G-ospodarske stvari. Ponien apna za gnojenje. Pogostokral se pritožuje gospodar, da mu njiva ali travnik le malo ali nič ne obrodi, čeravno ni štedil z gnojem. (M kod naj to prihaja, kaj je vzrok, da ima gnojenje, celo obilno gnojenje, bodisi z navadnim, bodisi z umetnim gnojem toli malo uspeha? Posebno raalo izda, kakor skušnja uči, samo navadno gnojenje, če so tla ilovnata, če je zemlja težka ali vsaj mokrotna. Ne le pšeniea, tudi detelja se ne obnese in vinograd tako malo rodi, da gospodarju še stroškov za obdelovanje ne povrne. Pomoček v tej zadevi je lahko dobiti; pravi pomoeek, ki nikakor ni predrag, je — apno. .Sicer se je to sredstvo na raznih slrančh prav mnogokrat že priporočalo in povdarjalo, a slovenski gospodarji mu le še ne zaupajo, kajti rabijo ga dosti prcinalo. — Vsaka rastlina potrebuje k svojemu uspevanju in razvijanju več ali manj apna. Sicer so take apnene tvarine že od narave v tleli, a kjer jib n>, tam mora človeška roka pripomoči ter apna pridjati. (inojenje z apnom je zlasti potrebno v težki in niokrolni zemlji, kajti apno ima vsled svoje kemične seslave moč, različne v zeinlji trdno spojene snovi razlvarjati, tako rekoč razkrojevati, da potem posamezne morejo rastlinam novo, živo moč podeljevati. Apno ima nadalje še drugo dobro slran, ker s svojim kemienim razkrojevanjcm razrahljava zemljo, kar rastHnam gotovo dobro dene, a ob jednem apno zemljo tudi nekoliko ogreva. Nikakor pa ?e ne sme misliti, da je apno pravi gnoj, to ni tako: apno je le zdaten pomoček, da navadni gnoj deluje, da ne leži zastonj v zemlji. Ustaviti ali prenehati se torej ne sme z gnojenjem z navadnim gnojem, ampak temu gnoju se mora apno le pridjati. Apno deluje potem prav uspešno kot raztvarjajoee sredstvo ter upliva dobrodejno na pognojenje. Z apnom se pomore, da se težka, ilovnata zemlja zrahlja, da se da ložje in boljše obdelovati, da se mokrotna tla vsaj nekoliko posuše; apno je pač v vsakem oziru jako imenitno sredstvo pri razvitku poljedelstva. Posledice gnojenja z apnom le redkokedaj izostanejo, ee se le na pravi način uporablja. Že pri drevesih se dobrodejen upliv hitro pokaže: Steblo postaja močnejše, drevo prinaša brž več in boljšega sadja, kakor brez gnojenja z apnom. Tako se tudi n. pr. slab vinograd, ki je že opešal, v jeseni potrosi precej na debelo z apnom (kake tri cente na oral), ki se pozneje, navadno spomladi, prekoplje ter tako z zemljo zmeša. Jedno, dve leti, in trta se bode čisto drugače obnesla, kakor se je, dokler je zemlji primanjkovalo — apna. Sejmovi. Dne 30. julija pri Sv. Martinu pod Vurbergoiu, v Kostrivnici in Ormožu. Dne 31. julija v Konjicah, Zagorju, Marenbergu, pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah in v Dolu. Dne 1. avgusta v Gomilici, Lučanah in v Imenem (svinjski sejem). Dne 2. avgusta pri Sv. Lenartu v Slov. goricah in lia Bregu pri Ptuju (svinjski sejem.) Dne 3. avgusta na Spodnji Polskavi.