; u.sami t a številka 10 h. s4« ;'«itl prejssasn: M «sla !e'o eaprej 2f> K — h leta , 13 , — , '.etrt , , 6 , BO , ttesoc , 2 ,30, tf sprsvsSJtvu prsjsraaa za m!o loto napr-sj 2011 — b pol leta , 10, — , Sotrt , , 5 , - , »i!36C , 1 , 70 , Zt poiiljanjc na ctora £9 h na '.aeicc. m v :. ; ■ ■ • 1 Političen list za slovenski narod. Naročnino in insertte •prejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulico St. 2. Rokopisi se ne vrnJaj-*, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme niSkih ulicah St. 2,1., 17 lzha|a vsak dan, izvzem> nedelje in praznike, oti pol 6. uri popoldne. Štev. 28. V Ljubljani, v torek 4. februvarija 1902. Letnik XXX. Župan Brunschmid razkrinkan. Iz R a d o č. Na volivnem shodu dnč 2. t. m. je državni poslanec in naš častni občan dr. Šusteršič našega župana in liberalca Viljema Brunschmid-a v veliko presenočenje zbora pokazal v pravi obliki. Doslej se je sicer vedelo, da je Brunschmid 1. 1899 kot pristaš katoliško -narodno stranke, kakeršnega se je takrat kazal, bil županom izvoljen. Vedelo so je tudi, da je potem prestopil v liberalci tabor in pri volitvah 1. 1900 in 1901 strastno agitoval za liberalne kandidate. N i pa bilo obče znano, kar je razkril dr. Šusteršič na volivnem shodu dne 2. t. m. Dr. Šusteršič je najprej povedal, da ga je 1. 1899, ko se je imela vršiti županska volitev, Brunschmid prosil, naj ee pri katoliško narodnih odbornikih zanj potezi. Dr. Šusteršič bil je povabljen v Rideie na po svet z obč. odborniki radi županske volitve in Brunschmid ga je prišel na kolodvor na Z dani Most čakat, da bi ga pridobil za svojo namero. Pri posvetu., ki so je potem vršil v »Nar. Domu« v Radečah, pa občinski odborniki niso kazali zaupanja do Brunschmida. Kontčno se je pa vendar sklenilo Brunschmida voliti županom, toda le pod pogojem, da se zaveže pod častno besedo, da od županstva takoj odstopi, ako mu večina obč. odbornikov izreče svoje nezaupanje. Iidal je potem sledečo pismeno izjavo: Podpisani izjavljam pod mojo častno besedo sledeči program kot bodoči župan občine Radeče vuprejeti in natančno spol-novati. Program. Varovati hočem kot župan v prvi vrsti interese in pravice slovenske narodnosti, katere naj bodo vedno na katol. podlagi; zraven pa tudi varovati pravice druge narodnosti, v kolikem bi ne prvim ne nasprotovalo in ostati v vedni vzajemnosti in sporazumnosti z odborniki, kateri so mi svoje zaupanje dali in me županom volili. Ob jednem se zavežem pod častno besedo, ako mi dve tretjini odbora svoje nezaupanje izreče županstvo odložiti. Radeče, 30. prosinca 1899. M. Brunschmid Ivan Si mo n čič, Jože R a u n i k e r, priči. Ko je potem Brunschmid postal župan, je hitro odpadel od katol.-nar. Btranke, vsled česar so mu občinski odborniki z v e č kot dvotretjinsko večino najprej pismeno — potem pa še v seji obiin-skega odbora, z odborovim sklepom, tudi z več kot dvotretjinsko večino, i z • rekli svoje nezaupanje. Brunschmid je pa svojo častno beaedo požrl in ni odložil županstva 1 Ogorčenje zbog tega razkritja je velikansko. Brunschmid pa še vedno uživa čast županstva — kar je po navedenih dogodkih celi občini v n e č a s t. K > je dr. Šusteršič te razkril, si Brun-echmid in njegovi pajdaši niso vedeli drugače pomagati, da so 'na vso moč jeli kričati, vsled česar je vladni komisar shod razpustil. T o d a nas to pa njo Brunschmida in njegovih pajdašev bo imelo posledice, katerih ne bodo veseli! Svobodni sodniki. Med temeljne zakone naše ustave spada tudi zakon dne 21. grudna 1867 drž. zak. št. 144 o sodni oblasti. Šesti člen tega zakona slove: Sodniki so v izvrševanju svoje sodne službe samostojni in nezavisni. — To načelo izvira neposredno iz ustavne ideje, ki ločuje zakonodajno, sodno in upravno oblast. Samostojnost in nezavisnost sodni- J, kova je nujen predpogoj, da ee more pričakovati od njega pravična razsodba. Iz zakona samega sklepamo načelo, da brez samostojnosti in nezavisnosti ni pravičnih sodnikov. Teh imamo dve vrsti: redno sodnike in porotnike, ki razsojajo o krivdi pri hudodelstvih, pri politiških in tiskovnih zločinih ali prestopkih. Samostojnost in nezavisnost pomenjata zunanjo svobodo. Le tisti sodnik, ki je v izvrševanju svoje službe na zunaj popolnoma svoboden, se more imenovati samostojen in nezavisen. V ustavni državi imamo dve veliki sili, ki po svoji natori težita po čim večji oblasti, namreč upravo in politiško stran-karstvo. To teženje omejuje svobodo in zato po pravici sklepamo, da morajo biti sodniki v izvrševanju svoje službe samostojni in nezavisni od uprave (vlade) in od politiškega strankarstva. Prvo je zlasti potrebno za redne sodnike, drugo pa za porotnike, posebno tedaj, ako je politiško stran-karstvo strogo izvedeno in ozko zvezano z vsem družabnim in gospodarskim življenjem. Glede na nezavisnost sodnikov cd vlade navajamo besede pravoslovca M o h 1 a (Ge-schichte und Literatur der Staatswissen-sehdfien. Eriangen 1856 II. Str. 4.): »Kakor je znano, smo posneli svojo državnopravne pravice po angleških zakonih ; n. pr. svobodo glede na nezakoniti zapor, tiskovno svobodo, omejitev hišnih preiskav itd. Doloma so tudi naša posamna določila po angleškem vzorcu. Vendar je pa vpliv popolnoma različen; o neomejeni angleški varnosti ni pri nas nobene besede Kdor to zadevo natančno pozna, si jo lahko razlaga, in strokovnjak je moral to naprej videti iz več nego enega razloga. Naša sodišča že niti od daleč tako ne za-jamčujejo pravice proti kaki odločni vladni volji. Na