino je zrelo in ti ne bo škodoval, saj vem, da si žejen. Pri maši župniku vino nalivaš, a tebi ostane samo voda. Kar naprej, komur ni prav, naj se zglasi pri meni! O svetem Marku je moj god in danes ga praznujem! Kar naprej!«
Stopila sta v krčmo, ki je buč al a kakor Vrbanov uiljnjak Kmetje so sedeli za mizami in pili in trkali z ženami, rdečimi in košatima kmeticami. Fantje so vstajali izza miz in silili k dekletom, ki so sedela pri materah in očetih V zadregah so se smehljale in gledale izpod čela, z zidanimi rutami na glavi.
Ko je vstopil Marko, So pogledale proti njemu in oči so se jim zasvetile.
»Bog daj, dekleta,« je zavpil in po-maiknil klobuk na stran. Pokimal je iin prijel Matička za rame.
»V kot sediva, ki se nikogar ne bo-jiva! Na cig^rn limbarski romar, vina gor Marjanos danes je moj dan! Polič ga prinesi in zavrti se, da bo kar zašumelo za teboj!« Ptttfiao& ja Matička sa ndao ln jaadeft
zraven njega »Pij, trči z menoj na zdravje, in potlej nam boš povedali, kako si romal. Zelo sa se prikupil očetu Jeremiji, Kadar pojdeš spet na limbarsko goro, me vzemi s seboj! I, kaj si pa stori'] z Lucijo, da zdaj le o tebi govori, kaj si jli pa prinesel?«
»Kaj bi ji nosil, saj bo tako moja. Z očetom sva se zgovorifia, je že kot pribito, kar udarila sva.«
Matiček je izpil in veselo kimal, da so se spogledala dekleta pri sosedini mizi. Cmoka 1 je in pokušal vino, ki m« ga je Marko spet natočil.
»Ti vražji Matiček, srečo imaš! Kar nevoščljiv bi ti bil, da nisva prijatelja. Le pij, na srečo in na zdravje nevesti!«
»Haha, na zdravje nevesti — e, ni bfi/lo kar taiko, njen oče je prebrisan mož, pa sem ga le ukani 1 ?«
»Da si ga, kako si ga ukanil?«
»Vse sem mu o-bljubil, kar je hotel! Saj ni treba, da bi držal besedo!«
»O, ti si pa tSč! Seveda, kdor po latinsko moji, tisti ve tuda druge reči. Pij!«
»Pijva! Saj bi tudi jaz <Jad zanj, a mii ne nese. Naš župnik je trd mož, pobožen mož, pa slab plačnik. Pil bom!«
»Ti pa p^ješ, kakor bi bilo vino voda«, se je ogJasii suh kmetič od druge mize.
»Saj ne daš ti zanj, zgaga hribovska!«
Fantje so se spogledali in čakali, kaj bo odgovoril kmet Boste, ki ga je cerkovnik počastil.
»Dobro sem te slišal«, jeseni m le pridi po birok
4 igralci te 1 rezervo. Nedavno je tudi
Beogradski i. k. v Beogradu priredil velik srednješolski brzoturnir. Kako take prireditve vlečejo, kaže dejstvo, da ae je za turnir javilo 400 dijakov, od katerih jih je bilo potem 200 pripuščenih k tekmovanju. Lepo bi bilo. če bi • kakšno »lično prireditvijo poskusili tudi ▼ Ljubljani.
S turnirja za prvenstvo Prage je ie naslednja lepa partija.
INDIJSKA OBRAMBA Bell: Prokop	Crm: Pefktfevtč
1)	Sgl—f3	Sg8—f6
2)	d2—d4	b7—b6
3)	c2—c4	c7—c5
Solidneje je e7—e6. Sedaj dobi beli namreč možnost, da si zgradi silno središče.
4)	d 4—d5!	g7—g6
5)	Sbl—c3	d7—d6
6)	e2—e4	Sb8—d7
7)	Lfl—d3
Bolje bi bilo Le2. nato 0—0 ter Sel ali h2—h3 in Sh2, potem pa f2—f4 Radi premoči belega v središču bi bil črni potem pozicijsko prav za prav izgubljen.
7)	. . .	Lf8—g7
8)	0-0 0—0
9) Lcl—g5?
Se vedno je bilo pravilno h3, Sh2 in f4. Igrana poteza izgublja samo dragocen čas.
9) . . ,	h7—h6
10) Lg5—f4?
Bolje je bilo takoj Ld2. Tako pa izgublja beli že drugo potezo in ni čuda. da pride naenkrat črni v prednost.
10)	. .	Sf6—h5
11)	Lf4—62	Sd7—«5
12)	Sf3 : e5
Po tej ponovni netočnosti bo beli ie v težavnem položaju. Treba je bilo igrati Le2
12)	. . .	d6 : e5 1
Kmet sedaj neprijetno kontrolira polje
f4. Črni že grozi Sf4.
13)	Sc3—e2	Dd8—d6
14)	Ddl—cl
Bolje najbrž f2—f3. Beli ni računal s sledečim finim odgovorom:
!4)	f7—f5 !
Zelo lepa in korektna žrtev kmeta.
15)	Ld2 : h6
Previdne je bi bilo IS) O—O.
15)	. . .	B-K Črni je dosegel dvoje: odpri si je Wki)o
za napad, obenem pa blokiral s kmetom f4 celo belo kraljevo krila tako da bele figure tja nimajo več dostopa. Sledeči napad črnega mom zato ie na vsak načta prodreti.
16)	Lh6 : g7	Kg8 : g7
17)	Se2—c3 Bolje (2—f3.
17)	. . .	M—B !
18)	g2—g3
Sicer črni z fg2: ter Sf4 dokončno razbije belo rohadno pozicijo. Pa tndi tako se mu ne bo dobro godilo.
18)	. . .	Dd6—d7
Z grožnjo Dh3 1 neubranljivim matom.
19)	Tfl—dl
Da bi na Dh3 imel obrambo Lfl.
19)	. .	Sh5—f4 1 Grozi Dh3 ter potem na Lfl Sg2 te ThS.
Ce beli odgovori takoj 20) Lfl, pa odloči sh3+. Beli skakača tudi ne sme vzeti. Na pr. 20) gf4:, Dh3, 21) Lfl, Dg4+\ 22) Khl, Th8. Proti grožnji Dh4 ter Dh2: potem ni prave obrambe.
20)	Del—e3	Dd7—g4
21)	Ld3—fl	Tf8—h8 Trdnjava poseže odločilno v boj Sledeče kombinacije beli ne more preprečiti.
22)	d5—d6	Th8 : h2 !!
Zelo elegantna žrtev, ki
bije belo pozicijo.
23)	Kgl : h2 Sicer Dh5 ter mat na hI
23)	. . . Odpira drugi trdnjavi
Th8+ ter Dh5 ni ubranijiva
24)	Kh2—gl
25)	Sc3—e2 Beli se je pač prepričal,
sredstvo več ne pomaga
25)	. . .
26)	Lfl : e2 Črni poskrbi tudi še za
ček.
27)	Kgl : hI
28)	Khl—gl
dokončno rar-
Le8—e6 pot. Grožnja
Ta8—h8 da mu nobeno
Sf4 : e2 +
Th8—hI -H efekten zaklju-
Dg4—h3 +
Dh3—g2 mat Vasja Pire
materinske šole v LJubljani
Kakor smo že pred tedni poročali, si je Splošno žensko društvo v Ljubljani nadelo nalogo, da v obliki nekake materinske šole nud' sedanjim in bodočim materam priliko spoznati se z najaktualnejšimi sodobnimi vprašanji v ciklusu predavanj o materi in otrokovi razvojni dobi do njegove zrelosti. Mati in otrok — mali človek, ki ga je treba vzgojiti in usposobiti za življenje: to je eno izmed vprašanj, od katerega pravilne rešitve zavisi marsikaj, če ne vse. Kako ga vzgojiti in usposobiti za dobo, ki predstavlja svet še neizvoženih, nepreizkušenih potov? Te mora najti in jih preizkusiti, se priučiti nanje predvsem tisti, ki ima voditi življenje vodstva potrebnega otroka. To so starši, ki predstavljajo dom, predvsem mati. poleg njih pa šola, ko otrok zanjo doraste.
O teh nalogah šole in doma je na nedavnem materinskem tečaju Splošnega meščan-ga društva govoril v šentjakobski meščanski šoli profesor g. čopič, znani pedagog in propagator novih, sodobnejših smernic, po katerih naj se mladi človek usposablja v šolah za življenje. Njegovo predavanje je predstavljalo drugo etapo dela naše materinske šole, ka,teri jih bo sledilo še nekaj, dokler ne bodo starši, ki imajo smisla za primerno odgojo svojih otrok, sprejeli poslednjih naukov za vzgojo svojih potomcev do njihove zrelosti. Nepričakovano številna udeležba zainteresiranih poslušalcev pa je pričala ne le o tem, kako čaitno in široko se je v kratkem času uvedla prva materinska šola med ljubljanskim občinstvom, temveč je potrdila tudi dejstvo, da naš človek ni indiferenten do teh vprašanj, ampak jim posveča zelo veliko pozornost.
Izvajanja g. prof. čopiča so bila sprejeta z veliko pozornostjo in na marsikaterem mestu, ki je odkritosrčno prikazalo nezdrave prilike tako v domači kot v šolski vzgoji, so žela od poslušalcev glasno odobravanje. Starši sami pa so mimo tega, kar so že sami mogli ugotoviti kvarnega na vzgoji svoje dece, slišali še marsikaj novega in koristnega, kar jim bo pomagalo v bodoče pri pravilnem vzgajanju.
Predavatelj je prikazal razlike med telesno in duševno razvitostjo kmetske in meščanske šolske dece, ki izpada v nepri-log slednje. Pri meščanskem otroku rodi prevelika pozornost staršev do njega otrokovo nesamostojnost v nasprotju s kmet-skim potomcem, ki je bolj navezan sam
nase, ker mati pri obilici otrok zanj nima časa. Starši, ki jim je poverjena prva vzgoja novega člana družbe, na žalost svojim otrokom vtisnejo že v rani mladosti neraz-položenje in strah do drugega vzgojnega činitelja, do šole. Kadar sami ne morejo z otrokom na kraj, ga strašijo s tem. kaj ga bo šola naučila, če ne bo pokoren. S tem delajo slabo uslugo šoli, v katero mladi človek vstopa z nezaupanjem in dela težave vzgojiteljem.
Predavatelj je nadalje analiziral tudi stanje današnjega šolstva, tako ljudskega kakor srednjega in visokega, ki predvsem ni povezano smiselno med seboj, da bi moglo predstavljati vsebinsko prepletanje drugega z drugim, ne nudi mladini načina tiste vzgoje, ki bi ji mogel s svojim specialnim razvojem slediti in rasti ob njej ne le v izobraženega, temveč tudi v notranje kulturno in plemenito izgrajenega človeka. Predvsem pa sistem današnjega šolstva ne more odgovarjati več tistemu gradivu, ki bi ga mladina potrebovala, da bi se mogla znajti v praktičnem življenju. Temu zlu bi se moral z novimi šolskimi metodami ustvariti v šoli nov način dela, ki bi ga narekovalo celotno življenje m njegov smoter. Da je današnja pot v šolah zgrešena, jasno dokazujejo negativni šolski uspehi, ki ustvarjajo le videz nekega uspeha šolskega dela za starše, nadzornike in druge. Najboljši dokaz pa je dejstvo, da noben otrok ne poprime več za knjigo v svojem prostem času, če mu slučajno to ni nujno potrebno, ker mora popravljati negativne uspehe.
