XVII. tečaj
9. zvezek.
z vertov sv. Frančiška.
Časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška.
S privoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti vrejuje in izdaja
P. Stanislav Škrabec, mašnik frančiškanskega reda na Kostanjevici.
[ur Id
V
uA%
Vsebina 9 zvezka.
*\\\ ‘
XXII. pogl. (lužni nauki .	. ,h .
življenje častitljivega brata Petra Bardesija, \ ‘
v^iiine1' S* r>ctPI’ m 1?°sa ^darovan 14, pogl. Brata Petra svefa smert .	.	.	.	.
Kako naj se . obnašajo Udje tretjega reda. V. Pri pozdravljanju Zgled prave krščanske'žene, p.Ii|kratko življenje
bi. Pavle Onmbare, vdove tretjega reda . ,	,	.
''p°)pp!,iom" vdan°
PaWo"MdiirflSttkiiy'i itioiii f(JslH inegvotj iti ;iof)Xa • ji .1.1 O-po^btpemftTies^IjB ,-isvjn$i ,nevihto'., . hilildo .nttli.'/tri«} dipl^pv,, yj.f)TO,(1M	ihiil.rrdib/o *
04g^T»xi» vprašanje’gtVde odpustkov 1	.	. '"j.1*' ’.
hubo iiosai iseaiTm vam ih j.moinv said .ovoJo
i 'M
i>j.inofli , j it! 1 {b}1 .mas
JMI 0(BV,BČI1 onsnsnii n ibui
><1
j
257.
iet.
265.
269.
270.
277.
279.
286.
284.
'2Se. 28«. 287.. •
o"?:
iiljtr.v jBiisoi] dij, ijl
»Tit ll£ OSV /uarrj.
(8l9KV oJi9Y MII jvIk-11 *)')n J",L hI=.j1o-ISV jo ojrf SF>9«H(f	iififSficrevof« iSftfi v h
i mn it r.q ,9 9 Ib ,99 Iz* nn eguib ,o •> v i
i ih bžIb <h
Us
i) v RiqoYJiiq riple im oj ah ,ae oirik il8$i'tqs‘iq ni q jlsžins*! .to,iq itraiil b$ iii ,ivon ,ivjsiq oiičigol it-imM ,'hi-Kj if>irt j J) ,i.lji iis9jiq «q omsčoVI .hsči^ju: ii.ji.nqxi. ,o o Vt-GORIGIv j. k n jtnerai 9VBiqxB'i ejovž bi;xi' Hilarijduska tiskarna.7 J;n vovitjtojh« din i'it1'. ■ y„ id$9.'i »xyq »v niinvaleo^enrv iladiiehiivNi v ■ i> , /tr-b-na ir-..-,. ; idiiKiavsi iini-u.n nmnjovh
Izhaja v nedoločenih obrokih. Vfelja cel tečaj (12 zVefckov) 70 kr.
il.iflOii iJon -j.lBrkivv si S ois i I9J V OliJI: i i
Knjižne novosti.
Gli Slavi ed i Papi. Pel Sac. Giovanni Markovič, Dot-tore di Teol. per uomina di S. S. il Papa Leone XIII. Parte p rima. — Vol.
I (XLIII -t- 412 str.) Parte secouda.'— Vol. II. (683 str) Zagabria, Officina della Societč Tipograflca (Dionička tisknra) 1897.
To jako interesantno učeno delo dalmatinskega frančiškana p. Ivana Markoviča v Sinju priporočamo V9em izobraženim Slovencem, ki umejo italijanski jazik, zlasti je neobhodno potrebna tistim, k ihoč^jo prav poznati razmere mej rimsko-katoliško in ločeno vshodno cerkvijo. Ako smo prav poizvedeli stane, v „dionički tiskari11 v Zagrebu 5 gl. 60 kr., neposredno od pisatelja pa bi se vtegnilo dobiti za 4 gl.
ftlanuale per i Religiosi conversi d’ ambo i sessi del P. Ludgero Leonard, Benedettino della Congregazione di Beuron. Versione dali’originale tedesco per il P. G i a c i n t o Repič M. O. della Prov. francescana di S. Girolamo in Dalmazia. S. M. degli Angeli. Tipografia della Porziuncola 1897. —To lepo knjižico našega ljubega dobrega sotrudnika posebno priporočamo začetnikom v italijanščini, ker jim jo bo jako lehko umeti. Dobi se iz frančiškanskega samostana v Kopru (Capodistria) zdaj po znižani ceni 35 kr. poštnine prosto.
Pot v nebesa ali življenja udov tretjega reda s«. Frančiška Serafin-skega, ki med svetom živijo. Spisal O. Nikolaj Meznarič, frančiškan pri sv. Trojici v Slov. Goricah. Peti pomnoženi natis. V Ljubljani 1899. Založila »Katoliška Bukvama". — Ta jako priljubljena knjiga stane v usnje vezana 90 kr. sč zlato obrezo 1 gl. 20 kr.
Sv. Frančiška Šaleškega Filoteja ali navod k bogoljub-nemu življenju Po izvirniku poslovenil Anton Kržič. V Ljubljani 1899, Založila „Katoliška Bukvama'1- — Slavno delo sv. Frančiška Šaleškega ne potrebuje naše hvale. Nova prestava gosp. Kržiča pa bo brez dvojbe mnogo pripomogla, da se mej našim pobožnim narodom bolj in bolj razširi. Cena v usnje vezani knjigi je 90 kr., sč zlati obrezo 1 gld. 20 kr
Jeruzalemsko romanje (Prvo splo-'no avstrijsko jubilejno romanje v sveto deželo.) Spisal Jožef Zidanšek, profesor na kn. šk. lavantinskem bogoslovnem učilišču. V Mariboru 1899. Založil pisatelj ; tiskala tiskarna sv. Cirila. — Čez 200 strani obsegajoča knjiga s podobami, dobiva se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, mehko vezana po 40 kr., trdo po 50 kr. in v platnu po 65 kr. (pri vseh s poštnino vred). Čisti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Priporočamo !
Slovenski pravopis. Sestavil Fr. L e v e c, e. kr. profesor itd. (Dalje).
Iz povedanega je očitno, kaj je misliti o tem, kar piše prof. Perušek na str. 7 : »Kdor ni povsem slep, mora vendar uvideti, ako je edino pravilna oblika „bravec, iglavec, morivec8, da je edino pravilna oblika tudi »tkavec, pismoznavec, rivec, gnivec.8 Še epkrat ponavljam, jezik brez vzroka ne pozna nobenih izjem.*
Prav gotovo, brez vzroka ni prav ničeser razen edini Bog. Tudi izjeme, ki jih pozna vsaki jezik več ali menj, morajo imeti vsaka svoj vzrok, le da učenjaki ne vedo vselej zanj. Kaj je vzrok, da se v naši slovenščini neketere besede končavajo na -a v e c, -i v e c, druge na -a 1 e c, -i 1 e c, pa nam ni neznano in prepričali smo se, da je naš stari pravopis v tem tudi etimo-logično pravi, novi, ki ga brani prof. Perušek. pa etimologično napačen. Nočemo pa prezirati, d.i tudi prof. Perušek proti koncu svoje razprave imena na -a v e C in -iv e c, izpeljana iz verbalj-nih adjektivov na -a v in -iv. popolnom t priznava, ter celo z nekakim zmagoslavnim clq>]xcc sklepa:	»Slovenci torej inajo v
dvojnem načinu izvajanja izvrstno sredstvo, da v izvedenkah, zaznamenujejo posebe lastnost in dejainost, na pr. „igralee“ der
CVETJE
i vertov svetega FraičiSta.
XVII. tečaj.
V Gorici, 1899.
IX. zvezek.
Sv. križev pot
Najlepših in najkoristniših pobožnosti ena je pač pobožnost sv. križtvega pota. Hvala Bogu, da se je le-ta tudi po naših krajih razširila in se še širi. Z veseljem se mora priznati, da se dobe celo kristijani, posebno dobri tretjeredniki, ki molijo sv. križev pot ne le nedelje v postu, temuč vsako nedeljo in vsaki praznik mej letom, da, še celo mej tjednom keterikrat, če jim dolžnosti to dopuščajo. Bodi si res, da je ta ali oni mej tem svetim opravilom raztresen in merzel; ali t udi to je res, da jih je mnogo, ki spodbudno in z velikim dušnim pridom opravljajo to pobožnost, in da jih bo še več tacih, posebno mej našimi dragimi bravci, k temu naj ko!iker toliko pripomorejo naslednje verstice.
Kaj pa je prav za prav to: križev pot opravljati, moliti ? Pač z Marijo in sv. Janezom spremljati Jezusa na njegovem potu od Piljata do groba, z Gospodovim zadoščenjem lastno kesanje in stud nad grehi družiti in'na ta način nebeškega Očeta vsmi-Ijenje dobiti in milost njegovo pridobivati. Križev pot moliti se prayi obiskovati šolo božjega Učenika in se pri njem samem učiti ponižnosti in poterpežljivosti, pri Jezusu se učiti slabo z dobrim povračevati, vnet biti za čast božjo, za zveličanje lastne
— 258 —
duše in duš bližnjih. Pobožnost sv. križevega pota opravljati j& toliko — kaker sto in stoletna skušnja poterjuje — ko zajemati iz nevsehljivega studenca milosti, razsvetljenje in tolažbo, moč v vsakem boju za zveličanje, pogum v zapuščenosti, z eno besedo, zajemati milosti, eno večo od druge — in pri vsem tem še ne vpoštevamo množice odpustkov, ki jih deli sv. Cerkev za to molitev. To je tedaj molitev sv. križevega pota. Dragi bravec, ali si moreš misliti kaj bolj opravičenega, kaker da ljubemu Odrešeniku dajemo ta dokaz hvaležnosti, da se vsaj pobožno spominjamo ter-pljenja, ki je je za nas prestal, na zadnjem potu, ki ga je za nas prehodil v svojem zemeljskem življenju ? In slednjič, ker smo vbogi otroci Evini vsi več ali menj obloženi s križi, kaj nas more bolj tolažiti, kaj nam veči pogum dajati ter nas spodbujati k vstrajnosti na težkem potu tega življenja kaker ravno večkratno obiskovanje Jezusa našega Gospoda na njegovem križevem potu ?
Opravilo sv. križevega pota pa tudi ni nič težavnega. Zakaj posebnih molitev, ki bi se morale pri vsaki postaji (štacijonu) opravljati, sv. Cerkev ni o lločila; jedro te pobožnosti je premišljevanje terpljenja, ki ti ga podobe kažejo. Spomniš se, kar se je tukaj zgodilo, obudiš dejanje vere ali upanja, ljubezni, kesanja ali hvaležnosti. Če imaš več časa, je zelo koristno, če pred vsako postajo zdilmeš: „Molimo te, o Kristus, in le hvalimo, ker si se svojim križem svet odrešil1*, potem poglej na podobi, kaj se je zgodilo na tej ali tej postaji, in moli „oče naš, češčeua Marija, čast bodi“ s pristavkom: „Vsmili se nas, o Gospod, vsmili se nas!"
V svetem pismu beiemo: Pred molitvijo pripravi svojo dušo (Sirah 18, 23.) To velja tudi o molitvi sv. križevega pota. Zato je potrebno poprej se duhovno zbrati: n. pr. mej potjo, ko greš v cerkev, ali sploh tjakaj, kjer je križev pot; pomisli, kam greš, kaj namerjaš, prosi Gospoda za zbranost mej sv. križevim potom z besedami prelepe pesni: „Jezus, daj, da tvoje rane nas presunejo kristijane, ki si Jagnje jih prestal, grehe zbrisal, milost dal.“
Če si dragi bravec, izmej tistih, ki večkrat mej tjednom opravljajo sv. križev pot, ti morda vstrežemo, ako ti naznanimo nekoliko misli, ki ti bodo mogle mej to pobožnostjo vodnice biti posamezne dni v tjednu.
Začniva z n e d e 1 j o ! Ko moliš v nedeljo sv. križev pot, misli zlasti na to, kako popolnoma prostovoljno, brez našega za-služenja, edinole iz neskončne ljubezni in iz brezmejnega vsmi-Ijenja je hodil Gospod to pot, in sicer iz neskončne ljubezni do
— 259 —
'vsacega posebej, tedaj tudi, ker je prav posebno tudi tebe ljubil. In kako si ga do zdaj ti ljubil ?.. kako ga hočeš v prihodnje ljubiti ? Odgovori si na ta vprašanja in prosi ga, da ti vlije v serce ljubezen.
Keder moliš v ponedeljek šv. križev pot, si postavi pred oči nezapopadljivo ponižnost, s ketero je Gospod vse terpel. Jmel se je za namestnika vseh grešnikov, tudi tebe, in za klavno daritev božje pravičnosti. Zato se je sodil za vrednega vsega bridkega terpljenja in sramotenja ter ui tožil, temuč vse voljno prenašal. Na to misli, in kako bi zaslužil prav za prav ti sam vse to pretrpeti in to ne enkrat, mariveč tisočkrat, in pri tem se sramuj, da si tako- častiželjen, da se tako bojiš vsake zoper-nosti in vsega poniževanja — prosi torej prave, poterpežljive, poslušne, prisanesljive ponižnosti.
