+ PRILOGA

• Matija Puž, zaljubljen
v šanson

• Prihajajo Možje X

• Intervju

z Jamesom Mayem

★★★

PETEK, 27. MAJ 2011 • ODGOVORNI UREDNIK: TOMAŽ RANC • PRVA ŠTEVILKA jE IZŠLA 9. MAJA 1945 • WWW.VECER.COM • LXVII 121 (20.252) • CENA 1,20 EUR (12 HRK)

Dr. Božidar Hribernik, tehnik: "Mi nimamo nafte in plina. Lahko pa izkoristimo pamet, DELNO JASNO
ki je imamo dovolj. Švicarji in Avstrijci tudi nimajo drugega, vendar živijo v blagostanju.

o

Se morja nimajo." Stran 8

Konec bega generala Mladica

V vojvodinski vasici
Lazarevo so 15 let po
vloženi haaški obtožnici
aretirali vojaškega
voditelja bosanskih Srbov
Ratka Mladiča. Kljub
pozivom k protestu
zaradi Mladičevega
prijetja je bilo do večera
v Beogradu mirno

DARKA ZVONAR PREDAN
ALEKSANDAR ROKNIČ

BEOGRAD (OD NAŠIH SODELAVCEV)

Haaškega obtoženca na begu Ratka
Mladiča so včeraj zjutraj, ob 5.30, pri-
jeli v vasi Lazarevo pri vojvodinskem
mestu Zrenjanin, in sicer v kmečki hiši
njegovega sorodnika Branka Mladiča.
Mladič ni imel spremenjenega videza
oziroma si ni pustil rasti brade, vendar
je močno ostarel, aretaciji pa se ni upi-
ral. Na severu Vojvodine oziroma Srbije
se je skrival pod imenom Milorad Ko-
madic, pri njem pa so ob aretaciji našli
izvirno osebno izkaznico, izdano v Srbi-
ji. Mladica so takoj prepeljali na sedež
Bie na Banjici v Beogradu, od tam pa
popoldne v stavbo posebnega sodišča
v Ustanički ulici. Že včeraj so mu tam

Med 1188 fotografijami, ki so v mese-
cu dni prispele na natečaj Pohorje skozi
letne ča-se, je tričla-nska- komisija- izbra-la-
dvanajst najboljših. Čeprav so po bese-
dah predsednika komisije Matjaža Ježa
prevladovale "zelene" fotografije, jih je
najbolj prepričala zimska idila Aleša
Kasjaka iz Lovrenca na Pohorju. "Zelo
smo bili presenečeni na-d odzivom
lju-di, česa- ta-kega- res nismo priča-kova--
li. To je dokaz, da imajo ljudje Pohorje
radi. Pa tudi, da so ljudje lačni takšnih
f-otona-teča-jev," je poveda-l Jež. Na-teča-j,
ki so ga- letos izvedli prvič, je plod po-
sebnega- Skla-da- za- na-ra-vo Poh-orje, ki so
ga- po prvih- nesogla-sjih-, ko je Unior na-
Rogli začel urejati tekaški poligon in s
tem posegati v naravo, podpisali Unior,
občina Zreče in Zavod RS za varstvo
narave. "Sprva smo bili precej jezni na

POPUST

na vso pohodno obutev v
prodajalnah Alpina po Sloveniji,
razen model LHOTSE
(62171, 62261)

od 27.5. do 4.62011
zavod, oni pa še bolj na nas," je na prve
za-mere spomnil direktor Uniorjeve-
ga programa Turizem Damjan Pintar.
"Dobro pa je, da smo se zaradi tega ven-
darle začeli pogovarjati. Užitek v neokr-

20. OBLETNICI
20 AVTOMOBILOV

Izpolnite nagradni kupon in sodelujte v nagradni igri, kjer bo Spar ob svoji 20. obletnici
podaril 20 avtomobilov Volkswagen Rolo. Več info na www.spar.si.

2 dnevna@vecer.com V ZARISCU četrtek, 26. maja 2011

Konec dolgega bega
generala Ratka Mladica

Več kot deset let je trajalo, da sta se
za zapahi znašla glavna krivca za
najhujšo morijo v Evropi po drugi
svetovni vojni. Ratko Mladic,
aretiran včeraj, in Radovan
Karadžič, prijet julija 2008, sta bila
sinonim za vse zlo, za katero se je
zdelo, da se v civilizirani Evropi ne
more zgoditi nikdar več. Preveč
preprosto bi bilo reči, da sta bila
največja krivca za vojno, ki je
divjala v Bosni in Hercegovini; to
so bili v prvi vrsti voditelji treh
vpletenih držav, Slobodan
Miloševič, Franjo Tudjman in tudi
Alija Izetbegovič, vendar nobeden
od njih ni dočakal sodbe pred
sodiščem. Miloševič je umrl v
priporu haaškega sodišča,
preostala dva na prostosti. Sodi jim
lahko le zgodovina.

Toda Mladič, nekdanji vojaški
poveljnik bosanskih Srbov, in
Karadžič, njihov politični vodja,
sta predolgo bežala pred roko
pravice, da bi lahko bili zdaj
zadovoljni. Njuna begunska
kariera je pokazala to, kar je na
tem območju dovolj znano: vojna v
BiH je bila z Daytonskim sporazu-
mom iz leta 1995 formalno
končana, toda v glavah mnogih še
vedno traja. Etnično-nacionalistič-
ne težnje so na območju BiH še
vedno tleče, v času ekonomske in
politične krize, ki pretresa državo,
pa se samo še razplamtevajo. BiH,
razdeljena na dve entiteti, pa
zaradi mnogih potez bošnjaško-
hrvaške federacije pred svetom ne
more več igrati večne žrtve,
temveč postaja vse bolj samokriva
za propadanje, ki ga svetovna
skupnost ne bo tolerirala v
neskončnost.

Aretacija Mladiča je tako sicer
moralna in upravičena, tako
pravno kot politično, toda nihče
ne ve, ali ne bo sprožila še večjega
revolta bosanskih Srbov, kot smo
mu bili priča v zadnjih mesecih. Le
nekaj dni manjka do odločitve, kaj
bi se zgodilo z napovedanim in
kasneje umaknjenim referendu-
mom v uporni Republiki srbski, ki
bi kljub formalnemu vprašanju o
pristojnosti sodstva v bistvu
govoril o morebitni odcepitvi te
entitete. Strasti bosanskosrbskih
nacionalistov bodo pokazale, ali so
politično dozoreli ali pa se bodo
obsodili na tisto, čemur manjvred-
no pravimo Balkan.

Pravi zmagovalec, pa še to
začasen, je le uradni Beograd.
Odpravil je zadnji pogoj za
približevanje Srbije EU, toda
kmalu se bo moral soočiti z
nacionalisti na lastnih tleh. Volitve
so pred vrati, zagovorniki "Velike
Srbije" pa so skoraj tako številni
kot zagovorniki "Evropske Srbije".
Še en zrelostni izpit, a ne samo za
Srbijo, temveč za celotno regijo.

Srbskim nacionalistom v
letošnjem maju ni lahko.
Najprej brez zmage na
Evroviziji, potem pa še
aretacija Mladica ... Spet
bodo rekli: zarota!

LEVO SPODAJ

ALEKSANDAR ROKNIC

BEOGRAD

(OD NAŠEGA SODELAVCA)

Haaškega obtoženca na begu Ratka
Mladica so včeraj zjutraj ob 5.30 prije-
li v vasi Lazarevo pri vojvodinskem
mestu Zrenjaninu, in sicer v kmečki
hiši njegovega sorodnika Branka Mla-
dica. Mladič ni imel spremenjenega vi-
deza oziroma si ni pustil rasti brade,
vendar je močno ostarel, ne more upo-
rabljati ene roke, ob prijetju pa je bil
nadvse kooperativen. Na severu Vojvo-
dine oziroma Srbije se je skrival pod
imenom Milorad Komadič, kar je sko-
raj premetanka črk njegovega imena
in priimka, pri njem pa so ob aretaciji
našli izvirno osebno izkaznico, izdano
v Srbiji. Skupaj z generalom so prijeli
tudi njegovega sorodnika Bratislava
Mladica.

V akciji prijetja najbolj iskanega
haaškega obtoženca na begu so po ne-
uradnih podatkih sodelovale tri sku-
pine operativcev, pripadnikov srbske
Varnostno-obveščevalne agencije (Bia),
službe za odkrivanje vojnih zločinov
in policije. Slednja je v tej raciji izved-
la tudi nekaj hišnih preiskav v vasi La-
zarevo. Mladiča so takoj prepeljali na
sedež Bie na Banjici v Beogradu, od
tam pa popoldne v stavbo posebnega
sodišča v Ustanički ulici. Že včeraj so
mu tam prebrali obtožnico haaškega
sodišča, ki ga bremeni dvojnega geno-
cida: obleganja Sarajeva in pokola v Sre-
brenici, ko je vojska Republike srbske
tam ubila skoraj 8000 bosanskih Mu-
slimanov. Danes bo Mladiča zaslišal
preiskovalni sodnik senata za vojne
zločine višjega sodišča v Beogradu. Mla-
dičevo prijetje je potrdil srbski predsed-

MILAN PEKIC

SARAJEVO

(OD NAŠEGA SODELAVCA)

Včeraj okoli poldneva je le malokdo
v Sarajevu slišal za takrat še neurad-
no vest, da so srbske varnostne sile
zgodaj zjutraj na severu Vojvodine
prijele Ratka Mladica. Samo oba pro-
grama TV BiH sta napovedala skorajš-
njo objavo neke izredne vesti. To je
bila prva, po svoje uradna potrditev,
da se je nekaj zgodilo. Ko pa so ob 13.
uri prevzeli sliko TV Srbija in je srbski
predsednik Boris Tadič izjavil, da so
aretirali Mladiča, se je vest bliskovito
razširila - vendar pa je izostalo marsi-
kaj drugega.

Ko so pred časom objavili, da so
srbske oblasti naposled prijele Rado-
vana Karadžica, prav tako haaškega
obtoženca na begu, je v prestolnici
BiH izbruhnilo spontano veselje, lju-
dem na ulicah se je na obraze prikra-
del nasmeh ali pa solze olajšanja,
vozniki so do onemoglosti hupali.
Včeraj pa nič. Ker v urah po tej beo-
grajski vesti ni bilo mogoče za komen-
tar ujeti nobenega funkcionarja, se je
zdelo najpametneje, da za kako mne-
nje poprosimo navadne državljane
in jih vprašamo, ali jim srce zaradi
tega bije hitreje ali pa nemara poča-
sneje ...

Neki prodajalec na Markalah je
poudaril, da predvsem tej vesti ne
verjame, potem pa, da če že drži, mu
je obupno vseeno! Češ, Mladiču nika-
kor ne bo tako, kakor je bilo tistim,
ki so zaradi njega umirali, in kakor je
njim, ki so preživeli in ki vojnih gro-
zot ne morejo pozabiti in ki so izgu-
nik Boris Tadic in na izredni tiskovni
konferenci v Beogradu povedal, da so
akcijo usklajeno izvedli pripadniki
Bie in službe za odkrivanje vojnih zlo-
činov. Hkrati je izrazil pričakovanje,
da zaradi te aretacije v Srbiji ne bo poli-
tične nestabilnosti - tistim pa, ki bi jo
poskušali povzročiti, je napovedal za-
tožno klop. Tadič je omenil, da državni
organi svoje delo opravljajo po zakonu
in da si prizadevajo storiti vse, da osta-
ne država Srbija stabilna. Na vprašanje,
ali zaradi Mladičeve aretacije pričakuje
proteste, je predsednik odgovoril, da se
noče ukvarjati z ugibanjem, potem pa
napovedal, da bodo raziskali, kje vse
se je Mladič skrival, in da bodo kazno-
vani vsi, ki so mu pri skrivanju poma-

gali. Ponovil je, da bo Srbija dokončala
sodelovanje s haaškim sodiščem in
prijela še zadnjega haaškega obtožen-
ca na begu Gorana Hadžica, takoj ko
ga bodo državni organi izsledili. Tadič
je še ugotovil, da so zdaj brezpredmet-
ne obtožbe, češ da Srbija s Haagom ne
sodeluje iskreno oziroma da noče are-
tirati haaških beguncev, in obljubil, da
bodo do konca mandata sedanje vlade
prijeli tudi vse vodje velikih kriminal-
nih skupin v državi.

"S prijetjem Ratka Mladiča se je kon-
čalo neko težavno zgodovinsko obdob-
je, Srbija, vsi njeni državljani in Srbi
zunaj Srbije so se otresli nekega made-
ža," je poudaril Tadič in Mladičevo are-
tacijo označil za dokaz, da varnostne
sile v Srbiji delujejo usklajeno in da si
država prizadeva zagotavljati varnost,
stabilnost in vladavino prava. "Bia je
opravila največjo možno nalogo in bist-
veno pripomogla k odkritju in prijetju
Mladiča," je dejal predsednik države in
čestital varnostnim silam. Spomnil je

bili svojce ali samo mir - namreč mir
v duši. Nenehno da jih spremlja slika
tega Mladiča in jih spravlja v obup. Go-
spodinja Subha Nezirovic je dejala, da
ob tem prijetju ne čuti veselja: Mladi-
ču niti ne odpusti niti nanj noče misli-
ti. Le to si želi, da je v spanju ne bi več
spremljale slike, ki se jih ne želi spo-
minjati, pa se ji vedno znova vračajo,
tudi podnevi. Upokojenec Velimir Ke-
njic pravi, da je eden izmed tistih, ki
jih je Mladič, kakor je govoril, branil
s tem, ko je vanje streljal. Ko je streljal
v njegove sosede, v svobodo. Dodal je,
da ga nihče nikoli ni grdo pogledal,
mu izrekel grde besede, ob tej vesti
iz Beograda pa je zadihal, kakor da bi
se otresel težkega bremena. Sicer si je
oddahnil, še vedno pa v tem trenutku
čuti sram. Dodal je še, da misli, da je
srečen, vesel.