Angleškem je Ie malo sodnikov in sicer najodličnejših mož izmed mnogobroj-nega in zelo čislanega pravniškega stanu. Visoko stališče imajo, dobro so plačani, in ni se jim treba ničesar bati in komaj kaj upati; ker jih je malo in imajo visoke slu- žbe, stoje vsak posamič pred očmi celega ljudstva. Tam jo nravno nemogoče, da bi kdo hotoma in vodoma odstopil od prava, zlasti da bi pokazal kako krivično popustljivost z ozirom na vlado Mi pa imamo nasprotno sodišča z mnogobrojnimi člani. Vsled tega je med sodniki tudi več srednjih in manj zanesljivih mož; slabo so plačani; cela vrsta napredovanja in često zelo potrebnega zboljšanja plače je mogoča in edino le v vladnih rokah. Kako moremo pričakovati od takih sodnikov tiste varnosti proti nasilstvu in svojevoljnosti mogočnikov, kakor od angleških ? Naš sestav torej nima zadnjega držaja ; zadovoljili so se z enako zvenečo besedo, bistro so pa zanemarili«. Ali veljajo te besedo tudi za nas v sedanjih razmerah, naj sodijo naSi bravci sami. Mi dodajemo temu le kratek zgodovinski spomin, povzet iz Novic 1. 1868. Tam beremo (na str. 225): »V četrtek jo imel ljubljanski nemški časnik »Triglav« svoj tožni dan. Predsedoval jo c. k. naddeželne sodnije svetovalec Ma-tavšek, prisednika sta bila c. kr. deželna svetovalca Heinricher in Grčar; državni tožnik je bil c. kr. državni pravdnik dr. pl. Lehmann. Tožen je bil zarad sestavka v 25. listu pod naslovom »Naši nemški liberalci« lastnik, izdajatelj in odgovorni vrednik Peter Gr., ki jo k javni razpravi prišol sam brez posebnega zagovornika. — C. kr. državni pravdnik nahaja v tem sestavku pregrešek zoper javni mir in red po § 302 Kazenske postave, rekši, da grdi in natolcuje Nemceinnjih pridružnikein osobito njih voditelje s tem, dase jim podtika to, da slovenski narodnosti nasprotujejo in jo zatirujejo, a to pa dela razdraženost v deželi in sovražni razpor med nemškim in slovenskim narodom. In ker vrednik noče imenovati pisatelja tega članka, toži samo njega. — Vrednik Gr. odgovarja, da tožba nima postavno lastnosti po § 11 tisk. post., kteri zahteva, da se v toženem sestavku morajo odločno imenovati vrst", katere se tožijo, in da »Trigla- LISTEK. Kakšno šibo je našel Jakob za hudo Teklo. (Češki spisal Vaclav Kosmiik. — Poslovenil f Fr. Marešič.) I. Poglej ljubi bravec, tu-le Jakoba, kako sedi mirno s prščeno lulo v ustih pred hišo, naslanjajo komolca na koleni in brado v dlani, in kako hladno gleda predse kakor kak puščavnik, ki je umrl svetu, ali kakor človek, ki ima pokoj in mir z vsem svetom; — in vendar v hiši leta njegova žena kakor nora po sobi, ruje si rjave lase in silno joče. Pa Jakob so ne gane! Čuden človek to! porečeš. Kajpada je čuden, čudnejši, kakor bi se komu videlo na prvi pogled. Ko bi si kedo mislil, da je to kak tepec — to ne bi bilo res. Poslušaj le in spoznaš, kaj tiči v njem. Rjavolasa Kolarjeva Tekla jo bila znana po vsem kraju zavoljo svojega kratkega pa krepkega govorjenja, zavoljo ošabnosti in za-povedljivosti svoje. Lepa sicer ni bila: majhna, debela, rjavih las in po obrazu pegasta, za to je pa bila edina hči Kolarjeva in dedična pol zemlje. Poleg tega je bila pripravna kakor opica, — pod rokami ji je delo le cvelo. V njen: hiši je bilo vse kakor kreda; žival lepa in debela, dvorišče pometeno kakor gumno, polje obdelano kakor grajščinska njiva. Le-te poslednje lastnosti bo privabilo mnogo snubačev. Zvita Tekla je izbirala dolgo, da si je naposled izbrala mladeniča lepega, tihega — preudarnega od glave do pete. Kakor hitro sta si podala roko pred oltarjem, imela je ona v hiši hlače, on pa krilo. Siromak je bil v hiši hlapec. Kar je rekla ona, to se je moralo zgoditi. Ona pa je znala ukazovati. Od jutra do večera se je moral ubijati mož na polju ali v skednju, moral je delati za dva, ker Tekla ni hotela hlapca, in ako je zaželel steklenice piva, precej je začela vpiti in pridigati o pijancih, da ga je minila vsa želja, in jo raje ostal doma. Bil je od prirode slab in ni prenesel dolgo prevelikega trpljenja. Začel je pokašlja-vati in čez dve leti je umrl. Tekla jo bila tedaj vdova in sama. Stariši so ji umrli že prej. Kaj ji je bilo storiti? Morala je dobiti hlapca. — S tem pa ni šlo tako, kakor z možem. Kedar mu je odkazala delo, ki ga ni mogel izvršiti zložno, začel jo jezik bru- siti in groziti, da popusti službo. Zvečer in ob nedeljah se je potepal. Teklo je to grizlo. Mislila je na možitev. Ali kje dobiti moža, kakor je bil rajnik? Premišljevala je dolgo, pa nikjer ni bilo takega. Bila je močno čemerna in je že začela godrnjati na Boga samega, da jo obiskuje tako težko. Tu se ponudi pomoč nenadoma. Ko je bila Tekla jako nejevoljna, pride stari jjd Simon, kakor bi pal iz nebes. »Dabro jutro, mamica, nič na prodaj ? kožico, perje . ..« »Prosim vas, idite mi raji izpred oči da vas ne vidim.« »No, no, to bi bilo lepo. Kaj sem vam naredil? Kaj se vam je zgodilo? Vedno ste tako prijazni, kakor mestna gOBpa, in danes ste tako čemerni ! Kaj vam je ?« »Kaj bi mi bilo? Nič mi ni!« odvrne Tekla. »Pa jeziti se moram ves božji dan. Od moževe smrti — Bog mu daj večni mir in pokoj — nikakor no gre z gospodarstvom. Hlapcc je lenuh in lump, nič se ni nanj zanesti ; dekla je vlačuga in brez skrbi: tako leži na meni vse. No vem, kam bi skočila najprej. Ako sem tu, no morem biti tam, in kjer nisem, gro vse narobe.« Jud se zasmeje: »Zakaj so pa no orno-žite i Ko bi bil jaz takšna lepa ženica, precej bi se omožil.