Predavatelj je na kraju v kratkih obrisih naznačil tudi smernice za izboljšanje sedanjega stanja: Preurediti bi bilo treba celotni sistem sedanjega šolstva. V vseb šolah bi moral zavladati duh svobode in prave demokratičnosti, na široko bi bilo treba odpreti šolska vrata vsem sposobnim, ki bi jih bila družba dolžna podpirati, in jim dati polno priliko, da razvijejo vse svoje ustvarjajoče sile. Nov način dela naj bi v mladini vzbudil pravo veselje do samostojnega, ustvarjajočega dela v korist skupnosti. Slednjič je predavatelj opozoril tudi na nujnost, da bi bila tudi staršem priznana pravica soodločanja v vseh vzgojnih vprašanjih, kar naj bi se vršilo v zakonito pri' znanih rodbinskih svetih. V višjih šolah bi mogli soodločati učenci sami
Matiček je zagledal, da je kozarec pred njim zopet poln in ga je v naglici izpraznil.
»Srečen si, Matiček, ki imaš nevest na izbiro,« ga je zmotil Marko.
»Jaz imam pa križe z njimi! Saj veš, da sem včasih gledal za Lucijo.«
»Nič ne maraj, saj ti poiščem drugo, ako želiš. Saj so vse enake, tudi Lucija ni nič boljša. Le meni verjemi, da bi se ne otepal zanjo, ali zlodej bo imel hišo in denar.«
Matiček se je zvito smejal in se gladil po mozoljastih licih in obritih ustnicah. Nepočesani lasje so mu v šopih gledali izpod klobuka, ki ga je pozabil odložiti. Saj ni cerkev, se je potem spomnil, kdo bi se odkrival!
»V resnici bi mi bilo hudo po njej, da je ne dobiš ti,« se je smehljal Marko.
»Tebi pa jo privoščim, ki si moj prijatelj in imaš zasluženje. Le pij! Vidim, da imaš dobro srce, ker ti je žal zame. Pa bom že pozabil, posebno ker vem, da me povabiš na ženitovanje.«
»Zelo rad bi te povabil, zelo rad, aH oče Jeremija ne marajo. So mi že rekli, naj te ne vabim. Ne vem, kdaj si se jim tako zameril.«
»Nič hudega, Matiček! Si bom že dobil nevesto, oj, to bo gledal oče Jeremija! Nikar mu praviti, da se bom ie letos oženil. No, saj bo zvedel, o, na ženitovanje ga povabim, in ti boš tudi pri poroki, saj boš zvonil, z vsemi tremi boš pritrkaval, kadar M oie-afan c tmflepUm dekletom. km jfe *
pod zvonom svetega Janeza. Pij, Matiček!«
»O, ali res, Katera pa je tista, ak jo poznam?«
Cerkovnik je potegnil cerkveni ključ iz žepa in udaril z njim po mizL Široko je odprl usta in ni vedel, ali naj veruje ali ne. Potresal je z glavo, ves zaripel, ko da mu ni prav, kar je slišal.
»I, seveda jo poznaš, vsako nedeljo jo vidiš v cerkvi.« .
»No, saj še ni gotovo, da se oženim z Lucijo. Oče Jeremija, ta skopuh, ne da nič od sebe. Sam hoče še naprej gospodariti, jaz naj mu bom za hlapca. O, pa se moti, tako bom udaril ob mizo, da ga bo odneslo skozi okno.«
Zaikrohotal se je in pogledal po izbi kjer so fantje klicali dekleta m jih vabili na ples.
»Res bi to ne bflo pravi Edino ti moraš biti gospodar, kadar se vzameta.«
»Saj še ni gotovo, pa menjajva! Ako je tvoja bolj bogata, sem takoj pripravljen.«
Premeteno se je zasmejal ia zgrabil Marka za roko.
»Ali ti je prav? Saj si hodil za Lucijo, prej kakor jaz. Tvoja je bila in sam ne vem, ako ni Se zdaj. Zmiraj te še rada vidi.«
»Ne vem, če se ni premislila! In tudi lepo ni od tebe, da si se izneveril svoji nevesti Glej, oče Jeremija so ti jo obljubili, pred svetim oltarjem so molili za tvojo in njeno srečo.«
»Mar mi je zanj, norec je. stiskač. po cerkvah se plazi, ubogim pa ne pomaga, od hiše jih naganja.«
ftinfrju rnftjfrj
»JUTRO« št. 2
10
biedeha. X l. M
Se enkrat leto 1937
Dve francoski napovedi — V Franciji pride na državno krmilo mlad in pameten državnik — Zamračeno obzorje na Daljnem Vzhodu — Napredek v Angliji in Ameriki — Revolucij in evropske vojne ne bo
Obe najbolj znani francoski prerokinji, ga. Zaepffelova in ga. Fra>'a. sta objavili svoje napovedi za novo leto. ki se v marsičem striniajo in bi bilo po njih pričakovati zelo razgiban čas.
Ga. Zaepffelova, voditeljica neke spjriti etične centrale, pravi: »Španska državljanska vojna se v tem letu
ne bo končala
Nasprotno, mnogo drugih držav se bo vanjo vmešalo in sodelovala bo v njej cela vojska prostovoljcev. Belgia bo doživela novo bolestno izgubo, v Italiji bo opaziti neko nazadovanje. Na Francoskem bo nastal vihar. V poelanskj zbornici bo tekla kr; in parjški tlak se bo isto tako pordeči]. Francija bo dobila novo valuto in mlad, zelo mlad mož bo prišel do moči. Njegov dvig bo presenetil ves svet. Bo pa dovolj pameten, da si ne bo nadel
nobenega naslova.
Francozi bodo dalje gladovali. ker jim bodo zaprlj dovoz kruha.«
Ga. Fraya, ki velja za vodilno francosko svetlovidko. pa je izjavila: »Za Daljni Vzhod bo zelo slabo leto. Vojne, epidemije in umo-
ri bodo obrnili pozornost vsega sveta na Vzhodno Azijo Zavoljo Kitajske kot spornega premeta bo nastala bržkone
vojna med R u s ; j o in Japonsko.
Začela se bo z vrsto atentatov na Kitajskem in Japonskem in bo Japonsko moč zelo oslabila. Amerika ne bo vodila vojne, ukrenila pa bo vsakovrstne previdnostne mere in bo mobilizirala vso svojo vojno mornarico, da jo pošlje v Tihi oecan, kjer ji bosta Manila in Honolulu rabi kot oporišči. Zavoljo dogodkov na Daljnem Vzhodu se bodo vse azijske države oslabile in
rumena nevarnost
se bo za Evropo zelo zmani&ala.
Amerika in Angleška bosta prospevali dalje. V Ameriki bo Rooeevelt, čigar priljubljenost bo dosegla višek, dosegel povečanje blagostanja, in Anglija bo navzlic nekim notranjim težavam tako v finančnem kakor v po" litičnem pogledu v ugodnem položaju. Novi kralj, ki ima miren in lojalen, vsakemu tveganju izogibajoči se značaj, bo imperij krmaril v sigurne vode. Nasprotno pa politična
karjera vojvode Wjndsorskega
še ni končana. Poklican je marveč, da bo igral nad vse važno vlogo, če bo usoda imperija v resni .nevarnosti.
Nadalje vidim, da bo Franco zasedeJ Madrid. Toda španska državljanska vojna bo še dolgo trajaja, v prvi vrsti zavoljo sovraštva med obema strankama, ki ga bodo netil; množe6tven.i umori jn grozovit osti. Tudi verski činitelj bo imel veliko ulogo. Ko bo Franco zasedel Madrid, se bo vmešavanje drugih držav zmanjšalo.
Za Francijo napovedujem za naslednjih dvanajst mesecev padec politikov in osnovanje vojaške diktature. Stavke in zasedbe tovarn se bodo nadaljevale, dogajali se bodo tudi nemiri, toda
revolucije prav gotovo ne bo.
Anglija postane 1. 1937. najboljši prijatelj Francije in bo to ščitila pred lakomnostjo drugih narodov. Evropske vojne ne bo, čeprav bodo vsi razlogi kakor doslej govorili zanjo.
V splošnem se bo zgodilo 1. 1937. posebno dosti nesreč in katastrof in ljudstva, posebno v Evropi, bodo živela v največji napetosti-Ti nemiri se bodo nadaljevali tudi v na' slednjem letu. Šele 1. 1939. pride spet pomiritev.«
Ogenj t delavnicah
V delavnicah berlinske podzemske železnice je izbruhnil požar in napravil precejšnjo škodo. Na sliki vidimo del poškodovanih prostorov
Nova rekorderka
Novo ugrabljenje otroka v Ameriki
Drznost razbojnikov v Taeomi pri Washingtonu
Ameriško ja/vnost zelo razburja nova Tigrabiltev, ki se je zgodlila te dni v Ta-ooimij v državi "VVashrington. Trije razbojnika so vdrli pomoč« v vjilo multnmilijonar-jia dir. Mafcsona, kij je bi! s svojo ženo odsoten, jn so odnesl,- 10-leitnega miftijo-majijevega sinčka Chanlesa. Oba ostala otroka, ki štejeta 16 oziroma 15 let, bo pustili.
Policija je takoj uvedla poizvedbe. <5m so jS sporočali ta »ločin, toda doslej ni imela uspeha. Nasprotno pa 90 mašili pismo raizfcojnakov, ki zahtevajo, naj oče položii 16.000 dolarjev na določeno mesto ker drugače svojega siina ne bo videl več žjjr vega. V istem kraju so pred nedavni"m ugrabili Georgea \VeyeThauserja, sošolca sedaj ugrabljenega Chartesa Meteorna. Razbojniki so ga jizpustili šele tedaj, ko je njegov oče plačal 200.000 dolarjev odkupnine. Toda policija je knaitko potem
Raztreseni kirurg
Pri neki g. L. iz Lyona so ugotovili želodčno oteklino. Potrebna je bila operacija, ki jo je izvršil neki zelo znani vseučiliški profesor z dvema asistentoma.
Operacija je uspela, toda bolečine so se Francoska letalka Marysa Bastiejeva kmalu spet pojavile in so postale nezno-je prošle dni preletela Atlantski ocean v sne. Mesec dni po operaciji je pacientka rekordnem času 12 ur 5 minut. Posekala izbljuvala obvezo, ki jo je bi! raztreseni je s tem dosedanjo rekorderko na tej progi profesor pozabil v želodcu. Gospa je to-Joano Battenovo za 1 uro in 10 minut. Ba- žila zdravnika za odškodnino in ker je ki-siejeva je letela iz Dakarja v Afriki in je rurg med tem umrl, je sodišče njegove de-pristala v Natalu na brazilskem ozemlja. | diče obsodilo na plačilo 12.000 frankov.
Letalske katastrofe
in njih številne človeške žrtve
Prometno Varšavo in
letalo, ki je obratovalo med Lvovom je treščilo v bližini Rave Ruske na tla. Na krovu je bilo deset potnikov in dva moža posadke. Štori osebe so bile ubite, trii težko poškodovane.