Takoj po prenosu govora srbskega
predsednika (zanimivo, da se mu ni
pridružila TV RS iz Banjaluke) se je iz
Nemčije, kjer je na uradnem obisku,
oglasil (hrvaški) član predsedstva BiH
Željko Komšic in menil, da ta aretaci-
ja dokazuje, da je Srbija več čas vede-
la, kje se skriva Mladič, enako kot naj
bi bila vedela za Karadžiča. Po njegovi
sodba sta bila oba Srbiji potrebna za
podkupovanje v pogajanjih z Evrop-
sko unijo. Muslimanski član držav-
nega predsedstva Bakir Izetbegovič
je 26. maj 2011 označil za dober dan
za BiH in izredno pomemben za vse
žrtve zločinskih pohodov generala
Ratka Mladiča ter za prihodnost BiH
in celotnega območja: "Pravičnost je
počasna, v tem primeru prepočasna,
vendar se ji ni mogoče izogniti. Prijet-
je Ratka Mladiča je eden od pogojev

Prijetje Ratka Mladica

OSEBNI PODATKI

I Leto 1942: Rojstno leto Ratka Mladica, sina partizana, ki
ga leta 1945 ubijejo pronacistične ustaške enote.

I Mladič odide na vojaško akademijo v jugoslovansko
prestolnico Beograd in diplomira kot eden iz najboljše
trojke letnika.

I Večino vojaške kariere opravi v JLA, in sicer s službovanjem
v Makedoniji.

I Leto 1992: Predsednik bosanskih Srbov Radovan Karadžič
ga imenuje za poveljnika vojske Republike srbske.

Leto 1995: Njegove enote zavzamejo večino BiH, 43 mesecev oblegajo prestolnico
Sarajevo in izvedejo pokol 8000 muslimanskih fantov in moških v enklavi Srebrenici
na vzhodu BiH, ki jo zavzamejo.

Leto 1994: Hčerka Ana se v Beogradu ustreli z njegovo pištolo. Ljudje, ki so mu

blizu, pravijo, da ga je njen samomor naredil še bolj okrutnega.

Leto 2010: Njegova družina vloži zahtevek, da ga uradno razglasijo za mrtvega.

X Zvornik

X

Kamenica

Leto 1995: Sodišče ZN za vojne zločine
v Haagu Mladiča obtoži dvojnega genocida:
za obleganje Sarajeva in pokol v Srebrenici.

Leto 2001: Mladič se kmalu po
strmoglavljenju srbskega predsednika
Slobodana Miloševiča začne skrivati pred
pregonom.

Haaško sodišče trdi, da se Mladič skriva
v Srbiji, vendar ga vse do včeraj naj ne bi
bile mogle izslediti ne enote Nata v BiH ne
srbska policija.

Varno območje ZN, julij 1995

Na tem "varnem območju" so ubili do
8000 Muslimanov, njihova trupla pa
z buldožerji potisnili v množične grobove.

Kraji množičnih grobov

lt REUTERS

ozemlju, podrobnosti akcije pa sam
ni želel navajati, češ da bodo to storile
varnostne sile.

PAAOBAH
KAFAllHTi

5000000$

hnmn p .^KJttbiFr-t TJita ^vpuiiu-iijHi u,- "-Uv it I I h|i>ml ■ n_w]i:i

far jViPiip P)T#H nri4c-(iii nn* HI ranili WKy ijp MI*

— ft»"otnirN iptrtculN m kHAMU*

V BiH so že 2002 ponujali nagrado za Mladica in karadžica. (Reuters)

za zadostitev pravici in vzbuja upa-
nje, da bo mogoče naposled ugotovi-
ti vsa dejstva in resnico o tem, kaj se
je dogajalo v vojni v BiH (1992-1995),
po njej in vse do njegovega prijet-
ja." Bivši član tega predsedstva Ejup
Ganič pravi, daje "Mladič za Srbijo do-
segel ceno, ki je zdaj najugodnejša in
najbolj sprejemljiva - in sicer ji je utrl
pot k EU". Tudi on meni, da je Srbija
ves čas vedela, kje se Ratko Mladič gib-
lje, in da je izbrala trenutek, ko je nje-
gova cena visoka, ter ga prijela.

Hajra Čatic, predsednica Združe-
nja mater Srebrenice, je povedala, da

četrtek, 26. maja 2011 V ZARISCU dnevna@vecer.com 3

Kljub pozivom k protestu
zaradi Mladičevega prijetja
je bilo do večera
v Beogradu mirno

DARKA ZVONAR PREDAN

BEOGRAD

(OD NASE POROČEVAL-KE)

Na prvi pogled je središče Beograda
včeraj zgodaj popoldne, ko je novica
o prijetju Rat-ka Mladica post-ala glav-
na t-ema pogovorov, ponujalo običajno
podobo met-ropole na sončen, skoraj
polet-ni dan. Le na Knez Mihajlovi,
glavni nakupovalni oziroma sprehajal-
ni ulici, je bilo v običajnem vrvežu opa-
ziti t-elevizijske snemalce in novinarje,
ki so ust-avljali mimoidoče s prošnjo
za koment-ar o generalovem prijetju.
"Mnenja so zelo različna," nam je dejal
snemalec t-elevizije Republike srbske.
"Nekat-eri pozdravljajo, drugi so ogor-
čeni, še največ pa jih molči. Beograd
je nekako melanholičen. To ni prava
Srbija." Med t-ist-imi, ki so hot-el govo-
riti, smo slišali marsikaj. "Če je kriv,
naj odgovarja, a sodijo naj mu v Srbiji,
ker je naš človek." "Upajmo, da nam
bo zdaj, ko bo spran t-a madež s Srbije
in nam bo EU odprla vrat-a, lepše, da
bomo bolje živeli. Verjamem pa ne."

Še zlast-i glasni, pred kamere so
silili sami, so bili nasprot-niki Mladi-
čevega prijetja. "Sramot-a za vse nas,
sramot-a za Srbijo, ki liže r... Evropi.
Skrajni čas je za Šešljevo vrnit-ev iz Ha-
aga," je skoraj kriče skočil pred kamero
mladenič v šport-ni majici. Mladenka
ob njem pa s solznimi očmi: "Povejt-e
vsemu svet-u, da ne bomo dovolili pro-
daje Srbije za pest- riža." Živahno je bilo

ALES LEDNIK

Prijetje Rat-ka Mladiča komentirajo vi-
soki predst-avnik mednarodne skup-
nosti v BiH Valent-in Inzko, evropski
poslanec in poročevalec EP za Srbijo
Jelko Kacin in st-rokovnjak za medkul-
t-urno komunikacijo ljubljanskega Inšt-i-
t-ut-a za bližnjevzhodne in balkanske
št-udije IFIMES Zijad Bečirovič.

Valentin Inzko, visoki predst-avnik
mednarodne skupnost-i v Bosni in Her-
cegovini: "Prijetje generala Rat-ka Mla-
diča je dobra, kaj dobra, morda celo
najboljša novica za Bosno in Hercego-
vino in za vso regijo od konca vojne.
Predvsem pomeni veliko olajšanje in
zadoščenje za družine vseh žrt-ev vojne
v BiH. To je priložnost- za nov začet-ek,
ne samo za sodelovanje, ampak za po-
mirit-ev na t-em prostoru. Prijetje Mladi-
ča pot-rjuje, da noben morilec ne more
ost-at-i nekaznovan, da nihče ne more
uit-i pravici. To je dan, ki si ga bomo za-
pomnili kot- začet-ek konca enega naj-
bolj t-ragičnih poglavij v zgodovini
Bosne in Hercegovine."

Jelko Kacin, evropski poslanec
(ALDE/LDS) in poročevalec EP za Srbi-
jo: "Serge Brammert-z je imel prav, ko je
vzt-rajal, da je sodelovanje srbskih obla-
st-i s Haagom nujno in je prvi pogoj za
kakršnokoli približevanje Srbije EU.
Prav je imel t-udi, ko je t-rdil, da je Mla-
diča t-reba iskat-i v Srbiji. Ta njegova
t-rmoglavost- se je zdaj izkazala za t-re-
nut-ek resnice, ne toliko za t-renut-ek
olajšanja. Še danes dopoldan, ko je za-
okrožila prva neuradna informacija,
sva govorila po t-elefonu in rekel mi je,
počakajmo, noče se prenaglit-i, počaka-
ti želi na pot-rdit-ev analize DNK. Zdaj
bo t-reba poiskat-i t-udi odgovore, zakaj
je t-o t-ako dolgo t-rajalo, kdo nadzira sr-
bske obveščevalne službe in podobno.
Glede na t-o, da je Beograd danes (vče-
raj, op. p.) obiskala t-udi visoka zuna-
njepolitična predst-avnica Cat-herine
Ashton, najbrž vsi ne bodo želeli sliša-
ti vsega, kar bo oziroma je povedala.

t-udi v virt-ualnem medmrežju. Srbski
nacionalisti so na svojem splet-nem fo-
rumu pozivali k prot-est-u oziroma vst-a-
ji. "Zvečer v cent-ru," je zapisal nekdo.
Drugi pa z velikimi t-iskanimi: "Ne go-
vorit-e t-ukaj nič o prot-est-u. Obveščajt-e
se osebno. Ne informirajt-e pokvarjene
oblast-i ..."

Že od zgodnjega popoldneva je
bilo v mest-u opazit-i veliko več poli-
cistov kot- ponavadi. Znat-ne varnost--
ne okrepit-ve so bile pred zgradbami
srbske skupščine in predsedst-va, par-
lament-a in pred Radiot-elevizijo Srbije
(RTS). Modre uniforme in policijska vo-
zila so posebno močno izstopali "Pri
konju", kot- Beograjčani imenujejo svoj
Trg republike, ki je priljubljeno zbira-
lišče t-udi za najrazličnejše prot-est--
nike. Prihodnji dnevi ut-egnejo bit-i

Namreč razumevanje, da je Srbija zdaj
že v EU, je napačno in preuranjeno.
Šele ko bo Mladič pravnomočno obso-
jen, bo t-o zares uspeh. Naši srbski prija-
t-elji bodo enkrat- morali razumet-i, da
komuniciranje zaht-eva t-udi odgovore,
ne samo laskanja. Sicer pa sem kot- po-
ročevalec evropskega parlament-a (EP)
za Srbijo ponosen, da so operacijo zmo-
gle izvest-i srbske oblast-i same, brez zu-
nanje pomoči. To je pomemben korak
naprej za Srbijo, ponavljam, ni pa s t-em
Srbija že kar v EU."

Zijad Bečirovič, st-rokovnjak za
medkult-urno komunikacijo ljubljan-
skega Inšt-it-ut-a za bližnjevzhodne in
balkanske št-udije IFIMES: "Najprej bi
rad pokoment-iral izjavo srbskega pred-
sednika Borisa Tadiča: povedal je, da
je s prijetjem Rat-ka Mladiča odpravlje-
na največja ovira na pot-i Srbije v EU.
To seveda ni res, saj bo proces v Haagu
pokazal, kako globoko je Srbija vplet-e-
na v zgodbo o Mladiču. Zakaj so prav
Mladiča prijeli zadnjega? Zat-o ker st-a
mu podporo dajala Srbska akademija

LADIN

PRIHAJA JANŠA

SLOVENIJI SE OBETA NEOLIBERALNA
IN NEOKONSERVATIVNA REVOLUCIJA

URŠKA ČEPIN

BLONDINKA IZ VIČA

METANJE BOMB V ŠOLI

JE PROMOCIJA VOJSKE DOPUSTNA?

BARCINA PRAVILA

SKRIVNOST NOGOMETNEGA USPEHA

LARS VONTRIER

INTERVJU

Previdno, fantje! Mogoče pa sploh ni ta pravi ...

Bruselj: Pravici zadoščeno

pričakuje napredek pri izpolnjevanju
pogojev.

Komisar Fule ne dvomi, da bo Sr-
bija aretirala in poslala v Haag t-udi
zadnjega obtoženca Gorana Hadžiča,
nekdanjega predsednika Srbske kraji-
ne na Hrvaškem. Srbske oblast-i so na-
mreč ves čas zagot-avljale, da bodo
aretirale oba preost-ala begunca, Mla-
diča in Hadžiča. Tudi glavni tožilec
haaškega sodišča Serge Brammertz,
ki je t-ist-i, ki odloči, ali Srbija polno so-
deluje s haaškim sodiščem, je po Fule-
jevih besedah opt-imist-. Komisar je
bil o aret-aciji Mladiča obveščen zgo-
daj zjut-raj, kasneje je za uspešno akci-
jo Tadiču čest-it-al po t-elefonu, čest-it-ke
je izrazil t-udi srbskemu ljudst-vu.

Da je aret-acija Mladiča dobra no-
vica za Srbijo in za st-abilnost- v regiji,
da bo pripomogla k napredku Srbije
na pot-i v EU, pravi t-udi predsednik
evropskega parlament-a Jerzy Buzek.
Hkrat-i je opozoril, da je t-reba naredi-
t-i vse za aret-acijo Gorana Hadžiča.
Anders Fogh Rasmussen, generalni
sekret-ar zavezništ-va Nato, pravi, da
je Mladič kot- vojaški poveljnik bosan-
skih Srbov imel vodilno vlogo v času,
ki je bil med najbolj črnimi na Balka-
nu in v Evropi, vključno z obleganjem
Sarajeva in pokolom v Srebrenici let-a
1995. "Skoraj 16 let- po obtožbi za ge-
nocid in vojne zločine je njegova
aret-acija priložnost-, da bo pravici za-
doščeno," je dejal Rasmussen. Da bo
aret-acija Mladiča zaprla t-emno poglav-
je zgodovine Balkana, odprla možnost-
za spravo v regiji in omogočila, da se
bodo t-amkajšnji narodi osredotočili
na prihodnost-, je sporočil generalni
sekret-ar svet-a Evrope Thorbjorn Ja-
gland.

4 dnevna@vecer.com V ZARISCU četrtek, 26. maja 2011

Romana Jordan Cizelj, evropska
poslanka (SDS/EPP), o pokojnin-
ski reformi: "Moje mnenje je, da je
ob spreminjajoči se demografski
strukturi treba spremeniti tudi
vzorce delovanja družbe. To pa je
treba narediti učinkovito. Pokoj-
ninska reforma je nujna in jo mo-
ramo izvesti, vendar v pravem
sosledju reformnih ukrepov. Ne
smemo dopustiti, da bodo starej-
ši ljudje delali dlje, hkrati pa se bo
delež brezposelnih med mladimi
večal. Naš cilj mora biti najprej več
delovnih mest, nato pa u-rediti tu-di
pokojninsko reformo." (mst)

Tožilski zakon v
javno predstavitev

Čeprav ima predlog bodočega zakona
o državnem tožilstvu- za seboj že sploš-
no razpravo v državnem zboru-, parla-
mentarni notranjepolitični odbor, ki
ga vodi opozicijski poslanec Vinko Go-
renak (SDS), za 10. ju-nij sklicuje javno
predstavitev mnenj o paragrafih, ki
so povzročili hu-do fronto med pravo-
sodnim ministrstvom pod ministrom
Alešem Zalarjem in tožilstvom pod
prejšnjo generalno državno tožilko
Barbaro Brezigar, ki ji je v teh deba-
tah opozicija bolj kot ne pritrjevala.
Osnovni pomislek, da želi politika to-
žilstvo bolj privezati nase, pri Zalarju-
odločno zavračajo in trdijo, da je res
prav nasprotno.