« »Veste kaj, Šimen ? pred vami se mi ni treba sramovati — rečom vam odkritosrčno resnico. Jaz se moram omožiti, sama biti ne morem, — pa prosim vas, kje najdete poštenega moškega ? Katerega pogledate, nobeden ni nič prida. Eden bi vedno sedel v krčmi, drugi jo lenuh, tretji je divjak in bi ravnal z ženo kakor z doklo, četrti je surovež in neotesanec — kadijo pa vsi. Zdaj si pa izmed njih izberite.« Zviti jud je premišljal, kako bi tu kaj zaslužil. Začel je Teklo miriti. „Vi ste jako hudi na moške. Še je dosti poštenih moških. Ali vaš rajnik ni bil poštan kaj r" „Pa če bi ga ne bila držala trdo, kakor se spodobi, bil bi tudi on skočil čez ojnice — ali on je vsaj poslušal, kar je res, to je res — in hvalila bi Boga, ko bi dobila zopet takega." »Dovolite, mamica, da sedem; jaz vam bom nekaj povedal", reče jud, položi torbo v kot in sede. „Saj za to nič ne damo, ako si kaj povemo. Stavite z menoj za deset goldinarjev, da vam najdem moža, — finega, kakor si ga le morete želeti." „Dajte mi mir. Kedo bi stavil ! Kako mi morete najti moža ?" (Dalje prih.) L. < 3 s vov« sestanek je le odgovor sestavku, ki ga je prinesla »Presse« zoper narodno stranko, ki je vse groznejši, kakor »Triglavov« zoper nemške liberalce. Dalje povdarja, da na Kranjskem razun Kočevarjev ni nemškega naroda, ampak da bivajo le posamezni Nemci, in imenuje »Triesterico«, »Tages-pošto« in druge nemške časnike in iz najnovejšega časa »Reibeisen«, kateri presega vse, kar se more nesramnega pisati zoper narodne naše voditelje, in vendar se državna pravdnija še ni oglasila. Po kratki razpravi (vprašanjih in odgovorih) stavi državni pravdnik svoje predloge. Že pred 11. uro je obravnave konec; sodniki grejo v postransko sobo, iz katere so vrnejo čez eno uro, in predsednik naznanja sodbo, katera obtoženca obsoja v zapor na pet tednov, poostreni s postom en dan vsaki teden in 60 gld. globe«. Iz novejšega časa imamo več takih pravd. Spominjamo le več pravd »Sloven-čevih«, s katerimi stoje v ostrem kontrastu pravde »Narodove« (Erjavec, Belec itd.). Po pravici smemo reči, da mora biti skrb za samostojnost in nezavisnost sodnikov v izvrševanju njihove službe živa in delavna pri vseh pozitivnih delujočih strankah. Le razdiralne, revolucijske stranke morejo želeti, da bodi, oziroma se veseliti, ako je drugače. Velevažen odlok- Zmaga krščanskega Dunaja. Te dni se sicer niso vršile na Dunaju nikake volitve, razun zadnjič v cenilnc komisije, in vendar slavi krščanski Dunaj ravno sedaj veliko zmago. Zmagal je namreč s svojo zahtevo glede zgradbe nujno potrebnih katoliških cerkva. Boj, ki ga je bila v tem oziru dunajska mestna občina proti Židom, je gotovo vsem če v spominu. Ko je namreč dunajski občinski zastop, uvideč nujno potrebo, dovolil neko svoto za zgradbo cerkve in župnišča v okraju Margarethen, kjer biva 50.000 katolikov brez primerno hiše božje, je upravno sodišče na pritožbo Židov Lucian Brunner in dr. Ofner leta 1899 razsodilo, da mestna občina kot taka ne sme prispevati za strogo katoliško zadevo in morajo katoliki sami skrbeti za svoje potrebe. Vsled te razsodbe je imela kajpada občina zavezane roke in ni mogla prispevati za zgradbo cerkve, katere večinoma ubožno ljudstvo samo ne more zgraditi. Ostalo je torej vse pri starem. Te dni pa je prejel župan dr. Lueger odlok namestnika grofa K i e 1 m a n s -e g g a , v katerem se ta pritožuje nad pomanjkanjem katoliških cerkva in obžaluje, da je »iz znanih razlogov« morala zaspati znana akcija za zgradbo cerkva v letu 1899. Potem pa cesarski namestnik nadaljuje: »Povod mi je torej, da z ozirom na svoje pismo z dne 10. decembra 1898 glede zgradbe novih cerkva in in župnišč še enkrat nujno prosim, da se deluje na to, da se od strani občinskega zastopništva čim preje vzame v pretres ta zadeva, posebno glede f i n a n c i j e 1 n eg a sodelovanj a v tem oziru kar najhitreje sklepa.« S tem odlokom, da govorimo s katoličanom skrajno »prijazno« graško »Tages-pošto« in njej sorodnimi liberalnimi listi, se je postavil namestnik grol Kielmansegg v flagrantno nasprotstvo z razsodbo upravnega sodišča. Da, namestnik celo poziva dunajsko občino, naj »prekrši zakon«. V resnici seveda tu niti ne more biti govora o kakem kršenju obstoječega zakona. Vsaka občina sme prispevati za »občeko-r i s t n e" namene, kolikor jej drago. Da pa je upravno sodišče, kakor pravi grof Kielmansegg, „iz znanih razlogov", razsodilo, da katoliška cerkev in župnišča v okrajih pretežno večino katoliškega prebivalstva ne spadajo med občekoristne naprave, zato pač ne morejo grof Kielmansegg in pa tisti, ki so ga napotili do tega koraka. Saj se je pa s tedanjim pritiskom na dunajsko občino godila res, recimo, velika nepravilnost. Pritisk je užalil v prvi vrsti cesarja, ki je osebno z največjim zani manjem zasledoval vprašanje glede gradnje cerkva na Dunaju in mu želel najboljših vspehov, užalil pa tudi priprostega moža iz ljudstva v predmestju, katerega so s tem oropali prilike, da bi zadostoval svojim krščanskim dolžnostim. Nečuvenost tega dejstva je morala konečno zadeti ob odpor, in zadela je, kajti v višjih državnih krogih so dospeli do prepričanja, da konečno le ni dobro, če žid določa smer stvarem, ki ga čisto nič ne brigajo. ,0 vzrokih te nagle premembe", piše dunajska „Reichspost", .ne maramo dalje raziskavati. Vitez Lemayer, predsednik upravnega sodišča, je na potu v Canosso in to nam zadostuje. Veselimo se zmage krščanskega Dunaja. Razum in pravičnost sta dobila zadoščenje. Na tem dejstvu ne izpremeni ničesar še