Se težja nesreča se je zgodila v bližini Burbanga v Kaliforniji Na nekem hribu, 18 milj severno od tega mesta, so letalci odkril; razbitine velikega potniškega letala, ki je vozilo med San Frančiškom in Burbangom in je po zadnjem o dletu izginilo. Obe krplii letal« sta viseli jz neike sika-lc, ostal; del,- so bili razmetani daleč na-
Železnice izginjajo
Na Holandskem, piše neki dunajski list, bodo železnice v doglednem času izginile. Nekatere proge že ne obratujejo več. Tem važnejši postaja promet z avtobusi. V severnem delu Holandske je postal avtobus že najvažnejši prometni pripomoček za široke plasti. 0 razširjevanju železniškega omrežja v tej dižavi ni seveda nobenega govora več. Bodočnost holandskega prometa je nedvomno v motorizaciji. »Na to bi morale misliti tudi pri nas tiste instanco, ki urejajo tekmovanje med železnico in avtomobilom«, zaključuje dunajski list.
okrog jn v bližnji soteski. Deve! potnikov in trije člani posadke so morali biti pri strašnem udarcu na mestu mrtvj
V	bližini vas.; Kellogg v I dihu so cd-knili truplj dveh poštiniih leitalcev. Reševalci so si morali več dni krčiti pot na 3000 m visok hr.b, da so dospel; do kraja nesreče, kjer je biilo letalo pokopano pod več metrov debelo plastjo snega. Del pošte so moglj rešiitj.
V	drugi polovici decembra so letalske nesreče po dosediam jih vesiteh zahtevale 28 smrtimh žrtiev. Razbitin letala, ki se je ponesrečijPjo sred decembra v ameriškem Skalnem gorovju, pa še njso našiti, tako <da bo število žirtev gotovo še večje
Nazadovanje prebivalstva v Franciji
Francoski uradni list objavlja rezultate ljudskega štetja, ki se je izvršilo lansko pomlad na Francoskem in v Alžiru. Po tem štetju je bilo na Francoskem 41,905.968 prebivalcev, med njimi 2.453.507 inozemcev, v Alžiru je bilo 7,234.684 prebivalcev, med temi komaj 987.252 Evropcev. Francija ima sedaj sedemnajst mest, ki štejejo več nego 100.000 prebivalcev, v Parizu samem, brez predmestij, živi 2,829.746 duš.
Španija generala Franca
ugrabitelja, neko žensko in njenega sna, prijela in ju spravila za 45 let v prisilno delavnico.
Desetletni Charles Mattson iz Tacome, Id so ga ugrabili ameriški razbojniki ter zahtevajo od očeta veliko odkupnino.
Nov Fordov avtomobil
Motor neposredno nad zadnjo osjo vozila — Radikalna
aerodinamična linija
Henrvju Fordu 80 te dni podelili patent, ki utegne povzročiti cel prevrat v avtomobilski industriji in jo prisiliti k reorganizaciji obratov. Novi patent, ki nosi št. 2.065.065. se tiče problema, ki so ga že po-gostoma obravnavali in ki hoče motorje pri avtomobilih premestiti zadaj. Po Fordovem patentu bi namestili motor skoraj neposredno nad zadnjo osjo in nekoliko ob stran, pri čemer bi bil hladilnik nad desnim kolesom. Motor- spojke in diferencial bi ležali v enem samem okrovju na gumiju. Osemci-lindrski motor jo videti sestavljen iz dveh stavkov po štiri cilindre, ki so razmeščeni
v podobi črke V, kakor je to že pri dosedanjih Fordovih modelih.
Čeprav se nanaša novi patent samo na pogonsko napravo in ne omenja karoserije, je vendar jasno, da bo novi model omogočil radikalno aerodinamično linijo, kakršna doslej ni bila mogoča. Sedanji okrov motorja bo po vsej priliki izginil, vozač bo sedel pred zaokroženo fronto, katere zgornji del bo iz stekla. Proti ozadju se bo podoba voza ožila in se bo končala v ost. Prednosti novega modela bi bile: boljši pregled, tišina v delovanju, večja gonilna sila in štedljivejše obratovanje.
Nevesta pobegnila izpred oltarja
v trenutku, ko bi morala izreči usodni: „Da!"
V Chalomsu sur Mame na Francoskem bi se morala na poročnem uradu 22-letna hoj nekega visokega državnega uradnika porooitg s 35-letnim inženirjem. Nevesto iin ženina so spremljali starši ;n mnog; prijatelji. poročna ceremonija se je pričela. Ko pa je uradnik zastavili nevesti cdloo lmo vprašanje, alj hoče imet; svojega zaročenca za moža. je lepo dekle odgovor lo nenadno z odločnim glasom »Ne!«, strgala je pajoolam. zagnala poročni venec na tla, ga pohodila in zbežala jiz dvorane.
Nastala je velika zmeda, vse je mislilo, da je nevesta znorela Toda temu ni b lo tako, kajti zunaj na cest; je čakal m'ado damo prav tako mlad mož v avtomobilu.
Umor na »Hribu vislic"
Grozno maščevanje omožene ženske nad izneverjenim ljubimcem — potem pa gledanje filma „2ena, ki ve, kaj
hoče"
Od leve pnoia desni: nadškof lz VaDadoflda, general Franco ta guverner mesta
Nove Strašice so majhno mesto za rudarskim mestom Kladnom v smeri od Prage proti Žatcu. Pred tem mestom je majhen vrh. ki ga imenujejo še od husitskih časov »Hrib vislic«. Na tem vrhu, v goščavi, so našli pred nekoliko dnevi truplo mladega vojaka, umorjenega z dvema streloma. Identificirali so ga za 26-letnega častniškega aspiranta Alojza Kroba, sina bogatega gostilničarja iz bližnjega kraja. Prišel je b.i za božične praznike domov na dopust, /te po prvi preiskavi je bilo očito. da nc gre za samomor, kajti eden izmed strelov je bil oddan od zadaj, tudi ni šlo za roparski umor. ker je imel umorjenec vse svo^ stvari pri sebi. Poizvedovanja so obrnila sum na 20-letno ženo učitelja Jana Kloužka, Zdenko Kloužkovo, občinsko uradnico v Strašicah, s katero so bili Kroba videli pred dnevom umora nekoliko-krat skupaj. Splošno je bilo tudi znano, da je imela Kloužkova pred svojo poroko z učiteljem tri leta ljubavno razmerje s Kro-bom. To razmerje je ona jemala precej resno, njemu pa je šlo samo za flirt.
Kloužkovo in njenega moža so zaslišali in po večurnem, trdovratnem tajenju je končno mlada žena priznala, da je umorila svojega bivšega ljubavnika. Izpovedala je, da je možu nekoliko dni, preden je prišel Krob na dopust, priznala, da je imela z njim ljubavno razmerje in da se boji, da se ji bo skušal med dopustom spet približati. Mož je zbesnel. grozil ji je z ločitvijo in v tej stiski se je odločila, da umori Kroba. Vso krivdo je hotela prevzeti nase. Toda med tem se je bil vdal tudi Kloužek in izpovedal, da je on umoril Kroba, ker je zalezoval njegovo ženo. ki pri stvari baje ni bila udeležena. Tako je postalo očitno, da sta zakonca Kloužkova sporazumno zvabila Kroba v past in ga skupaj umorila. Med nadaljnjim zasliševanjem sta to tudi priznala.
Ko je žena priznala učitelju svoje razmerje s K robom, sta se po dolgem prepiru domenila, da bo ona zvabila častniškega aspinanta na Hrib vislic in da ga bo učitelj potem ustrelil. Kloužkova je res povabila Kroba k sebi in se zmenila z njim za sestanek na omenjenem hribu, pri čemer je učitelj za vrati poslušal razgovor. Na hribu je žena pričakala Kroba in se po-
Blago za smučarske drese, zimske suknje i. t. d. v bogati izberi nudi
DRAGO SCHWAB
Ljubljana, Aleksandrova 7
VELIKA ZALOGA KONFEKCIJE ZA GOSPODE IN DEČKE
menkovala z njim, med tem ko se je Kloužek skrival za nekim deblom. Med pogovorom je padel mladi ženi žepni robec kakor slučajno na tla, Krob se ie sklonil, da ga pobere, v tem trenutku je Kloužkova bliskovito potegnila samokres, ki si ga je bil dal učitelj poslati tiste dni od svojih staršev, m je mladega moža ustrelila v tilnik, da se je zgrudil na mestu mrtev. Kloužek jc nato skočil izza drevesa in ustrelil Kroba še enkrat v senca. Po tem krvavem dejanju sta zakonca odšla domov, se preoblekla in šla v kino, kjer so predvajali baš film »Žena, ki ve, kaj hoče«. Kloužek je izpovedal, da je bil Kroba silno zasovražil, ker se mu je te zadnje dni vsakokrat, kadar sta se srečala, porogljivo smejal. V tem razpoloženju se je odločil za umor. Skoraj gotovo pa je, da je imela pri vsem krvavem dejanju žena glavno vlogo in da se je hotela maščevati nad ljubavnikom, ki je ime! z njo tri leta razmerje, a brez resnih namenov.
nevesta je skočila k njemu v voz io in sta jo odkurila s polno brzino. Doslej niso mog,l; najifc; še nobenega sledu za ubežni-koma.
Zaklad v mumiji
Newvorški Metropolitanski muzej je že od 1. 1921. lastnik mumije trgovca Va, Egipčana, ki jc živel pred 2000 leti in je bil nedvomno zelo bogat. Pred kratkim je vodstvo muzeja odredilo pregled vseh mumij« da bi ugotovili, ali so vse pristne Pri tem so odkrili, da je Vajevo truplo napolnjeno z dragocenostmi vseh vrst Našli so v njem krasne predmete iz zlata, emajla in draguljev. Papirus, ki so ga isto tako našli v truplu, je bil pokrit s čudovito ohranjenimi hieroglifi, ki so veleli, da je bogati Va najlepše predmete svojega pozemskega bogastva rajši vzel s seboj v grob, nego da bi jih ostavi! svojim dedičem.
Vas Metuzalemov
Potniki, ki so potovali iz Kantona v se-verozapadni smeri v notranjost Kitajske, so odkrili v okrožju Tating v provinci Kvej čov vas, v kateri so srečavali same starce in starke z gubastimi obrazi. V vasi prebiva okrog sto ljudi in vsi ti so že dosegli in presegli stoto leto življenja. Najstarejši med njimi, ki je bolj podoben mumij? nego živemu človeku, šteje po soglasnem zatrjevanju ostalih prebivalcev, 180 let Ta Metuzalem med Metuzalemi pa se še redno preživlja sam s prodajo drv
Nova interesentka za milijone Zaharova
Kakor poročajo budimpeštanski listi, se je žena nekega madžarskega uradnika, po rodu Rusinja, javila z zahtevo, da ji dado del imovine, ki jo je ostavil »agent smrti« Basil Zaharov. Žena trdi, da je ena najbližjih sorodnic pokojnega oboroževalnega magnata.
Smrt — iz strahu pred smrtjo
V	Szegedinu se je morala zagovarjati te dni pred sodniki neka vdova Aleksandra Tothova, ki je bila v spanju napadla svojo hčer in jo ubila. Na podlagi izjave zdravniških izvedencev so Tothovo oprostili. Čim so jo izpustili, pa je odšla s samomorilnim namenom na železniško progo in so jo tam dobili mrtvo. Truplo ni kazalo nobenih znakov kakšne poškodbe in zdravniška preiskava je ugotovila, da sta bila neposredni vzrok vdovine smrti srčna kap ali krvavljenje v možganih. Zdi se, da je Tothova umrla od strahu, ko je zaslišala, da se bliža vlak, ki se je ni niti dotaknil. V njenem žepu so našli poslovilno pismo.
Britvico je pogoltnil. • •
V	neki dunajski ječi sta si dva zaprta trgovska nameščenca, Rudolf Hiittl in Robert Schneider, z britvico razrezala roke, razen tega je Schneider britvico še požrl. Oba samomorilna kandidata so spravili v jetniško bolnišnico.
Najmlajša županja
Gdč. Constance Clancyjeva velja s svojimi 19 leti ta najmlajšo županjo v Avstraliji, če ne na svetu sploh. Podnevi deluje kot strojepiska v nekem podjetju, zvečer pa opravlja svoje posle kot županja Pad-dingtona, predmestja Sydneya.