V	torek se mej sv. križevim potom posebno spominjaj terpljenja, ki ga je prestal Gospod na svojem presvetem telesu. Kar perva postaja ti ga kaže vsega razbičanega in s ternjeni kronanega stoječega pred Pilatom; vsaka sledečih postaj ti kaže novo terpljenje njegovega presvetega telesa. In glej, vse to je prestal, da bi tudi za tvoje grehe zadostil. Zato naj se ti studijo, obžaluj jih in glej, da bo to tvoje kesanje resnično; ob enem prosi in zdihuj v svojem sercu za milost, da bi mogel v prihodnje svoje križe prenašati se spokornim duhom.
V	sredo imej pred očmi čudovito poterpežljivost in vdanost, ki jih je Jezus kazal mej vsem svojim britkim terpljenjem; glej, kako se da kakei krotko jagnje v mesnico peljati in ne odpre ust, da bi tožil! Poslušaj, kako govori v svojem sercu : „Ne moja volja, Oče, temuč tvoja naj se zgodi-1, kako vse svoje terpljenje daruje za-te nebeškemu Očetu. Primerjaj svoje prenašanje ter pljeuja z Jezusovim. In kedo si ti, in kedo je on ? Ponižno priznaj in obtoži se svoje uepoterpežljivosti in tesnoserčnosti, delaj dobre sklepe in prosi za milost, da bi se mogel tudi po njih ravnati.
V	č eter tek pogleduj pri vsakem štacijonu v presveto Jezusovo serce in premišljuj neskončno Gospodovo ljubezen do njegovih serditih Suvi-ažnikov ; kako želi tudi le-teli zveličanje, kako jih ima za orodje v rokah nebeškega Očeta, ki mu po sovražnikih daje priložnost zadostiti božji pravici in ob enem tebi pridobiti večno slavo. Kar je govoril na križu glasno, to govor tiho v svojem sercu vsak trenutek svojega terpljenja: „Oče, od-
— 260 —
pusti jim! “ Mej takim premišljevanjem boš hote ali nehote tudi! na-se obernil svoj pogled, sram se bo tvoje prevelike občutljivosti pri najmanjši zopernosti, „zauaprej“ boš sklenil, „te hočem, mili Jezus, s tvojo milostjo posnemati m ljubiti svoje neprijatelje.11
V	petek se spomni, če vže ne pri vsaki postaji, vsaj pri neketerih, za ketero versto grehov zadostuje Gospod s terplje-njem, ki ga vidiš na podobi: n. pr. pri pervi za napačni strah pred ljudmi, pmlerzno sodboj; pri drugi: za godernjanje zoper božjo previdnost, ki ti je naložila kak križ; pri tretji : za neči -mernost, zaupanje v samega sebe; pri četerti postaji: za ne-ljubeznjivost in napačno ljubezen starišev do otrok in nasprotno; pri peti: za pomanjkanje ljubezni do bližnjega ; pri šesti za želje po zložnosti; pri sedmi, osmi in deveti: za pomanjkanje resne spo-kornosti, kesanja in terdnega sklepa pri sv. spovedi, odtod toliko zopetnih padcev v greli,; pri deseti postaji : za hrepenjenje po vživanju in skopos' ; pri enajsti : za nečistost; pri dvanajsti : za vse tvoje grehe, posebno smertne. Pri trinajsti in štirnajsti postaji terpi Gospod po sv. Janezu, Mariji Magdaleni, Nikodemu zakaj njih žalost in terpljenje je že naprej občutil, vsaj misliti si moremo to, za nespoštljivost do uajsvetejšega zakramenta in malomarnost do njegove sv. Cerkve. Obžaluj te grehe in studijo naj se ti, ker je nedolžni Jezus toliko prestal, da je /.a-nje zadosti storil.
V	soboto naj te vodi mej obiskovanjem posameznih šta-cijonov misel, kako si je pridobil Gospod s tem terpljenjem neskončno zaslužeuje, ki je tudi tvoja lastnina ; pri tem premišljevanju obudi neomajljivo zaupanje, da boš dobil dosti za zveličanje potrebnih in koristnih milosti, če le prosiš za-nje in jih po lastnem zadolženju ne zanemariš.
Ali pa premišljuj pri vsakem Gospodoven terpljenji bolečine materinega Marijinega serca ter se vterjuj v ljubezni in sinovskem zaupanju na Marijo.	\
To so, dragi bravec. m-ketere misli, ki naj te spremljajo mej obiskovanjem sv. križevega pota. Pa ne le, ko vresnici opravljaš križev pot, tudi pri vsakdanjih svojih opravilih se včasih zatopi v to premišljevanje ter opravljaj nekak duhovni križev pot; če boš hodil za Gospodom po poti njegovega terpljenja, blager ti ! ta pot b'o za-te enkrat lepa, gladka steza, ki te bo pripeljala v presrečno nebeško domovino.
P. B. R.
— 261
Življenje sv. Marjete Kortonske.
P. A. M.
XXII. POGLAVJE.
Razni nauki glede sv. obhajila.
Sv. Marjeta je pristopala na povabilo Kristusa samega skoraj vsaki dan k sv. obhajilu. Da bi pa nikedar ne pozabila svoje grešnosti iu morebiti tudi, da bi drugim pokazala, da je nevredna tako nezmerno velike milosti, je včasih izostala od mize Gospodove. posebno o petkih, ko se je hotela zderžati nebeške in pozemeljske jedi. Toda Gospod ji je dal razumeti, da se je on ravno ta dan se svojo ljubeznijo najserčnejše sklenil s človeškim rodom ter ga objel se svojimi razprostertimi rokami. Pritožil se je tudi čez mnogo duhovnikov, ki ga vsaki dan pri sv. maši derže v rokah in vender tako malo ljubijo. Serce je bolelo sv. služabnico božjo pri tej tožbi in vsa se je tresla od strahu, da bi tudi ona morebiti keterikrat nevredno prejela presveto Rešnje Telo. Toda Gospod jo je pomiril in blagoslovil. Drugikrat se je pritožil nad toliko kristijani, ki prav kaker Judeži pristopajo k mizi Gospodovi ; Marjeto pa, ki se je zarad njega vsemu odpovedala in vboga postala, je potolažil s tem, da ji je obljubil velike milosti. Blagoslovil jo je in obljubil tako velike reči, da jih ona celo svojemu spovedniku ni hotela razodeti.
Mej osmino sv. Lavrencija je Marjeta veliko sladkost' vživala pri sv. obhajilu in Gospod ji je dovolil vsaki dan prejeti sv. obhajilo. Prav ljuJbeznjivo jo je nagovoril : „Ti si moja stvar in jaz tvoj stvarnik; ti si hči in jaz oče; ti si izvoljena in jaz izvoljeni, ki si ga pred vsemi izvolila. Jaz sem tvoj Gospod in te ne imenujem deklo, temuč tovarišico. Po meni si postala bela v nedolžnosti in erdeča v goreči ljubezni. Ne boj se torej vsak dan me sprejeti, ko si v ponižnosti in pobožnosti kraj miru pri' pravila v svoji duši." Ko je bila enkrat po sv. obhajilu s prečudnim veseljem napolnjena, iu je vskliknila: „V sladkosti Naj višjega sem in čutim veselje raja'1, je Gospod zopet rekel: „Zakaj bi me tedaj ne prejela vsaki dan, ko jaz v tebi najdem prijeten kraj miru ?“
Tri in dvajseto nedeljo po binkoštih se je Gospod pritožil čez mnoge hudobne kristijane ter rekel: „Tako me žalijo, da bi,
— 262 —
ke bi bilo to mogoče, glasno jokal mej tem, ko oni stopajo k sv. obhajilu, zarod studa nad njih grehi. Nevredno me prejemajo in vnovič križajo. Bolj grenjak kelih mi ponujajo, kaker so mi ga ponudili judje. Spominjaj se na to : Kaker sem dovolil, da me je stari sovražnik zgrabil, nesel v sv. mesto in na visoko gom, tako me tudi zdaj žalijo tisti, ki me nevredno prejemajo in brez spoštovanja z menoj ravnajo.‘‘ Na to ji je zapovedal, naj pove. bratu Junti, da naj skerbno presoja posvetne ljudi, ki hočejo pristopiti k sv. obhajilu, in ostro naj tirja od njih, da naj spolnjujejo njegove zapovedi in ne bodo nečimerni in radovedni.
Njej sami pa je, kaker vže večkrat, tudi zdaj naznanil: ^Pripravi se k terpljenju, ker mnogi te bodo pričeli zaničevati To zaničevanje bo tebi kot marterništvo prišteto. V strahu, da b' me razžalila, se ti bo majhiuo terpljenje zdelo zelo veliko. Pa brez strahu bodi, moja hči, moja sestra, moja tovarišica, ko ne boš več okušala tako velike tolažbe Ti boš pred svetom bolj zaničevana, milost bo pa za te bolj vterjena."
Božični praznik jo je Gospod vprašal, ketero milost si prosi. Odgovorila je: „Gospod, le to, da te ne razžalim/1 Gospodu se je dopadel ta odgovor in je rekel: „Ti si moja dekla zavoljo tvojega dolga, moja služabnica zavoljo tvoje pokore, moja sestra zavoljo stanu milosti, moja hči zavoljo zastave večnega zveličanja.11 Ne dolgo potem je slišala Marjeta iz bližnje cerkve glas zvončka k povzdigovanju. To znamenje je napravilo na njo tak vtisek, da se je zameknila. V tem stanu je videla Jezusa v rokah mašnika, kot prečudno lepega dečka, bolj belega kot sneg in oblečenega v zlato ; toda roke, ki so ga vzdigovale, so bile čeme kot ogelje. Polna serčnega sočutja je zaklicala: „Vsmiljenje, vsmiljenje, vsmiljenje za te grozne roke, da bi bile po tvoji milosti in od-puščenju očiščene.11 In glej, neskončno vsmiljeni je vslišal njeno prošnjo ter rekel: „Ta duhovnik, za keterega si vsmiljenja prosila, naj se skerbno pripravi za skesano pokoro, ako hoče vsmiljenje doseči."
Ko je zopet prišla k zavesti, je pričela moliti „Oče naš," pa zavoljo prevelike notranje sladkosti ni mogla več zmoliti, kaker do besed „keteri si v nebesih", čeravno je molitev ponavljala do večera. Na praznik Marijinega očiščevanja je zelo hrepenela po sv. obhajilu, pa ob enem si je očitala, da je popolnoma nevredna pred Bogom tolike milosti. Na vse mogoče načine se je trudil njen spovednik, dajo potolaži, ter ji je zapovedal, naj precej po
— 263 —
sv. spovedi pristopi k sv. obhajilu. Zavžila je sicer nebeško jed, ali vernler se ni mogla znebiti hudega strahu. Jokala in zdihovala je neprenehoma, dokler se je ni Gospod vsmilil ter ji razodel razne milosti in druge čudovite reči. Rekel ji je : »Imenuješ se golo vseh čednosti in jaz ti povem, da si s čednostmi okrašena. Imenuješ se vbogo. ker meniš, da mene nimaš, ali jaz sem te obogatil z neskončnim zakladom. O hči, v keteri sem našel kraj miru. jaz te ne imenujem vertno lilijo, temuč poljsko lilijo, ker boš razširjala duh, ki ga bodo čutili tudi tisti, ki nimajo nobene ljubezni do mene, in kaker nosi zrak vonjavo poljskih lilij dalje, tako se bo širil tudi tvoj prijetni duh. da boš po pravici imenovana poljska lilija.“ „Jaz sem te storil,“ je Gospod dalje govoril, lestvico za grešnike, da po zgledu tvojega življenja k meni pridejo." Marjeta je vprašala: „V keterib čednostih naj me pa grešniki posnemajo Gospod je odgovoril: ..Posnemali bodo tvojo zderžnost, tvoj post, tvojo ponižnost, tvojo vdanost v bridkostih, ketere si iz ljubezni do mene preterpela. Posnemali bodo tvojo krotkost, tvoje lepo obnašanje, tvojo skerb bežati pred svetom."
Marjeta je rekla: »Velike reči mi kažeš, o Gospod! Ali gotovosti in terdnosti mi ne daš nobene.“ In Gospod je odgovoril: »Gotovosti, po keteri hrepeniš, ne boš prejela ne ti, ne tisti, ki za te skerbe.“ Na to je Marjeta vprašala : „Zakaj mi pa vedno, keder z menoj govoriš, obetaš nove dobrote, nove milosti ?“ Gospod je odgovoril : „To storim zato, ker boš vsaki dan z novimi darovi milosti dobila tudi nove bridkosti. Denes si dobila novo veselje, moja mati pa je bila ta dan očiščevanja oropana tega veselja, ker Simeon, ki mejederžal v svojih rokah, ji je naznanil, da bo njeno serce prebodel meč bolečin."