tako peneča se jeza židovskih liberalcev. Ko bo dunajski občinski zastop te dni storil svoj prvi sklep v zadevi zgradbe cerkva, tedaj se bo oddahnilo dunajsko prebivalstvo in vladar se bo rado-val z dunajskimi meščani. Državni zbor. Po dolgotrajnem odmoru so se danes zopet sošli državni poslanci k seji poslanske zbornice, ki prične z resnim delom. Vlada odločno vztraja na stališču, do mora biti do Velike noči pod streho ves državni proračun ter rešene tudi vse ostale predloge, ki so sedaj na dnevnem redu, torej zakon o vojaških novincih in bosanske železnice, čeravno je v to svrho odmerjeni čas zelo kratek, upajo vendar gotovi krogi, da se izvrši vladna želja, ker so se razmere v parlamentu sedaj baje znatno ublažile in ker neki nujni predlogi ne bodo ovirali delovanja. Glede teh se namreč poroča, da se z nemške strani sploh ne vlože, od drugih strank jih pa baje tudi ni (?) pričakovati. Češki poslanci po mnenju dunajskih listov tudi nadalje ne bodo ovirali parlamentarnih razprav, ker bodo še čakali ugodneje prilike, nagodbe, da po-jasne vladi svoje stališče, od drugih strank pa ne pričakujejo viharja. Položaj se je ublažil, dokaz za to je dejstvo, da se vladar za dalj čaBa odpelje v Budimpešto. — Carinski tarif in nagodba prideta pred zbornico Še le v jeseni in bodo torej deželni zbori lahko zborovali po Veliki noči. To se pa seveda zgodi le tedaj, če gre vse po sreči. Odgovor angleške vlade. A\tentična vsebina londonskega kabineta na noto nizozemske vlade še ni znana in se torej objavljen posnetek vsebine ne strinja popolno z istino. Nizozemski zunanji minister baron Lynden je namreč izjavil v jrvi zborn:ci, da je odgovor sicer v rokah nizozemske vlade, a vsebine še ne sme ob-a viti, ker želi angleška vlada, da se objavi istodobno v Londonu in Haagu. Glede dneva objavljenja pa se še vrše pogajanja. V istem smislu odgovarja na vprašanja tudi mini-Bterski predsednik dr. Kuyper, ki pa je glasom poročila v listu »Daiiy Mail« vendarle izjavil, da bo vlada i nadalje delovala prilog miru, čeravno se je i z j a 1 o v i 1 prvi korak. Iz te izjave, če je resnična, se da sklepati, da je objavljeni posnetek vsebine kolikor toliko resničen. Nizozemski Rudeči križ v Južni Afriki. Razni nemški listi so v zadnjem času poročali o prekršenju genevske pogodbe od strani Angležev, ker so nizozemsko ambu-lanco Koster, vkljub temu, da je nosila ru-deči križ, prijeli pri vstopu na južno afriška tla in jo odvedli na Ceylon. Zadeva je prišla tudi v nizozemsko spodnjo zbornico. Tu so namreč burski prijatelji zahtevali pojasnila No min. predsed. dr. Kuyper je povedal, da se je v tem slučaju res prekršila genevska konvencija, a lo od strani Kosterjeve ambu lance. Ta namreč ni postopala popolno ne vtralno, ker je posredovala pri razpošiljanju pisem mej posamnimi burskimi tabori. Tako početje pod krinko Rudečega križa se mora smatrati za vohunstvo in Angleži bi bili do tičnike lahko pozvali pred vojno sodišče in vojno-pravno ustrelili. Angleži so jim pa izpregledali ta prestopek in postopajo njimi samo kot z ujetniki. Govornik sklepa z željo, da se taki dogodki ne bi več ponavljali. — Ali je bil nizozemski ministerski predsednik dobro poučen o celi zadevi ali ne, se seveda še ne da dognati. Stroški južno-afriške vojske. Povodom razprave o vladni predlogi, s katero zahteva londonski kabinet 5 milijo nov funtov naknadnega kredita za vojne namene, je podal vojni minister Brodrick nekako sliko o dosedanjih žrtvah Anglije. Povedal je, da znašajo vojni stroški v računskem letu 1900/01 skupno 63 mil. funtov Bterlingov, to je 600 milijonov goldinarjev našega denarja; v letu 1901/02 bodo baje znesli 61 milijonov funtov. V minulem letu je štela angleška armada povprečno 250.000 mož, v januvariju letos 237.000. Vsak mesec so nakupili Angleži povprečno 24.000 konj. Vzdrževati je bilo treba 208.000 konj in mul, 30.000 volov, dalje 27.000 ujetih Burov in okrog 150.000 burskih žena in otrok. Značilno je, da našteva vojni minister Bure za konji, voli in mulami. To je pač dokaz, da so bolje skrbeli za živino, kakor za ljudi. Mesečni stroški so se sedaj znižali od 5'/t na 4'/» milijona. — To so stroški, ki jih priznava vlada. Koliko je pa še drugih prikritih izdatkov, katere vlada previdno zamolči. In v tem niso vštete človeške žrtve, desettisoči ubitih vojakov! Iz brzojavk. Iz Petrograda se brzojavlja: Nadvojvoda Fran Ferdinand pride prihodnji petek sem. Deputacija 26. dragonskega polka, katerega šef je nadvojvoda, je prišla v Pe trograd. — Loubet pride 15. junija v Kronstadt, da obišče ruskega carja. — B u-dimpeštanskemu občinskemu svetu je minister notranjih zadev zagrozil s kraljevim komisarjem, ako ne bode bolj štedil. Ogrski vladi večina tega občinskega sveta ni posebno po volji, ker je premalo židovska. — Kitajsko. Edikt kitajske cesarice regentinje dovoljuje, da se v bodoče smejo poročiti Kitajci z Mandžu. Edikt priporoča odličnim Kitajcem potovanje v tujino, da si pridobe tuje izobrazbe. Junglu je imenovan prvim, Wang W e n Kan pa drugim velikim tajnikom. 