ANEKDOTA
Goethe in Beethoven sta šetala po Karlovih Varih. Na levo in na desno so se jina okrivalj ljudie. Goethe je menil nevoljnoc Kako neprijetno je tu. na noben način 6e ne morem ubraniti komplimentov«. — >Njč se ne jezite, ekscelenca«, je dejal Beethoveib »ti komplimenti veljajo morda meni«.
VSAK DAN ENA
------
1223
»Klanjam se. Trikaj sem prfneeel obleke za vaših dvanajst plesalk k _ (>Judge*)
rf*	jfojfot-jr

■	7 v«	:- »i «
»JUTRO« Št; 2
11
Nedelja. 3. I, 1937.
U. URBAN:
Vstajenje
33
Roman
»Gromska strela,«. je vadbhnil Barton, ko je prebral pisanje, »torej je res kaika oseba, ki ima to im«? Potem bi mogla biti samo ta. sCžkloida« mo-
rUec.«
V naslednji uri ao prijeli tri oeebe. Moža, ki je j t. nasprotne hiše skozi okno b kukalom opazoval
dogodke v stanovanju seržanta Cooka, in dva moška spodaj na cesti, v trenutku, ko je hotel eden iamed njiju zameniti dragega na njegovem opa-zovališču nedaleč od hišnih vrat. Vse tri so takoj odvedli k Bartonu, ki jih je natančno zaslišal. Na žalost je bilo spet razočaranje, kajti vsi trije so bili usJužbend zasebnega detektivskega zavoda. Ravnanj tega podjetja je bil dobil od nekega neznanca telefonski nalog, naj mu poroča o početju ljudi v Mi.anovan.ju. Seveda ni slutil, da nadzoruje policijske uradnike, tem manj, ker je bilo seržantovo stanovanje vpisano na ime zasebnika Thrknsa. Naročnik je bil poslal ček ki je vsak dan po nekajkrat jo telefonu vprašal, kaj je novega.
Glede na to se je zdelo Bartonu jalovo nadaljevati komedijo, in tako se je ponedeljek zjutraj pre-
selil r Scotlaad Tarf. Najprej je poisikaJ policijskega zdravnika dr. Woda v njegovi deflovni sobi, da ga povpraša zastran raznih medicinskih podrobnosti. Šlo je za preostalo vsebino stekleničke, ki jo je bil našel seržant Ooch nedaleč od kraja, kjer je ležalo moril no orodje. Izvid je bil: aitrapin.
Dr. Wood je dejal," da kapljajo to zdravilo pri vnetjih veznice v oko. Recept, ki ga je bil dr. Taylor napisal gospodu Treeju, je dr. Wood tudi našel v predalu njegove pisalne mize, iker so mu bili dali vse take šn podobne papirje iz zapuščine pokojnega partersh&Llskega lastnika v pregled. Zdravniški predpis je dokazoval, da je gospod Tree nekako pred letom bolehal na očeh.
»Skoda,« je rekel Barton po tej iigoditvi, »da ni iz bližnje okolice umrlega gospoda Treeja nikogar več, ki bi nam mogel kaj povedati o njegovi bolezni. AH bi bilo teoretično mogoče, da bi bil stari gospod umrl od zastrupi jen ja z atropinom?«
»To je izključeno,« je odvrnil dr. Wood, »saj sem truplo pred pokopom osebno preiskal; gotovo bi bil opazil vsako suimljivo znamenje.«
Nato se je Barton zamišljen in silabe volje vrnil v svojo pisarno. Tam je naprej napisal pismo kriminalnemu komisarju Mertensu v Stockholmu, ki ga je osebno poznal, proseč švedskega tovariša, naj ne glede na mednarodno tiralico, izdano proti gospodični Adlercreuzovi, pozveduje o poprejšnjem življenju tega dekleta in o njeni rodbini. Hkratu je tudi izrazil prepričanje, da gospodična Adler-creuzova še ni zapustila Londona. Barton je bil
pravkar začrtal na pismo svoj voglati podpis, ko m<u je redar javil, da je prišel višji nadzornik Ro-bin.
_ »Halo Barton,« je očitajoče vzkliknil višji nadzornik, ko je tovariš stopil v njegovo sobo, »kaj ste še živi?«
»Moj štiriindvajseturai rok še ni docela potekel,« se je opravičil Barton. »Sicer sem vas pa določil za univerzalnega dediča. Tiščite palce, da u čakam še vsaj ix>jutrišnjega dne, ko dobimo plačo, če ne, podedujete največ dvajset šilingov. Nu, kaj pravite o grozilnem pismu, dragi strah razbojnikov?«
»To je resna, zelo resna stvar. Lepo nagrobnico vam bom govoril. »Umrl je za cikloido«. Izviren način smrti, kaj?«
Ta mah je zazvonil telefon na pisalni mizi višjega nadzornika. Robin je spregovoril nekaj besed, nato je obssil slušalo in si napisal na svoj blok neki naslov.
»Mac Kat, Langfordska cesita št. 11,« je ponovil in se obrnil k nadzorniku: »To je ena izmed telefonskih številk, ki sem jih našel med zapiski umorjenega dr. Taylorja. Da! sem jo poklicati, a številka se ni oglasila. Zdaj sem pravkar zvedel od centrale, da je naročnik odpovedal telefon. Morda si pojdem moža sam ogledat. Nu — da vidiva, kaj je novega; predsob je je polno ljudi.«
Najprej je prišel na vrsto strokovnjak za strelska vprašanja. Prinesel je izstrelek z jeklenim plaščem, ki so ga bili našli v steni slugove sobe in s katerim je bdi nedvomno napadalec streljal
na Stona. Strokovnjak je menil, da bi bilo lastniku orožja lahko dokazati dejanje, če bi ga našli, ker je bila napaka v zavoju oevi zarezala v izstrelek neoporečno znamenje.
Po strokovnjaku je uradnik, ki je opravljali službo v predsobju višjega nadzornika, zaporedoma spustil v sobo kriminalne nadzornike oddelka, ki je že nekaj dni preti kal po londonskem podzemlju, da bi našel kako sled o »brigadi«. Uspeh je bil kaj nezadovoljiv. Nekaj mož, ki je policija vedela o njih, da so imeli prejšnje čase opravka z brigado, je trdovratno tajilo, da bi bili še v kaki zvezi z njo. Ničesar jim ni bilo moči dokazati. Izmed tako imenovanih aktivnih članov brigade, kolikor so bili znani, se že več dni ni bil nihče pokazal. Njih skrivaflišea, kolikor jih je redaretvo poznalo, so bila strogo zastražena, ali do tega trenutka se ni bil še nobeden ujel v nastavljeno past. Same reči, ki višjega nadzornika niso mogle spraviti v dobro voljo.
Ko je zadnji izmed kriminalnih nadzornikov oddali svoje poročilo, je prišel uradnik z brzojavko v roki.
»Vesela novica,« je rekel mož. »Quebeška policija sporoča, da so danes opoldne prijeli elektri-čarja Jamesa Mortona iz Londona, ko je stopil na kanadska tla.«
Robin je brzojavko sam še enkrat prebral, in obraz se mu je pri tam zjasnil. Nato je velel uradniku, naj takoj poprosi ministrstvo, da stori pri kanadski vladi ukrepe zastran izročitve električar-ja Mortona.
GENE MALIM OGLASOM
Po 00 par tm b trne**, Din t- davka m mk egtatt ta tokratno pristojbino Din 3,— za Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, Id HfoJ» alužb. Najmanj« znesek a enkratno objavo oglasa Dfat 12*—% Dopisi tu tenltve se zaračunal* po Ota 8*— za vsako besedo. Din S.— davka ca vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 6/- aa Stfro ali dajanja naslovov. Najmanj« snesek «» enkratno objavo oglasa Din Vsi ostali ogbut se aamfiunaja p* Dla L— as besedo, Din S.— davka ca »aak oglas ta enkratno pristojbino Dto 8-- m ttfro ali dajanja naslovov. Najmanj« snesek aa enkratno sfejava oglasa Din
Ponudbam na šifra ne prilagajte znamk! Le, če zahtevata od OglUMga oddelka »Jutra« JJJjj j^. Y
odgovor, priložite
Vsa pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vpoalati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnid na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer m zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila ia vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutrau, Ljubljana«
	Brivskega poslovodjo zmožnega tudi nekaj on dulaclje sprejme z dobro plačso. Janio Kofler frizer, Železniki 7. nad Škof j o Loko. 32586-1
C :>«» 0.2 ta vek S Ltie (a Eiro dajanje naslova § Dia. VajmanjS »ne«ek 17 Din. pa veselo domačo zabavo v gostilno k »Panju« vogova ul. 10. Vas vebl Sn. 6« priporoma gostilni-ilaj Tone Huč. • 203-18	
	Trgovski pomočnik barvno stroSe. Vojaščine prcfct. se spre j m« za. večje provlncialno me-■■to. Ponudb« z naved bo referenc, plače ln sliko na ogl. odd. Jutra pod »Barve«. 32496-1
Veselico s plesom y-iredi Prostovoljna gasil-:«k' j, četa, Sp. Sišk«. dne ?. I. 1937 ob 7 uri rve-i- z v gostilni lončar (Ker- <' i. — Prijatelji gasilstva % iMjeni. 217-18	
	Varuhinjo otrok vzamem k 5 — 2- letntm otrokom. Prednost, 7manje nemščine. Ponudbe pod =Otroko-ijubna« na ogl. odd. Jutra. 101-1
	
12322ZEBS	
	
B-Svi^ L>:I. l^v^U L) -sa tifro «.!• lajanje o^slcva 9 Ctc- Kajm3Qjši znesek 17 Dir Nižješolca «rrejme na stanovanje in dobro hrajio profesor e'Ma družlpa. Naslov v Tfeb poel. Jutra. 48-14.	Skladiščnika poslovodjo e tako J to im naetot>om sprejme Industrijsko pod jet.Je v Zagrebu. Potrebna gotovina 20000.— Din Hitre ponudbe, obširno obraz"ožene t zahtevano plačo pod »K—3913« na Intfrreklam. Zagreb. Ma »arvkova 28. 98-1
Dobra hrana f-preirnem abonentke in s-K^nente na hrano po zmer-r ceni. Naslov v vseh f*5sIovainicah Jutra. 207-14	
	Predilca ali de'avca t prakso pri selfaktorju lš6e tovarna volnenega olagv Ponud be pod »Takoj« na ogl-odd. Jutra. »-1
	
Pk^ jf^JfJfiftniijm	Trgov, poslovodjo ve&čega v manufakturl iščem za malo podežel-«ko mesto. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod Šifro »TestU«. 144-1
i Din Isvek » D> ga {liro alt lajanje naslov* 0 Din- KsjmmjSt eneeek 17 Din Korespondentko ? znanjem slovenske in s itike stenografije, eprej-r-* tik j tovana v Ljub 1. mL Lastnoročno pisane i:«"judbe na ogl. odd. Ju-pod šifr<-> »StalDO na-e. afceoje 1037«. S7-I	
	Štafirarico moških klobukov eprej-ipt F udolf Paik Sv. Petra 38. 1«-1
	Strojno veziljo t«r Udarjene šivilje za trikotažo »prejme Lana, tekstilna tovarna. Gregorčičeva 3. 134-1
Skladiščnik r!otr. Ukoj stalno slutbo. 3 'otr^bra kavcija. Ponudbe Z2A ogl. odd. Jutra Dod Šifro »Stalno«. ' SRMS-l	
	Tajnico gospodično ali gospo — sam Of to j no. inteligentno, potrebujem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tajnica«. 188-1
lzvežbano pletiljo »llnks« »troje fprej-jnem. tovarna pletenin Janko Novak, Radovji-ca. 32507-1	
	Mlado prodajalko spretno. veSčo srbohrvaščine in knjigovodstva "t*?* me trgwina v centru ro-nn.ibe na ogi o<id. Jutra pod »ro^teoa saoesljiva«.