Zdaj slovenske tožilce vodi Zvon-
ko Fišer. Brez podpore parlamentar-
ne opozicije. Novi generalni državni
tožilec, med dru-gim eden tu-kajšnjih
najboljših teoretikov tožilstva, je
novo zakonodajo generalno podprl.
Čeprav podrobno o svojem programu-
ne govori, in to klju-b temu- da novi pa-
ragrafi od najvišjega tožilca v državi
terjajo prav to: jasno politiko pregona.
V pravosodnih krogih se že u-giba, ali
se nam čez 14 dni v državnem zboru-
obeta soočenje prejšnje generalne to-
žilke in novega generalnega tožilca,
ki sta na vrhovnem državnem tožil-
stvu- zdaj v razmerju- podrejena/na-
drejeni. (va)

VOX POPUL-I

JELKA ZUPANIC

V sezoni hlajenja, ki se začne 1. juni-
ja in konča 31. septembra, bodo tudi
ministri slovenske vlade delali v na
23 stopinj Celzija ohlajenih prostorih
brez kravat. Slekli bodo suknjiče in
tako prispevali k manj temnim pod-
nebnim spremembam v prihodnosti.
Včeraj pa je še okravateni ministrski
zbor odločil, da se lahko Portugalska
nadeja 155 milijonov evrov slovenske
pomoči. To bo slovenski javni dolg po-
večalo za 1,5 odstotne točke, seveda
ko in če bo poroštvo v celoti izkoriš-
čeno.

Pahor: Pomagamo,

ker si želimo trden evro_

Finančni minister Franc- Križanič
je po vladni seji ponovil, da je Portu--
galska zaprosila za 78 milijard evrov
pomoči, naša vlada pa je včeraj pri-
maknila dovoljenje, da se v pomoč
tretjinsko vklju-či tu-di posebna dru-ž-
ba (EFSM), ki so jo u-stanovile članice
območja evra. Obrestna mera za 7,5-
letno posojilo Portu-galski bo okoli še-
stodstotna. "V celotnem mehanizmu-
sodeluje Slovenija z nekoliko večjim
odstotkom kot prej, ker v njem ni več
s finančno krizo prizadetih Grčije,
Irske in Portu-galske, zato smo prišli
na 0,5-odstotni delež," je pojasnil. Da
pa bi EFSM obdržal bonitetno oceno
trojni A in dobil kar se da u-godno po-
sojilo, mora Slovenija jamčiti za zne-
sek 280 milijonov evrov, "dejanski
znesek bo pa 155 milijonov evrov" in
bo, če bo posojilo v celoti izkoriščeno,
povečalo slovenski javni dolg.

Križanič je povedal, da je Portu--
galska za pridobitev te pomoči prista-
la na "zelo ostre pogoje, podobne kot
Grčija". Nato je našteval, da bo za de-
setino znižala javnofinančni primanj-
kljaj, tako da bo do vklju-čno leta 2013
zamrznila plače javnih u-slu-žbencev,
za en odstotek zmanjšala tam tu-di šte-
vilo zaposlenih, v občinah pa za dva
odstotka. Čakajo jo u-reditev javnih fi-
nanc, reforma javnih slu-žb, zdravstva,
reforma trga dela, znižanje prispev-
kov za socialo, ki jih plačujejo delo-
dajalci, in povišanje dru-gih davkov,
zlasti DDV. Pa tu-di revizija javno-za-
sebnega partnerstva, ki bi omogočila
vzdržnejše financiranje infrastru-k-
tu-rnih projektov. Znižati bodo mora-
li profite, zlasti v energetiki, čakajo jo
tu-di privatizacije dru-gih sektorjev.

Premier Borut Pahor pa je poja-
snil, zakaj se je Slovenija odločila po-
magati Portu-galski. Predvsem zato,
ker bi bilo neodgovorno, če bi zara-
di notranjepolitičnih razlogov sned-
la besedo, da bo pomagala drugim
članicam, ki bodo izpolnjevale zah-
tevane pogoje. Taka odločitev pa je
tudi v našem interesu, saj si Slovenija
želi trden evro in tudi trdno območ-
je skupne valute, ki je ta hip še vedno
pred velikimi izzivi. Ob tem je spom-
nil, da se lahko Grčija nadeja nadaljnje
slovenske pomoči, le če bo izkazala
zadostno mero reforme sposobnosti.
Odločitve torej še ni. Zdaj čakamo
na končno poročilo predstavnikov
Evropske komisije, ECB in Mednarod-
nega denarnega sklada. Slovencem je
povedal, da je morala Grčija pod zu-na-
njim pritiskom zapreti vrata 1973 šol,
Slovenija pa je še na varni strani radar-
ja in ji tega še ni treba.

Taki regresi so nespodob-ni

Minister Križanič ni bil pripravljen na
dolgo in široko soditi o pretiranih re-
gresih, ki so si jih izplačali v dru-žbah
v večinski državni lasti, ki ne dosega-
jo sijajnih rezu-ltatov. A je le povedal,
da pregled regresov še ni narejen. Lo-
čiti je treba tiste, ki poslujejo u-spešno,
od tistih, ki ne, če je med u-spešnimi
država pretežni lastnik, pa tam pozna-
jo mnenje vlade, ki terja med krizo
pri teh izplačilih vzdržnost. "Pričaku--
jemo, da bodo nadzorni organi, v ka-
terih so predstavniki države, ta sklep
in priporočilo vlade tu-di izpeljali, če
je prišlo do motenj, pa sanirali nasta-
le razmere," je dejal Križanič.

In prepu-stil politično oceno Pa-
horju-. Ta je povedal, da je vlada vče-
raj u-gotovila, da je tako ravnanje
"nespodobno". Pričakuje tu-di, da se
bo prihodnji teden o regresih izrekla
Agencija za u-pravljanje kapitalskih na-
ložb. Pahor je napovedal, da bo pred-
sednici sveta agencije Alji Markovič
Čas takoj poslal pismo in ji v njem
potrdil vladni obisk v agenciji že pri-
hodnji teden. Vlada sicer nima pravice
vplivati na odločitve agencije, priča-
kuje pa, da bo ta o izplačilih regresov
povedala mnenje in u-krepala.

Svetlik:

Kontracepcija je dosežek_

Tu-di prepričevanje javnosti v pokoj-
ninsko reformo s spotom Urške Čepin
so želeli novinarji razčistiti. Vas taki
spoti in plakati, ki omenjajo kontra-
cepcijske tabletke, žalijo, saj ste vodja
pokojninskega projekta in ste zanj
zastavili svoje ministrsko mesto, so
vprašali ministra za delo, dru-žino in
socialne zadeve I-vana Svetlika . Bi
moral kdo za tovrstne projekte odgo-
varjati?

Svetlik je povedal, da je o tem
spotu- izrazil osebne pomisleke, saj

i

*

N-a prihodnji seji bodo ministri slekli su-knje in razvezali kravate. (Tit Košir)

ni bil prepričan, ali ga bodo lju-dje ra-
zu-meli tako, kot je bilo zamišljeno. Z
njim so želeli pokazati na absu-rdnost
nasprotnih argu-mentov. Povedal je
tu-di, da se racionalni argu-menti v tej
kampanji pogosto ne slišijo oziroma
so preslišani, svetovalci, ki so prišli
pomagat, pa so "se pač po svojem pre-
misleku- odločali in priporočali, da
bi morala tu-di vlada u-porabiti nekaj
takih prijemov". Sam bo s svojo ekipo
v ministrstvu- vztrajal pri racionalnih
argu-mentih. Strokovnega komentar-
ja Svetlik ni želel dati, ker bi ga težko
dal, "sam pa se za to pot gotovo ne bi
odločil".

In kaj je zanj kontracepcija? Je res
problem? "Kontracepcija je bila, je in
bo ostala možnost, ki omogoča žen-
skam, pa ne le ženskam, ampak dru--
žinam, partnerjem, svobodno izbiro

Na kratko iz vlade

Trikrat ne za prostovoljno članstvo

Z različnimi argu-menti je vlada včeraj Zaresovi sku-pini poslancev s prvopodpisa-
nim Alojzom Posedelom odgovorila, zakaj se ne strinja z u-kinitvijo obveznega
članstva v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije in Obrtno-podjetniški zborni-
ci Slovenije, prvopodpisani Cvetki Zalokar O-ražem pa, zakaj tu-di v Zdravniški
zbornici Slovenije ni za u-kinitev obveznega članstva.

Četudi b-i lahko b-ili, niso zaposlili 747 uradnikov_

Čeprav bi lahko, lani v državni u-pravi niso zaposlili 747 delavcev. Sku-pni kadrov-
ski načrt je dovoljeval 34.539 zaposlitev, za malenkost so ga presegla nekatera
ministrstva, vendar se je vlada strinjala z njihovimi pojasnili zakaj.

Poenotene sejnine tu-di v AUKN-

Od včeraj tu-di za predsednika in člane sveta Agencije za u-pravljanje kapital-
skih naložb veljajo takšne sejnine, kakršne je vlada s strategijo določila v jav-
nem sektorju-.

Minister Zidan ostaja

Vlada je zavrnila pobu-do poslanca Mirana Gyorka iz SNS, naj razreši kmetij-
skega ministra Dejana Židana , ker prikrito favorizira interese prejšnjega de-
lodajalca.

Jeseni katerega leta?

Borut Pahor, predsednik slovenske vlade, je na vprašanje, ali drži, da obstaja
znotraj koalicije scenarij, da bi bile volitve, če bi bile predčasne, jeseni, odgovo-
ril: "Tako je, samo ne vemo, katerega leta."

So srbske oblasti
vedele, kje se skriva
Ratko Mladic?

Da Ne

www.vecer.com

Odgovor na prejšnje vprašanje

So podjetja v državni

lasti zaposlenim-
u-pravičeno izplačala
previsoke regrese?

Število glasov: 495

Zaradi vladne kampanje
v podporo pokojninski
reformi protestirajo
tudi nevladne
organizacije, Darijan Košir
pa zagotavlja, da
kontracepcijske tabletke
v tiskani verziji letaka
ne bo, in se opravičuje

SAMO TRTNIK

Vlada letaka, na katerem je kot razlog
za podporo pokojninski reformi ome-
njena tu-di kontracepcijska tabletka,
ne bo tiskala, je včeraj zagotovil direk-
tor Urada vlade za komu-niciranje Da-
rijan Košir. Kot pravi, je šlo samo za
eno od delovnih verzij, ki se je nato
pomotoma znašla na internetu-.

"Na mizi smo imeli številne de-
lovne verzije letaka in o pravi verziji
smo se odločili šele v sredo zju-traj,"
pojasnjuje Košir in zavrača očitke,
da so vsebino letaka spremenili šele
po ogorčenju- javnosti in ministrice
za ku-ltu-ro Majde Širc-a. "Šele kasneje
sem u-gotovil, da smo na spletu- pomo-
toma ali prehitro objavili verzijo, ki
ni bila potrjena," pravi Košir in se za
napako opravičuje.

Klju-b temu- se nezadovoljstvo v jav-
nosti še ni pomirilo. Tako je devet nev-
ladnih organizacij (med dru-gim SOS
telefon, Mesto žensk, Mirovni inšti-
tu-t in Slovensko seksološko dru-štvo)
in 35 podpisnikov (med njimi Vesna
Leskovšek, Metka Kuhar, Renata Šri-
bar, Tanja Rener in Elena Pečarič)
predsedniku- vlade Borutu Pahorju
že poslalo protest proti degradaciji in
kriminalizaciji žensk v vladni kam-
panji.

Opozarjajo, da so sporočila, ki sta
jih v javnosti sporočila videoposne-
tek z Urško Čepin in prvotni letak,
nedopu-stna: "Dosedanji propagan-
dni materiali temeljijo na degradaciji
in ženske postavljajo v položaj dežu-r-
nih krivcev za slabo stanje države."
Podpisniki zahtevajo jasne odgovo-
re, kdo je odobril takšno kampanjo
in kaj namerava storiti predsednik
vlade. Košir je pošiljateljem protesta
že pojasnil enako kot medijem.

Nad takšno kampanjo je bila ogor-
čena tu-di ministrica za javno u-pravo
I-rma Pavlinič Krebs.

Na vprašanje, ali bi moral Košir
odgovarjati, pa je odgovorila: "Čas
je, da nekdo v tej državi odgovarja."
A Pahor je včeraj sam prevzel objek-
tivno odgovornost za vodenje kam-
panje. "Kot prvi in najbolj odgovoren
moram reči, da se pri očitnih spodr-
sljajih komu-nikacijske strategije vlade
ne samo kot predsednik vlade, ampak
tu-di kot državljan, zanašam na zdra-
vo presojo lju-di, da bodo znali ločiti
zrno od plev," je včeraj dejal Pahor.
Sam bo javnost raje prepričeval s stro-
kovnimi argu-menti.

petek, 27. maja 2011 v ŽARIŠČU dnevna@vecer.com 5

Tudi pri študiju se kaže
socialna izključenost,
opozarja rektor
ljubljanske univerze

FRANJA ŽIŠT

Te dni so študenti tretje bolonjske stop-
nje končno začeli dobivati odgovore,
ali bo v tekočem študijskem letu, ki
se z izpitnim obdobjem bliža koncu,
država primaknila svoj delež k pla-
čilu posameznikove šolnine. Nova,
tako imenovana inovativna shema
sofinanciranja doktorskega študija je
jeseni vnesla v visokošolski prostor ve-
liko vznemirjenja. Sprva se je namreč
zdelo, da bodo sofinancirane predv-
sem študijske smeri, ki so neposredno
povezane z gospodarstvom, zamujal
pa je tudi razpis, ki je med doktoran-
de zasejal negotovost.