13opisi. Polom na Kočevskem, 31. januv. (Nesreča. — Amerika — cesta.) Streljanje s topiči se jo prepovedalo, kar se mora priznati kot pametna naredba zaradi mnogo-brojnih nesreč. Toda mladina si zna še vedno )ridobiti smodnika za svojo zabavo, pa tudi v nesrečo. Pretečeno nedeljo pusti mati svo-cga že odraslega sina med božjo službo (loma. Igraje se s samokresom si Bog zna na kakšen način roko skozi in skozi pre-streli. Bati se je bilo kaj tacega, kajti vedno se je slišalo streljanje s ključi na paši pri pastirjih. Pa še kaka težava, ljudi pregovoriti, naj takega nesrečnega nemudoma pošljejo v bolnico. Pa zakaj stariši ne čujejo nad mladino? Imajo tudi svoje težave. Ako takemu malo odraslemu fantinu oče ali mati kaj reče, hajd v Ameriko. To nam je Bkelcča rana pri poljedelcih. Kjer je na posestvu dela obilo za 4 ali več oseb, ostajata gospodar in gospodinja sama s svojimi nedoraslimi otroci. Ko gospodar vidi, da ne shaja pri vsem svojem napornem delu, jo še on pobere v Ameriko, in od tam ženo podpira, dokler še ona z otroci ne gre za njim. Zastonj c. kr. okr. glavarstvo poprašuje po tem in onem mladenču o vojaških letih. Odgovor: V Ameriki je! Tako se je v imenovani občini število ljudstva v 10 letih zmanjšalo za čez sto oseb, in od zadnjega štetja jih je zopet mnogo odšlo na srečolov v Ameriko in drugi se pripravljajo na pomlad. Gospodarji so primorani saj del svojih zemljišč puBtiti neobdelanih. Morda bodo tudi v našo srečo praktični Amerikanci v varstvo svojih delavcev popred zabranili preštevilno selitev tujcev, preden bodo lastno nesrečo spregledali državniki evropski. Velika nadloga nam je pomanjkanje cestne zveze. V sredi tihega morja ležeči osamljeni havaiski otoki imajo električne železnice, in mi v sredini kulturne Evropo nimamo niti navadne okrajne ceste, vkljub temu, da plačujemo prispevke za ceste že leta in leta kakor oni, ki imajo ceste. In vendar se od nas izvaža mnogo lesa, do-važati moramo večjidel vse, kur potrebujemo za vsakdanje življenje, kajti naš skalnati svet svojih prebivalcev ne preživi. Da nam tako slaba pota vse podražijo, je jasno, in naše blago nima niti polovice cene, kakor bi je imelo ob cesti. In slavni dež. odbor naj ne zameri, ako mu povemo, da nas hoče imeti nekako za norca. Kadar potrka kak mož zaradi ceste, ga pošiljajo od Poncija do Pilata. In ako je kaj opravil, pošljejo za nekaj dni zemlje merca, koji prehodi pot od Kočevja čez Polom do Zvirč ali pa čez Vrbovec do Strug in mirna Bosna, ceste le ne dobimo. Izgovarjajo se s tem, da nismo edini, da vsak hoče imeti cesto pred svojim pragom. Za Boga, kje pa tega ni? Ako bi na ta način delali državne in deželne ceste ali celo železnice, kje bi še bile! N so li tukaj središča sosesko in občne koristi merodajne? Preden boste drugim delali nepotrebne železnice, dajte nam prepotrebno cesto ! Dnevne novice. V Ljubljani, 4. februvarija. V avdijenoi pri cesarju je bil včeraj vsprejet presv. g. knezoškof ljubljanski dr. Ant. Bon. Jeglič. Važen kongres Nemcev. Na Du naju se bo vršil 25. marca t. I. kongres nemških obrambenih društev iz Avstrije in Nemčije (!). Določilo se bode skupno postopanje in razgovarjalo tudi o bojkotu. Avstrijska vlada bode ta kongres baje dovolila. V tem slučaju priporočajo »Narodni Listy«, naj bi 8e vršil tudi kongres vseh obrambenih slovanskih društev iz Avstrije in drugih držav. Kar je Nemcem dovoljeno, mora biti dovoljeno tudi Slovanom. Knez Oton Windischgraeta je založil 1000 K za vsakoletno sv. mašo, ki naj se daruje na Bledu 23. januvarija v spomin njegove poroke. Dalj« je knez Oton Win-dischgraetz daroval 100 gld. Marijini družbi na Bledu, njegova visoka soproga nadvojvodinja Elizabeta pa je darovala Marijini družbi 30 K. Tržaški škof. Laški listi priobčujejo vest, da je imenovanje monsignora Nagla za tržaškega škifa gotova stvar. .Narodovo" odgovorno uredništvo nima več g. Kopitar, ampak g. Ante Beg, bivši odgovorni urednik »Domovine«, ki je sedaj poleg soc.-dem. Linharta, Zavadila, Govekarja, Malovrha in Tavčarja član »Narodovega« uredništva. Potrjena zakona Cesar je potrdil zakon o uravnavi plač katoliških in grško-katoliških bogoslovnih profesorjev, ki je stopil v veljavo dne 1. februvarija; dalje zakon o prometu s surovim maslom, sirom, mastjo in dr. (takozvani zakon o m a r g a r i n u.) Ta zakon stopi v veljavo tri mesece po objavi. V drž. zakoniku sta bila objavljena oba zakona. Za slovensko vseučilišče v Ljubljani so poslale potem mestnega magistrata peticije na ministerstvo občine: Mavčiče pri Kranju, Padeški vrh pri Celju in Veliki dol pri Komnu na Goriškem. f Dr. Josip Galle, umirovljeni c. kr. državni pravnik, je umrl po dolgi bolezni danes zjutraj ob četrt na 8. uro v Laoninu, kamor se je podal pretečeni teden. Služil je v Novem mestu, Mokronogu, Ljubljani in Celju. Bil je narodnega in krščanskega mišljenja, mož jeklenega značaja. Naj počiva v miru! Sestanek slovenskih časnikarjev bode, kakor čujemo, o Veliki noči v Ljubljani. Poročil se je danes v tukajšnji frančiškanski cerkvi g. dr. Hubert Souvan, c. kr. koncipiBt pri fin. prokuraturi z gdčno Leonijo Souvan. Shod v Renčah. V nedeljo popoldne so je vršil v Renčah pri Gorici javen shod katol. del. društva v Gorici. Na shodu se je zbralo kakih 300 ljudi, mej njimi kakih 10 liberalnih soc.-dem. katere je vodil neki Pahor, ki je v svojem vedenju kazal, da je vže slišal govoriti Linharta in je hotel z razbijanjem, žvižganjem, tulenjem, kričenjem in enakimi lepimi pripomočki pristnega liberalnega Boc.-dem. razgnati shod. Z njim je tulilo kakih 10 »pobov«, vse drugo pa je obsojalo početje teh ljudi. Ker vodstvo shoda ni hotelo rabiti sile, so imeli kričači proste roke. Gostinčar je mej šumom kri-čačev govoril zbranim zborovalcem, toda ker le ni bilo miru, je č. gosp. dr. Andrej Pavlica zaključil shod in izjavil, da se bo takoj vršil v župnišču zaupni shod. Na tom shodu je bilo nad 200 oseb, ki so resno poslušali cfovornika dr. Pavlico in Gostin-čarja. Govoril je tudi g. Pregel in se izjavil proti soc.