Mehanika tprejmem. aa takoj aH %a&n<i}ši nastop Imeti mora večletno prakso ter »a dobro razumeti d h specijalne pletllne stroje s užba sta na. Prednost Imajo oni. ki «p ra^unaejo na tzdelo-vsnj^ vzorcev. Ponudbi z navedbo plače ln prvovrstnimi spričevali na og1. odd. Jutra nod >1 lehanikt. 32508-1	
	Natakarica mlada, 6»dne runanjoatf, vwriTrt.T!a vn poštena, s k«v-cijo. dobi takoj službo »na ntčun« v bufetu v Ljub-liami. Naslov v vf^h poslovalnicah Jutra. 3S5-1
G. Th- Rothman:
Gospod Kozamurnik
gre na letovanje
mm
109
Tam ga je zaslišal policijski »adzor-
nik. Ta Je bil pa z gospodom Kozamur-
ujkom vred zelo obilen mož in je Iz svoje izkušnje vedel, da debeluhi ■**«> najslabši ljudje; skratka: naš prijatelj se mu ni zdel prav nič krvoločen in
nevaren.
Višjega natakarja
S}<rejme:m. Nastop ta<koj, mesto »talno, mesečno oOO din in 5% od prometa, hrana; potrebna jam&evina din Ifl.onO. Ponudbe: Re-stavmcija Makeimir Vuiu-
88-'!
Frizerko
mlajšo moč, veščo želesne ondulaclje išče Pol-<1« Hablcht. Miklošičeva 4.	150-1
Dekle iz dežele
fieds« in prijavne, vajen o gortilne, »prejme OgTitK, Vi« 13. Lpibljea«.
106-1
* Gosposkega sluge
sprejmem ni graščino. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Graščina«.
162-1
Prodajalca -
aranžerja
zmožnera samostoj. dela — potrebujemo. Ponudbe i navedbo referen na ogl. odd. Jntra pod »Ara.nf.pr«.
175»
Služkinjo
strogo SBmoetojn* dobre knh« spro.imtfa takoj ta-koa«a ores otrok. Karlov T vseh pod. Jutra.
115-1
Blaga jničarko
res dobro rsčunarico, sprejmem » n. januarjem. Ponudbe s priloženo znamko za odgovor na ogl. oddelek Tntra pod !;fro »Bla-
178-1
Delavca
neoženVn^a s kavcijo do 7000 Din sprejmem. Ponudb- pod »Slgunia ln <t»'na a'užba« na ogl odd. Jutra.
32598-1
Sluibe išče
Pek samski
star 28 let s obrtnim listom grem na mesto poslovodje ali pa prevzamem pekarno. Ponudbe pod »Pek« na ogl. odd. Jutra.	113-2
Zastopstvo
tnlevskiii iizdelkov sprejmem. Pcmudbc na podr. Jutra Maribor pod »Dober prodajalec«.
76-3
Prodajalka
dobra moč	želi preminiti
meflto; Gre	tudi za bla-
gajnidarko.	Pcmudbe na
podr. Jutra	Momboir pod »•Poštena« 77/3
Prodajalka
stara 25 let, z 8 letno prakso, izučena manufak-turistka, išče nameščenja. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
1^-2
Služkinja
pridna in poštena išče mesta, gre tudi kot gospodinja k starejšemu gospodu. Ponudbe na podr. Jutra, v Celju pod značko »31«.
LHJDbU« . L/II* j idVbl O OLli
u i.lro alt dajanj« aativva S Cha. KajaaajU uteeefc l? Oia
Mlado dekle
motim nwu hišnih del, ii<.a sj»ibo aa takoj. pomudbt! na ogl. odd. Jutra pod »1UH.	31-2
Fant
vojaščine preet teli premeni U službo • 1 u g e,
»prejme vsako stano me «to, zmožen 8000.— Din kavcije v hrani nlh knjl iteah, 2000— Din gotovine. Ponudbe poslati pod »Kavcija 99« na ogi odd. Jutra.	121-2
Učiteljska abit.
lnte!l«entna, vešča raznih ročnih in gospodinj flklh det, Išče kakršnoko 11 zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šUro »lz\-en Ljub Jane«.
33S65-2
Blagajničarka
prvovrstna moč želi pre-menitl met to, gre tudi kot prodajalka v papirnato, gaanterljcko trgo vino. Ponudbe na og . Jutra pod »Zanesiljvo dobra moč«.	189 2
Fina šivilja gre as dom za 30 Din.
pismene ponudbe pod »Tujka« na ogl. odd. Ju tra.	145-2
Frizerka
t mofcki ln ženski »troti izurjena tfče meeto. Naetopl lahko takoj aU po dogovoru. Naelov v ^port. Juua. i3g_3
Šivilja ak vce gre šivat na dam
dnevno po 15 Din. Naslov v neb posl. Jutra.
107-2
Gospodinja
in»rjena kuharica, možna samostojno voditi vsako irospodinjKvo ***** iMe bolJte rinOf. Poeadb« na ogl. odd. Jntra pod Šifro »S»tn<*toJna in varč-
šofer
s kavcijo želi stalno mesto. — Naslov se irve r vseh poslovalnicah Jutra.
224-2
Pekovski pomočnik
vojaščine prost. priden, zdrav, pošten, trezen, išče delo kierkoli, najraie mesto Ljubljana. — Mugerle Ivan. Tesarska ul. št. 3, Ljubljana.
180-2
Gospodična
t.ftlf kakršnakoli M posli t ve. Večfta nemščine. rtroj#<pis:4 stnnos^afije . in tudi vM tra i?o«po>1inj»tva t#r Sivan'a.. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč K. r>.»
»18-e
Trgovska pomočnica
pridna in poštena, izufie-na v manufakturno-konfek-cijski in spererijski trgovini Jeli sluibe. Nastopi lahko takoj. Naslov se izve v vseb poslovalnicah Jutra.	225-2
PoUk
BeM*1a I Din Iavek 3 U" za Jifro ali dajanje naslova 5 Diu. Najmanjši tue»ek 17 Din.
Nemško
konverzacijo ln pouk nudi Izobražena gcepa. Dve o*ebi sku pa j Din 14.— za uro. — Kongresni trg 13-11.
110-1
Izkušen profesor
poučuje i uspfhi«m po zmerni efni nmtemjitko, fiziko, kemijo i« n^mAčino za v?e razre-le srednjih Sol. Naslov v vteh prfl. Jutra.	-S7-1
Nemščino
od Ofnrrvnih začetkov do popolnejra obvlndanja poučuje profesor dr. Svobodo, Tavčarjeva i.
Itff-l
Prodam
BesHa i Din t..vek ? I>!i t* šifro"tlfdajanje naslova 5 " Din ' imanjSI *ne»pk 17 Din
Parketno voščilo
odprto, dobro io poceni nudi Orosiav Dolenec, — Lfubltana, Woltova ul. Ib
33-6
Starinske predmete
kakor tudi lohro otiranje Qn prejmete, ki jih telit* prodati, vzame t komisij sko prooaj« ali kupi »pn MaktKIoccb«, Liubljau«. Ko ICKlvorska SO.	307-6
Potniki
Be-sed« 1 Din, davek 3 Din za J!tro ul' Ia '■» ->=Iova 5 Din. Najmanjši enetek 17 Din
Okrajne (rajonske) zastopnike
v vseh mestih dravske banovine za s-1 m npro.la jo pr-vovrstn^sra. hrezionkurenč-neja lahko prodajnega _ novega pr filme ta iščeni AVsk tekoj kupec. Najvišja provizija! T^ re*ne poondbe a navedbo rajona v nftri-ičini pod šifri >Trajni za-dluš^k« na podr. Jutra Maribor.	75-3
Provizijski potnik
vešč, galanterijeke in drobno »trok« za Štajersko in FTrva.t.sko Zagrorje, z
vozilom (avtom1), dobi me<sto. Ofert^ s sl;ko no osrl. r>id. Jutra pod &tro ►Zanesljiv, vesten«.
170-3
Agrilne zastopnike
rabimo za izredno novost. Vsakomur potrebno in ra-ieljeno. /Nuloe ponudbe
na ogl. odd. Jutra pod »Stalni zaslužek«.
209-5
Vinogradniki
Cepljeno tn-Je 15 vrst, dlvjaii, korenjaki, sadno drevje, jablane prodam. Zahtevajte oenik. Ziher Franjo, iiamuianl p. *v. Marjeta pri Mo-škanjclh.	80-6
Za kinoaparaturo
9.5 mm (Pathč) dam sDortno ko'o. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod-»Kino«.	130-6
Plinsko peč
poceni prodam. Naslov v vseh posl.. Jutra.
131-6
Starinske slike
oljnate, naprodaj. Ljub ljana. Goeposveteka 8-II pl3arna.	141-6
Občina
Murska Sobota ima na prodaj v bivšem gradu Szapary v Murski Soboti večje število raznih baročnih peči ln ka mlnov iz fajančevine po zmerni ceni. Reflektan-tl M lahko ogledajo peči kamine wak dan na licu m»sta. Cena se poizve pri predsedniku občine ali pri občinskem uradu med uradnimi ura mi. — Občina Mursk* Sobot*, dne 30. d«"""T>-bra 193«.	125-«
'»t-	l»iu 1av>	u
ta lit-« »!■ -.ajanje naslova * Din Naiminjš' ioa*«-k 17 Dia
Pes, nemški boksar
čistokrven, s rodovnikom, odlikovan na mariborski pasji rizstaviT""2 let' star, i popolno dresuro ^Gorop Celje), naprodaj. \ prašati pri F Geuer. Poljčjne.
3". 131-27
Foksterierka
resaste dlake, bele barve se je zatekla. Proti nagradi oddati hišniku Gledališka 12. 234-27
Več izumov
ti tu in inozemstvo prodam. Primerno za uvedeno metalno industrijo ili finančnika. — Ponudbe nt Ogl. odd. Jutra pod »Izredna novost«.
211-7

Be»e<1a . Din Iavek t Din ta šifro alf dajanje naslova i Din. Najmanjši neaek 17 Din.
Frizersko vajenko
lz boljče hiše. z meičan sko šolo, stanuj očo v Ljubljani, takoj sprejmem. Predstaviti od 10 do 12 ure, Cesta 79. oktobra St. 20., pritličje, desno.	152-44
Friserska vajenka
s enoletno učno dobo, ie&e mesto xa nadaljevanje pouka v boljšem salonn. Na-»lor v veeb poslovalnica*) Jtrtra.	■m-ii
Beseda 1 Din. davek 3 Din •a Hifro ali dajanje naelovs S Din. Najmanjši tneaek 17 Din.
KLslo zelje, repo
tt sam«, prvovrstne, pe brnkonknrenčn' eenl. vsako mnotino, dobavljam — Boaan. Ljubljana. Sv. Pe-
bs e. 8L tel 35-39
94-33
5	sesal
Beseda 1	Din davek 3 Din
a šifro ali dajanje naslovi 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Jabolka
nam luna, večjo množino kupim. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Mošanc gw«.	199-34
Lovski pes
rdečo-rjav s črnim gobcem tri mn-ece «tar se Je izgubil. Najditelj naj ga odda proti nagradi pri g. Josip Luckmann. Aleksandrova c. 9-T
202-27
Glasbila
beseda 1 Din lavtk 3 D i ■3 S:fro al! lajanje naslova Din VtfmanjS' tne»ek 17 OtB
Prim citre
Heviosffe-r prodam ugodno.