Zelo ginjena je sv. služabnica božja poslušala te besede ter se je Gospoda le to prositi upala, da bi jo zagotovil, da ne bo v svojem življenju nobenkrat prestopila njegovih zapovedi. Kristus ji je rekel: »Zagotovim te, dame v življenju z nobenim smertnim grehom ne boš razžalila “ Marjeta je rekla: „0 Gospod! jaz vedno mislim, da te žalim v mojih velikih bridkostih in skušnjavah.41 In Gospod ji reče : »Ti boš očiščena po terpljenju tvojega strahu.11 Ko je prosila za sv. čistost, ji je Gospod naročil, naj se obtoži vseh svojih misli, besed in poslušanja vsega, kar ni Bogu dopadljivo. Ko ji je v molitvi razodel, da jo bo se žarki svoje ljubezni in pravičnosti razsvetlil, in je ona rekla, da o tej milosti bratu Junti ne bo nič povedala, ji je on to očital kot pomanjklji-
— 264 —
vost ljubezni ter jo spomnil vsega, kar je iz ljubezni do ljudi preterpel. Ponižno je ona na to spoznala svoj dolg in prosila vsmiljenja za ljudi. Gospodu se je to dopadlo in ji je rekel:
„Ali ti nisem povedal, da boš luč slepim in da tisti mene ljubi, kedor ljubi moje otroke ?“
Naročil ji je še neketere reči za redovne brate, tako, da naj se varujejo vsake nečimernosti v svojih pridigah in ostanejo pri besedah sv. evangelija 'in listih izvoljenega aposteljna Pavla. Posebno skerbno naj pridigujejo o njegovem terpljenju in smerti, da na ta način zbude pri ljudstvu strah pred grehom in ljubezen do čednosti. Svet potrebuje sedaj- bolj ko prej kedaj božje besede. Ko jo je Gospod prijazno vprašal, ali obžaluje vse storjene pregrehe, je ona odgovorila: „Ti, ki vse veš, preden se zgodi, veš tudi, ako jih obžalujem in kako jih obžalujem.“ Na to se je z velikim kesanjem obtožila vseh od mladosti naprej storjenih grehov in potem je slišala besede Kristusove: „In jaz, obči, te odvežem vseh tvojih grehov, ketere si storila od mladosti do sedaj v mislih, besedah in djanjih.*1 Vsa v solzah od veselja in ginjenosti nad toliko milostjo je zaklicala: „Vse verste nebeških angeljev, nebo, zrak, ogenj, morje, zemlja in vse stvari, hvalite za me našega stvarnika za neskončno vsmiljenje, ketero je meni največi grešnici skazal." Na to se je obernila h Kristusu in rekla: „Jaz tvoja dekla, ki sem zdaj od tebe prejela odpuščenje vseh mojih pregreh, zahvalim tebe večnega in najvišjega duhovnika.“ Gospod jo je potem v milosti poterdil, da ga ne bo nikoli yeč se smertnim grehom razžalila in jo blagoslovil. Podučil jo je še nekoliko zarad spovedi, posebno v tem, da se naj zvesto derži določenega spovednika in mu vselej prav odkritoserčno odkrije svoje življenje. V vsem tem se prav očitno kaže, kako resnične so besede Jezusove : „Kedor mene ljubi, temu se hočem razodeti.“

265 —
Mi Ktilliireia brata Petra Mesita.
(P. C. L.)
13. Poglavje.
Br. Peter od Boga obdarovan.
Slišali smo že pri priložnosti, da je častitljivi služabnik božji od Boga razsvetljen napovedoval prihodnje dogodke in da je tako rekoč v sercih bral, kaj se v njih godi. Ta dva darova sta posebno bila, s keterima je hotel Bog svojega zvestega služabnika obdarovati. Da se, dragi bravec, tudi tega sam prepričaš, navedemo tu nekatere dogodke, ki nam to spričujejo.
Jožef Lopes Viljamil, ki je bil duhovni oče tamošnjega samostana, se je nekega dne speri z nekim plemenitašem, Janezom Teranom, in se je dal tolikanj premagati jezi, da je hotel svojega nasprotnika z nožem prebosti. V tistem trenotku pa je prišel mimo pater Janez iz Tora, definitor in gvardijan samostana, ki je jeznega Lopesa potolažil in ga povabil, naj gre ž njim v samostan, da se pomiri. Ko v samostan stopita, jima pride naproti br. Peter, in ne da bi bil vedel, kaj se je zgodilo, je rekel patru gvardijanu : „Ljubi p. gvardijan, ta človek ne more krotiti svoje jeze, ki bo enkrat vzrok njegove smerti.“ In te besede so se kmalu potem vresuičile; ko je bil čez nekaj časa Lopes zopet razjarjen in v hudi jezi, ga je zadel mertvud in pri tisti priči je vmerl.
Neka imenitna gospa, Katarina od Artehaga, je bila v velikih skerbeh zaradi dolzega in nevarnosti polnega popotovanja svojega moža, zlasti, ker ni dobila od njega pisma, ki bi jo bilo vtolažilo. Zraven tega je prišla še govorica, da morski roparji napadajo popotnike na morskih ladijah, ki so hodile od ladjostaj Valpa-raiso in Kaljao do mesta Lime, in ta govorica jo je še bolj vznemirjala. Ko je bila tako v mnogih skerbeh, pride k nji br. Peter ter ji reče: „ Gospa, vaš mož je ravno kar srečno prišel v Limo, ko se je dvaindvajset dni na morju mudil brez vsake ne-sreče.‘‘ Ta preroška beseda je gospo nad vse razveselila in pomirila, ker je bila popolnoma prepričana, da božji služabnik resnico govori. Čez nekoliko dni je res prišlo pismo, v keterem je njen mož naznanil svoj prihod v Limo, kamer je prav tisti dan dospel, ko je brat Peter to gospe povedal.
— 266 -
? ' ii“ki drugi priložnosti, ko je bil br. Peter v liiši ravno te g ,ve, je vzel njenega sinčka ter ga je visoko vzdignil z besedami: „V nebes:, v nebesa!" in čez malo dni je nedolžni otrok vmerl in šel v nebesa.
Enkrat pa sta šla z gospodom omenjene gospe po cesti mest«, in kar na enkrat jima pridervi nasproti zdivjan bik. Lju ; prestrašeni klicali :	„Bežite !“ Gospod je že potegnil
meč, ki ga je k sreči pri sebi imel, da bi se bika vbranil, služabnik božji pa mirno reče: ..Gospod Janez, nič se ne bojte, ni potreba meča, da se te živali vbranite “ Mej tem pride bik blizu in brat Peter mu stegne roko nasproti. Bik se pri tisti priči vstavi, in ni bil samo miren in pohleven, ampak pokleknil je pred b žj.m služabnikom na sprednje noge in mu začel lizati roko, kaker bi jo hotel poljubljati.
Še mnogo drugih prerokovanj našteva preiskovanje svetega življenja častitljivega brata Petra, pa naj jih tu opustimo in raje poglejmo, kako je br. Peter po božjem duhu razsvetljen spoznaval, kaj se v človeških sercih godi.
Neki Janez Kontreras je imel pregrešno znanje z mlado osebo in je s tem Boga močno žalil. Nekega dne vzame iz svoje omare nekaj denarja in se napravi, da bi čez neko reko jahal na kraj, kjer je bilo zgovorjeno, da se bo s tisto osebo sešel. Pa mezeg, ki ga je zajahal, ni hotel z mesta, vstavljal se je in bercal, dokler ga nf raz sebe vergel. Še enkrat se na-nj vsede in zdaj se mu je posrečilo vkrotiti žival. Ko je jahal proti bregu reke, sreča brata Petra, ki ga je za voljo Boga prosil, da naj nikar ne jase čez reko, ki je bila vsled mnogega deževja zelo nar"sla. Pa on ni hotel slišati, mariveč se je izgovarjal, da hoče mezgi kaznovati, ker je bil tako svojeglavcu. „0,“ pravi na to služ bnik božji,„ bodite prepričani, da mezeg ne bo več tako svo-jegl ven' ; prosim vas pa še enkrat v božjem imenu, pretergajte tisto znanje in opustite to pot, ki vas pelje v pogubljenje, tistih 12skudov pa, ki jih imate v žepu, porabite za svojo številno družino." Ko je Kontreras spoznal, da je br. Peter spregledal, kaj se v njegovem sercu godi, se je zelo začudil in slušal je služabnika božjega ter se vernil na svoj dom. Tam se je pa še bolj začudil, ko je bilo ravno dvanajst skudov, kar še sam ni vedel poprej To ga je tako prevzelo, da se je res poboljšal in odslej pošteno živel.
— 267 —
Ker se je mej ljudmi vedno bolj razvedelo, kak dar ima od Boga častitljivi brat Peter, da namreč vidi v serce človeku, in pozna njegovo notranje, se je marsketeri bal ž njim v dotiko priti, posebno če je imel na svoji vesti kako hudobno dejanje, kak smertni greli.
Jožefa Alfaro je bila nekega jutra pri spovedi, pa ker se ni popolnoma mirne čutila, se je bala k svetemu obhajilu pristopiti in je hotela kar tako iz cerkve domov iti. Srečal jo je pa br. Peter in ji kar naravnost pravi : „Ljuba sestra, res je sicer, da mora človek koliker mogoče čist biti vsacega greha in grešnega nagnjenja, ako hoče vredno sprejeti kralja vseh kraljev, Jezusa v presvetem Rešujem Telesu, pa človek, ki spoved opravi z dobrim namenom vsac-ga greha se odkritoserčno spovedati, mora potem v božje y smiljenj e zaupati in terdno verovati, da so mu grehi odpuščeni. On se mora podvreči sodbi namestnika božjega in mu pokoren biti, ako je presodil, da je vreden sveto obhajilo sprejeti, ker v tej pokorščini je tudi veliko zasluženje. Pojdi torej in pristopi k sv. obhajilu, in to stori brez strahu vselej, ko si se odkritoserčno spovedala in si dobila dovoljenje k angeljski mizi pristopiti11. Oseba je bila potolažena; od tistega časa je premagala vse nepotrebne dvojbe in hodila k sv. obhajilu, keder koli ji je to spovednik dovolil.
Pafer Jožef Santauder je imel, ko je bil še v novicijatu, hudo skušnjavo; m:slil je namreč, da mu ne bo mogoče spolnjevati obljube svetega vboštva. Ko je nekikrat šel mimo celice brata Petra, mu ta prijazno reče: „Ljubi brat! V vodilu svetega Frančiška je ni lažje dolžnosti, kaker je dolžnost svetega vboštva, zakaj če imamo, kar potrebujemo, za kaj bi še iskali, kar je od več? Pojdi in moli enkrat rČeščena si kraljica11 in vsa skušnjava bo ponehala". Novic je to storil in zgodilo se je, kar mu je pobožni brat rekel.
Ravno ta pater Jožef je začel, ko je bil že storil svete obljube, čutiti neko nejevoljo zaradi skupnih pobožnih vaj v samostanu, zlasti če so se godile o nepriložnem času. Da bi mu ne bilo treba vdeleževati se jih, se je delal, kaker bi se mu v glavi mešalo, in to se mu je tako posrečilo, da so ga imeli res za nekoliko terčenega. Neki deževen dan se je delal še bolj zmešanega, stal je na dežju, pobiral kamenje ter na vsacega metal, gdor se mu je približal. Br. Peter ne zmenivši se niti za drž niti za kamenje se mu približa in pravi: „Kaj vender počneš, ljubi brat?
— 268 —
Saj nisi neumen. Pojdi, pojdi z menoj, greva v cerkev, tam se priporoči Mariji, in vse tvoje skušnjave bo konec". Pater Jožef ga je slušal in od tistega časa ni imel več tiste skušnjave. Pri tej priliki se je zgodilo še tudi to čudo, da, akoravno je tako močno deževalo, se vender br. Peter ni čisto nič zmočil od dežja.
Roža Garsija, ki je bila omožena z Janezom Sartiga, je svojemu možu veliko sitnosti nacejala, in ker je videl, da je vse zastonj, da bi jo poboljšal, je v svoji obupnosti sklenil, da se vsmerti. Ko je to premišljevaje stal za hišo blizu mimo tekoče reke, se mu na enkrat prikaže br. Peter in pravi : „Bog, ki nam je življenje dal, nam ga sme tudi vzeti, ne sme si ga pa človek sam. Bodi tedaj pomirjen, tvoja žena se kesa svojih dosedanjih nerodnosti in ti hoče zanaprej v vseh rečeh vestna tovarišica biti. Verni se v hišo, in prepričaj se tega, kar sem ti ravno kar povedal. Priporoči se tudi prečisti božji porodnici in ona te bo v jezi tolažila11. Kako se je zavzel mož, ko je videl, da je njegova nakana odkrita, ko je vender živi duši ni razodel. Verne se v hišo in ko stopi noter, ga žena prosi odpuščanja. „Ravnokar, pravi, je bil tukaj brat Peter, in mi je z ojstrimi besedami očital moje nerodnosti in morala sem mu obljubiti, da bom živela zanaprej s teboj v lepi zakonski zložnosti". „Kako je to mogoče", ji odverne začuden mož, „saj je bil ravno zdaj br. Peter pri meni in je z menoj govoril, tedaj ni mogel v tistem času tukaj v hiši biti.“ In vender je tako bilo, ker mu je Bog dal ta dar, da je ob enem in tistem času bil pri možu zunaj hiše inv hiši pri ženi njegovi. To je oba tako presunilo, da sta zanaprej v ljubezni in uiejsebojni poterpežljivosti živela ; pred smertjo pa sta ta čudapolni dogodek razodela patru Jožefu Sautandru.