-dem. Z živioklici cesarju in papežu jo gospod župnik zaključil značilni shod. Nasprotniki so se pokazali sami z lastno bedarijo. Shod v Radečah dne 2. sveč. 1902. ■Na Svečnico ob 4. uri popoludne so je vršil pri nas v prostorih »Narodnega doma« shod, kateri bo nam ostal dolgo v spominu. Na shod so bili povabl|eni samo krščansko-narodni volivci. Prejšnji dan je snežilo in nenavadno medlo. Vsakdo si je lahko mislil, da Be bo shoda udeležilo le malo mož. Toda vkljub tako neugodnemu vremenu se je zbralo toliko katoliško-narodnih volivcev, da je bila velika dvorana »Narodnega doma« polna. V imenu sklicateljev da g. Rižner besedo državnemu poslancu gosp. dr. Ivanu Šusteršiču, da poroča o državnem zboru ter o splošnem političnem položaju. V svojem temeljitem govoru izvaja, kaj so liberalci pred driavnozborBkimi volitvami obetali kmetom in kako so zarije delali v državnem zboru, zlasti njih vodja, ki je na tako res čuden način govoril o slovenskem ljudstvu. Mi katoliško-narodni poslanci, nadaljuje gospod govornik, pa lahko rečemo, da smo delali za blagor kmetskega stanu. Posebno zanimanje je vzbudilo poročilo o kmetijskih zadrugah, o njihovem namenu, ustanovitvi, delokrogu itd. Vsakdo se je lahko prepričal, kdo je prijatelj kmetov in kdo ni. Slednjič se spominja gospod govornik tukajšnjih občinskih razmer in pravi: Vi imate tukaj liberalnega župana. Vaš liberalni župan gospod Brunschmid jo pred tremi leti strastno agitiral za katoliško - narodno stranko. V tem oziru si je županstvo priboril. Zupan, ki je med tem govorom zopet stal za vrati, dasiravno se je moral ob začetku shoda umakniti iz dvorane, plane sedaj kvišku in kriči, in pri tem kričanju mu pomaga kakih 10 do 15 liberalcev, ki so se bili priplazili med poslušavce. Splošno zahtevanje, da naj kričači odidejo, ker niso povabljeni, je bilo brezvspešno. Gospod komisar zapove županu in njegovim tovarišem molčati. Pred tremi leti, nadaljuje gospod gastvo rib v morji in vendar ne morejo konkurirati z drugimi primorskimi narodi, ki v tem pogledu znajo drugače izkoriščati prirodne zaklade. Posebno Francozi preplavljajo ves svet s konzervami od ribjega meta ter jemljejo lepe tisočake za to. Želeti je le, da bi vlada uresničila to svojo nakano ter se pri tem ozirala v prvi vrsti na korist hrvatskega naroda ob morji. Vstaja radi bikov je bila te dni v španskem inestu San Sebastian. V tem mestu je bil običaj, da so oni biki, ki niso sposobni za boj v arani, zvezanih nog peljejo na trg in ondi služijo v »zabavo« občinstvu, ki je bike krvavo mrcvarilo. Ker so se te »zabave« Cesto tudi zi občinstvo krvavo izvrš.le, je mestni zastop odločil, da ne dovoli več teh iger. Občinstvo jo izvedelo, kaj se pripravlja v obč. svetu, prihitelo je na galerijo, po ulicah pa se jo vzdignilo na pravcati vstanek. Množica je, kar se je dalo, kričala »Živeli biki!« in tepla VBakega, kdor bo ji ni hotel pridružiti in ž njo kričati. Nekatere mestne uradnike so demonstrantje vrgli v vodo, iz katero bo se komaj rešili. Župan jo moral obljubiti, da zopet uvede igre z biki. Meščanstvo je poslalo doputacijo h kralju in kraljici, da se razveljavi sklep obč. sveta. Spomenik iz porcelana. Francoska državna porcelanska tvornica v Sevres bode na višini Saint Cloud zgradila 45 m. visok stolp iz — porcelana. Stolp bo imel 7 nadstropij in se bo v ta nadstropja prišlo po stopnjicah. Tvornica bode za ta stolp potrebni porcelan izdelovala 6 let. Umetni dež na Japonskem. Na Japonskem so pričeli „delati" umetni dež. Izpustili so močan električen tok proti jasnemu nebesu ob 11. uri zvečer. Po 9. uri drugo jutro so se pričeli delati oblaki in v 24 urah so imeli dež. V koliko se bode tak „umetcn dež" obnesel in če bo tako umetno delo imelo vedno vspeh, se natančno še ne ve. 1 >ru^tva. (V z a č a r a 11 e m g o z d u) je slavilo predvčerajšnjim predpust del. pevsko društvo »Slavec". Kakor vsako leto jo tudi letos »Slavčeva« maskarada postala najpopularnejša in prireditev prvo vrste. »Slavec« pač vedno preskrbi kaj originelnega in neprisiljeno zabavo, pri kateri je vsakdo enako veljaven. Ž) v veži »Narodnega doma« pozdravil nas je svež duh smrečja in ob prvem pogledu zazrli smo pred seboj iz mabu rastoče smreke, mimo katerih smo hiteli na planjavo sredi gozda, tja pod razvaline starega gradu, na katerega z drevesi zaraščenem dvorišču je igrala poskočne pesmi ljubljanska meščanska godba. Iz gozdnega zatišja so bo Bomtertje svetile modre, rudečo in bele blod-nice. In ko smo si ogledali par nežnih vrtnic, ki so čepele pod smrekami, zanesla nas je pot tja na višavo, od koder je donel zvonček „sv. Antona". Po strmi poti, v skalo useka-nimi stopnicami, smo prišli na ljubko višavo, kjer nas je pozdravljal — živi Anton in nam delil spominke, na katerih se je posebno za-bičevalo, naj nihče, ki skoči v zakonski stan, ne pozabi na mizarsko zalogo K. P u c a v Gradišču. Pod s'talo imeli so v duplini svoje taborišče cigani in ciganko, in kadar je prenehala b poskočnicami meščanska godba, tedaj je brhka c:ganka zaigrala na harmoniko, spremljal jo jo pa njen drug na goslih. Kakor povsod, tudi včeraj ob ogromnem obisku na planinici sredi gozda (900 oseb nas je bilo) nismo megli biti brez »straže«, kateri je posebno preglavico delal »ljubljanski baraba«-, ki si je dovolil celo nezaslišanost, tla je prav dobro »zafrkoval« n9katere na-vzočno prvake. Koncem svojega zbadanja