Frankojianska 27./I.
Rabljeno harmoniko
Holiner. model IH-. kupim. Naslov v ■(ffth {»oslova 1 n 1 -L-ah J litra.
•17-2T.
Uest-ln Din i^vhk S l)1; m »!fro alj dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Več agilnih
potnikov
7A posečanje r tran K išče tovarna pisalnih strojev za Dravsko banovino. Kavcija 5000 Din. Ponudbo na ogl. odd. Jutra z referencami pod šifro s Dober wpeh-
14 29
Venecijanko
kompletno in lokomobl-lo 10 HP kupim. Ponui be pod »Dobro ohranjeni stroji« na ogl. odd. Jutra.	32589-29
Mizarji pozor!
Rodite pre.v;dni pri nabavi strojev in si na vsak rw«lin oglojta moje najnovejše elektro-slroje, katorih cena je neverjetno nizka. N. pr.: Eloktro-fre^er, krotna zaga in vrtAlnik Din 8.ftOO; — Univerza I ka od Din 20/«l0 naproj itd. Velika izbira strojnep« orodja na z-ilosi. D0VZAN IVAN, la-tnik ju-foslovrnskc ga patent?.. — ijubljana, Frančiškanska I, dvorišče.
177-29
Šivalni stroj
pogres;'jlv z okroglim čol ntčkom. nemški fah likat. po zelo nizki ceni naprodaj v Novi trgovini na Tyrševi 36.
230 29
mifmiHfi
Be«eda Uiti taveS o t>u u šifra al< dajanj« -a*l«*» S Din. Najmanjši «s««et 17 Dia
B. M. W.
limuzina, mali. štlrire-dežni. ugodno naprodaj Vprašati Adamič, LJubljana, Go-posvetska 8-II 142-10
Avto-limuzino
dobro ohranjen, z milo porabo bencina, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »500«.
159-10
Avtomobili
malorabljeni, tovorni, od 1 do 4 ton. osebni mali it večji najcenejše pri 0. žužek, Krtipp zastopstvo, — Ljubljana, Tavčarjeva 11.
133-10
TNSERIRAJ V „JUTRU"!
O T V
Kdor pravi: puder COTV, hoče reči: trajna lepota. Ena od njegovih nians dovršeno harmonira s tonom Vaših oči, Vaših las in Vaše kože. A puder uuTY se drži..
mmmmmm;^ 11 —.. mmm jmmkWMmm.„mmmKmmmmmwmt
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Hinko Mayer 1 drug, Zagreb.
Pohištvo
tiavek o UiD
u šifro ali lajanje naslovi i Din. Najmanjši snesek 17 Dia.
Na obroke in hranilne knjiiic«
POHIŠTVO
Mijvečja izbera vsako 'rstaega |K>hištva, sobnih in katiinjskih oprav.
iperao« »i>aloioa, ortbo •■» korenina . 50)s< Hx>rane spalnice pleak 1600 •mare	. . • . . Vf
-.sf-lje	.... lo"
<un:nj. oprave . , • W iubinj kredenc« . . So"
cubini. mize <uhinl stoli
120 50
.trolke postelje • • « S23
■ -roški »lotki aroškl madraei nadracl	. •
•ičnt vloikl . • .'ostiloiški *toll . >.a boj ta premog 'jtboj sa »meti ,
flu
13«'
80
22 »<
50
f>o
.uvbena dela pe načrta sprejemamo vsa popravil« po konkurenčni ceni. Sc priporoča:
Mizarstvo »SAVA«
Rofa« dolina Miklošičeva cesta 6.
lei-ia
Jedilnico
hrastovo, črno, rezljano stari slog. z dvema oljnatima slikama (kopije Tlzlana) prodam. Pojasnila Adamič. Ljubljana, Gospcevetska 8-XI.
140-12
Moderne spalnice
v veliki izberi, poceni proda mlzaivtvo Jo-ip Goljar, Gospoevctska 13.
dvorišče.	228 12
Kupim
&e«eda i Dia lav«, - ,i < <• ifre ali lajanj« aa«l<v»» S Dia. Najmanj* saaae* 17 Dia
Postelje
železne, rabljene, 6 komadov takoj kupim. Po nudbe pod »Ohranjeno« na ogl. odd. Jutra
32595 7
Hmeljevih drogov
kupim dva vagona, vlši na od 6 m naprej, debe lost spodaj 8—9 cm. Ponudbe a ceno na ogl odd. pod »Hmelovl drogovi«.	143-7
Za kože
divjih zajcev
in kože divjačine	plača najvišje cene — L.	Rot, kranarutvo. Lnibljana,	Mestni trg 5.	16&-7
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
kupuje po najviSjib cenah
CEBNE - juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 1.
15-36
Bec^ra 1 Dm jave* 8 Din za šifro ali dajanje naslova
5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Gozdove
smrekove in jelove, večje ali menjše komplekse, ku pimo v last ali sečnjo. Po nudbe na ogl. odd Jutra pod »102«.
32-15
Jelovih in
smrekovih hlodov
posekanih ali na panju, nupirno »ečje al: manjše količine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »101«.
313-13
BZBSl
Beseda 1 Din lav-)* S Dio sa šifro ali tajanje naslova 5 Dia Najmanjši snesek 17 Din
Hranilne vloge
Nakup in prodajo Vam izposluje najugodneje
Al Planinšek
LJubljana, Beethovnova nI. 14/1.
Telefon 33-10.
39-15
Hranilne vloge
Ljubljanske kreditne banke. Vzajemne posojil v Ljub-iani ter Posojilnic« v Radovljici. v«4Jb in manjše zneske, prodaste lahko takoj po najvišji ceni proti takojšnji gotovini. Ponudbe na
Al. Planinšek
trg. ag. sa bančne in kreditne posle. Ljubljana, Beethovnova nI. 14/1.
Telefon 33-10.
311-14
Hranilne vloge
kopit« ali prodaste potom moje pisarne najboljše
Rudolf Zore
LJablJana. Gledališka 12.
Telefoe 36-10.
60-16
TVBOKA
A. & E. Skaberne
LJUBLJANA - Javlja, da jemljs it orekltca t račun sope!
HRANILNE KNJ1ZICB Uestn« hranilni e« is Ljnd sks ooaojflalee
SI 16
Din 220.000 posojila
iščem. Vknjitba na prvo mesto. Hita, gostilna, vrt, trikratna vredno*t. Obresti po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »M100«.
»»»-1(5
Vlogo Zadružne
zveze
v Ljubljani do 90.000, kupim. Takojšnje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar«	306-16
Kdor posodi
Din 10.00«.—
za mesec dni, vrnem 11.000. Dopisi pod šifro »Sigurnost 999« na ogl. odd. Jutra. 32446-16
Poravnave
plačanja dolgov
posredovanja kreditov In gotovine
ua nnunllne knjižice, naložbe kapitala (tudi bran il nili vlog), zaščito« ureditve, davčne oapuvcdi, knj go-volstvene revizije, bilance tu vso druge trgovrko gospodarske posle izvede in izvedeniška mnenja oddaja koncesijoo rana Trgovsko-guspodarska poslovalnica v Ljubljani, vesta 29. oktobra K;nitka <;eita) ŠL 7. piMiitn« pojasuiis znauikej.
Družabnika ali
najemnika
M veliko renomTano trgo-vinu i m*sn3ini blagmu v bKgateJn, tt.lo promttnem kraju, Ukoj sprejmem. Ponudb« na ogl. o«id. Jutra pod šifro >'/. nov.m fetum, uovo srooo kujt-m«.
32136-16
Družabnika
s kapitalom ca. Din 100 tisoč za plasiranje rentabilnih izumov potrebujem. Takojšnje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sijajna bodočnost«.
210-16
Eksistenco
nudimo v tekstilni in ple-tilni stroki, v žc obstoječem podjetje, osebi, ki resnično razpolaga z gotovino ca. 200 do 300 tisoč ali v knjižici Mestne hr2n. Ijublj. ali Kreditne banke. Obrniti se je samo osebno na: Rudolf Zore. Ljubljana, — Gledališka 12.
212-1(5
Hranilno knjižico
Mestne hranilnice Ljubljanske picko 100.000, proda najboljšemu ponudniku. — Apentura bančnih in kreditnih poslov. Al. Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1.
213-16
Ureditev dolgov
potom sodnih in raven-V-idnih !><r-avn«v. Xasveti v konkurznih zadevah m vseh drugih trgovsko ohrt-uili poslih, strokovne knjigovodske
revittije, sestava in aprobac^ja bilanc. Preskrbi: kreditov, nasvet« glede hran-llnšh vi' g '■■n [ila-siranje istih. — Vsi
posli kmojke zaščite. Edina koncesionirana komercialna pisarna LOJZE ZAJC Ljubljana, Gledališka ul. 7.
Telefon .\J3-a«.
32-Iti
Vložne knjižicc
Lju<i)-ke in Motne hranilnice, kupi Ing. Bobefc Dvorje 41, CcrkiJe.
136-14
Družabnika
za staro vpeljan o dobro-idočo specerijo v Ljubljani na najprometnej-šem trgu rprejmevno. Prevzem blaga z gotovino. knjižicami ali posestvom. Ponudbe ns ogl. odd. Jutra pod 'Trg«.
62-16
Posojilo
dolgoročno po ugodnih pogojih državni in samoupravni uradniki brez porokov proti zaznambi na prejemke. Dopise in informacije: Rado Fellacher, zastopnik Gradjanskc dion. šted. Daruvar, Ljubljana, Tvrševa 53. Za odgovor znamko Din 5.
156-16
Družabnika
z 100 d<> 150 tisoč D;n za ustanovitev rentabilnega podjetja iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutia pod »Pisarniški«.
1P1-16
Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din.
DOL S CENAMI!
Vsak predmet nosi zaščitno znamko »Dol« Kovčege, necesiere, razne kasete, aktovke, krasne daroske potovalne in toaletne torbice, nianikirc, specijalne listnice, denarnice, modne pasove, R O K A VIC E i. t. d. D. OSTROŽNIK, PASAŽA NEBOTIČNIKA Strokovna trgovina Vas postreže najbolje, najceneje, najsolidneje!
BREZPLAČEN POUK V IGRAN3U«
ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK
MEINEUHER0LD
D.Z.O.Z. ZAL. ' r*ORNK£ GlASOfL
a
i
PIONIR radiotehnlke
PHILIPS RADIO
je napravil revolucijo v radiofoniji s svojimi poslednjimi
iznajdbami.
Samo PHILIPS ima:
STEREOFONSKO REPRODUKCIJO ADAPTOVIZOR SKALO MAGIČNO OKO
SVETLOBNO KONTROLO POSTAJ POPULARNE CENE.
5-CEVNI SUPER PREJEMA VSE VALOVE.
H. SUTTNER - Ljubljana,
Samo Din 193.— mesečno Aleksandrova 6.
U. -c ls •» r IVCK Ui<-za Šifro »1; lajanje na§lova 6 Din. Najnwnj5i znesek 17 Din
Hlev za 4 konje
i vsemi prit.iklina.md oddani 3 : februarjem. So-knihk« al. 15. Prule.
9/17
Mizarstvo
do,--o vpeljano 6 strojen*. zaradi bo ezni oddam v najem. Eventuel-no sprejmem agi nega družabnika. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Ugodno6t<.	91-17
Parno žago
oddam v najem eventualno Išči m financirja. Prometni kraj za mehak in trd	Ponudbe na oe'. odd. Jutra pod »Žaga«. 127-17
Pekarno
odflaim v nndu«trijs<kem kraju takoj ali pozneje v najem Henrik Podgajski Makole pri Poijčanah.