V nasprotju s prejšnjimi leti so se
morali na razpis študenti letos prijavi-
ti sami. Na podlagi prioritetnih tem, ki
jih je pripravilo ministrstvo za visoko
šolstvo, znanost in tehnologijo, in last-
nih meril univerz so te izbrale kandi-
date, ki bodo prejeli dva tisoč oziroma
štiri tisoč evrov za poplačilo šolnine. Na
naši najstarejši in največji univerzi je za
sofinanciranje šolnine doktorskega štu-
dija kandidiralo 820 študentov. Tristo-
tim bodo k plačilu študija primaknili
štiri tisoč, nekaj manj kot 400 študen-
tom pa dva tisoč evrov, kažejo neurad-
ni rezultati izbora. Zavrnili so okoli
deset odstotkov prijav, predvsem zara-
di administrativne neustreznosti, nekaj
denarja pa jim je na koncu še ostalo in
ga bodo prihranili za naslednji razpis.
Niti z drugih univerz za zdaj ne poroča-
jo, da bi imeli težave s pomanjkanjem fi-
nančnih sredstev za izpeljavo razpisa.

Raje vlagajo v izobraževanje
kot "čepijo" doma_

Na pristojnem ministrstvu se zave-
dajo, da je bila letošnja situacija za
študente stresna, zato za prihodnje
študijsko leto obljubljajo zgodnejši
razpis. Načrtujejo, da bodo študenti
z rezultati seznanjeni do konca kole-
darskega leta.

Čeprav so bili študenti in zaposle-
ni v visokem šolstvu do nove sheme
precej kritični, pa ta ni glavni prob-
lem doktorskega študija pri nas, meni
rektor ljubljanske univerze Stane Pe-
jovnik. "Glavni problem je prevelik
vpis na doktorske programe. Študenti
z vpisi precejkrat rešujejo svojo social-
no stisko. Ne vidijo možnosti za zapo-
slitev, zato energijo in čas raje vlagajo v
izobraževanje, kot da bi 'čepeli' doma.
Doktorski študij je še vedno socialni
korektiv," poudari Pejovnik in dodaja,
da manjkajo tudi dobri selekcijski kri-
teriji pri izbiri študentov.

Množični študentski protesti?

Ljubljanski rektor meni, da bi stisko
študentov, ki se je pokazala tudi ob to-
kratnem čakanju na rezultate razpisa,
ko so študenti vseeno morali plačevati
šolnino za študij, lahko omilili s štipen-
dijskimi shemami univerze. Predlaga
sistem z dvema nastavkoma, en steber
za zelo kvalitetne študente, ki bi dobi-
vali maksimalno podporo, in drugi za
dobre študente, ki si zaradi socialnih
težav študija ne morejo privoščiti. "Pre-
prečiti moramo socialno izključenost.
Ta je problem. Študent iz Prekmurja
ali Kozjanskega je hudo deprivilegiran
in s takimi se nihče ne ukvarja. V šti-
pendijski sklad, ki si ga zamišljam, bi
lahko vlagala tudi podjetja," razlaga v
pogovoru za Večer Pejovnik.

Se bodo pa v kratkem na univer-
zah pojavile še finančne težave zaradi
vpeljave bolonjske prenove, opozarja
Pejovnik. "Če smo celo reformo profe-
sorji speljali zastonj, je otroci ne mo-
rejo," poudari Pejovnik. Če država
visokošolskim ustanovam ne bo na-
menila okoli dvajset odstotkov več de-
narja za nove programe, rektor čez dve
leti napoveduje nemire na univerzah
in množične študentske proteste. "To
ceno bo nekdo moral plačati. Sam sem
velik nasprotnik šolnin, zato menim,
da bi se politika že danes morala ukvar-
jati z vprašanjem dodatnih finančnih
sredstev za visoko šolstvo."

ALEŠ KOCJAN

To, da začnejo po zamenjavi vodstva na čelu kakšne institucije iz omar
leteti okostnjaki - kot v publicističnem žargonu radi rečemo spoznanjem o
nepravilnostih, ki so se dogajale pod prejšnjim vodstvom - je nekaj
običajnega. Praviloma vsako sveže vodstvo povleče kakšnega okostnjaka iz
omare, ko tak manever najbolj koristi njegovi komunikacijski strategiji. V
primeru mariborske univerze pa je nadvse zanimivo, da so začeli okostnja-
ki padati kar sami od sebe, celo še preden so prejšnji rektor Ivan Rozman in
tovarišija zapustili rektorat, ki so se ga prav Rozmanovi baroni z Boštja-
nom Brumnom na čelu tako krčevito oklepali. Pravni pregled poslovanja
rektorata pod Rozmanovo patronažo namreč razgalja mentaliteto
delovanja prejšnje mariborske univerzitetne garniture. In sodeč po
izsledkih, ki smo jih v Večeru le deloma predstavili, je tudi jasno, zakaj je
bil predvolilni boj za rektorski stolček v Mariboru tako srborit.

O nervozi v izdihljajih mandata Rozmanove garniture govori tudi sla po
korekcijah pravnega pregleda, ki ga je za univerzo in prejšnje vodstvo
opravila mariborska odvetniška pisarna Planinšec. Da so imeli glavni
tajnik Brumen in tovarišija jako slabo vest, pričajo njihova prizadevanja po
"kozmetičnih" popravkih pravnega pregleda. Vrh druge največje visokošol-
ske ustanove pri nas se kar naenkrat ni mogel strinjati z ugotovitvami
odvetniške pisarne, s katero je univerza v času Rozmanove ere tvorno
sodelovala in imela kar pet let sklenjeno letno pogodbo v znesku 100.000
evrov za pravniške storitve. Povrh vsega je v minulih nekaj letih Rozmano-
va garnitura po naših informacijah zapravila še vsaj dodaten milijon za
pravniške storitve. Denimo po prejemu Planinščevega poročila so nagnali
na delo notranje strokovne službe, da so "argumentirano" zavrnile
navedbe ugotovitve odvetniške pisarne, najeli pa so še konkurenčno
odvetniško pisarno iz Ljubljane, ki je pripravila recenzijo obremenjujočega
pravnega pregleda in kakopak v njem odkrila vrsto pomanjkljivosti in
pojasnil za sporna ravnanja Rozmanovih fantov. Samo za ta "popravek" so
Rozmanovi fantje odšteli slabih 17.000 evrov.

Novo vodstvo z Danijelom Reboljem na čelu je Nacionalnemu preiskovalne-
mu uradu že poslalo številne dokumente o poslovanju "uni hobotnice"
oziroma verige podjetij, ki so lastniško povezana z univerzo. Ustanovo
čaka tudi revizija na vseh področjih poslovanja, na katerih so pravniki
odkrili nepravilnosti, in končno ukrepanje zoper vsakogar, ki je univerzi
škodoval. Do ravnanja glavnih junakov razburljivega Rozmanovega manda-
ta se bo novo vodstvo univerze opredelilo po seji upravnega odbora sredi
junija.

Vrnjena dohodnina
danes že na računih

Uradna Zagreb in
Ljubljana sta pri OZN
registrirala arbitražni
sporazum

UROŠ ESIH
MATIJA STEPIŠNIK

Slovenija in Hrvaška sta v sredo pri ge-
neralnem sekretarju Organizacije zdru-
ženih narodov (OZN) v New Yorku
skupaj registrirali arbitražni spora-
zum med vladama, ki je bil podpisan
4. novembra 2009 v Stockholmu, v ve-
ljavo pa je stopil leto kasneje, novem-
bra 2010, z izmenjavo diplomatskih
not o ratifikaciji pogodbe, ki bo z zak-
ljučkom arbitražnega procesa dokonč-
no zakoličila mejo med državama.

Lani junija je bil arbitražni spora-
zum potrjen s tesno večino na refe-
rendumu, nato pa je ustavno sodišče
presodilo, da je skladen z ustavo. Z re-
gistracijo sta državi izpolnili še zadnjo
obveznost iz 11. člena sporazuma, so
sporočili iz zunanjega ministrstva. Re-
gistracija mednarodnih pogodb je obve-
znost držav po mednarodnem pravu.

"Registracija pogodbe pri general-
nem sekretarju OZN je najvišja stop-
nja transparentnosti v mednarodnem
pravu, ki je možna. Čeprav so vse dr-
žave zavezane, da bi pogodbe morale
registrirati, tega ne storijo. Arbitraž-
ni sporazum je zelo pomembna po-
godba za obe državi, zato sta se obe
strani odločili za registriracijo. Višje
stopnje pravne varnosti pri sklepanju
pogodb pri OZN ni," je za Večer pove-
dal dr. Milan Brglez, predstojnik kate-
dre za mednarodne odnose na FVD.
Ker je bila registracija skupno dejanje
Slovenije in Hrvaške, k arbitražnemu
sporazumu ni bila dodana hrvaška
enostranska izjava. Kot je dobro znano
in kar je še posebno razburjalo sloven-
sko opozicijo in del javnosti, je hrvaš-
ka premierka Jadranka Kosor nekaj
dni po podpisu arbitražnega sporazu-
ma podpisala enostransko izjavo o ne-
prejudiciranju meje. V njej je zapisano,
da se nič v arbitražnem sporazumu ne
razume kot pristanek Hrvaške na zah-
tevo Slovenije po teritorialnem stiku z
odprtim morjem.

So pa odnosi med državama trenut-
no na visoki ravni. Tako se bosta Kosor-
jeva in šef slovenske vlade Borut Pahor
v Gospicu srečala 8. junija in nadaljeva-
la intenzivne stike med državama na
najvišji ravni. Nazadnje sta se pogovar-
jala v okviru personalne trilaterale v
Smederevu, kjer je bil zraven še Boris
Tadic, predtem sta imela bilateralne
pogovore v Lovranu in v Bohinju. V Go-
spicu bo kamniški Calcit tisti dan sicer
začel gradnjo tovarne. Poleg gospodar-
skega sodelovanja bodo v ospredju še
zadnji dogodki na Zahodnem Balkanu,
hrvaško približevanje EU in kriza, ki je
prizadela tudi sedemindvajseterico. Hr-
vaška še ni sklenila pogajanj o vstopu
v EU, a je pričakovati, da se bo to zgo-
dilo najkasneje julija. Sprva je kazalo,
da bi lahko zastor padel že junija, a se
zdi julij zdaj kompromis, ko bo dokonč-
no zaprto tudi poglavje 23, ki govori o
pravosodju in boju proti korupciji. Ne-
katere države, predvsem Nizozemska
in Velika Britanija, še imajo določene
zadržke, v zadnjem intervjuju za Večer
pa je tudi poročevalec Evropskega par-
lamenta za Hrvaško Hannes Swoboda
dejal, da bi lahko tudi za čas po podpi-
su pristopne pogodbe in pred dokonč-
nim vstopom v unijo določili poseben
nadzor pri izvajanju potrebnih reform
v pravosodju in spopadu s korupcijo.
Nazadnje naj bi tudi komisarka za pra-
vosodje Viviane Reding pohvalila hr-
vaški napredek na teh področjih. Tudi
včerajšnje prijetje Ratka Mladica bi
lahko pospešilo procese na relaciji za-
hodni Balkan-EU.

Če se pogajanja sklenejo nekje na za-
četku poletja, je pričakovati, da bo pri-
stopna pogodba pod streho do konca
jeseni ali najkasneje decembra. Takrat
bo tudi stekel arbitražni proces. Hrvaš-
ka bo odločitev o vstopu v EU preve-
rila tudi na referendumu. Potem ko je
po aprilski sodbi trem hrvaškim gene-
ralom podpora evropski perspektivi
padla na najnižjo točko, so zadnja jav-
nomnenjska merjenja pokazala vnovič-
ni dvig podpore.

jelka zupanič

Vsem, ki so jim v marčevskem svežnju
informativnih izračunov dohodnine
sporočili, da so lani dohodnino prepla-
čali, in na informativne izračune niso
ugovarjali, je davčna uprava danes na
transakcijske račune vrnila lani prep-
lačano dohodnino.

Marca je davčna uprava sporočila,
da bodo do danes 61,2 milijona evrov
ali povprečno po 264,43 evra dohodni-
ne na zavezanca vrnili 231.671 zavezan-
cem. A številka zdaj ne drži več, saj je na
informativni izračun do roka ugovarja-
lo 21.234 zavezancev. Največ, kar 74
odstotkov vseh ugovorov, so zavezanci
tudi letos napisali, ker si želijo spreme-
niti ali popraviti podatke o vzdrževa-
nih družinskih članih. Davčna uprava
je tako znova ugotovila, da je bilo v
prvem svežnju informativnih izraču-
nov pravilnih 98,9 odstotka vseh.

Povedali so tudi, da že preverjajo
drugi in hkrati zadnji sveženj infor-
mativnih izračunov dohodnine za leto
2010, ki ga bodo poslali poštarjem 31.
maja. Izračune naj bi prihodnji teden
prejelo več kakor pol milijona zave-
zancev, na podrobnosti o preplačilih
in doplačilih pa bo treba še počakati.

Ko bodo poštarji raznašali izračune
tistim, ki so v lanskem dohodninskem
letu uveljavljali olajšave za vzdrževane
družinske člane, imeli prihodke od ne-
premičnin, marca oddajali poročila o
poslovanju svojih podjetij itd., pa se
bo okoli 231.670 zavezancev iz prvega
svežnja pripravljalo na doplačilo. Pov-
prečno naj bi bil vsak zavezanec dol-
žan doplačati po 195,91 evra, vsi skupaj
pa 47,3 milijona evrov, če seveda niso
ugovarjali. Kajti če so, jim do 2. maja
premalo plačane dohodnine ni treba
nakazati. Počakati morajo na odgovor
davčne uprave oziroma na dohodnin-
sko odločbo, ki jo lahko pričakujejo
jeseni. V njej jim bodo, če bo tudi po
ugovoru odmera dohodnine prinesla
doplačilo, določili novi rok, do katere-
ga morajo obveznosti poplačati.