Brat Miklavž Vera, samostanski tretjereduik, je v svojem sercu sklenil, da hoče red zapustiti, ker je imel nekaj sitnosti. Že je svoje reči skupaj spravil iu se hotel skrivaj iz samostana zmuzniti, kar ga sreča brat Peter in pravi: „Kje je mati, ki bi ne strahovala svojega sinu, naj ga še tako ljubi ? Bi li bilo prav, da bi jo sin zaradi tega zapustil ?“
Brat Miklavž je hitro razumel, kaj mu je hotel s temi besedami služabnik božji povedati, vernil se je v samostan in je odslej bil stanoviten do konca.
Neka druga dva brata tretjeiednika sta imela tudi enake skušnjave; zapustiti sta sklenila samostansko življenje, ker se jima je pretežavno zdelo; pa br. Peter je njijune misli spoznal in ju na enak način pripeljal k stanovitnosti.
— 269
14. Poglavje.
Brata Petra sveta smert.
Ko je bil častitljivi brat Peter devet in petdeset let. star In je dva in trideset let v	redu živel, je	čutil, da	mu teKsne
moči bolj in bolj pešajo	in	da mu	ne bode	več živeti. Pa tudi še
zdaj ni odnehal v svojem ostrem spokornem življenju. Mej drugimi pokorili je bilo tudi to, da si je dal napraviti visok in težak križ iz cipresovega lesa, in	ta	križ je	nosilna	ramah, ko	je opravljal,
in to prav pogostokrat,	pobožnost	svetega	križevega	pota. Tako
Je z Jezusom križ nosil na Kaljvarijo in se tako pripravljal in vadil, da bi tudi ž njim vmerl. Vedel pa je za svojo smert že en mesec poprej, ker mu je to Bog razodel. Ravno tisti čas pa je moral njegov spovednik, pater Jožef iz Tora, za delj časa biti zunaj samostana v nekih duhovnih opravkih. Vprašal ga je tedaj br. Peter, gdo da mu bo namestu njega na strani stal pri zadnjem boju, in spovednik mu je odgovoril, da bode to storil pater Dominik Flores, ki mu bo ko brat in oče v vsili dušnih potrebah pomagal in ga krepčal. Služabnik božji je bil s to naredim zadovoljen, akoravno ga je nekoliko žalostilo, da mu v zadnji uri ne bo ne strani on, ki je bil celih deset let vodnik njegove duše. Preden pa je smert prišla, se je hotel še posloviti od svojih dobrotnikov, ki so bili tako radodarni, ko je pri njih miloščino pobiral za svoje brate. Ti so se pač čudili, ko so ga o svoji bližnji smerti govoriti slišali, ker niso zapazili, da bi se bil kaj .spremenil; bil je vedno tak, od kar so ga poznali. Nekaj dni pred smertjo pa se ga je lotila merzlica, ki je od dne do dne hujša postajala, koliker bolj se je približavala ura njegove smerti. Ko ga je ta bolezen hudo tresla, ni niti naj manjša besedica kake pritožbe prišla iz njegovih ust, mariveč popolnoma vdan v božjo voljo je tudi mej terpljenjem ohranil vesel obraz in vdanosti polne besede. Pa kaj bi se bal smerti tako svet človek, kaker je bil on; in kako naj bi tožil v poslednjih težavah on, ki je ves čas svojega življenja imel le to veselje, da je iz ljubezni do Jezusa terpel ? Vedel je sicer, da bo ta'svet za vselej zapustil, pa vedel je tudi, da ga bo zamenjal z nebesi.
Njegovi sobratje, ki so mu ljubeznjivo stregli in do zadnjega Trenutka čuli pri njegovi smertni postelji, niso zapazili nobene spremembe na obrazu vmirajočega služabnika božjega, zakaj tudi
— 270 —
hudobni duh se ga ni upal motiti v t^li svetih trenutkih, ker je-, tudi še vmirajoč imel vedno pred očmi svojo nebeško kraljico,, keteri se je neprenehoma priporočal. Da bi delal to še lažje, je prosil, naj mu prinesejo k postelji njeno podobo. Ko so mu to željo izpolnili, se je tako ljubeznjivo in s tako sladkimi besedami z Marijo pogovarjal ter ji priporočal svoje zadnje trenutke, da so bili vsi pričujoči sobratje do serca ginjeni in so se glasno jokali. Prosil je tudi njih, naj mu odpustijo, če jih je keterikrat kaj razžalil ali s kakim slabim zgledom pohujšal. Pa njegovi bratje, ki so bili priče njegovega po vsem svetega in zglednega življenja, mu niso imeli kaj odpustiti, mariveč sami so njega odpuščenja prosili in se mu priporočali, naj v nebesih za nje moli.
Ko je pobožno sprejel sv. zakramente za vmirajoče, je mirno v Gospodu zaspal dvanajstega septembra leta 1700 in sicer na dan, ko je sveta cerkev obhajala praznik presladkega imena Marijinega. Sobratje so solznih oči stali okolu mertvega služabnika božjega; z njim so namreč zgubili zgled svetega življenja. Res da je duh njegove svetosti ostal mej njimi in so se ga radi in pogostokrat spominjali. Njegova smert se je bliskoma razvedela po mestu in njega okolici; trumoma so ljudje prihajali v samostan, da bi še enkrat videli obraz ljubega brata Petra, o keterem so bili vsi prepričani, da je sveto vmerl, kaker je sveto živel. Milo so jokali zlasti vbožci, ker so videli mertvčga svojega očeta in dobrotnika, jokali so pa tudi, ketere je tolikrat tolažil in jim v duhovnih stiskah in potrebah pomagal. Vsaki bi bil rad dobil še kak spominik od njega, preden so ga imeli položiti v hladno zemljo.
«
Kako naj sc obnašajo udje 3. reda.
V. Pri pozdravljanju.
Sicer smo že nekaj omenili o pozdravljanju, ven !er se uam zdi potrebno še posebej natančniše govoriti o tej reči. Seveda ne mislimo učiti, kako naj se preprosti tretjeredniki delavniškega stanu mej sabo in z drugimi preprostimi ljudmi pozdravljajo ; še menj hočemo ali moremo učiti kaj takega visoko gospodo. Mej ljudmi svoje enakosti in svojega kraja naj se derži vsaki tiste.-
— 271 —
TSiava<K ki j« v njegovem kraju iu stanu sploh veljavna. Mi želimo •tukaj povedati le, kal* bi vtegnilo koristiti nižjim, ko imajo pozdravljati višje, ki jih srečajo, in pa tudi tistim mladim ljudem, ki iz nižjega prestopajo v višji stan in niso že od perve mladosti imeli prilike olikanišeira vedenja se privaditi
Pervo vprašanje je, koga imamo pozdravljati ? Na tu vprašanje smo nekoliko vže odgovorili, ko smo rekli, da se v mestih navadno pozdravljajo le znanci, pa dobri katoliški kristijani naj vender pozdravijo tudi vsakega duhovnika in redovnika ali redovnico, ker so mu to znanci po stanu in gre pozdrav ali počeščenje le njih Bogu posvečenemu stanu in po njem Bogu samemu. Kjer .je duhovščine jako obilo, kaker n. pr. v Kirnu, pa bi se to seveda ne moglo lehko priporočati; kaker se pripoveduje, se tam celo duhovniki sami mej sabo ne pozdravljajo, ako se ne poznajo.
Neznani ljudje se v mestih pozdravljajo, ako jih je treba kaj vprašati ali opomniti, ali ako se srečajo v zasebnih prostorih, hišah, dvoriščih, vertih, ne pa v javnih poslopjih. Keder jih gre dvoje ali več skupaj, pozdravljajo v mestih tudi znance svojih spremljevavcev, vender molče. Na deželi pa se pozdravljajo sploh vsi odrasli ljudje, znani in neznani, kuietiški in gosposki, seveda le, kjer se posamezni srečujejo, ne kjer se trumoma vsipljejo iz cerkve, ali iz železniških vozov, ali kjer se gnetejo po kakem semnju. V mraku se po mestih ne pozdravlja tudi če je toliko svetlo, da bi se moglo človeka za silo spoznati. Drugače je vender v velikih mestih, kjer je razsvitljenje tako močno, da se vidi Kaker po dnevi; tam se pozdravlja po noči kaker po dnevi.
Bodi si pa kjer koli, ali v mestu ali na deželi, vsakemu si dolžan pozdravljenje, kedor je tebe prej pozdravil — ako te je hotel namreč v resnici pozdraviti, ne pa zasramovati, kar se pač tudi more primeriti človeku. V takem slučaju ne vračaj surovosti se surovostjo ; večinoma bo najbolje, če greš tiho mirno svojo pot, kaker se ne bi bilo nič zgodilo.
Kedo pa naj pozdravi pervi ? Seveda nižji višjega; ako sta po stanu blizu enaka, mlajši starišega; keder sta različnega spola pa blizu enake imenitnosti in starosti, pozdravi moški žen«ko. Da bi gospa prej pozdravila gospoda, za naše kraje ne bi bilo primerno, pač pa sme prijazno oči oberniti proti temu, od koger pričakuje pozdravljenja. Nekoliko drugači je mej moškimi. Kedor je odkritoserčno priljuden, ne bo dolgo čakal na pozdravljenje ; on bo rad tudi mlajšega in nižjega pervi pozdravil. V resnici so
— 272 —
primeri, kjer je to celo tudi nekaka dolžnost. Kedor jo im^, temu to zdrava pamet pove; ali seveda zdrave pameti nima vsaki. Tako se more človeku primeriti, da ga kedo očitno na mestnih ulicah zasramuje, ker ga vsled kratkovidnosti in slabega spomina za poznanje ljudi ni pervi pozdravil. Ta seveda take sirovosti ne sme vračati z enako sirovostjo, pa razdolževati se mn (am gotova tudi ni treba. Hladno in mirno mimo!
So pa tudi ljudje, ki ne marajo, da bi jih tak ali tak znanec očitno pozdravljal. Tako njih mišljenje moremo spoznati, če nam ga naravnost ne naznanijo, kar je pa mej jaro slovensko gospodo tudi mogoče, iz tega, ker se za naše pozdravljenje nič ne zmenijo, ali pa neprimerno merzlo in nemarno odzdravijo. Takih ljudi nimamo dolžnosti in prav za prav niti pravice nadalje pozdravljati ; le to se moramo varovati, da ne pustimo v serce kake sovražnosti, in bodimo vedno pripravljeni tudi primerno čast jim izkazati, berž ko bomo videli, da bi jim bilo prav.
Če znanec stoji na cesti ali na pragu, pozdravi pervi t,a, ki mimo gre ; le če je ta mnogo imenitniši, pozdravi oni pervi. Kedor sedi, vstane pri pozdravljenju, ako je mogoče; le, ako je ta, ki mimo gre, mnogo mlajši in nižji, zadostuje sede pozdraviti. Gospa, ki sedi, vstane pa tudi pred visokim gospodom, ki pride mimo in pozdravi, le nekako na pol in sede precej nazaj; samo pred najvišjimi vstane popolnoma ter se globoko pokloni.
Ako si v pogovoru s kom in pride mimo znanec, pretergaj za treuotek pogovor, da pozdraviš znanca.
Ako mej pozdravljanjem opaziš, da si se zmotil v osebi mimo gredočega, ne pretergaj pozdravljenja, temuč doverši, kaker gre. Ta, ki si ga tako pozdravil, ima dolžnost nasprotnega pozdravljenja in. če ni mnogo imenitniši, ima dolžnost ob drugi priliki pervi te pozdraviti. Ako ne stori, smeš misliti, da mu bo ljubo, ako tudi ti opustiš.
Vprašanje je nadalje, kako naj se pozdravlja? In to je poglavitna. včasi ne majhina težava, pravo zadeti v vsakem primeru. Kmetiški ljudje se ne odkrivajo eden drugemu; pozlrav je le v besedi. Tista beseda je seveda dostikrat jako prazna ; pa nič ne de, da je le prijazna! Ali o tem, kaker smo že rekli, ne mislimo govoriti, temuč le. kako je pozdravljati tiste, ki se prištevajo gospodi. Tu je perva težava za k.metiškega človeka, da semtertja ne ve, ali bi, ali ne bi pozdravil tega ali tega, kaker gre gospodi. Prime torej za klobuk nekako od strani, pa se poderglja po glavi,.