126-17
Beceda Oiti iavek 3 Dsn 13 šifre lii lajanje naslova 5 Din Najmanjši tnes*k 17 Din
Delavnico
vel k-), subo in svetlo, za č.ito iti mirno obrt, oddam ta^oj i-Toti nizki najemnini. i'o želji poleg tudi stano varje. amartinska t. 10.
Vinska trgovina
riobro vpelja.ua, v Ljubljani. tako; naprodaj ali privzame i-ažabnika Oforte na op. odd. Jutra pod »Potrebno žjO.OOO D:n<
33464 1»
Trgovski lokal
dobro uveden, moderno urejen z v~o opremo dam v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Vprašati: Kosec Marija v Or-mciu.	32593-19
V Trbovljah
(Loke) naprodaj hiša i vr-t«m in veliko na noro urejeno delavnico za vsako obrt. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
336-30
Veliko zemljišče
nizka cena
Zelo veliik suh travnik v predmestju v Ljubljani zelo lepa lega, v bližini glavne ceste. poceni naprodaj. Odprodaji tudi v manjših delih. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
H19-30
Posestva, parcele
prodajamo in posreduje mo pri nakupu solidno, hitro in uspešno. Pisarna Adamič, Ljubljana, Go^posvetska 8-II. tee-fon 32-86	120-20
Lep travnik
z njivo (24.000 kv. m) — pripraven 2a stanovanjske hiše ali tovarno, ugodno prodam. Nahaja se pol ure od centra v priključenem delu Ljubljane, blizu tramvaja. Suh. svet. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Lepa lega«.
166-20 Hišo s pekarno
z 2 njivama. + 50P kv. m gozda. prodam v okolici Ljubljane. Potrebna gofco-vin« Din 20.1100 dmsro hipoteka. Po: zve s- pri Braj-kovič Metod. Igriška 10, Ljubljana.
174-30
Stanovanjska hiša
z velikim vrtom trgovskim lokalom, pripravnim za vsako obrt. tudi gostilno, kavarno, lekarno na prometni točki v Mariboru naprodaj. Radi hipoteke potrebno le malo denarja. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Obrestuje se z 6%.	222-20
Dvosob. stanovanje
soJnčno, i vsemi pritiklinami, blizu banovine, oddam februarja. Informacije: Jemec, Tržaška 8.
173-31
Stanovanje
v Domžalah oddam even tue'no tudi prodam, one mu kdor mi posodi Din i 20.000 proti primernim obrestim. Naslov v weh posl. Jutra.	117-21
Dvosob. stanovanje
oddam. Naslov v vseh posl. Jutra.	102-31
Trisob .stanovanje
komfortno s kopalnico par-ketirano. z vodovodom oddam pocen.i. Studenci pri Mariboru za kadetnico Ma-k ar jeva nI. 48.
78-31
Dvosob. stanovanje
parketirano ter vodovod, oddam. Glince c. X, št. 11. ob Gradaščici, Kolezija.
169-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, oddam s 1. februarjem. Naslov pove ogl. odd. Jutra.
160-21
Sredi mesta
oddajn opremljeno solnčno sobo nedajaku — Poseben vhod s stopmic. elektrika, parket, lončena peč. Prečna ulica 8	316-23
2 opremljeni sobi
večjo in manjšo( manjša zelo topla) s posebnim vhodom v Cirii-Me-todovl ulici št. 19-1, desno, oddam.	154-23
Kurjeno sobo
na dvorišču oddam 1 — 2 preprostima gospodoma. Kosovo polje 148, ši&ka, tramvajska poeta ja.	129-23
Prazno sobo
veliko, parketirano, g posebnim vhodom, oddajn takoj v bližini Vojne bolnice. Vodmataka ulica M/I.
336-33
Gospodični
oddam lepo sobico z v6o oskrbo. Cesta v Rožno dolino !).	133-93
Opremljeno sobo
e posebnim vhodom oddam takoj boljšemu gospodu. Dvorakova 3. prit desno.	227-23
Stanovanje 2 sob
s pritiklinami. oddam za februar. Sfcaretova ul. 26.
187-31
3e«pda 1 Din davek 3 Din >.. - fro il; lajanje naslova ' Din Najmanjši znesek 17 Din
Dvosob. stanovanje
na G-iincah , Tržaška cesta ■.<1 oddani 1. januarja. i'oiiZv« s« v mlekarni
H2-31
Brivnico
taki. ugodno oddam. Naslon v vseh poslovalnicah Jurra.	165-19
Lokal
sredi mesta, s površino 32 k rad. m. * p>grni- ! oddam. Kamniška 19. ■!:im inventarjem takoj |	87-21
oddani v nodnajem za j---
mesečno 200,- Din Na j Stanovanje razpo ago tudi kurjava 1	J
Enosob. stanovanje
iem
sončno, ena velika soba pod »Podna | ^lnet s pritikllna-
na ogl. odd
In razsvet iava. Pismi-ne
nomidbe pod »Podna- j	. . _. , , „ T
. , mi oddam. Stari trg 7-1
232 19 desno.
96-21
?»T1ekarnc
zaradi odpotovanja takoj prodam. Naslov v vseh pos!. Jutra
197-19
Buffet
*dd«.TO takoi v n:tj-e>m ali na račun zane*! j'vi .>st- L".
v <-«eh poslovaln" •vih tntra.
306-'.!»
Enosob. stanovanje
s kabinetom oddani takoj ali s 1. februarjem. Her-bersteinova 9. za Stadionom.	118-211
Dvosob. stanovanje
celo nadstropje e'ek trika, vrt,oddam februarja 375 Din. 7-g. šiška. Prelovec. Dalmatinova 13.	205-21
Dvosob. stanovanje
oddam stalni stranki brez otrok, takoj ali pozneje. Rožna dolina cesta VII. št. 28, Podrožnik.
220-21
Dvosob. stanovanje
solnčno. parketirano. vodovod, elektrika, balkon s pritiklinami oddam takoi ali s februarjem. Kolezija. Getblčeva ul. 19.
179-21
Enosob stanovanje
s pritiklinami. oddam v novi hiši. Galjevica 55.
186-21
Bescds	IsvpV ? D
TJ. Vf- »1- la-mje i»»lo» i f D"'n VsimaniŠ' *«»•'• t "7 Oin
V B rc/icah
n okel n- *■»» riaprotlaj ri:žt-. »tavbiJča 7 tiugradi :n sa dovnjak: %>ei<>ve ter is '•krožen Jei Attbmsovega volepos' stva Vprašati Miklau 0. Brežice
2i i7 :1>
Kompletno žago
i polnojarmenikom in okomobilo 50-60 HP do jro hranjeno kupim Po audbe na ogl. odd. Jutra pod »Detailna ofer ta 17	32591-20
Manjšo vilo
z /,eo iopim vrtom v Groharjevi ulici na Mir-r.i prodam oroti gotovini. Vsikost parcele cca. .000 m'-' Poja-nila daje Kristan. Erjavčeva c. 3- |
6-sobno stanovanje
z v.-emi pritiklinami v .sredini mesta oddam. Naslov v vseh posi. Ju- j tra.	146-21
4-sobno stanovanje
krasno s kopalnico na Tyrševi c. primerno za zdravnika in »lično ugodno oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Komfortno*.
132-21
;?-sobno stanovanje
iepo. v bližini banske uprave oddam takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Sončno«.	133-21
3-sobno stanovanje
poleg sodišča. od>dam. Ns-ftlov v vseh poslovo.lrcioah Jutra.	1&6-3'
Dvosob. stanovanje
oddam takoi ali za februar, Beliaška 20. Šiška.
219-21
Stanovanje
»nft-obno in dvosobno oddam. Kamniška ulica 20.	151-21
Dvosob- stanovanje
parket, sončno z vsemi pritiklinami in vrt oddam takoj. Kamniška Ul. 22.	155-21
Stanovanja
Beseda 1 Din. davek S Di> za šifro ali dajanje naslovr. n Din Najmanjši znesel 17 Din
Mirna družina
dveh oseb. išče dvosobni stanovanje s kopalnico in pritiklinami v bližini Teh nične sred ne šole, na Vr tači ali v bližini Tivolija, odnosno pričetkom Rožm doline. Najrajši v kaki vil z vrtom. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod >M>iirna d>ru žina«.	5?-31a
Stanovanje
3 do 6 sob, v lepem fcra ju na deželi, iščem v na jem Ponudbe pod »Točen plačnik« na og'. odd Jutra.	94 21a
Sobo odda
Opremljeno sobo
posebnim vhodom in lektriko oddam v Dalmatinovi ul. 3./II. levo.
105/33
Opremljeno sobo
lepo, a dobro oskrbo od-lam v bližini obrtne šole in tehnike. Cen,. nizka. Naslov v v-ieh posl Jutra 104-23
Opremljeno sobo
elegantno, s strogo separi-ranim vhodom, oddam samo boljšemu gospodu. — Florijanska ul. 31/1.
167-23 Na stanovanje
sprejmem gospoda. Na željo z zajtrkom ali brez. Poizve se Švabičeva 15/1. vrata 43.
168-23
Opremljeno sobo
lepo, zračno v centru mesta, oddam takoj solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
164-23
Veliko sobo
zračno, solnčno, s strogo separiranim vhodom, oddam s 15. januarjem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	176-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam saino bojši o=iel':. Hrenova Ig.	®4-e3
Opremljeno sobo
oddam solidni gospodični v podpritličju. Sv. Petro il.
-333-03
Sobo
enega ali dva gospodo, oddam v vili blizu Leonišča. Cena zmerna Na Kode ljero IS.	207-3
Sobo
lepo, čisto, parketirano. opremljeno ali prazno, 2." dva gospoda, posebni vhod z malo predsobo, oddam s 15. januarjem. Gospo-svetska 12/11.
200-23
Gospoda
sprejmem na stanovan|e Tržaška c. 5, mlekarna.
214-23
Opremljeno sobo
krasno, v sredini mesta od dam. Izve se v vseh po slovalnicah Jutra.
215-23
Več stanovanj
1- ln 2sobnih takoj od dam v novi hiši. Jenko '/.g. šiška pri novi šo'i 137-21
Enosob. stanovanje
enonadstropne hiše. čed no. razgledno oddam z marcem najrajši starejš ši zakonski dvojici. Tr-I. od 12 do 3 ure pop I nov„kj pristan 40 zraven 90 20 | zapornice.	112-21
Nova hiša	j ^tirisob. stanovanje
• pritFčoa	i ' „ kopalnico in 3 sobno
•.iiUnje n»f>r<«laj.	; r>rit.-lfno takoj oddam
I»n 6*!.00ft S t nikelj	Jože j -i,orna = februarjem
Naslov v vseh pos J" tra.	123-21
Gospodično
Soljšo, solidno, sprejmem na stanovanje in hrano ra Din 480 mesečno. Soba kurjena. Strossmaverjeva 4/1, desno.
157-23
Sobo
veliko, lepo, takoj oddam. Istotam sprejmem več o-seb na dobro domačo hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
221-23
Opremljeno sobo
lepo. oddam gospodu. Naslov v vseh po-1. Jutra.	231-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam. Gosposka ul. 10.
198-23
Separirano sobo
sončno, oddam 1—2 osebam. Naslov v vseh pos; Jutra.	204-23
Sostanovalca
snažnega in mirnega sprejmem. Nas'o v v vi-eh posl. Jutra.	201-23
Opremljeno sobo
lepo, oddam takoj v vili pri cerkvi sv. Jožefa Nas'ov v vseh posl. Jutra.	95-21
Lepo sobo
solnčno s souporabo kopalnice, posebnim vhodom, oddam eni ali dvem boljšim osebam. Ilirska 8/1. levo.	182-23
Opremljeno sobo
ično. svetlo oddam takoi. Sirnik Tabor — So ';olski dom I. nad. levo.