Izdaja

Časopisno-založniško podjetje

VEČER

Časnik, ki vas razume

Svetozarevska 14, 2504 Maribor
Prva številkaje izšla 9. maja 1945.
Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče
ISSN 0350-4972

Direktor: Uroš sKUHALA

Odgovorni urednik: Tomaž RANC
Predsednik nadzornega sveta:
Dušan MohoRKo

srečko KLApŠ: vodja deska
Matija sTEpIŠNIK: notranja politika
sonja pLOJ RATAJC: gospodarstvo
Kornelija GOLOB sOKOLOviČ: Slovenija
vojislav BERCKO: zunanja politika
Aljoša pERŠAK: mariborska kronika

petra viDALI: kultura
Aljoša sTOJIČ: šport
Darko ŠTERBENK: črna kronika
Katarina ŠULEK: reportaže
Dejan pUŠENJAK: V soboto
sašo BizJAK: fotografija
Aleš DRAGAR: likovni urednik
Tajništvo uredništva
telefon 02/23 53 200
telefaks 02/23 53 371 (364)
desk@vecer.com
dopisništva:

Ljubljana, Cankarjeval,
telefon 01/2415 600
Celje, Razlagova13 a,
03/425 36 48 (46)
ptuj, Osojnikova9,
02/749 21 71 (74)
Murska sobota, Slovenska 25,
02/53 51 410 (412)

Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3,
dopisništvo 02/875 05 24 (20)
slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3,
dopisništvo 02/84310 03

TRžENJE:
Oglasno trženje

telefon 02/23 53 140, telefaks 02/23 53 370

oglasi@vecer.com

Mali oglasi

telefon 02/2353 331, 02/23 53 357
Naročniški oddelek

telefon 02/23 53 321 (355), telefaks 02/23 53 365
narocnina@vecer.com

predstavništva

Ljubljana, Cankarjeva1,
oglasno trženje 01/2415 618 (619)
naročnina, mali oglasi 01/2415 600
Celje, Razlagova13 a,
naročnina, mali oglasi 03/425 36 30

ptuj, Osojnikova 9,
naročnina, mali oglasi 02/74 92 170
Murska sobota, Slovenska 25,
naročnina, mali oglasi 02/535 14 14

Tiskano 43.600 izvodov. Cenaizvociaoci ponedejka do petka
je 1,20 EUR, v soboto1,30 EUR. Mesečna naročnina za maj
2011 znaša 28,88 EUR, za upokojence in študente 25,84 EUR.
Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po
ceniku Pošte Slovenije. Pisne odpovedi naročnin upoštevamo
konec meseca. Na podlagi zakonao davku na dodano vrednost
(Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakona o davku na
dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode,
za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji
8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa.
Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.

6| zunanja@vecer.com EVROPA, SVET četrtek, 26. maja 2011

V Deauvillu voditelji držav G8

V letovišču Deauville na severu Francije se je včeraj začel vrh skupine najraz-
vitejših držav sveta (G8). Voditelji, pozdravil jih je gostitelj Nicolas Sarkozy, so
včeraj in danes razpravljali o vrsti perečih mednarodnih in gospodarskih tem.
Na vrhu so se ob Sarkozy-ju zbrali ameriški in ruski predsednik Barack Obama
in Dmitrij Medvedjev, nemška kanclerka Angela Merkel ter britanski, italijan-
ski, japonski in kanadski premier - David Cameron, Silvio Berlusconi, Naoto
Kan in Step-hen Harp-er.

Na vrhu, ki je tudi priložnost za številna dvostranska srečanja, se voditelji
posvečajo predvsem arabski pomladi, govorijo pa tudi o drugih perečih med-
narodnih temah ter o jedrski energiji v luči nesreče na Japonskem, o internetu
in novem šefu IMF. Glede na osnutek sklepne izjave, ki jo je prejela francoska
tiskovna agencija AFP, naj bi voditelji danes napovedali "trajno partnerstvo s
Tunizijo in Egiptom, ki sta v skladu z željami svojih prebivalcev začela demokra-
tično tranzicijo". Voditelji naj bi tudi ponovili, da bodo še naprej podpirali demo-
kratične reforme po vsem svetu in odgovarjali na želje po svobodi in delovnih
mestih, še posebno za ženske in mlade. Najbogatejši naj bi na vrhu ob tem zah-
tevali konec krvavega zatiranja protestov v Libiji in Siriji. Od režima libijskega
voditelja Moamerja Gadafija naj bi zahtevali tudi podporo politični rešitvi konf-
likta, ki bo odražal voljo libijskega ljudstva. Sirsko vodstvo pa naj bi pozvali h
končanju ustrahovanja ljudstva in začetku dialoga o temeljnih reformah.

Voditelji G8 naj bi sicer tudi pozvali Izraelce in Palestince, naj takoj začnejo
vsebinske pogovore s ciljem "okvirnega dogovora" za dosego trajnega miru. Pri
tem naj bi zapisali, da je zaradi zgodovinskih sprememb v regiji rešitev izrael-
sko-palestinskega spora s pogajanji še bolj pomembna. (sta)

Egipt bo trajno odprl prehod Rafa z Gazo

Egipt bo jutri trajno odprl prehod Rafa z območjem Gaze in tako občutno olajšal
blokado tega obubožanega palestinskega ozemlja. Kot je včeraj poročala egiptov-
ska tiskovna agencija Mena, so egiptovske oblasti odločitev sprejele kot del pri-
zadevanj za dosego sprave med Palestinci. Območje Gaze je praktično povsem
blokirano od junija 2007, ko je nadzor nad njim po več dnevih spopadih prevze-
lo gibanje Hamas in pregnalo privržence gibanja Fatah palestinskega predsed-
nika Mahmuda Abasa. Blokado območja - kopensko, pomorsko in zračno - je
uvedel Izrael, prehod ljudi in dobrin prek Rafe pa je omejil tudi strmoglavljeni
egiptovski predsednik Hosni Mubarak. Hamas in Fatah sta sicer na začetku me-
seca ob posredovanju novih egiptovskih oblasti formalno zakopala bojno seki-
ro in potrdila spravni dogovor. Ta med drugim predvideva oblikovanje skupne
prehodne palestinske vlade, ki bi jo vodili neodvisni politiki, v letu dni pa naj
bi sledile predsedniške in parlamentarne volitve. (zu-r)

Obama je prejšnji teden
okrcal Izrael, da bo moral
končati svojo okupacijo
palestinskih ozemelj,
in se zavzel za nastanek
palestinske države,
ta teden pa prepričuje
evropske voditelje, naj ZN
ne podprejo palestinske
neodvisnosti

JOŽE PLEŠNAR

Dober teden je, odkar je ameriški pred-
sednik Barack Obama presenetil izrael-
ske, pa tudi ameriške politike z izjavo,
da bi se moral Izrael vrniti k mejam iz
leta 1967, in nekaj dni, kar je izraelski
premier Benjamin Netanjahu v ame-
riškem kongresu vehementno zatrdil,
da kaj takega ne pride v poštev. Obamo
so politični nasprotniki raztrgali, Neta-
njahu pa je v kongresu doživel ovacije.
Palestinci so njegovo izjavo, da bi bil
pripravljen "odstopiti nekaj ozemlja",
ter pobudo za na nadaljevanje mirov-
nih pogajanj, če bodo priznali Izrael
kot judovsko državo ter izničili nedav-
ni spravni pakt med Fatahom in Hama-
som, upravičeno pospremili z razlago,
da je zaloputnil vrata pred vsakršnim
razumnim dialogom.

Če so za nekaj trenutkov verjeli, da
je Bela hiša končno našla bolj uravnote-
ženo stališče do Bližnjega vzhoda, jih
je streznil Netanjahujev nastop. "Ponu-
dil ni ničesar, na čemer bi lahko gra-
dili," je poudaril palestinski voditelj
Mahmud Abas. In če so bili ameriš-
ki kongresniki, ki jim politično moč
daje podpora judovskega lobija, zelo
navdušeni nad Netanjahujem, je bila
izraelska javnost bolj zadržana. Kot je
pokazala anketa v izraelskem časniku
Mariv, je bilo 57 odstotkov udeležen-
cev mnenja, da bi bil moral Netanjahu
na govor predsednika Obame odgovo-
riti bolj pozitivno.

Medtem ko je liberalni izraelski ča-
snik Haaretz izrazil bojazen, da Neta-
njahu vodi Izrael in Palestince v nov
krog nasilja, v večjo osamitev Izrae-
la in globlji spor z Ameriko, je Sima
Kadmon, komentator najbolj brane-
ga izraelskega časnika Jediot Ahro-
not, pomenljivo zapisal: "Potem ko
je bilo že vse povedano in storjeno,
ostaja vprašanje, kam lahko gremo
s te točke." Benjamin Netanjahu, ki
si je s trdovratnostjo zaslužil nov bla-
goslov privržencev svoje desničarske
stranke in judovskih naseljencev na
okupiranih palestinskih ozemljih,
si s tem vprašanjem ne beli glave. Za
Palestince pa očitno ostaja samo ena
pot - enostranska razglasitev neodvi-
snosti, o kateri naj bi septembra glaso-
vala Generalna skupščina ZN. Čeprav
je glasovanje v svetovni organizaciji
povsem simbolična zadeva, pa lahko
simbolična dejanja prinesejo velike in
nepredvidljive posledice. Nepredvidlji-
ve predvsem za Izrael, ki se boji, da se
bo deklarativno ves svet obrnil proti
njemu. Problem je v tem, da se tega bo-
jijo tudi ZDA, kjer se večina od 535 čla-
nov kongresa strinja z Netanjahujem,
da je "Izrael otok demokracije in stabil-
nosti v nemirnem arabskem svetu", z
drugimi besedami, da bi bila prava no-
rost, če bi dopustili, da se kontaminaci-
ja arabske pomladi razširi čez njegove
svete meje.

Predsednik Obama ima seveda
ob takšni volji kongresnikov zvezane
roke. Ne preseneča, da je svojo ener-
gično kritiko Izraela iz prejšnjega
tedna zdaj omilil s poudarjenim nas-
protovanjem enostranske razglasitve
neodvisnosti Palestincev. Med svojo
šestdnevno turnejo po Evropi skuša
na vse pretege prepričati zaveznice,
naj v Združenih narodih nasprotujejo
priznanju palestinske države. Za ZDA
bi bilo naravnost katastrofalno, če bi
bile v prid svoji demokratični izposta-
vi na Bližnjem vzhodu same prisiljene
glasovati proti in tvegati diplomatski
neuspeh.

Severnokorejski voditelj
Kim Jong II seje po pogo-
vorih s kitajskim predsedni-
kom vrnil v domovino

PETAR ILIC

Severnokorejski voditelj Kim Jong Il
je včeraj končal enotedensko turnejo
po LR Kitajski, v okviru katere se je se-
znanil z njenim občudovanja vrednim
gospodarskim razvojem in ob koncu
v Pekingu govoril z njenim predsedni-
kom Hu Jintaom. Azijski analitiki so
prepričani, da bo 69-letni "dragi vodja"
zdaj naposled nekaj poučnih kitajskih
izkušenj dovolil uporabiti za razvoj v
svoji komunistični državi, ki ji grozi go-
spodarski zlom in kjer je kar četrtina
njenih prebivalcev na robu lakote.

Srečanje Kima in Huja je trajalo sko-
raj štiri ure, na njem pa sta bila navzoča
tudi kitajski podpredsednik Xi Jinp-ing,
ki bo prihodnje leto nasledil Huja,
temu poteče drugi mandat na čelu dr-
žave, in vodilni severnokorejski poga-
jalec za jedrska vprašanja Kang Sok

Ju. Četverica je govorila o okrepitvi ki-
tajsko-severnokorejskih gospodarskih
odnosov, vlaganjih kitajskih podjetjih
v Severno Korejo, pomoči v hrani, obno-
vitvi pekinških šeststranskih pogajanj
o denuklearizaciji Korejskega polotoka
in o skupnem razvoju gospodarskega
območja Rajin-Sonbong.

Šele včeraj, ko se je Kim Jong Il že
vrnil v domovino, je Peking uradno
objavil, da je bil visoki gost iz Pjongjan-
ga na neuradnem obisku na Kitajskem
in da ga je sprejel kitajski predsednik,
ki je opozoril na pomen novih prizade-
vanj za mir in stabilnost na Korejskem
polotoku. Kim je bil na "skrivnost-
nem" obisku na Kitajskem tudi maja in
avgusta lani, tokrat pa naj bi pokazal
pripravljenost za čimprejšnjo vrnitev
pogajalcev na pekinška pogajanja.

Medtem posebni ameriški odposla-
nec za človekoljubna vprašanja Robert
King v Severni Koreji preverja ugoto-
vitve delovne skupine ZN o lakoti v
tej državi. Ne King ne kdo drug pa še
ni povedal, ali in kdaj bodo ZDA prek
ustreznih teles Združenih narodov Se-
verni Koreji poslale pomoč, za kakšno
vrsto in količino pomoči bo šlo.

Dva mrtva in več deset
ranjenih v Tbilisiju

Pripadniki gruzijskih posebnih policij-
skih enot so včeraj po petih dneh zatrli
proteste, katerih udeleženci so zahteva-
li odstop predsednika Mihaila Sakašvi-
lija, pri čemer sta umrla dva človeka.
Na tisoče policistov se je včeraj malo
čez polnoč med močnim dežjem s slo-
zivcem, vodnim topom in gumijastimi
naboji spravilo nad protestnike pred
parlamentom, da bi jih razgnali in omo-
gočili izvedbo slovesnosti ob obletnici
razglasitve neodvisnosti te nekdanje
sovjetske republike. Najmanj 37 ljudi
je bilo ranjenih. Policisti so opozicijske
protestnike pretepali z gumijevkami,
tako da so ti okrvavljeni obležali na
tleh. Nekateri izmed njih so se brani-
li s kovinskimi palicami. Protestniki
prozahodno usmerjenega Sakašvilija
obtožujejo, da že od tako imenovane
revolucije vrtnic leta 2003, med katero
so iz države izgnali postsovjetsko voj-
sko, zlorablja oblast.