— 273 —
kaker bi ga kaj žerlo, zraven morebiti tudi kaj ravno tako nerodnega reče in tako gre mimo. Slednji nekoliko odrasel učenec je že kedaj, ko je prišel na počitnice, zadel na tako smešno po-zdravljenje. Pameten človek mora vender od daleč spoznati, ali se mladeniču, ki mu prihaja nasproti, spodobi že gosposko po-zdravljenje ali ne. Prezg"daj ni treba začenjati ; če pa misliš, da bi bilo čas, odkrij se odločno in spodobno.
Prav se odkriva tako, da se vzame klobuk ali kapa z glave popolnoma in sicer, ker se navadno na desno vmikamo, navadno z desno roko, pa že dva ali tri korake preden se srečata; roko s klobukom vpogni do persi ali še niže, ako pozdravljaš posebno * imenitno osebo, in pokrij se, ko je gospod ali gospa vže mimo šla. Mej tem imej oči obernjene proti njemu ali njej in primerno se pokloni z glavo in tudi nekoliko z gorenjim životom, več ali menj po veči ali manji imenitnosti osebe. Če nisi bliže znan, je to zadosti in ui treba spregovoriti nobene besede. V mestih se ljudje molče pozdravljajo, ako niso posebni znanci in prijatelju Pa neznanemu gospodu se tudi na deželi odkrij molče; prederzno in nespodobno bi bilo nagovarjati ga n. pr. „dober dan, gospod stotnik P Ako ti je čisto neznan in le po zvezdicah na ovratniku sklepaš, da vtegne biti stotnik, se najprej lehko zmotiš, p o tempa, če tvoja imenitnost pred svetom ni stotniški vsaj enaka, ga nimaš pravice nagovarjati. Po tihem pozdravljenju nižjega namreč pervi spregovori višji, ako hoče nižjemu posebno prijaznost izkazati, in nižji se zahvalo in primernim naslovom ponovi pozdrav-Ijenje, n. pr. ob kratkem : „Lepa hvala, gospod, dobro jutro !“
Le duhovnika ali redovnika tudi nižji lehko pervi ogovori s kerščanskim pozdravljenjem „Hvaljen bodi Jezus Kristus!“ Posebno ženske in otroci najprimerniše tako pozdravljajo duhovnike. Ali to se ve, da se morajo izgovarjati te besede lepo iir s pobožnostjo, ne kričati jih od daleč in vse eno čez drugo, kaker delajo seratertja otroci. Primerno ogovoriš tako tudi neznanega človuka preprostega stanu, ki ga srečaš kje na samotni cesti, razen, ke bi se ti zdelo, da bi vteguil biti jud ali brezverec ali sploh nevreden takega pozdravijenja; stoji namreč zapisano v svetem pismu in prav Jezusove besede so to: „Ne dajte svetega psom in ne verzite svojih biserov pred svinje !“ (Mat. 7, 6.) S-tem ni rečeno, da imejmo ljudi za pse ali svinje, temuč le, da je treba se svetimi rečmi in besedami previdno ravnati, da se jim ne stori nečast; in saj pravi božja zapoved naravnost: „Ne imenuj
— 274 —
po nemarnem božjega imena.“ Zato tudi ne moremo priporočati slovesnega ogovora »Hvaljen bodi Jezus Kristus !“ za splošno, tako rekoč delavniško pozdravljenje, ki bi se ponavljalo stokrat na dan, vselej ko človek mimo človeka gre ali k njemu v izbo stopi. Pri tolikokratnem ponavljanju bi se kmalu ne mislilo več na pomen, in besede same bi se pač tudi zvabile in spačile, da bi biie komaj spoznati, prav kaker seje neki reklo „oa zidi Bog" za ,.pomozi ti Bog“ t. j. „pomagaj ti Bog,“ ali kaker se sliši „ko-šamadiua“ za „gekorsamster Diener.“
Pri tej priliki bodi omenjena sicer pobožna vender, kaker se meni zdi, neprimerna navada neketerili, ki namestu „noter !“ ali kaj podobnega pravijo, ko kedo poterka : „Ave Maria!' Ako se dovoli vstopiti z latinsko besedo „Ave kar pomeni ,,Zdravo !“ „Pozdravljeu“ ali .,pozdravljena bodi", je to gotovo lepo in hvale vredno ; s tem pozdravimo gosta vže preden ga vidimo. Ali „Ave Maria !“ reči v takem primeru je pač blizu ravno tako, kaker ke bi kedo rekel namčstu ,,noter!" : „Pater noster", ali pa kaker ke bi kedo mašne bukve imel na postelji za zglavje, da bi ležal na njih. Vsaka reč naj služi za to, za kar je; mašne bukve za sveto mašo, ne za zglavje ; molitevne besede za molitev, ne za vstopno dovoljevanje. Tudi Marijiuenega imena ne imenuj po nemarnem in nepotrebnem !
To bodi rečeno mimogrede ; zdaj se vernimo k temu, kar bi bilo še opomniti o pozdravljenju pri srečevanju.
Vprašanje je, kako naj pozdravi ženska v takem primeru, ko se moški odkrije, ne da bi kaj spregovoril. Ženski se v takem primeru še menj spodobi spregovoriti; pozdravi naj tako, da oči spoštljivo oberne proti osebi, ki jo ima srečati in se proti njej primerno prikloni z glavo ali tudi nekoliko z ramami. Ako ima pozdraviti posebno imenitno osebo, naj stopi nekoliko v stran ter se globoko prikloni, dokler gre tista imenitna oseba mimo. Preproste ženske seveda ne bodo lehko znale takega globokega poklona lepo in spretno narediti, pa njim tudi nihče ne bo zameril, če ga ne, ke bi res kedaj srečale cesarja, ali kakega drugega jako imenitnega gospoda. Pred škofi in drugimi višjimi cerkvenimi km zije navada poklekniti, ker dajejo blagoslov, vsaj ko gredo v slovesnih sprevodih. Pred drugimi duhovniki ali redovniki semtertja kaka preprosta ženska tudi tako naredi, kar pa ni da bi se posnemalo. Tako se tudi pred kralji in cesarji ni-kaker ne poklekuje, dasiravno je seveda 'najboljše moliti za nje.
— 275 —
Ljudst vo jih pozdravlja z glasnim klicanjem, pri nas navadno po hervaško : „živio!“ to je: ,,živel da bi!“ Bolj po domače naj bi se reklo: „Bog živi !
Sicer se pozdravljajo, kaker smo rekli, z besedami mej olikanimi ljudmi le dobri osebni znanci in prijatelj. Ti si v znamenje spoštovanja tudi roke pod ijejo. kar je po naših krajih jako splošna navada; drugod namreč niso tako radolarni z rokami. Roko poda višji nižjemu, st.ariši mlajšemu, ženska moškemu. Podaja se desna roka, gola, ne v rokovici, in seveda vsa, ne samo dva persta ali en sam, kar je otročje in lehko da celo razžaljivo. Prime se rahlo in primerno stisneta oba ter berž popustita. Preterdo stiskati ali predolgo deržati nikar; vender čisto merzlo in nemarno podajati roko tudi ne, to bi vteenilo bolj razža-Ijivo biti kaker če se sploh ne poda. Zlasti pa bi bilo razža-1 j i v o podane roke ne sprejeti, vsaj ako se je podajala očitno in odločno, da je bilo lehko opaziti.
Duhovniku, ki mu roko poda, jo bo prep'osti tretjerednik poljubil, priklon i vsi se koliker je k temu treba. Napak bi bilo ako bi jo kvišku vlekel ali ke bi čakal, da jo duhovnik povzdigne do njegovih ust visokosti. Škofu nižji duhovniki in redovniki poljubljajo perstan, ko jim poda roko in mej tem pred njim pokleknejo z enim kolenom. Tako bodo v enakem primeru tudi tretjeredniki prav storili.*)
Mej posvetno gospodo je navada, da otroci očetu in materi pa drugim Stariči m gospem roko poljubljajo za pozdravljanje. Omoženim in sploh stariš m gospem ali „damam kaker se pravi zdaj po „slovensko“, poljubljajo tudi gospodje roko. ako jim jo podade; pa kaker se sliši semtertje opravijo ueketeri to delo tudi le z besedo. Pravijo namreč „kistihant“, kar se pametnim mladeničem preprostega rodu po pravici vpira, ako jih hoče kaka „dama'“ tako navaditi. Sicer pa mislimo glede besed, ki se rabijo mej našo gospodo pri pozdravljanju, da bi se preprost človek tudi le osmešil ž njimi. „Klanjam se, sluga ponižni, imam čast, nimam časti, čast mi je, usojam se, na sviifenje" itd. ni treba govoriti tretjeredniku; le po domače naj na kratko pove, kar se mu zdi, da je potrebno in primerno.
Pogovor se navadno začne s vprašanjem po zdravju : „Kako
*} Tudi pri sv obhajilu, ko škofje obhajajo, se jim prej poljubi perstan, potem se odpro usta, da se prejme sv. Rešno Telo.
— 276 —
se imate ? Kako je kaj Vaše zdravje ?“ Odgovor je n. pr. : ,,Hvala, dobro, gospod; in pa Vaše, prosim ?■* — Ako je pa gospod, ki nas vpraša, posebno imeniten, bomo le na njegovo vprašanje odgovorili, sami pa njega nič ne vprašali. Tudi meni imenitnih nimamo vprašati kaj takega, kar bi le našo radovednost izdajalo, celo ne od kod in kam gre, ako ni človek z nami popolnoma domač. Sploh bodi pogovor na cesti le kratek in vstopiti se je treba tako, da se ni na poti drugim ljudem. V pričujočnosti imenitnih in stariših. ki hočejo z nami spregovoriti kaj več, je treba, da ostanemo odkriti ves čas. Klobuk je deržati v desni roki. z odpertino k sebi obernjeu. Pri daljšem pogovoru se vzame lehko tudi v levico in nasloni na persi. Nespodobno bi ga bilo deržati z odpertino kvišku, kaker bi miloščino prosil, ali pod pazuho ga stiskati, ali igrati se ž njim. Pokriti se smeš le, ako ti gospod tako veli; seveda ne bi bilo lepo od njega, ke bi tega delj časa ne storil. Ako je tudi višji odkrit, pa mu nižji ne sme reči, da naj se pokrije. Le sebi blizu enakemu se more to reči, veuder ne naravnost: „PokriLe se !u, temuč n. pr.: „Prosim, da bi se gospod pokrili !“ In na to se pokrijeta oba. Poslovi se pervi, keteri je imenitniši; ako se ne tako berž kaker bi človek rad, je treba nekoliko poterpeti. Ako se pa ne vtegneš delj pomuditi, smeš pač prositi, naj se ti ne zameri, da se moraš posloviti. Pri ločitvi se je zopet odkriti in pokloniti bolj ali menj globok > po imenitnosti gospoda ali gospe, ki si ž njim ali ž njo govoril. Poslovita se lahko n. pr. z besedami : „Z Bogom, da se vidimo v kratkem !“ Jako imenitnemu gospodu ali gospe bi se utegnilo reči: ^Posebna hvala za veliko čast; dovolite, da se lepo priporočim Vaši dobroti in prijaznosti. Bog Vas ohrani !“
Imenitne gospe gospodje, ki jih srečajo, tudi nekoliko spremijo, če tudi morajo iti ž njimi nazaj. Vender store to le, kjer morejo misliti, da bo gospe ljubo, in prosijo prej dovoljenja. Ako spremlja gospod gospo in pride do svoje hiše, ni primerno, da se tu poslovi, temuč ima še nekoliko korakov naprej spremiti in potem se poslovi in verne'v svoj dom.
Če spremljaš koga, ki pozdravi človeka, ki ga ti ne poznaš, pozdravi ga tudi ti, kaker je bilo že rečeno. Če se tvoj tovariš vstavi, da ž njim kaj spregovori, pa tebe ne seznani ž njim, ali kaker se pravi po nemško, če te ne „predstavi“, stopi nekoliko na stran, pa pokrij se ne, dokler se ne poslovita. Ko sta gotova, pokloni s« neznanemu tiho in deni klobuk na glavo.
— 277 —
Znamenito je, da najvišji gospodje, cesarji, kralji, knezi in drugi taki. nimajo navade, ko so koga nagovorili, posloviti se od njega, preden gredo naprej. To je dobro vedeti zato, ker bi bii človek sicer lahko v strahu, da je padel v kako nemilost.
Tudi to je koristno vedeti, da ženske, namreč gospe, nimajo vračali moškim enako globokih poklonov; tudi velikim gospodom je zadosti, da se gospe priklonijo zmerno z glavo ali z gorenjim životom. Sicer pa seveda nižjega stanu ljudje sploh nimajo pričakovati, da jim bo gospoda, najsi bo še tako jara, z enako mero merila. Naj se tolažijo s tem, da je preprost prijazen pogled ali migljej v resnici več vreden ko najglobočji poklon ; ono prihaja iz serca, to je le nekaj unanjega.