je prvakom v obraz povedal, da njegov »prvak jo šnops", za katorega je pridno „fehtal" po dvorani. Ta maRka je bila ona najizbornejših. Prihiteli so seve v našo družbo tudi »bratje Hrvatje«, ki so so med zastopniki drugih narodnostij posebno odlikovali, »btcj« je vodilo za nog „frakarje". »Vedeževalka« jo vsakemu kaj »dobrt ga« povedala. Prav odlikovali bo se piruetti, jokeji, razne fantazijske maske, »fotograf« je pa vse slikovite prizore ta ko hitol fvtogrsfirati. da ni čuda, ako je s; jj aparat končno popolnoma razbil. Vsakdo navzočih jc skrbel, da je vladala res izboma zau«\a, da je ukdila sala za šalo, kar je tudi mnogo pripomogla prava vojaka s »koriandoli«. Pri prvi četvorkiv smo našteli 70 parov, pri drugi 120. C tvorke jo spretno vodil g. Ivan Z i r k o 1 b a c h. Ob / polunoči se jo vsula iz začaranega starega gradu tolpa vragov in ob nustčni a\itli bi se je razvil »ples na Kleku«. »Slavec« je občinstvo popolnoma zadovoljil in vsa prireditev je pokazala, da časniška reklama ni bila nič pretirana (Katoliškega mlade n i d k e g a društva zabavni večer) dne 2. febr. je prav d br> dosegel avoj predpugtm namen: obilo zabave in smeha. V „M o d r e m N a t a n u" nam je jud budil mrž !jo do umazani ga pohlepa, častnikov s liga M;rko pa je nastopal kot maščevavec. Na]veČ veaelosti je vzbudil Mirko, ko je z bičem izbruhnil svoj srd. — Nato je sledil Ur.Uek govor, a ne samo kratek, temveč tudi kratkočaseu. Nič m ar. j bi ne bil zanimiv, Ce bi bil u\od povedal, "da so zgodbice iz raznoterih prilik nabrane, za eno pet je bilo videti preveč zanimivosti. Zi govornikom je pripel ob leptm spremljevanjuglasovirja »beraček«. Vse je b lo na njem izvrstno; za berača jo imel peue b c^r preveč lep dar petja, a v kcr -t ob instvu. ki ie ploskalo še bolj povcu kak. r !fr.,vcvi. Glavni del večera jo zavzela vesel igra .D r. V s e z n a 1 in njegov sluga Tiče k.« Od giavne ulege (Tiček) je b-.frs-. -h 'gre najbolj odvisen, vender za-igravci z manjimi ulogami istotako Bs.'aien; priznanje. Pri nekaturih prizorih cK,:.-.<5v-"> ni meglo strpeti na stolih, in str:j,- od veselcsti skakali. — Ker je ta ■;ri š? zavoljo uspeha priporočljiva, jo pri-Ja - - emc. da izide v „Z b i r k i 1 j u d -j £ -. iger" Prosimo pa, naj jo prireditelj i« 7 sr t ožme. Opaziti jo bilo lahko, da ni ji:. janimivo, če 8 bolnikov nastopa in iii vsakega sluga sprejema 7 nekako ena-cn r:vor. Misel igre je prozorna že spočetka, zato nai se okra sa tam, i h:- j!» ne more z novest o pcraSati. Bol-3i"t. 7 nekaj manj, dati vsakemu ločen značaj, jinsr,: f* za slugo priskrbeti raznoterih besed. Vu.n-< ne j še in zato zarr.msv-i še bi bilo, če 7 ne vlekel sam :i bolnikov, temveč je i-.sl, kakor da mu ni mar ?a njih bo-wm . ob enem bi pa skrbno poslušal, kaj - si mod sebot govore. To bi dalo več tri rnja tudi man-ž-m ulogam. Pogreša se, :u glavni krivfc dr. L žizdravnik ne dobi ioad plačila. S:uga naj ga pripravi v zadrego, :a 1» napačno zdravil, nato naj sluga sam nastopi z b"!j nedolžnim mazanjem, kar naj fa povod k razkrinkanju in kazni. Tak konec bi zadostil mnogokrat pravnemu čutu. Ako priredite!', ki se je že mnogokrat skszal mojstra v >; :> b. vzame svoje delo še enkrat v roke, srr. n prepričani, da bo sam še najlažje na£el »rret-ih misli, s katerimi se bo veseloiera brli priljubila. Darovi Za slovensko kapelo v Aleksandri j i. G. Jos. Potokar, kaplan v Kraniu, 4 K. Družbi sv. Cirila inMetoda so meseca januvarija poslali pri »tevke p. n. gospoda in korporacije : Uprav-ništvo »Mirar v Celovcu 511'40 K, uprav-niatvo »Slov. Naroda« 278-32 K, uredništvo »Slovenca« lž K, profesor R. Perusek v Liabljani 10 K, kaplan Mat. Eferl v Veliki Nedelji 2 K, pevsko društvo »Kolo« v Trstu pošroviteljnino 200 K. župnik Avg. Skočir v Gradcu 120 K, župnik Iv. Sakser v Hoteli"? 5 K, Iv. B :na<5 iz nabiralnika I. ljub-1 --nekega delavskega konsumneea društva 1 45 K, tvrdka A. & E. Skaberre od platna 400 K. Srečko Mlekuž v Starem trgu pri Ložu zbirko 5 31 K. dohodek veselice ra kovskih samcev 200 06 K (po »Si. Nar.-), tvrdka Iv. Perdan od vžigalic 400 K Za gorske Slovenke pokroviteljnino 2U0 K (po »Slov. Nar.<0, Josipina Tollazzi v Logatcu 12 K, Kr. Hodnik v Ilir. Bistrici v hotelu »Ilirija« nabranih 13 K, notar L. Baš v O-Iju volilo -J- župnika Pavla Hrovata čistih 89 03 K; posojilnice: v Ormožu 40 K. gorenjesavinska v Mozirju 20 K, na Dolu (Štaj.) 20 K; podružnice: moška v Kranju 69 K, ženska na Vrhniki 40 K, I. ljubljanska 141 K, moška v Ajdovščini 60 K, moška v Pq>stojni 76 K. v Cerkljah 53 32 K, ženska v St. Juriju ob južni železnici 60 K, moška v Uojanu 200 K, moška v Kobaridu 40 K. ženska v Gorici 250 K, ženuka v Ribnici 232 K, ženska v Aidovščini 117'20 K — Družba je imela meseca jan. 3898 29 K dohodkov in 246490 K stroškov. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Izjava. »Slov. Narod« jo v št. 17 dne 22. januvarija t. 1. napadel tudi našega č. g. župnika, ker jo nekaj kaznoval dva otroka. Nesramna laž je, da se je gosp. župnik potem po noči priplazil v dotično vas, da je pregovoril stariše; tudi jo popolnoma ne- | resnično, kar j-.? poročal, da g. župnik dela razprtije po občini. Ohčiiibki odbor s« jo v svoji seji dne 2. svečana t. 1. ruvgovarjal tudi o ti m nesramnem napadu na našega č. g- župnika in vsi pričujoči odborniki so bili zelo nevoljni na dotičnega »Narodovega" dopisnika, in so soglasno sklenili, da očitno oporekajo zoper zgoraj navedeno poročilo. Županstvo Breznicn, dne 3. februvarija 1902 Anton Kržišnik. župan. Telefonska in brzojavna poročila. Celjska gimnazija — slabo poročilo. Dunaj, 4. febr. Proračunski odsi-k ima soje še danes in jutri. Na vrsti so srednje šole. Uglašenih je šo deset govornikov. Glede Celja se še dalje pogajajo. Slovenske zahteve slabo stoje. Velika nevarnost je, da dobi Stiirgkhov predlog večino. Vlada bo Nemcem pomagala. Slovenci imajo danes sejo, da določijo svoje post o p a n j e. Dunaj. 