Glasnik notranjega ministrstva
Šota Utiašvili je dejal, da sta včeraj
umrla policist in protestnik, potem
ko sta vanju trčila avtomobila, ki sta za-
puščala prizorišče protestov. V enem
izmed avtomobilov naj bi bila voditelji-
ca opozicije Nino Burdžanadze, kar pa
ona zanika. "Burdžanadzejeva in njen
soprog sta v konvoju petih terenskih
vozil v naglici zapuščala prizorišče pro-
testov. Eno izmed teh vozil je trčilo v
policista, ki je pozneje umrl v bolnišni-
ci. Umrl pa je tudi eden izmed protest-
nikov, ki je bil po naših podatkih prav
tako žrtev enega izmed avtomobilov
v konvoju," je dejal Utiašvili. Ministr-
stvo je objavilo posnetek, ki prikazuje
konvoj šestih terenskih vozil, ki z ve-

Brutalna noč v Tbilisiju (Reuters)

liko hitrostjo zapušča glavno ulico v
prestolnici Tbilisi. Na posnetku je tudi
videti, kako sta zadnji vozili v konvoju
trčili v policista, ki je stal na ulici. Burd-
žanadzejeva, nekdanja Sakašvilijeva
zaveznica, ki je obljubila, da bo vodila
mirno revolucijo zoper njega, je zatr-
dila, da avtomobili na posnetku niso
njeni. Pozvala je k izvedbi preiskave
in dejala, da bo še naprej pritiskala na
Sakašvilija, naj odstopi. Toda politični
analitiki navajajo, da položaj 43-letne-
ga gruzijskega voditelja, ki namerava
odstopiti ob izteku svojega mandata
leta 2013, ni preveč ogrožen, dokler
bo opozicija tako razdeljena.

Nasprotniki Sakašvilija obtožuje-
jo, da izrablja tesne vezi z ZDA in EU
za preusmerjanje pozornosti s kršitev
človekovih pravic v Gruziji. Približno
5000 ljudi je protestiralo, nekaj sto pa
ni hotelo upoštevati pozivov oblasti,
naj se umaknejo s trga in omogočijo
izvedbo vojaške parade ob dnevu neod-
visnosti, ki si jo je včeraj kljub žrtvam
ogledal tudi Sakašvili. Čeprav se je nje-
gova priljubljenost po petdnevni vojni
z Rusijo leta 2008 precej zmanjšala, je
Sakašvili ponovno vzpostavil nadzor,
po raziskavah javnega mnenja sodeč
pa ga ponovno podpira 40 do 50 odstot-
kov volivcev. Gruzija je z reformami, ki
so med najbolj liberalnimi na območ-
ju nekdanje Sovjetske zveze, pritegni-
la tuje investicije in postala ljubljenka
mednarodnih finančnih organizacij.
Toda zatrtje opozicijskih protestov leta
2007 je pri Zahodu vzbudilo zaskrblje-
nost glede predanosti te države demo-
kraciji in svobodi medijev. (Reu-ters)

1180 pogledi@vecer.com POGLEDI četrtek, 26. maja 2011

V enciklopediji piše: Strategija je
dolgoročen načrt dejanj, potrebnih za
reševanje problemov pri doseganju
določenega cilja. Uporablja se v
kontekstu vojaških operacij, poleg
tega pa tudi v politiki, ekonomiji in
drugih dejavnostih. Pojem se
razlikuje od pojma taktika, ki opisuje
kratkoročne odločitve na podlagi
sredstev, ki so na voljo.

V otroških letih sem zelo rad hodil k
stricu v Mislinjsko dolino. Imel je
posestvo v mali vasi in vaško
življenje mi je bilo zelo všeč. Nekaj
časa sem celo tam živel in hodil v
vaško šolo. Posestvo je bilo kar
kompleksno, poleg živali v hlevih in
polj, gozdov ter travnikov so imeli
še mlin, žago in malo elektrarno.
Stric je moral vse to upravljati in
tudi delati tako, da je uspešno
delovalo na dolgi rok. Nekoč mi je v
gozdu rekel, glej ta mala drevesa. Mo-
ram jih negovati, čez štirideset let
jih bo sekal moj sin. Torej je mislil
na dolgi rok. Imel je seveda pomoč-
nike, hlapca, deklo in žagarja.
Hlapec je imel otroke zelo rad, mi pa
njega. Hlapec je znal vsa dela na
kmetiji, ni pa imel nobenega
občutka za dolgi rok, živel je od
danes do jutri, saj posestvo ni bilo
njegovo.

No, mnogo pozneje sem se srečal s
pravo strategijo. V sedemdesetih letih
sem bil v upravi podjetja, ki so ga
novinarji imenovali "šampion Jugosla-
vije". Proizvajali smo produkte s
srednje veliko dodano vrednostjo,
pokrivali smo lep del Jugoslavije in
uspešno izvažali v Nemčijo. Imeli
smo tudi kooperante in svoje obrate
po državi. Imeli smo odlične službe
marketinga, razvoja, komerciale z
zastopniki in strokovnjake v
proizvodnji. Akumulacija je bila
velika tako, da smo jo skrivali. Takrat
smo sklenili, da bomo dvignili
dodano vrednost z novim produk-
tom. Zastavili smo si cilj, da se bomo
v roku desetih let uvrstili med prve
tri proizvajalce v Evropi.

Lotili smo se strategije. Najprej smo
želeli urediti notranje poslovanje in
izboljšati vodenje kompleksnih
projektov. Sklenili smo pogodbe z
VEKŠ - prof. Melavc in prof. Hauc sta
takoj pričela z delom. Ker smo
ugotovili, da sami komplicirane
razvojne naloge ne bomo zmogli,
smo sklenili pogodbo z enim od
ljubljanskih raziskovalnih institutov.
Pri novem proizvodu smo potrebova-
li posebne zlitine. Našli smo tovarno
v Nemčiji, ki je bila pripravljena
sovlagati z nami. Takoj smo pristopili
k izdelavi načrtov za novo tovarno in
našli lokacijo v Ljutomeru. Takrat
smo ugotovili, da lokacija, kjer stoji
naša tovarna, ne premore razširitve.
Najprej smo načrtovali večnadstrop-
no proizvodno poslopje, kjer bi
proizvajali precizne mehanizme.
Nato smo še na Zavod za urbanizem
vložili zahtevo za spremembo
namembnosti zemljišč v soseski.
Agresivno smo se lotili izvoza na
zahodna tržišča in sklenili nove
pogodbe. Potrebovali smo več
izkušenj na tujih trgih za naš novi
proizvod. Videli smo, da moramo
okrepiti razvojne in tehnološke
oddelke ter vpeljati informatiko.
Povezali smo se z VTŠ in prosili prof.
Novaka in prof. Šostarja, da nam
priporočata nekaj bistrih diploman-
tov. Takoj smo jih zaposlili. Naročili
smo računalnik. Ugotovili smo, da
nujno potrebujemo poseben laborato-
rij. Dali smo vlogo na gospodarsko
zbornico in dosegli, da je investicija
za laboratorij prešla v republiške
planske dokumente.

Takrat pa smo naredili usodno
neumno potezo. Pri novem izvoznem
poslu smo namreč naredili napako,
ki nam je škodovala materialno kot
tudi moralno pri novem partnerju.
Iskali smo krivca in ga našli v enem
od naših vodilnih delavcev, ki je dajal
lažne podatke. Predali smo ga
disciplinski komisiji s predlogom za
odstavitev. Takrat pa je ostro
reagirala partijska organizacija, saj je
bil njen zaslužni član. Na partijskem
sestanku je bilo sklenjeno, da naj
odidejo tisti, ki so si upali dati takšen
predlog. In je bilo opravljeno. In kaj
se je zgodilo nato s strategijo? Nihče
ni upal odločno nastopiti in strategija
se je razvodenila. Prišel je računal-
nik, vendar ga ni bilo kam instalirati,
ker je prostor zasedel nekdo drug. Bil
je prodan, inženir, ki bi moral voditi
informatiko, je odšel in pozneje
drugje organiziral največji institut
informatike v Sloveniji. Ljubljanski
raziskovalni institut je izdelal prvi
del raziskovalne naloge, drugega ni
podpisal nihče. Tovarna v Ljutomeru

Premnogi
naši politiki
se obnašajo
do Slovenije kot
hlapci, ki so jim
dali v upravljanje
tuje posestvo

je padla v vodo. Zgrajena je bila
večnadstropna proizvodna stavba, v
kateri danes prodajajo instalacijski in
gradbeni material in dobro kavo, na
okoliških parcelah so obrtne
delavnice in prodajni center. Država
je držala besedo in dala denar za
laboratorij. Ta zdaj deluje v okviru
Univerze v Mariboru in uspešno
sodeluje z gospodarstvom. Vodi ga
redni profesor, takrat mladi diplo-
mant.

Zdaj me boste povprašali, zakaj vam
pripoveduje stare zgodbe. Nameno-
ma, zaradi poduka. Strategija doseže
cilj, če je dobro zastavljena in jo na
dolgi rok dosledno izvajamo, ne glede
na to, ali se izvajalci v njej menjavajo.
Če cilja ne doseže v popolnosti, je
vendar kaj dobrih ostankov. Od naših
slovenskih politikov sem pričakoval
razvojno strategijo, ki nam bo
povedala, kam naj Slovenci gremo in
kakšna naj bo naša prihodnost. Na
primer: iz družbe znanja v družbo
blagostanja. Mi nimamo nafte in
plina. Imamo mnogo lesa in še tega
slabo tržimo. Lahko pa izkoristimo
pamet, ki je imamo dovolj. Švicarji in

Avstrijci tudi nimajo drugega, vendar
živijo v blagostanju. Še morja nimajo.
Finci, na primer, so si pred dobrimi
tridesetimi leti zastavili razvojno
strategijo, ki jo dosledno izvaja vsaka
vlada ne glede na to, katere barve je.
Danes rinejo proti vrhu v Evropi. Mi
smo še vedno brez razvojne strategije
in tonemo. Pri nas neke vlade
sestavljajo neke razvojne strategije, ki
jih niti same ne sprejmejo, če pa, jih
nove vlade zavržejo.

Vtis imam, da se premnogi naši
politiki obnašajo do Slovenije kot
hlapci, ki so jim dali v upravljanje
tuje posestvo. Kdaj bodo začeli
razmišljati na dolgi rok in za
blagostanje dežele, ki smo jim jo mi
zaupali? Morda pa zdaj nujno
potrebujemo veliko koalicijo, katere
glavni cilj bi bil postavitev skupne
razvojne strategije, ki bi jo potem
izvajala vsaka nova vlada ne glede na
barvo. Drugače se nam slabo piše.
Strokovnjakov, ki bi znali sestaviti
odlično razvojno strategijo Slovenije,
imamo dovolj. Poleg tega pa se da
pogledati tudi naokoli in kaj
posnemati.

Te zanima delo
novinarja?

Prijavi se v Večerovo poletno
novinarsko šolo!

Kot že vrsto let bo ČZP Večer tudi letos pripravil poletno
novinarsko šolo. Z dinamičnim novinarskim delom se bosta
seznanili dve ekipi, prvajulija, druga avgusta.
Vabljeni predvsem študentje.
Prijave sprejemamo do 10. junija.

Vlogo z opisom šolanja, izkušenj in ambicij pošljite
na naslov:

ČZP Večer d.d.
Svetozarevska 14
2504 Maribor
s pripisom Novinarska šola

Kandidate bomo o izboru obvestili do 17. junija.

Najprej moram podariti, da gre v tem
primeru za še ne pravnomočno
sodno odločbo, in zato jo je treba kot
takšno tudi obravnavati. Sodba
ptujskega sodišča je vzbudila v
javnosti že več polemik, predvsem
zaradi višine odškodnine. Istočasno
pa ta sodba poraja marsikatero drugo
odprto vprašanje glede trendov v
našem odškodninskem pravu. Ali je
takšna sodba eden izmed znakov
procesa amerikanizacije odškodnin-
skega prava, v katerem smo se znašli,
upoštevajoč tudi druge znake tega
pojava, npr. odškodninske hiše?

Višina odškodnine je nedvomno bolj
podobna odškodninam v ZDA kot
drugod v Evropi. Sam sem sodeloval
v projektni skupini dunajskega
Inštituta za odškodninsko in
zavarovalno pravo (ECTIL) glede
ureditev odškodninskopravne
odgovornosti zdravnikov in nobena
evropska ureditev ne pozna tako
visokih odškodnin. V podobni
situaciji bi bilo npr. v Nemčiji moč
iztožiti okoli 50.000 evrov odškodni-
ne, medtem ko je naše sodišče
prisodilo desetkrat višjo. Vendar, če
primerjamo našo in druge evropske
ureditve z ameriško, je treba
poudariti, da ameriško pravo pozna
institut punitive damage oz. civilno
kazen. To lahko sodišče prisodi, če
ugotovi, da je oškodovalec deloval
skrajno (grobo) malomarno ali
namenoma. V tem primeru sodišče v
ZDA prisodi odškodnino in civilno
kazen in ta daje končni skupni
znesek, čeprav višina odškodnine
sama po sebi ne odstopa od tistih v
evropskih državah. Naše pravo
instituta civilne kazni v smislu
punitive damage ne pozna. Je pa
Vrhovno sodišče RS večkrat izpostavi-
lo, da mora sodišče pri prisojanju
odškodnine upoštevati t. i. načelo
individualizacije odškodninske
odgovornosti. To pomeni, da mora
presojati odškodnino po tem, kdo je
bil oškodovalec. Če je to bogato
podjetje, mora biti odškodninska
sankcija višja, kot če je oškodovalec
fizična oseba. Z drugimi besedami,
odškodnina mora za oškodovalca
predstavljati tudi občutno sankcijo.
Sodbo ptujskega sodišča pa lahko
razumemo tudi kot svarilo bolnišni-
cam oziroma zdravnikom, da so
medicinske napake pri nas vedno
bolj pogoste. Na neustreznost pravne
ureditve glede kompenzacije žrtvam
medicinskih napak pa je opozorilo
tudi Evropsko sodišče za človekove
pravice v zadevi Šilih proti Sloveniji.

Ptujsko sodbo lahko torej razumemo
tudi kot resen poskus generalne
prevencije pred medicinskimi
napakami. Na koncu naj dodam, da je
pred to sodno zadevo še nekaj let
pritožbenega postopka (kar pa je
tako ali tako velika slabost našega
pravosodnega sistema nasploh) in
menim, da tovrstna višina odškodni-
ne ne bo vzdržala pred višjimi
instancami, saj preveč odstopa od
dosedanje sodne prakse. Vloga
Vrhovnega sodišča RS je namreč med
drugim tudi, da skrbi tudi za
poenotenje sodne prakse, tako gre
pričakovati znižanje dosojene
odškodnine v tem primeru.

stvo petek, 27. maja 2011 9

Ključne za razvoj
so investicije

"V Sloveniji vsi govorimo o tem, kako nekaj deliti, ne pa, kako ustvarjati. To
velja tudi za vlado in sindikate," je včeraj v Portorožu v okviru 28. FBK dejal
Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, ter dodal, da veliko govorimo o
tujih neposrednih investicijah in njihovem financiranju, bi pa marsikatero ve-
liko slovensko podjetje tudi investiralo in odpiralo nova delovna mesta, če bi
imelo tolikšne spodbude kot podjetja v tuji lasti. "Ker pa se kot domači investi-
torji počutimo v Srbiji, tam tudi odpiramo nova delovna mesta," je ugotavljal
Bobinac.