Naposled bodi omenjeno še pozdravljanje z objemi in poljubi na usta in lica. To pozdravljanje je bilo v navadi vže mej pervimi kristijani in se je ohranilo v nekakem spominu celo pri slovesni sveti maši. Izraža pa ali kaže tako pozdravljanje posebno priserčnost in ljubezen, kakeršna je tudi v resnici bila mej pervimi kristijani. Zato se spodobi tudi le ljudem, ki so mej sabo v bližnjem sorodstvu ali v pravem prijateljstvu in sicer le o posebnih prilikah, ko se čez dolgo časa spet snidejo, ali ko se imajo tudi za delj časa ločiti. Opravi pa naj se doma, ne na očitnih krajih, razen ke bi človeka serce prisililo. — Namestil poljuba le z lici se bližati, pa bi kazalo po naši misli že nekako hladno ljubezen. Tako pozdravljenje je na svojem mestu menda le, kjer je ko cerimonija predpisano, pri slovesni sveti maši.
Zgled prave kerščanske žene,
ali kratko življenje bi. Pavle Gambare, vdove tretjega reda.
Bog je hotel v tej blaženi postaviti kerščanskim zakonskim posebno lep zgled, kako se jim je obnašati v težavah tega stanu. Pavla se je rodila od žlahtnih starišev v Brešiji na gorenjem Italjanskem. V svoji mladosti je kazala veliko nagnenje k mirnemu in samotnemu življenju. Njeno največe veselje je bila molitev in branje pobožnih bukev, iu prav rada bi bila zamenjala svetno se samostanskim življenjem. Ker so jo pa stariši zaročili z mladim grofom Ludovikom Kosta, gospodom Bimaska, keteri jo je želel poročiti, si je štela v dolžnost vstreči njih želji, pre-
— 278 —
pričana, da je to volja božja. Po poroki je grof slovesno peljal na svoj grad svojo mlado ženo. Ludovik je bil jako posveten, in tudi Pavla bi se bila počasi pogreznila v posvetne sladnosti,. ke je ne bi bil ohranil in vodil po pravi poti sloveči bi. Angelj iz Kivasa. ket.erega si je bila izvolila za dušnega voditelja. Ta slavni pridigar pervega reda jo je napravil, da je stopila v tretji red, v keterem je zmirom bolj spoznavala in tudi zaničevala minljive in goljufive posvetne veselice.
Vbogim je na vso moč pomagala in si celo jedi priterga-vala, ketere je potem vbogim in bolnim delila Ko je nekega dne videla siromaka po snegu bosega hoditi, mu je brez pomisleka dala svoje črevlje.
Njen mož, ki ie mej tem vedno napredoval v nerednem in razberzdanem življenju, je kar divjal nad svoje žene pobožnostjo in ljubeznijo do vbozih. To jej je oponašal, jo zaničeval in zasramoval ter na naj nepristojniši način ž njo ravnal pred posli. Hlapci in dekle so posnemali nečloveškega gospodarja, ter se s pobožnostjo in čednostmi v b o g e grofinje norčevali in jo vedno zbadali in z a v j e d a 1 i.
Vboga grofinja pa se ni maščevala drugači kaker po zgledu svetnikov, da je namreč povračevala dobro za slabo. Vsacemu zasramovanju in zaničevanju je naproti postavljala velikodušno poterpežljivost in krotkost angeljsko. Poniževanja in preganjanja je Bogu darovala za spreobernjenje svojega moža, čiger neredno življenje je bilo za njo naj veči križ; molila je pa tudi mnogo na ta namen in opravljala velika spokorna dela. Naposled je Bog vslišal njene molitve.
Milost božja in stanovitne čednosti Pavline so grofa spremenile; spreohernil se je odkritoserčno, odobril popolnoma vsa dobra dela svoje pobožne žene, ter ji celo dovolil nositi očitno spokorno obleko tretjega reda.
Po njegovi smerti je Pavla živela le Bogu ; premišljevala je neprenehoma britko terpljenje Kristusovo, stregla vbogim in bolnim, ko udom terpečega Zveličarja, ter se s terpljenjem in spokornimi deli njemu vedno bolj podobno delala.
Polna zasluženj je v Gospodu zaspala leta 1505. Njen grob je Bog poveličal z muogimi čudeži ; in zavoljo tega je bilo od sv. očeta papeža Gregorija XVI. poterjeno njeno češčenje. V našem redu se njen god obhaja dne 29. nuncija.	P. H. R.
279
Frančiškanski misijoni.
V Ameriki.
(Dalje.)
V Mehiki.
Mehiko je bila nekdaj lepa španska dežela; leta 1821 se je spuntala in odtergala ; zdaj obstoji iz 27 dežel, ki se imenujejo zedinjene mehikauske dežele in so skupaj trikrat veče kaker naše cesarstvo; prebivavcev imajo do 10 milijonov, ki so evropejei, domači (jndijani) in mešani; uredili jezik je španski. Sv. cerkev ima 3 nadškofije in 19 škofij. Frančiškanski red ima 5 provincij in 7 apostoljskili kolegijev za misijone mej neverniki. Ko so vzeli Španci to veliko deželo pervotnim Mehikancem, so tam frančiškani pervi oznanjevali sveto vero. Pater Janez de Sumarraga je bil pervi mehikanski nadškof in takrat se je prikazala Mati božja v Guadelupi Leta 1531 so vže vstanovili redovno provincijo; pozneje so se tako pomnožili, da so vstanovili še 4 druge redovne proviucije, in dasiravno so v teli 400 let veliko preterpeli *), so vender ohranili vseh 5 redovnih provincij. Leta 1892 je imelo vseh 5 provincij 50 samostanov in 235 rrančiškanov. Apostoljski kolegiji (samostojni samostani za misijone mej neverniki) so :
1.	Kolegij, sv. Križa v Keretaru (Queretaro), ki je bil vsta-uovljen leta 1050 blizu gore Sangremal. V samostanski cerkvi so postavili frančiškani kamenit, sloveč in čudodelen križ. V kolegiju živi 5 mašnikov in 1 lajik.
2.	Kolegij guadelupske Matere božje v mestu Sakatekas (čez 30 tisoč prebivavcev) je vstanovil častitljivi pater Anton Margil leta 1707. Ta samostan je imel veliko misijonskih postaj, dokler ga ni vlada vzela in bolnišnico v njem napravila. Frančiškani so mogli kupiti samo majliin del samostana, ki se derži cerkve ; imajo pa še vedno hišo v Kapuli (Capula v Tepotzotlanu), kjer imajo duhovne vaje za posvetne ljudi. V starem kolegiju je 17 frančiškanov.
3.	Kolegij sv. Ferdinanda v Mehiki (Mejico, 400 tisoč duš) vstanovljeu leta 1734. Iz tega samostana so hodili frančiškani
•) V neketerik krajih Š6 zdaj ne smejo očitno nositi redovne obleke.
— 280 —
v Kalifornijo v misijone do leta 1850. Vlada je vzela ta samostan, frančiškanom je pustila samo cerkev in pa stanovanje generalnega komisarja za indijane. Zdaj živi tam še 5 mašnikov in brat lajik.
4.	Kolegij sv. Frančiška v Pačuki (Pachuca) sezidan leta 1596 ; v apostoljski kolegij je bil povzdignjen leta 1799. Imel je več hospicev in misijonskih postaj. Od leta 1859 do 1890 niso smeli frančiškani v njem stanovati; leta 1891 je imel ta kolegij 11 mašnikov in 1 klerika.
5.	Kolegij sv. Jožefa v Orisabi (Orizaba) je bil vstanovljen leta 1799. Leta 1860 je vlada frančiškane vklenjene odpeljala v Vera-Krus; od leta 1872 do današnjega dne pridigajo, spovedujejo in imajo misijone in duhovne vaje za posvetne ljudi ; leta 1893 je bilo tam 7 mašnikov in 2 brata lajika.
6.	Kolegiji Matere božje v Sapapanu (Zapapan) je bil vstanovljen leta 1816; tudi ta kolegij je vzela vlada frančiškanom,, ostala jim je sama samostanska cerkev ; zdaj je tam 50 redovnikov, ki pridigajo, spovedujejo, duhovne vaje imajo za posvetne in redovne osebe in misijonarijo mej neverniki.
7.	Kolegij brezmadežnega spočetja v Goluli (Cholula) je vstanovila redovna provincija sv. evangelja leta 1860. 21. grudna 1881 je vlada se silo zapodila frančiškane iz njega, meščani so ga pa kupili in zopet dali frančiškanom; leta 1891 je bilo v tem samostanu 8 mašnikov, 5 klerikov in 4 bratje lajiki.
V mestu sv. Ludovika v severni Kaliforniji je s cerkvenim dovoljenjem (S. C. de propaganda 10 jul. 1892.) novicijat za vse mehikanske kolegije.
Na otoku Kubi.
Na tem otoku imajo frančiškani 2 samostana, v Havani in Guanabakoi (Guanabacoa).
V severni Ameriki.
1. Zedinjene Deržave v severni Ameriki so skupaj, skoraj tako velike kaker cela Evropa; zato je pa tudi podnebje zelo različno; na jugu je veliko belj toplo kaker pri nas poleti,, na severju pa po zimi veliko merzleje. Prebivavcev je zdaj nekaj čez 50 milijonov, mej njimi je okolu 10 milijonov katoličanov;. nadškofij je 14, škofij 72, farnih cerkev je skoraj 6 tisoč, miši-
— 281 —
jonskih postaj s cerkvami je 3677. duhovnikov čez 10 tisoč, redovnikov čez 2 tisoč in 6 sto, mej njimi je čez 522 frančiškanov. Tudi v teli deželah so oznanjevali frančiškani sv. evangelij ; posebno sloveč je iz 17. stoletja pater Hennepin iz Flandrije doma, ki je prehodil skoraj vso severno Ameriko. Zdaj ima frančiškanski red 2 proviimiji in 1 knstodijo, 75 samostanov in hospicev.
2. Kanada (Oanada) in druge angleške dežele v severni Ameriki so skoraj tako velike kaker naša Evropa, prebivavcev pa imajo samo 5 milijonov. Zima je dolga 6 do 7 mesecev ; v srednji zimi je do 40° R. mraza, poletje je samo 2 meseca dolgo. Tudi v teli krajih so frančiškani že pred 3 sto leti oznanjevali sveto vero. Zdaj so samo v mestu Montriolu (Montreal, 140 tisoč prebivavcev) in pri Treh Rekah (Trois-Rivieres.)
Sedanji škofje iz frančiškanskega reda v Ameriki.
V	Argentiniji :	pater Venčeslav Ačaval (Aciiaval,) škof v
Kuju (Cuijo.)
V	Peruviji: pater Frančišek Solan Riško (Risco) škof v Čača-pojasu (Ohachapovas;) pater Aljfonz de la Kroče (Croce) Sardi-nas, šSof v Huanaku (Huanaco.)
V	Edvadoru: pater Jožef Masia škof v Lolii (Loja.)
V	Mehiki: pater Jose M. Portugal, škof v Sinaloi (Sinaloa), prebiva v Kuliakanu (Culiacan); pater Bonaventura Portiljo (Por-tillo) škof v Sakatekasu (Zacatecas.)
V	Hondurasu : pater Janez Feliks Sapedas (Zapedas.)
Na Kubi: pater Frančišek Saens (Saenz) nadškof v San-tjagu (de Cuba.)
Na otoku Puerto Riko (Puerto Rico): pater Janez Anton Puig y Monserrat.
V Avstraliji.
Avstralija je nekoliko manjša od Evrope, ima pa samo nekaj čez dva milijona prebivavcev. Katoliška cerkev ima na tem delu sveta 6 nadškotij (zdaj je eden kardinalj), 27 škofov, 969 duhovnikov, 561 misijonskih postaj in čez 2100 razuih redovnikov, mej njimi je tudi nekaj irskih frančiškanov. Ta del sveta je bil nepoznan do leta 1521, potem pa skoraj pozabljen; še le pred sto leti je začela angleška vlada voziti tja jetnike in tako se je začelo pervo naseljevanje v Avstraliji. Avstralija ima samo
— 282 —
dva letna časa, vroče in mokro poletje od oktobra do aprilja (ker je pod soncem) in hladno pa suho zimo od aprilja do oktobra. Na visokih gorah, ketere so pa vse bolj nizke kaker je Triglav, in planjavah zapade sneg in zmerzne voda. Vročina je sicer velika (do 56° C,) ker pa malo dežuje, v neketerih krajih nimajo dežja celo po 30 mesecev, je podnebje zdravo za odrasle, otroci pa zelo vmirajo. V Avstralijo so prišli frančiškani leta 1860 in so napravili več misijonskih postaj, ketere so pa opustili čez 14 let. Leta 1878 so sezidali misijonski samostan v — AVaverley-Sydney in oskerbujejo več far ; leta 1892 je bilo v tem samostanu 6 irskih frančiškanov, Pozneje so napravili še samostan v Woolakra-Sydney.