183-23
Sobo
• posebnim vhodom, praz-io ali opremljeno, v cen-"ru oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
184-23
Prazno sobico
-•lihno, poceni oddam takoj. Zerial, Podaljšek Ri-'-•irieva 20. Trnovo.
185-23
Sobe išče
Lepo sobo
z klavirjem v centru, iščem s 15. X. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ga^ovlr«.
100 23a
f
Za vedno nas je zapustil naS dobri soprog in oče, gospod
VIKTOR BEVC
SLIKARSKI MOJSTER.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v nedeljo 3. januarja 1937, ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice okoliškega pokopališča v Celju.
CELJE, dne 1. januarja 1937.
ŽALUJOČI OSTALI.
Sodna dražba
razne trgovske opreme registr. blagajne, trlci-fclja, parfumerije, barv, lakov itd. bo dne 5. Januarja ob 14. url v Ljub Ijani, Stari trg 17.
192 32
Dopisi
\
Vsaka beseda 2 Din; lavek 3 Din, a dajanje naslova 6 Din, najmanjši lajmanjši znesek 30 Din
Sonček oglasi se X
Dvignite pi-mo pod šifro >Y stanem«.	9č?-34
Vsaka jesed* £ Din; davek 3 Din. ta dajanj« lajanje naslova ( Din. najmanjši ""•wk 90 Din.
Kateri vdovec
v državni službi z dvema otrokoma ali upokojenec bi poročil vdovo 34-letno brez otrok. Ponudbe pod »Nov dom« na ogl. odd. Jutra.
97-25
Gospodična
brez staršev želi poročiti resnega izobraženega gospoda, najrajši državnega uradnika, srednjih let. Gotovine ima 150.000 Din. Le resne ponudbe na ogl. odd. Jutra j>od šifro »Srečen dom.
32525-35
Informacije
<i. - i.	-1 Did
šifro ali lajanje	naslona ' Din Najmanjši 17 Din
Naznanilo
Otvori! sem delavnico za avto karoserijo, delo prvovrstno. točna postrežba. Se'an Jože, Spodnja Hrušiča št. 40.
149-31
TELEFON
25—57
*******
Premog, drva, oglje
nudi najugodneje
Kačič Franja
Celovška c. 67, Šiška,
(poleg stare cerkve) *******
Kmetje dolžniki
pristopite k ustanavlja-jočemu se Društvu za zaščito interesov kmetov-dožnikov, Ljubljana. Se lenburgova 7-1, kjer dobite zanen'jiva navodila in vsestransko pomoč.
139-31
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom * 15 januarjem iščem. Ponudbe pod »Bo jša gospodična« na ogl. odd. Jutra.	147-23a
Prazno sobo
najmanj 18 kv. m, iščem v strogem centru, ; posefenm vhodnim takoi ali 1. februar. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prazna'.
17?-33a
:	7-a remizo
'»rogi.
ob /.el. i
»Zakaj plačujete v J Stnnovanjp
novih stavbah tako ,=obe kuhinja tako« ^i-,	.	.nI ''••.'n -\T«1<» va.° 49 Te-
visoko najemnino.'« S1ce MorP,	109.21
'-'/■m kakih ]0 :ntertsent»v	_______
-ot-vino :ef>- 1.V.000 Din
... skupni naktr,. modem»	Stanovanje
--jnivanj^ke hiše Pcnud- j • nc^hnn in -"ros-obn^ 'd-.■• na	--d'!. Jutra pod | ^.m fcnkoj ali pozneje,
snovanje v lastni n;«i-. [ Moste Predovičeva 9/T. nad 138-30 I
leseda . D'n uvek o ■a v.trt »ll lajanj* oaalova Din HajmanjS' 17 Din
Opremljeno sobo
t posebnim vhodom od- j dam takoj. Streliška u'.. , 22.	85-23
Opremljeno sobo
^ posebnim vhodom oddam takoj. Pri voz 14, Prule.	135-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoi oddam gospodu na Glincah .c 11. št. 2. Mi-hevc.	111-23
Sostanovalca
akademika sprejmem v lepo. ve iko šobo. Naslov v vseh p<vl. Jutra.
108-23
Prazno sobo
poseben vhod, oddam takoj, Vegova 10/1.
158-23 Prazno sobo
oddam 1. februarja. Oglfd d^poldian ali "d 4.—6. popoldne. Medvedova c. 7'I.
191-33
Opremljeno sobo
odd« m 1—3 gospodom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
171 -2«
Dražbe
Beseda ] Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Pozor frizerji!
Dne 7. I. 37. ob 14 uri na Jesenicah. Gospovet ska c. št. 33. se bo vršila sodna dražba popolnoma novega aparata za trajno ondulacijo. Kupci vabljeni.	32503-32
Dvignite dospele
ponudbe:
Absolutno varno. Bežigra.id Berkel, Bančni uradnik. Blagajna. Dinamo, Dobro podjetje. Dar božični. Donosna hiša. Hvaležna dobrotniku. ,Ies"n, Jana. Industrijski ktnj Informator Kavcija '/00. Komfortna vila, Komercijalist. Ixiyec, L i>a harmonija. Ljubljana 17. Ljubljana. Mesečna plača. Malo rabljen. Marljiva :!7. Nagrad«. Natančna in čista. Obrtnik. Prijateljstvo 20. Prijeten večer, Proti gotovini. Patent, Pošteno dekle 1.9:17. Radovljica. Sokden, Sigurna garancija, Služba na deželi, Treze.n 5ofer. Točen stalen plačnik. Tračnice. Tisoč, Tgodna redlka fir-ilika, ITgo<lino prodnm, V dvoie ie lepše. Varčna gopodinja. Vido. Zastopstvo za Vojvo-dno, Zadovoljstvo.
Zima, zima • • •
Ostanki
mariborskih tekstilnih tovarn orez napak, pristno-oarvni, »Paket Serija A< za moško, žensko, posteljno, namizno-perilo in rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, fla nel za pijame in bar-hentov za obleke ter »Paket Serija Z« z vsebino 3 m blaga za zimsko suknjo ali ženski plašč, moško obleko ali damski kostum poštnine prosto samo Din 121.—. Dalje novi špecijalnl paket »Original Kosmos D« z vsebino 19 do 25 m najfinejših p i j a ni a f I a n e I, modnih bar-hentov za obleke in bluze ter toplega moškega in ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148.— vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite, dokler je še zaloga pri
R AZPOŠILJ ALNIC1
.♦KOSMOS-MARIBOR, Dvofakova cesta št. 1
Kupujte domače blago!
Razno
Vsaka beeed» 50 P"' lavek • 'Mn n Slf'" »' • aianje na*lova 6 Din tn^«el< I?
JafSa pomaranče
sladke kakor med so prispele. GOSPODARSKA ZVEZA LJUBLJANA, Tyrševa c. 29.
Na vsa zimska oblačila dajemo
is do 20%
popusta.
Presker
Sv. Petra c. 14.
Prazno sobo
oddam takoj, no potrebi s souporabo kuhinj" Naslov v vseh posl. Jr asfi-31 I tra.	116
Uršula Dolničar, vdovela šiška, naznanja v svojem in imenu svojih otrok tužno vest ,da je njen ljubljeni sin
LUDVIK DOLNIČAR
POSESTNIK IN GOSTILNIČAR
v petek 1. januarja 1937. po dolgem, hudem trpljenju mirno v Gospodu zaspal. Predragega rajnika ponesemo v nedeljo dne 3. januarja 1937. ob 2. popoldne iz hiše žalosti Hrastje št. 7. k večnemu počitku n§i pokopališče k Devici Mariji v Polju.
Bodi mu ohranjen blag spomin.
V HRASTJU 1. januarja 1937.
Za razširjenje organizacije izvrstno uvedenega artikla iš6e inozemska svetovna firma preko svojega poverjenika v Jugoslaviji v vseh večjih in manjših mestih sposobne in resne gospode kot mestne
zastopnike
z fiksumom In provizijo
Prodaja se podpira z moderno reklamo, katera propagira že dve letu Sigurna eksistenca z malim trudom, a lepim zaslužkom. Kdor želi izkoristiti to redko, lepo priliko, naj piše na ogL odd. lista pod štev 89. —
PERJE
KoVošje, purje, gosje, ra«je, navadno, s strojem HMeno to 6ohano.
Vzoret se po6iljajo brezplačno ln franko.
Dobavlja se v vsaki množini
E. Vajda, Čakovec
Telefon štev. 5». 60, S. *
CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK £N VZORCE, ta JIH DOBITE BREZPLAČNO!
IVAN* VERSKO in njen sin L-OVRO javljata tužnim srcem, da je njun nad vse ljubljeni soprog oz. oče, gospod
LOVRO P. VERČKO
ADM. KAPETAN L ki. V POKOJU
dne 1. t. m. ob 23. uri. po kratki bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, preminul.
Preljubega pokojnika ponesemo k poslednjemu počitku v nedeljo, dne 3. t. m., ob 2. (14,) uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 2. januarja 1937.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti našega ljubljenega očeta, starega očeta, strica itd.
JUVANC AVGUSTA
posestnika, brivskega mojstra in tajnika posojilnice
v Ribnici
se najiskrenejše zahvaljujemo vsem. ki so z nami občutili bridko izgubo in nam lajšali bol s svojim sočustvovanjem. Zahvaljujemo se zlasti g. dr. Oražmu, častitim sestram v Leonišču in častiti duhovščini. Iskrena zahvala g. ministru v pokoju Ivanu Puclju in načelstvu posojilnice ; zlasti toplo pa smo občutili častno spremstvo sokolskih društev iz Ribnice, Sodražice. Dolenje vasi in gasilcev. Prisrčna zahvala radijski postaji sokolski godbi, sokolskemu pevskemu društvu za lepo glasbo in petje ter za poslovilne in tolažilne besede brata Ančika ob odprtem grobu dragega nam pokojnika. Vsem, prav vsem ,ki so na kakršenkoli način izkazali umrlemu poslednjo počastitev srčna hvala!
Neutešljiva soproga ROZA JUVANC in ostalo sorodstvo.
Mesnica In klobasičarna
v centru Zagreba
naprodaj
5—6 milijonov dinarjev
na zelo prometnem mestu, vpeljana, s stalnimi odjemalci in letnim prometom iz rodbinskih razlogov. — Samo pismene ponudbe pod »Dobra prilika« na Publicitas d. d. Zagreb, Hica 9.
i
Umrla je. danes ob pol 2. zjutraj, prevtdena s svetotajstvi za umirajoče, naša draga mama, stara mama in tašča, gospa
NEŽKA JANKOLE
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 4. t. m. ob 14. uri izpred mrtvaške veže splošne bolnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 2. januarja 1937.
Žalujoča rodbina MIRO JANKOLE.
Vsem prijateljem in znancem naznanjam žalostno vest, da je zatisnii svoje blage oči preljubljeni naš oče, gospod
DRAGOTIN KOŠIR
FINANČNI NADKOMISAR 1. ki. V POKOJU
v častitljivi starosti 91. let.
Kastav, Ljubljana, Ljutomer, Trst, dne 2. januarja 1937.
ŽALUJOČI OSTALI.
fJrelttie Davorin Rasten. — Izdala sa konaorcM »Jutra« \doif Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot Hskarnaria Pran Teran. - Za taseratri de! te
Moje
» Mf LfrbUani