Nekdanji slovenski premier, zdaj podpredsednik in član upravnega odbora
Evropske investicijske banke, mag. Tone Rop, je prav tako menil, da so temeljni
problem za razvoj slovenskega gospodarstva investicije, ki jih je občutno prema-
lo, pa tudi to, da želimo v Sloveniji vse reforme in socialne probleme reševati
hkrati. Mag. Samo Hribar Milič, trenutno še hkratni predsednik in generalni
direktor Gospodarske zbornice Slovenije, pa, da je jedro krize v Sloveniji nefunk-
cioniranje pravne države na vseh področjih kakor nespoštovanje pogodb - kot
sta recimo primera Darsa in SCT (dt)

lz|nmna S,M \. 1:lr.n.:
letna fi^ra-

ZaggbhHitna

danmrij r,ilnib*i.

•1 ntOVANKA

s .".II.. Il,..-ll,.,

2Wt*(VtV»V»Vt"

BANKA SLOVENIJE

Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB z dne 26. maja 2011

Slovenija seje znašla med
EU-državami z najbolj gro-
zečo pokojninsko lu-knjo

DAMIJAN TOPLAK

Prvi dan 28. finančno-borzne konfe-
rence v Portorožu je bilo največ govo-
ra o pokojninskih sistemih po Evropi.
Tudi Andrej Šketa, predsednik Ljub-
ljanske borze, ki je z Združenjem
družb za upravljanje organizirala
konferenco, je menil, da bi bilo sloven-
skim vlagateljem treba omogočiti ko-
lektivno in individualno namensko
varčevanje za starost. Seveda ob ustre-
znih davčnih olajšavah, najbrž pa je
imel prvi mož Ljubljanske borze v mi-
slih tudi tako imenovane pokojnin-
ske račune, ki bi lahko vzpodbudili
slovenski trg kapitala.

Starajoče se prebivalstvo_

Dr. Alexander Borsch iz družbe Alli-
anz Global Investors je vnovič izposta-
vil demografske napovedi, da naj bi
bilo leta 2050 na svetu več ljudi, sta-
rih nad 60 let, kakor tistih, ki bodo
mlajši od 15 let. V Nemčiji recimo je
bila povprečna starost 1970. leta 34
let, leta 2010 že 44 let, medtem ko naj
bi bila leta 2040 kar 51 let. Podobni
trendi so drugod po Evropi, vključno
s Slovenijo, kjer je sedanja povpreč-
na starost državljanov nekaj pod 42
let. Vse to je posledica vse nižje rod-
nosti in vse daljše življenjske dobe.
Največja posledica pa je, da vse manj
ljudi plačuje pokojninske prispevke
in vse več prejema denar iz pokoj-
ninske blagajne. Zato je večina držav
OECD, pravi Borsch, v preteklih letih
že izvedla pokojninske reforme, neka-
tere celo korenite. Skrb vzbujajoča je
napoved, da bodo sedanje generacije
v prihodnosti prejemale v povprečju
do četrtino nižje pokojnine. Slovenija
že zdaj namenja za pokojnine okrog
desetine svojega BDP-ja, v pol stoletja
pa naj bi se ta delež povzpel na 18 do

Banka Slovenije je
že izdala odredbo,
s katero zahteva novo
dokapitalizacijo NLB, po
neu-radnih- podatkih- za
nove četrt milijarde evrov

IRENA FERLUGA

Nadzorni svet NLB se je na včerajšnji
seji seznanil z odredbo Banke Slovenije
o nujnosti nove dokapitalizacije banke
zaradi potrebe po povečanju količnika
kapitalske ustreznosti NLB Skupine, so
včeraj sporočili iz NLB. Podrobnosti
odredbe so visoka poslovna skrivnost,
neuradno pa naj bi šlo za novo četrt-mi-
lijardno dokapitalizacijo, čeprav je bila
letošnja prva dokapitalizacija izvedena
šele pred slabima dvema mesecema.
Neuradno naj bi pri tokratni dokapita-
lizaciji aktivneje sodelovala belgijska
KBC, nekateri viri namigujejo, da naj
bi NLB kar prevzela. Toda nekatere na-
ložbe NLB so še v postopku prodaje, na
primer Banka Celje.

20 odstotkov takratnega BDP Tako ni
presenetljivo, da so ob Grčiji, Slovaški
in Madžarski največje potrebe po po-
kojninski reformi prav v Sloveniji, naj-
nižje pa na Švedskem, Nizozemskem
in v Švici. Pričakovati je, da bodo sred-
stva od običajnega varčevanja šla vse
bolj k davčno stimuliranemu pokoj-
ninskemu varčevanju. V razvijajoči
se Aziji in državah srednje in vzhod-
ne Evrope pa bi letno obseg zasebnih
pokojninskih sredstev rasel po okrog
15-odstotni stopnji.

Razpršitev pokojninskih naložb

"Kdo bo plačal za mojo pokojnino?"
se je spraševal dr. Paul Varga iz De-
kaBank, ko je predstavljal pokojnin-
sko varčevanje v Nemčiji. Ob tem je
menil, da se ne bi smeli zanašati na
nepremičnino kot edino sredstvo
za kasnejšo pokojnino, saj je potreb-
na razpršitev naložb. Povedal je še,
da je v Nemčiji običajna pokojnina
okrog 1500 evrov in da se v Nemčiji
za osnovne pokojnine letno izplača
230 milijard evrov. Opažajo, da imajo

Nadzorniki so se včeraj seznani-
li s poslovanjem NLB Skupine in NLB
v prvih treh mesecih letošnjega leta,
s kreditno aktivnostjo banke v tem
obdobju, seznanili so se s strategijo in
programom prestrukturiranja banč-
ništva na drobno v obdobju med 2011
- 2015 ter potrdili besedilo sklica 17.
redne skupščine delničarjev NLB, ki
bo 30. junija 2011. Nadzorniki so za
novega člana uprave NLB s petletnim
mandatom imenovali Gu-ya Snoeksa iz
KBC Bank iz Bruslja, saj je pred časom
odstopil dosedanji član uprave Clau-de
Deroose. Novi član uprave bo prevzel
pristojnosti za področje upravljanja s
tveganji, zaledne storitve ter ocenje-
vanje investicij in premoženja. Funkci-
jo bo nastopil, ko bo dobil dovoljenje
Banke Slovenije.

Kot opredeljuje že sprejeta Strate-
gija NLB Skupine 2011- 2015, bo banč-
ništvo na drobno poleg poslovanja s
podjetji tudi v prihodnje ključni strateš-
ki steber ponudbe NLB Skupine, zato
sta strategija in program prestrukturi-
ranja bančništva na drobno za obdobje
2011-2015 usmerjena v izboljšanje stroš-

Rado Bohinc je opozoril, da pri- nas zakon
le v enem členu določa dolžnosti direktor-
jev. (Robert Balen)

ženske, tudi zaradi nižjih plač, v pov-
prečju nižje pokojninske prihranke
od moških, je pa Varga prepričan, da
bo pokojnina v prihodnosti bolj indi-
vidualno opredeljena. Dodal je, da ni
vprašanje, pri kateri starosti se upo-
kojiš, temveč s kakšnimi privarčeva-
nimi sredstvi. Predstavljena sta bila
tudi finski in estonski pokojninski si-
stem, predvsem finski pa je razumlji-
vo mnogo bolj razvit od slovenskega.

kovne in operativne učinkovitosti, v
izboljšanje profitabilnosti ter ustreznej-
še obvladovanje tveganj. Za vsa področ-
ja delovanja so v strategiji oblikovani
konkretni razvojni, trženjski, finančni
in poslovni cilji za doseganje vzdržne
in stabilne rasti, za boljše obvladovanje
tveganj ter racionalizacijo procesov in
stroškov.

Nadzorni svet se je v nadaljevanju
seje seznanil s poročilom uprave o ukre-
pih in aktivnostih, ki jih banka izvaja
glede slabih naložb ter za izboljšanje
rezultatov poslovanja, s katerimi bo
uprava seznanila delničarje na skupš-
čini NLB. Nadzorni svet se je seznanil
tudi z informacijo o poslovanju in ure-
sničevanju programa restrukturiranja
LHB Internationale Handelsbank AG,
so sporočili iz banke.

Za nadomestnega člana nadzornega
sveta NLB bodo nadzorniki skupščini
predlagli Dirka Mam-paeya , saj je Jan
Vanhevel podal odstopno izjavo febru-
arja letos. Dirk Mampaey je višji gene-
ralni direktor za bančništvo v srednji
in vzhodni Evropi ter Rusiji v Skupini
KBC.

101 gospodarstvo@vecer.com GOSPODARSTVO petek, 27. maja 2011

Trg delnic - Prva kotacija

NT ZT

N 10,1500

N 1,8500

N 7,9400

N 60,0400

N 12,5000

N 170,0000

N 224,0000

N 72,0000

Trg delnic - Standardna kotacija

NT ZT % spr. Odp. tečaj Maks. tečaj Min. tečaj PL ŠP

0,0000
5,5100
0,0000
0,0000

N 16,0000 10,3400

A 3,8000
A 4,4500
A 7,2000
A 16,5000

N 7,8

7,8200
7,0000

N 7,2000 -0,6900
A 21,1000 0,0000

Trg obveznic - Obveznice

ŠP

% spr. Odp. tečaj Maks. tečaj Min. tečaj PL

0,0000

Izdajatelj

ABANKA VIPA 10. IZD.

ABANKA, obveznice 14. izdaje

AGROGORICA, OBVEZNICE 1. IZD.JE

BANKA CEL. 10 IZD.

BANKA CEL. 11. IZD.

BANKA CEL. 12. IZD.

BANKA CEL. 13. IZD.

BANKA DOMŽALE 1. IZD.

CIMOS 1. IZD.

DEOS 1. IZD.

DELO PRODAJA 1. IZD.

DARS

DARS 3. IZD.
FACTOR BANKA 9. IZD.
FACTOR BANKA 11. IZD.
FACTOR BANKA 14. IZD.
FACTOR BANKA 15. IZD.
FACTOR BANKA 16. IZD.
FACTOR BANKA 20. IZD.
FACTOR BANKA 21. IZD.
KB1909 1. IZD.
NOVA KBM 7. IZD.
NOVA KBM 9. IZD.
KD HOLDING 1. IZD.
KD HOLDING 2. IZD.
POS. SISTEM MERCATOR
NLB 13. IZD.
NLB 15. IZD.
NLB 18. IZD.
NLB 19. IZD.
NLB 22. IZD.
NLB 26. IZD.

POŠT. BANKA SLO. 6. IZD.
POŠT. BANKA SLO. 7. IZD.
PETROL 1. IZD.
PROBANKA 10. IZD.
PROBANKA 11. IZD.
PROBANKA 8. IZD.
PROBANKA 9. ZDAJA
POTEZA SKUPINA 1. IZD.
R. SLOVENIJA 21. IZD.
R. SLOVENIJA 29. IZD.
R. SLOVENIJA 32. IZD.
R. SLOVENIJA 33. IZD.
R. SLOVENIJA 38. IZD.
R. SLOVENIJA 44. IZD.
R. SLOVENIJA 48. IZD.
R. SLOVENIJA 49. IZD.
R. SLOVENIJA 50. IZD.
R. SLOVENIJA 53. IZD.
R. SLOVENIJA 54. IZD.
R. SLOVENIJA 57. IZD.
R. SLOVENIJA 59. IZD.
R. SLOVENIJA 62. IZD.
SLOVEN4,375 6/2/2019
R. SLOVENIJA 65. IZD.
R. SLOVENIJA 66. IZD.
SLOREP 4.125 26/01/20
SAVA 2. IZD.
SID BANKA 1. IZD.
SLOV. ODŠ. DRU. 2.IZD.
ZAVAROV. TRIGLAV 1. IZD.
ZAVAROV. TRIGLAV 2. IZD.

Trg strukturiranih produktov - delnice investicijskih družb

% spr. Odp. tečaj Maks. tečaj Min. tečaj CVS PL ŠP

0,0000 0,6180 0,6210 0,6140 0,8300 40439 36

Trg strukturiranih produktov - investicijski kuponi

VP Izdajatelj NT ZT

INDDY INFOND DYNAMIC N 4,3500

INDGL INFOND GLOBAL N 9,1910

MPEU ALTA EUROSTOCK N 4,9000

PBGS PROBANKA GLOB. NAL. SKL. N 0,6990

Legenda: VP = vrednostni papir; NT = način trgovanja; ET = enotni tečaj, % spr = odstotek
spremembe; ZT = zaključni tečaj; + Pov. = najboljše povpraševanje; + Pon. = najboljša po-
nudba; v 000 € = promet v tisoč EUR; PL = promet v lotih; ŠP = št. poslov; PK = preknjižbe;
OP = opombe; Št. ES = število enot sklada