*
* *
Apostoljski misijonariji iz hervaško-kranjske frančiškanske
provincije.*)
Pater Aljfonz Novak, vmerl v Ljubljani 1750, star 53 let.
P. Benvenut Brajnik, vmerl na sv. Gon pri Gorici 1768, star 73 let.	•
P. Hilarij Martinelli, goričan, je bil 19 let goreč misijonar v Carigradu, vmerl 1768 v 46. letu.
P. Severijan Sprugg, vmerl v Egiptu (Achminu) leta 1769, star 40 let.
P. Sigefrid Kapus, vmerl v Nazaretu na Štajerskom 1769, star 38 let.
P. Apolinar Hočevar, kranjec, vmerl v Egiptu (Ghirghe) 1770, star 45 let.
P. Vilibald Lozej, vice-prefekt v Albaniji, vmerl tam 1773, star 36 let.
P. Peter Kramar je bil 22 let v misijonih, vmerl v Ljubljani 1701, star 66 let.
P. Tibureij Paganetto, prefekt, vmerl v Pedani 1784, star 56 let.
P. Epimah Mlakar je bil 30 let priden misijonar v Carigradu, vmerl 1785.
P. Jernej Starec, goričan, zelo pobožen misijonar v Egiptu,, vmerl v Gorici 1790.
*) Iz zapisnika m^rtvih frančiškanov hervaško kranjske provincije.
— 283 --
P. Krištof Černe, vraerl v Sani (Etijopiji, prov. Genien) 47 let star, 1793.
P. Ivo Levec, vmerl v Nazaretu na Štajerskem, star 63 let, 1853.
Fr. Gvido Pelizon, goričan, tretjerednik, vmerl v. Mavmeter (Afriki) 42 let star, 1862.
P. Oton Skola, novomeščan, misijonar v severni Ameriki, vmerl na Tersatu 1879, 73 let.
P. Leon Osredkar, krarjec, v severni Ameriki, tam vmerl star 73 let 1882.
P. Maks Senica, Štajerec, v kapucinskih misijonih v Cilah, vmerl v Brežicah na Štajerskem, star 65 let, 1896.
P. A. F.
Skrivnostno brenkanje duše popolnoma vdane v voljo božjo.
Jaz ne vem, ali se bom pogubila ali zveličala; ali živim dobro ali slabo; ali napredujem v dobrem ali pa hodim nazaj. Jaz ne vem, kaj reči, ne vem, kaj misliti.
V zmešnjavi svojih misli, v molčanju svojega jezika, neprenehoma govorim Bogu : „Moj Bog, jaz ne želim dru/ega ko tebe, jaz se tebi popolnoma vdam !-‘
Prijatelj me izdajajo, sovražniki me preganjajo, pobrali so mi premožeuje, počernili me z obrekovanjem, bolezni, nadloge in vboštvo me tare. Iščem prijatela, da bi me tolažil, ali ga ne najdem. V pobožnih vajah ne občutim nikakega veselja; v brit-kostih nimam nobene tolažbe, ne y skušnjavah moči. Razsvetljenje mi manjka v dvomili ; v slabostih se ne vem na kaj opirati; v težavah mi manjka poguma.
Ne vem, kaj bo iz mene; ne vem si pomagati. Kar mi je storiti v mojih britkostih, je : ne zaupati nase in vsklikniti: „Moj Bog, jaz ne želim druzega ko tebe, jaz se ti popolnoma vdam 1“
Sem h v stanju milosti ali grglia? Sem vredna sovraštva ali ljubezni ? Bom šla v nebesa ali v pekel ? Se bom zveličala ali pogubila ?
Vse to mi ni znano, in vender se moje serce ne vznemirja !
Moje zaupanje je v Bogu. Jaz sladko počivam v neskončnem zasl n že nju Njegovega božjega Sinu in nič ne štejem svojih zaslug
— 284 —
V njegovih rokah sem vsa. Njemu pustim skerb mojega zveličanja, moje večnosti. Polna zaupanja kličem k njemu : „Moj Bog, jaz ne želim druzega ko tebe, moj Bog, jaz se ti popolnoma vdam.“
Naj živim ali vmerjem; naj vmerjem kmalu ali naj živim še dolgo; naj bom zdrava ali bolna; bogata ali vboga; vesela ali žalostna; cenjena ali zaničevana ; v miru ali v vojski; vse to me nič ne briga.
Kar tebi dopade, o moj Bog, to tudi meni; tvoja volja, je moja serčna radost.
Moja tema se razvedri, moj strah izgine, moje strasti se pomirijo, keder k tebi serčno kličem: „Moj Bog, jaz ne želim, drugega ko tebe, o moj Bog, jaz se tebi popolnoma vdam !“
Smert mi preti, bolečine in bolezni me razjedajo, v strašni temi prebivam, skušnjave in preganjanje nigdar ne nehajo, stojim vže pred vratini pekla, zdi se mi, da sem zgubljena, ter da me je Bog zapustil.
Vender me vse to ne vznemiri. Ljubezen je močnejša od smerti, dene si posteljo v temo, kjer spi z Jezusom v naivečih nevihtah. Ljubezen najde nebesa v peklu, samo, da najde svojega ljubljenca. Hoče vse in noče nič.
Nema nič in ima vse. Bog je njen zaklad, njena sreča. Bog je vse in svet nič. Jaz sem taka, in z veseljem kličem : „0 moj Bog, jaz nočem drugega ko tebe, tebi se popolnoma vdam P
„Dekla sem Gospodova, naj se mi zgodi po tvoji besedi.“
P. H. R.
~5Sšixll53'
Raztresenost v molitvi.
Srečni svetniki, keteri so tako zbrani v duhu svoje molitve opravljali ! Kako je vender pri nas vse drugači! Tudi ako začnemo pobožno in zbrano nuditi, nas kmalu napadejo tuje, restresene misli, tako da smo pred Bogom podobni otrokom, keteri pred očetom začnejo pametno govoriti, ali kmalu zajdejo v neumnosti, ter se tako izdajo, da niso pri pravi pameti.
Res velika in za nas jako sramotna je ta naša slabost. Tolaži nas le nauk svetnikov in bogoslovnih učenikov, po kete-rem raztresenost v molitvi nikaker ni grešna, ako precej, ko s&
— 285 --
zavemo, k Bogu zopet obernemo svoje pobožne misli in serce. Dobri Bog ima sočutje z našo slabostjo: „Kaker se oče v s m i 1 j u j e svojih otrok, tako se v s m i 1 j n j e G o-s p o d tistih, k e t e r i sega boje; s a j o n v e, k a k e stvari da s m o“.“ Ps. 102, 13.
Raztresenost v molitvi je pa tudi leliko grešna, ako smo je namreč sami krivi, to je, ako se mej molitvijo okolu oziramo, in tako rekoč sami iščemo tuje misli, kaker tudi grešimo, ako jih ne odbijamo,*akoravno se jih zavedamo. V takih primerih so naše molitve ne samo nekoristne, temuč, kaker je rečeno, večali menj grešne, ker ž njimi Bogu nečast delamo. In res, kako naj Bog pazi na naše molitve, ako mi sami ne pazimo na to, kar molimo ? O kristijanih, ki tako molijo, more Bog reči : „Ca-stijo me z ustnicami, a 1 i n j i h s e r c e j e d a 1 e č o d mene*. Mat. 15, 8.
Sv. Bernard je videl enkrat v cerkvi angelja pri vsacem molivcu. Ti so molili, augelji pa pisali. Neketeri so pisali se zlatom, drugi se srebrom, zopet drugi s černilom, neketeri pa niso nič pisali.
Dragi brat. s kako tekočino piše angelj varih tvoje molitve?
Naposled pride vprašanje od kod pa prihajajo te raztresene misli, in kako jih moramo storiti neškodljive.
Mnoge raztresene misli prihajajo iz naše natorne slabosti ali bolezni — te prenašajmo poterpežljivo, in naj nas še tolikokrat nadlegujejo, prizadevajmo si jih s kakim pobožnim zdih-Ijejim odstraniti.
Mnogo raztresenih misli pride pa od hudobnega duha. Zato nas uči šv. Cerkev pred molitvijo Boga na pomoč klicati : „0 Bog, pazi na mojo pomoč, o Gospod, hiti mi pomagat." Ps. 69, 2. S temi ali enakimi besedami se priporočajmo Bogu pred molitvijo, da nas obvaruje zalezovanja hudobnega duha.
Sicer pa ima veči del raztrese n ja misli svoj vzrok v naših nebe izdani h č u ti 1 i h, v n a-š e m s e r c u p o 1 n e m radovednosti in praznih ž e 1 j. Tu ne pomaga nič druzega razen notranje in zuuanje kerščansko zatajevanje.
Gdor noče posledkov, ta naj odpravi njih vzroke. Kako je mogoče moliti zbrano, ako se ima glavo vedno polno posvetnih misli in serce- tako strašno navezano na zemljo ? Torej zatajevanje !	__________	P. H. R.
286
Petrova barčica.
„Petrova barčica se ne boji ne vetrov, ne neviht: njeni popotniki so svetniki, njen jambor je sv. križ, nje vesla so evangelijske resnice, nje veslarji angelji, kermar Bog sam“. Sv. Janez JZIatousti.	P. H. R.
6 pc5i><2tnem ue5dju.
Kako ničemerno in goljufivo je posvetno veselje, v ketero je zakopano toliko ljudi posebno mladeniške dobe! Koliko raladeni-ničev in deklet, keterili d bri starisi ne vodijo, se vdaja z dušo in telesom pohotnostim in grešnim veselicam. Kaj pa sledi ? Po kratki dušni pijanosti, zmešani z nevošljivostjo in grenkostjo, pride nesrečno življenje, zasramovanje, večkrat vboštvo in potreba.
Posvetno veselje je ostrupljeu med, keterega slastno požirajo, ali potem grozne želodčne bolečine terpe.
Posvetno veselje ne samo ne prinese človeku časne sreče, temuč mu dušo napolni s toliko grehi!
Koliko grehov zoper četerto zapoved ni krivo posvetno veselje ? Koliko pohujšanja, zapeljevanja in škode na zdravju ni krivo tako grešno veselje? Torej zoper peto zapoved. Šesto zapoved božjo pa grešno, posvetno razveseljevanje kar pokopava i. t. d.
O bodi prepričan, da najbolje v e s e 1 j e n a tem svetu vživa le tisti, keteri Bogu zvesto služi, ohrani čisto vest, in slabo n a g n e n j e premaguje.
Gdor to stori, vživa pravo veselje, h keteremu nas spodbuja apostelj ko pravi: „Veselite se zmirom v Gospodu; zopet in zopet vam pravim: veselite se! Filip. 4, 4.
Takrat v resnici vživa človek v nedolžnem veselju srečo, ki nigdar ne mine, ketera se bo celo na onem svetu pomnožila in spremenila v večno, neomejeno nebeško veselje !
P. H. R.
— 287
Priporočilo v molitev.
V pobožno molitev se priporočajo pokojni udje 3. reda skupščine mariborske: Jožef Geršovnik iz Maribora, Marija Vo-glič iz Pliberka na Koroškem. Marija Toričnik od Sv. Martina pri S^v. Gradcu, Antonija Planinšec od Sv. Uja pri Slov. Gradcu, Urša Golob iz Starega terga, Marija Veršič iz Maribora, Marija Tiefengraber iz Planine, Jera Verk iz Vidma, Marija Kokolj iz Hoč, Frančiška Kunce iz Maribora.
Dalje se priporočajo v molitev : neka žena iz Noveštifte za zdravje in voljno poterpljenje v mnogih brhkostih ; neka tre-tjerednica v premnogih dušnih in telesnih potrebah, priporoča tudi svojega brata in vso hišo za odvernjenje nevere in milost ker-ščanskega življenja; neka oseba priporoča svojega brata, da bi se odvadil kletve in pijančevanja, in tudi njegove otroke, da bi bili pridni in dobri; vsi udje tretjega reda na Vranskem za dobrega dušnega voditelja ; J. B. v Ljubljani svoje ljube stariše za dolgo in srečno živi jetije, svoja dva brata, starišega, da bi vstopil v duhovniški stan, mlajšega, da bi rastel v milosti božji in veselju do božjih reči, svoji dve sestri, da bi Bogu dopadljivo živeli, priporoča tu li vse žive in mertve tretjerednike ; M. E. K. na Grahovem za neko milost; neka tretjerednica svoje brate in Sestre; neka bolna oseba za zdravje; neka tretjerednica svojega brata za spreobernjenje ; neka mati svojega sinu za stanovitnost v dobrem ; H. Č. za milost sv. spreobernjenja in za blagoslov božji v svojem težavnem delovanju; Belšak Franc, Spulili, pri Cerklavi st. 13, (Ptuj) — in njegov brat Alojzij za potrebno milost*); neki redovnik, ki popotuje v Jeruzalem; več tretjere-dnic pervačke fare v razne dobre namene; neketere osebe v Bolcu, ki so bile že zadnjič priporočene; dva zakonska tretjerednica za srečo v zakonu ; neki tretjerednik iz Roč za stanovitnost v dobrem ; neka tr. za zdravje in za nekaj izgubljenega.