Vzajemni skladi

Domači

V

Ime sklada OD

Abančna DZU DELNIŠKI AKTIVNI 25.5.2011 €

Abančna DZU DELNIŠKI AZIJA 25.5.2011 €

Abančna DZU DELNIŠKI BALKAN 25.5.2011 €

Abančna DZU DELNIŠKI EVROPA 25.5.2011 €

Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI AFRIKA & ME 25.5.2011 €

Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI BALTINORD 25.5.2011 €

Abančna DZU DELNIŠKI SVET 25.5.2011 €

Abančna DZU DELNIŠKI ZDA 25.5.2011 €

Abančna DZU DENARNI EURO 25.5.2011 €

Abančna DZU MEŠANI 25.5.2011 €

Abančna DZU OBVEZNIŠKI 25.5.2011 €

Abančna DZU URAVNOTEŽENI 25.5.2011 €

ALTA ASIA 25.5.2011 €

ALTA BALKAN 25.5.2011 €

ALTA BALKAN SELECT 25.5.2011 €

ALTA BOND 25.5.2011 €

ALTA BrazilRussiaIndiaChina 25.5.2011 €

ALTA ENERGY 25.5.2011 €

ALTA ENERGY+ 25.5.2011 €

ALTA EUROSTOCK 25.5.2011 €

ALTA GLOBAL 25.5.2011 €

ALTA GOLD 25.5.2011 €

ALTA HEALTHCARE 25.5.2011 €

ALTA HIGH YIELD BOND 25.5.2011 €

ALTA INDIA 25.5.2011 €

ALTA INTERNATIONAL 25.5.2011 €

ALTA KOMET 25.5.2011 €

ALTA MONEY MARKET 25.5.2011 €

ALTA NEW EUROPE 25.5.2011 €

ALTA PHARMA-TECH 25.5.2011 €

ALTA PLUS 25.5.2011 €

ALTA PRIMUS 25.5.2011 €

ALTA TECH 25.5.2011 €

ALTA TURKEY 25.5.2011 €

ALTA USA 25.5.2011 €

ALTA WATER 25.5.2011 €

SENIOR 25.5.2011 €

ESPA CASH EMERGING MARKETS 26.5.2011 €

ILIRIKA Amerika delniški 25.5.2011 €

ILIRIKA Azija delniški 25.5.2011 €

ILIRIKA BRIC delniški 25.5.2011 €

ILIRIKA Energija delniški 25.5.2011 €

ILIRIKA Farmacija delniški 25.5.2011 €

ILIRIKA Finance delniški 25.5.2011 €

ILIRIKA Gazela delniški 25.5.2011 €

ILIRIKA Globalni sklad skladov 25.5.2011 €

ILIRIKA Gold delniški 25.5.2011 €

ILIRIKA Ilirika Modra kombinacija mešani 25.5.2011 €

ILIRIKA Obvezniški 25.5.2011 €

ILIRIKA Vzhodna Evropa delniški 25.5.2011 €

Infond Bond 25.5.2011 €

Infond BRIC 25.5.2011 €

Infond Delniški 25.5.2011 €

Infond Dynamic 25.5.2011 €

Infond Energy 25.5.2011 €

Infond Europa 25.5.2011 €

Infond Global 25.5.2011 €

Infond Hrast 25.5.2011 €

Infond Life 25.5.2011 €

Infond PanAmerica 25.5.2011 €

KD Balkan 25.5.2011 €

KD Bond 25.5.2011 €

KD Delniški dohodkovni 25.5.2011 €

KD EM Infrastruktura in gradbeništvo 25.5.2011 €

KD Finance 25.5.2011 €

KD Galileo 25.5.2011 €

KD Indija - Kitajska 25.5.2011 €

KD Latinska Amerika 25.5.2011 €

KD MM 25.5.2011 €

KD Nova Energija 25.5.2011 €

KD Novi Trgi 25.5.2011 €

KD Prvi izbor 25.5.2011 €

KD Rastko 25.5.2011 €

KD Severna Amerika 25.5.2011 €

KD Surovine in Energija 25.5.2011 €

KD Tehnologija 25.5.2011 €

KD Vitalnost 25.5.2011 €

KD Vzhodna Evropa 25.5.2011 €

Krekov Globalni 25.5.2011 €

Krekov Klas Družbeno odgovorni 25.5.2011 €

Krekov Most Novi trgi 25.5.2011 €

Krekov NANO & TECH 25.5.2011 €

Krekov Sidro Obvezniški 25.5.2011 €

Krekov Skala Uravnoteženi 25.5.2011 €

NFD Azija/Oceanija 25.5.2011 €

NFD Energija 25.5.2011 €

NFD Evro/Amerika 25.5.2011 €

NFD Finance 25.5.2011 €

NFD IT 25.5.2011 €

NFD Novi Trgi 25.5.2011 €

NFD Obvezniški 25.5.2011 €

NFD Zdravstvo 25.5.2011 €

NLB Skladi - Azija delniški 25.5.2011 €

NLB Skladi - Dinamični delniški 25.5.2011 €

NLB Skladi - Evropa delniški 25.5.2011 €

NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo delniški 25.5.2011 €

NLB Skladi - Globalni delniski 25.5.2011 €

NLB Skladi - Ju., Sr. in Vz. Evropa delniški 25.5.2011 €

NLB Skladi - Kombinirani globalni 25.5.2011 €

NLB Skladi - Naravni Viri delniški 25.5.2011 €

NLB Skladi - Nova Evropa uravnoteženi 25.5.2011 €

NLB Skladi - Obvezniški EUR 25.5.2011 €

NLB Skladi - Slovenija delniški 25.5.2011 €

NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški 25.5.2011 €

NLB Skladi - Visoka tehnologija delniški 25.5.2011 €

NLB Skladi - Visoko rastoča gosp. delniški 25.5.2011 €

NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški 25.5.2011 €

Perspektiva: BalkanStox 25.5.2011 €

Perspektiva: EmergingStox 25.5.2011 €

Perspektiva: EurAsiaStox 25.5.2011 €

Perspektiva: ResourceStox 25.5.2011 €

Perspektiva: SpecialOpportunities 25.5.2011 €

Perspektiva: WorldMix 25.5.2011 €

Perspektiva: WorldStox 25.5.2011 €

PSP Modra Linija 25.5.2011 €

PSP Optima 25.5.2011 €

PSP Pika 25.5.2011 €

PSP Živa 25.5.2011 €

Probanka Agriculture 25.5.2011 €

Probanka Alfa 25.5.2011 €

Probanka Beta 25.5.2011 €

Probanka Biotech 25.5.2011 €

Probanka Gama obvezniški 25.5.2011 €

Probanka Globalni sklad 25.5.2011 €

Probanka Novi Trgi 25.5.2011 €

Probanka Sigma 25.5.2011 €

Probanka Uranium 25.5.2011 €

Triglav Azija 25.5.2011 €

Triglav Balkan 25.5.2011 €

Triglav Evropa 25.5.2011 €

Triglav Hitro Rastoča Podj. 25.5.2011 €

Triglav Obvezniški 25.5.2011 €

Triglav Rastoči trgi 25.5.2011 €

Triglav Renta 25.5.2011 €

Triglav Steber I 25.5.2011 €

Triglav Svetovni 25.5.2011 €

Triglav Top Sektorji 25.5.2011 €

Tuji

Ime sklada OD V

Allianz PIMCO Euro Bond 25.5.2011 €

Allianz RCM BRIC Equity 25.5.2011 €

Allianz RCM Enhanced Short Term Euro 25.5.2011 €

Allianz RCM Europe Equity Growth 25.5.2011 €

Allianz RCM Global Agricultural Trends 25.5.2011 €

Allianz RCM Global EcoTrends 25.5.2011 €

Allianz RCM Global Equity 25.5.2011 €

Allianz RCM Growing Markets Protect 25.5.2011 €

Allianz RCM Oriental Income 25.5.2011 $

Deka Convergence Aktien 25.5.2011 €

Deka-ConvergenceRenten 25.5.2011 €

Deka MiddleEast and Africa 25.5.2011 €

ESPA BOND BRIK CORPORATE 26.5.2011 €

ESPA BOND DANUBIA 26.5.2011 €

ESPA BOND EMERGING-MARKETS 26.5.2011 €

ESPA BOND EURO-CORPORATE 26.5.2011 €

ESPA BOND EUROPE 26.5.2011 €

ESPA BOND EUROPE-HIGH YIELD 26.5.2011 €

ESPA STOCK ADRIATIC 26.5.2011 €

ESPA STOCK AMERICA 26.5.2011 €

ESPA STOCK ASIA INFRASTRUCTURE 26.5.2011 €

ESPA STOCK ASIA-PACIFIC PROPERTY 26.5.2011 €

ESPA STOCK BRICK 26.5.2011 €

ESPA STOCK COMMODITIES 26.5.2011 €

ESPA STOCK EUROPE-ACTIVE 26.5.2011 €

ESPA STOCK EUROPE-EMERGING 26.5.2011 €

ESPA STOCK ISTANBUL 26.5.2011 €

ESPA STOCK JAPAN 26.5.2011 €

ESPA STOCK NEW CONSUMER 26.5.2011 €

TOP-Fonds I Der Stabile 26.5.2011 €

TOP-Fonds II Der Flexible 26.5.2011 €

TOP-Fonds III Der Aktive 26.5.2011 €

EEF Bond EUR Long Term (R) 24.5.2011 €

EEF Bond EUR Medium Term (R) 24.5.2011 €

EEF Bond EUR Short Term (R) 24.5.2011 €

EEF Cash EUR (R) 24.5.2011 €

EEF Cash USD (R) 24.5.2011 €

EEF Equity China (R) 24.5.2011 €

EEF Equity Emerging Markets Asia (R) 24.5.2011 €

EEF Equity Energy & Materials (R) 24.5.2011 €

EEF Equity Energy & Materials (RH) 24.5.2011 €

EEF Equity Europe (R) 24.5.2011 €

EEF Equity Europe (RH) 24.5.2011 €

EEF Equity Euro (R) 24.5.2011 €

EEF Equity Financial(R) 24.5.2011 €

EEF Equity Financial(RH) 24.5.2011 €

EEF Equity High Tech(R) 24.5.2011 €

EEF Equity High Tech(RH) 24.5.2011 €

EEF Equity Industrials (R) 24.5.2011 €

EEF Equity Industrials (RH) 24.5.2011 €

EEF Equity Japan (R) 24.5.2011 €

EEF Equity Japan (RH) 24.5.2011 €

EEF Equity Latin America(R) 24.5.2011 €

4,88

-10,19

10,63

-11,92

22,13

7,63

1,85

7,59

-1,67

-5,87

14,46

12,95

3,28

0,97

W 6,5 0,0

W 3,0 0,0

37,80 6,5 0,0

34,71 3,0 0,0

-6,67 6,5 0,0

-8,79 3,0 0,0

-26,29 6,5 0,0

-27,79 3,0 0,0

21.30 6,5 0,0

5,50 6,5 0,0

18.31 3,0 0,0

39,20 6,5 0,0

18,41 6,5 0,0

37.16 3,0 0,0

-9,44 6,5 0,0

-24,31 6,5 0,0

-10,75 3,0 0,0

7,63 3,0 0,0

68,68 6,5 0,0

49,26 6,5 0,0

47,01 3,0 0,0

65,00 3,0 0,0

0,72 6,5 0,0

-1,53 3,0 0,0

-5,33 4,0 1,0

-0,95 3,3 1,0

-0,08 2,87 10,45 3,5 0,0

-0,70 15,00 8,72 5,0 0,0

0,12 2,90 5,15 3,5 0,0

-0,14 7,74 10,56 3,5 0,0

-0,24 9,50 -50,82 5,0 0,0

0,02 4,04 -37,03 3,5 0,0

0,65 17,03 -25,91 3,9 0,0

0,46 23,97 -3,66 4,0 0,0

-0,48 12,98 3,87 4,0 0,0

-0,22 30,92 -28,38 4,0 0,0

19,78 2,8 0,0

16,54 2,0 0,0

0,45 29,51 -14,70 4,0 0,0

0,42 10,92 -24,19 5,0 0,0

0,06 2,37 20,25 2,8 0,0

0,23 -0,39 15,65 2,0 0,0

0,22 42,30 -17,12 5,0 0,0

1,19 5,87 40,73 5,0 0,0

0,41 2,43 14,02 3,0 0,0

0,73 19,93 -4,04 4,0 0,0

-0,46 10,79 4,69 5,0 0,0

11.17 5,0 0,0

29,88 2,8 0,0

-0,38 14,53 -11,56 5,0 0,0

0,32 13,66 -14,56 5,0 0,0

0,26 -1,29 15,71 2,0 0,0

0,25 35,70 -3,62 5,0 0,0

0,00 0,99 4,60 0,5 0,0

-0,17 10,77 45,01 5,0 0,0

0,45 14,13 -4,09 5,0 0,0

0,58 22,07 -2,99 4,0 0,0

0,71 9,82 9,54 4,0 0,0

0,42 3,51 W 3,8 0,0

0,36 26,37 W 5,0 0,0

-0,02 3,63 5,00 3,0 0,0

-0,76 19,26 26,44 5,0 0,0

1,68 25,67 -12,44 5,0 0,0

-0,65 13,02 -0,10 5,0 0,0

0,10 3,26 20,64 3,0 0,0

0,59 21,88 -9,06 4,0 0,0

0,25 31,83 -9,23 5,0 0,0

0,17 0,69 14,13 2,5 0,0

0,02 1,26 9,49 1,0 0,0

0,54 12,73 -3,39 4,0 0,0

0,41 4,01 14,97 3,0 0,0

0,27 -3,45 22,47 3,0 0,0

0,42 12,24 20,61 5,0 0,0

0,07 12,89 W 4,0 0,0

0,36 22,27 -15,46 5,0 0,0

-0,33 7,85 15,17 3,0 0,0

-0,24 15,75 -0,71 4,0 0,0

0,65 21,73 -20,56 5,0 0,0

0,72 20,77 -8,30 4,0 0,0

-0,03 -0,91 8,48 4,0 0,0

0,77 7,18 9,31 4,0 0,0

0,15 0,39 7,46 2,0 0,0

0,10 3,97 8,01 2,0 0,0

-0,07 15,60 17,75 2,0 0,0

-0,08 -1,49 12,25 2,0 0,0

-0,23 3,17 9,74 2,0 0,0

-0,09 -0,63 13,13 2,0 0,0

0,05 8,31 29,03 2,0 0,0

-0,17 6,99 11,98 2,0 0,0

-0,89 36,30 -2,67 4,0 0,0

0,05 23,84 -7,47 4,0 0,0

0,30 21,76 -14,77 4,0 0,0

1,24 19,42 -28,26 4,0 0,0

0,38 16,13 -12,34 4,0 0,0
Vir: www.vzajemci.com

Legenda: * = opomba; OD = obračunski dan; V = valuta; VEP = vrednost enote
premoženja; POD = prejšnji obračunski dan; 6 = pred 6 meseci; 12 = pred 12 meseci;
36 = pred 36 meseci; NVP = največja vztopna provizija, NIP = največja izstopna provizija

Opombe: NP = ni podatka, prekratko obdobje poslovanja sklada; ? = do zaključka reda-
kcije nismo prejeli podatkov; $ = stroški za različne načine varčevanja v skladu so nave-
deni v prospektu, izvlečku in pravilih; & = posebni vzajemni sklad; * = objavljena VEP je
manjša od dejanske za izplačane prihodke iz naslova obresti.

Novi Vzajemci.com

10 let • 328 vzajemnih skladov • 13.721 strank

BORZNI DAN