Zahvala za vslišano molitev.
Maribor, 30. VIII 99. Pobožna služabna deklica v Mari boru se je priporočevala pridno in zaupno Mariji devici, sv. Jožefu in v-ernim dušam v vicah z namenom, da bi našla službo, v
") Naznanja tudi, da morejo pri njemu še trije novi naročniki dobiti vse do zdaj izešle zvezke pričujočega tečaja .,Cvetja‘\ — Sli pa naznanjamo pri tej priliki, da ne moremo več sprejemati novih naročnikov na fa tečaj, ker so nam neketeri zvezki čisto pošli Prejemnike dosedanjih zvezkov, ki niso še poslali naročnine, pa prosimo, da hi storili prej ko mogoče. Na dolgu je še čez 200 gl.	Opravništvo.
— 288 —
keteri bi jej bilo mogoče iti vsak dan v cerkev k sv. maši ter je ob enem obljubila, razglasiti v ,,Cvetju," ako bo vslišana.
Bog je dobro deklico milostno vslišal in zdaj spolni s hvaležnim sercem po meni svojo storjeno obljubo.
Jožef Majcen
kn. šk. dvorni kaplan
Novo mesto. 17. IX. 99. Zgubila sem neko reč, po kateri mi je bilo jako žal; začela sem opravljati devetdnevhico na čast Materi božji, svetemu Antonu in svetemu Frančišku in sem obljubila, da bom v „Cvetju“ naznanila, ako bom uslišana, in tretji dan devetdnevnice sem zgubljeno reč dobila nazaj na čudovit način. Zato izrekam tisočero zahvalo Bogu. Materi božji Mariji, svetemu Antonu Padovanskemu in svetemu Frančišku.
K. K.
Zadlaz — Čadrg pri Tolminu, 9. IX. 99. Moj sin je bolehal uad 2 leti na nogi v stopalu. Zdravniki so mi svetovali, naj se mu noga odreže, ker bo moral sicer umreti; druge pomoči ni. V tej silni stiski in grozni žalosti sem se obračala z družino k Bogu, k Materi Božjej, opravljala njej v čast devetdnevnice k sv. Antonu Pad. in glej! moja prošnja ni bila zastonj. 23 letni mladenič je toliko ozdravel, da ga ni ravno treba varovati, da marveč tu in tam pri delu kaj pomaga. Spolnjevaje svojo obljubo kličem: „Bogu in Materi Božji bodi večna čast in hvala!"
f Ana Rutar,
mati.
Dalje naznanjajo svojo zahvalo: Neka tretje-rednica studenške skupščine za ozdravljenje iz hude bolezni in več prejetih milosti; br. A. R. v Kamniku za ozdravljenje po priprošnji bi. device Marije in sv. Antona Pad.; tr. Marija J. iz Š. za ozdravljenje g. župnika in svoje matere; M. D. v Gr. za pomoč v raznih potrebah (dar se je obernil po namenu); neki tretjeredniki iz Sr. za pomoč ko ni bilo nobenega upanja več. A. A. iz Ljubljane za veliko milost, ki jo je dosegla na priprošnjo sv. Jošta, sv. Antona Pad. in na ^ast Mariji Pomočnici; neka žena tretjerednica za vslišanje; neka oseba, da je njena velika nepremišljenost skrita ostala ; neka druga za pomoč v veliki britkosti in težavi; Marija (Klara) J. tretjerednica fare sv. Križa na Murskem polju, daje po priprošnji sv. Antona Pad. še o pravem času dobila polovično karto za božji pot v Marija - Celj.
Odgovor na vprašanje.
M. E. K. na Gr. — Molitve, ki so predpisane za odpustek kakega posebnega dne, se morajo opraviti prav tisti dan od polnoči do polnoči, razen ko bi bilo naravnost povedano, da velja vže od večernic prejšnjega dne do drugega sončnega zahoda.
Spieler, „igravec“ der Spielsttchtige; „plez&lec“ der Kletterer, ,plčzavecu der 8pecht; „straddlee* der Hungernde, „str&davec“ der Hungerleider, der arme Schlucker; »hvalilec" der Lober, „hvalivec“ der Lobhudler; „skakš.!ec“ der Springer, „sk&kavec" die Heuschrecke“ itd.
Čudno, da gosp. profesor ni opazil, kako se je tu vsedel na vejo, ki jo je nekoliko strani spred sam prav nevarno izpod-sekal. Na str. 9 piše namreč: »Razlika v izvajanju besed „tvo-rivee“ in ,,st(v)orilec“ od različnih debel je kar naravnost izmišljotina. Saj »motilec" ali po novem (prosim: po starem!) „mo-rivec“ pomenja onega, „ki mori", „ki je moril" in „ki je umoril". Jezik, živi jezik, ne pozna onih tančin, katere so iztuhtali filologi, ki slišijo, kako trava raste".
Da, gospod ! jezik, živi narodni jezik slovenski ne pozna razločka mej igr dl ec in igr a ve c, p le z d le c in pleza-vec itd., ker oblik na -1 e c v teh primerih ne pozna. Živa narodna slovenščina pozna le : i g r a\v c a, in to je, kedor ravno igra, pa tudi kedor sploh rad igra: Spieler; le: pl e’-z a<v c a, in to je, kedor pleza, ali zdaj ali keder si bodi, Kletterer (Specht je ž o 1 n a); le:	s t r a d a’(v c a, in to je,
kedor strada, bodi si Hungernder ali Hungerleider. Kaker se pravi i g r d o dejanju, ki se ravno verši, in tudi o lastnosti, da kedo rad igra, prav tako se govori i g r a’v v c v obeh primerih.
In to velja o vseh takih besedah kaker pri nas tako brez dvojbe tudi v ostalih slavenskih in drugih jezikih.
Prof. Perušek pa hoče z občudovanja vredno prepričanostjo celo v naglaševauju svojih dvojnih oblik imeti nekak razloček, ki bi ga pa po mojem mnenju, ke bi obe obliki egzistirali, v resnici nikaker ne bilo. Navadna oblika na -vkc se namreč ravna glede naglasa z malo izjemami po ženskem deležju na -1: i g r a’ 1 a: i g r a’v n c, p 1 e’z a 1 a:	p 1 e’z a v v c, h v a I i’ 1 a:
hvalPvsc, skaka’la: skaka’vttc, ž v i’ž g a 1 a •.žvi’ž-g a v b c, drema’la:	dr	era a’v «e, t e‘ k a 1 a : te‘kav«c,
s s a a’ 1 a: susa’vnc. Iz deležja na -l izpeljane oblike pa bi se menda pač še z večo pravico ravnale po naglasu tega deležja. Vsaj v štokavščini, kjer se zdaj v resnici govorč, se po Miklošiču res ravnajo po njem, izjemši edino besedo „stradd-lac". Kako da se torej pri nas ne bi ? Prof. Perušek navaja : „ple-zalec“, „žvižgalec“, „tekdlee, „pretakdlecu. Po njegovem pravilu bi se imelo tako povdarjati tudi: „deldlec“, „kimdlec“, „pridi-galec*. Poslednje piše brez naglasnega znamenja. Resnično v rabi je seveda le rp r i‘d i g a r“. Z njegovim naglasom pa so vse tu navedene besede in koliker bi si jih kedo izmislil podob' nih, v naši slovenščini prav tako nemogoče, kaker je nemogoče „plezala“ in »plezam" namestu „p I §'z a 1 a“ in „plfi’zam".
Tudi razloček v kakovosti naglasa, ki ga hoče prof. Peru-šek^menda zaznamenjati z različnima znamenjema na „igralec“, „ses&lec“ in „igravec", „sesavec“, se ne da opravičiti.' Akolse ne motim, je mislil v drugem primeru na zategnjeni naglas, ka-? ker ga ima pridevnik „igrav" v nedoločni obliki vseh padežey
ia?^ moškega imenovalnika: .„i-g-;.r a'v *.% „i g r a'v.o“ itd, Ati saniostavniki se ravnajo v naglasu po d o 1 o 6 n i obliki iu ta
Š3M*1 (ne : „igra'-
a’v V c“ g{i»£	K *ri®d»<Rf **
stari: starec; s r,v, s i‘v a, s Pv i: s i’jvv c.y.p q g o‘ V;e 41V
«f> .onbil’')
. , ;4U na klil] ,{>/1. pi|)ra	svojo,„žal <]a ne pravo.,
teoujn !<).;j:a?:Hčneni naglaševanju zahtevane ^vojue ojdike? Tu mpmin pjm plesti ,v«s; dotjčni odstavek - popraviti mi bodi do-' voljeno v lijem le kako
vno pohoto jiKpirilišk,; ,„jenfn
^liomo-i "iivh
imajo nekateri saniostavniki na
-avftc, ki so izvedeni iz pridevniške podstavej v PleteršrirkoViOn iloVamt'na^ ffjnr nif.linpm od one<<a, ki sem ga pori,i imvid koti prav i(oi Prej$ namreč je veiiot"'- n« «" -o	------------1—	_d
' M'-'"	’	S)'-'11 * , luovu ^u.om.tnsiviinni lf"l¥Ku' *M|l
n.aMWHP,9i fdti-%&#>!« ";i str.
mn	tS;
l‘S

vm «t sum ss^tj^^wam $s® «
or da bWWfH'^a^!(kn/iv’1>&fefcU|ih UdtajdfreoP ih w#f!w3flfcd^P 0$f4edfihfei]ikov „\*jnti/ in t,vl«datj nastala \>r,‘'7. povoda; s^j tu niti kake nitalogdjd nfctdrorfešl nn pemoč ppklicpjt.i. ,¥ tem • prepričanju pie p<*<jrji»jft« tudi čim»!«cji,, da * i
Si(fnlU
’9L. *$».$*>	Wčr jiSijprej, <&*’
j dS^lftSoi/fa.	pili'Jtv<Mliii1 M. „ižv*^
. ifi&tijai^M1 Rltiferf1^. iVini
1	l’;r j a v,1 ! Ž; £af¥ i d' Ali tako ostaja* tritjrVVMležjn
n d d: vs.tj' pri nepervbtliih glngojih, kakeišeii Te „ vladati1'; v 1 a'-(1 a 1, i, vi a‘ d ;r:d;r v 1 d‘j3 /i!! a'd. Poslednje je^tbkavskj naglas,
z“wjWiJWii ^i)-d <W' BA«wM«0 iiiabf javne;1 m .,. vladnim:11 je jtffiftj ^i}di, Vjhervtišč.i^ii a^zli.k^^dliaglasu-j :
Vv la- d a v a e« iu „v 1 aSdiari 1 ji# vz!}aJ/rtr[lM»z:na..i|a^ipero mej liervaškim in Plašim i I’!|£,?lt?ai|J>l)!i;J#'iyPstl$,n <k Wil -biti hrv.; , la-ja v a tl spod na^ot n,}.a’ j 'a v i; ct\. čakavsko, „v 1 a d a* 1 a.trf pat: * i,, f i v l a d avi# c#; >ilir«z p o »jai d a“ t.oriej .seveda ui nastala --razlika naglasa Ivjibosedali ,1 a’j-a v;n e“ in „ .vla d a’v a o.“	-4 ali’-'povod
ni v. m^litŠMi koip/njci, temin; y; različnem naglasir verbaljndga debla. Iu ta razlika v naglašejviuiju besed-, izpeljanih h debela 111 jit}‘ i« v 1 a d dp je nekaj, kar jei tema d^blonm prav- tak<»: per-' votrio la/st#,o kaker posamezni glnsbvi,, iz keterrli' je to in Onrd,
pi4»i-tttp(liA,B<lk#ii#iktt-^liM--fciYl»llftt*‘5. iMj;iabvo<j odrl oimui uh Id
< 'llakoi-vidimojoda .mora, kedbii. hooe z našinii slovenskimi' mt>: gWi z,nanntvd)H«> ;operirati, vedno, primerjiati fčijpjirai <?al«iv.ske iivri štokHfvskejilpftiniitiotuskiU iitxtt(di liolgafskih nesnie preziratii; odelo r polabski, kolikor So n;wn znani iz Scldeioherjeve dotižne knjigdju morejo pojasnitij to (dli-ftHOH \B$kUfbslovenec,i‘ tuigntioivoJtiajtldj.x^!g •11-19*1 do iq 95oii as Ji ,«iBal8ag ileoVodai v do^Htedje i^jr®.) ,*09lis-i2t„ na aamjiiemaas,. mjlr^dlSB-r š iijjaomansns flbnom^jifež
VI—Jrlliln zri npnsorjonj P : lioVnb^rA^O JVlbii. Dli dje pro-fiAfrorM' tod o' Vt>F ..t-bk i;y I9id; pk pttiVFrlhn, 'da %i bilk.' ! uppito, <Jn fo.iiineiii Salo kanralfe: indi lvettre je z,-ide’a. P<mlinv)jeni(b
;)9lŠ898,
•ospo-
*	a ffospo-
W**i Hilk^H^iPpa