4. febr. Poslanec Pfeifer je vložil danes predlog za regulacijo Save od Krškega do Brežic. Dalje je vložil predlog za brez-t o ž n o p r p p u s t i t e v s v e t ti občinam ob bregu Save. Dunaj, 4. febr. Državni poslanec Pfeifer je danes nujno predlagal naj se prebivalcem občine Cirklje, ki so trpeli vsled izstopa Save in Krke, podeli drž. subvencija, dalje drž. subvencija občinam Gorenje in Dolenje Skoplje in se da drž. podpora prebivalcem v občini Zasavje, da morejo premestiti svoja stanovališčn. Dunaj, 4. febr. Današnja seja državne zbornice je bila jako mirna. Wolf je dal svojo obljubo kot novoizvoljeni poslanec. Težava je bila samo pri tem, na katerem prostoru naj sedi Wolf. Vsedel se je poleg poslanca Kleina. Ta je pa protestiral proti temu, da bi tak človek, kakor Wolf, sedel poleg njega. Slednjič je dobil Wolf sedež tam, kjer je prej sedel poslanec Novak. Dunaj, 4. februv. Iz današnje seje se sklepa v političnih krogih, da bo državna zbornica mirno reševala svoje posle. Dunaj, 4. febr. (C. B.) Poslanska zbornica je pričela razpravo o nujnem predlogu glede zadnje katastrofe v premogovniku v Mostu. Dunaj, 4. febr. Danes zvečer ne bo nobene seje proračunskega odseka. Seja proračunskega odseka se nadaljuje še-le prihodnjo soboto. Dunaj, 4. februv. Uloženih je več nujnih predlogov zaradi nesreče v Mostu. Eden je Kaftanov, drugi od soc. demokratov; tudi posl. Kopp je vložil predlog zaradi jamstva rudniških posestnikov. Posl. Herzog interpelira zaradi obnašanja oblasti pri nesreči v Vitkovcih. Oglasilo se je več govornikov. Dunaj, 4. februv. Nadvojvoda Franc Ferdinand je sprejel v avdienci načelnika poljskega kluba viteza Jaworskega. Dunaj, 4. februv. Danes je na Dunaju deputacija čeških okrajnih šolskih nadzornikov, ki zahtevajo, da se defini-tivno nastavijo. Dunaj, 4. jan. V „Unverfalschte deutsche VVorte" je Schonerer priobčil zaznamek Wolfovih političnih grehov, ki Schonererju onemogočujejo hoditi z Wolfom. Dokazuje mu nedoslednost pri raznih političnih zvezah, očita mu hi-navščino in farizejstvo. Gradec, 4. febr. Ob veliki udeležbi občinstva se je vršil danes pogreb žrtev | nesreče pri Deutsch Landsbergu stroje- vodja W i r t h a in kur jača T i s c h 1 e r j a. Pravi imeni ostalih dveh ponesrečenih slo magaziner Scbneider in kondukter Z e 1 e s i n g e r. Pariz, 4. febr. Podpisan je novi dogovor med Egiptom in društvom sueškega kanala. Govori se, da bode Port Suid proglašen za svobodno luko. Haag, 4. febr. Angleški poslanik IIoward se je v stanovanju minister-skega predsednika Knypera dalje časa razgjvarjal s tem in z zunanjim ministrom baronom Lynden. London, 4. febr. Pri reki VVilge napadli so Angleži Devveta ter g-i prisilili, da so je. umaknil. KI Mit v«! »o: V hiralnici1 1, februvarija. Marta VVinkler, trgovca hči, 35 let, jetika. V bolnišnici: 1. februvarija. Jožef Bedzuch, piskrovezec, (il let. naduha. - Rudolf Golobič, delavec, 25 let, plučuica, II si U iti l s k a borza dn6 4. februvarija. Skupni dr/avni dolg v notah.....101-05 Skupni dižavni dolg v srebru.....10 -90 Avstrijska zlata renta ......120-80 Avstrijska kronska renta 4%.....98-06 Ogerska zla'a renta 4 %.......119 80 Ogerska kronska renta 4%......97-25 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1645-— Kreditne delnica, 160 gld..............679 25 London vista......................239-47»/, Nemški drž bankovci za 100 m. nem drž.velj. H7-17l/a 20 mark............23 44 20 frankov (napoleondor).......19-05 Italijanski bankovci.........93-20 C. kr. cekini...........11-31 2£itne cene dnž 3. februvarija 1902 (Termin.) Na dunajski borzi: Za 60 kilogramov. Pšenica za pomlad...... R/, za pomlad....... Koruza za maj-junij..... Oves za pomlad....... Na budimpeštanski borzi Pšenica za april.......K „ „ oktober......„ Rž za april......... „ „ oktober........ Oves za april......... „ „ okt ber........ Koruza za maj........ 9-72 814 5-76 7-77 9-68 8-40 802 7 08 7 4« 6 30 5-46 do 9-73 „ 8-15 „ 5 77 „ 7-78 do lEfektiv.) Dunajski trg. PSenica banaSka...... K 9-70 južne žel.......»9 80 Rž „ , ......n 3-20 Ječmen „ „......„ 7 20 „ ob Tisi ........7-H5 Koruza ogerska, stara.....„ 5-65 » „ nova.......5-fc5 Cinkvant „ stara.....6 50 „ , nova . ... „ 6-20 Oves srednji........„ 7-70 Fižol............7-75 969 8-41 8 03 7-09 7 47 6-31 5-48 do 10-35 > 1( -30 . 8-25 „ 860 „ 7-75 n 5-75 , 566 „ 7-00 „ 6-60 , 7-85 „ 10-76 VABILO Meteorok?gl6BG porodilo. : iflina Tacrjsin 306 2 in, srenji zračni t;ah 7;)f> .* 0&8 opa- Stanje baro- metia i smpe-uitara po Oizijs Vstrov- Nsbo 9 žveči. 734-8 7. zjutr 2. popol. 731 4 7319 0 6 si. jug 02 4-5 si. szah. si. ssvzb. oblač. megla oblač. 128 S rdnja včerajšnja temperatura 1*1' normalc: —1 4 rViniVtf za »Ukarje, pleskarje, zidarje in UOjpttC za domačo porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanskuhce. 228 16 11—6 Vnanja naročila proti povzetju. Vsled smiti se išče 145 3—1 na cerkvenik, organist in za zasilno šolo zmožen UCltClj. Poduk v mežnariji se lahko takoj prične. Nagrada po zmožnosti. Cerkveno predsfojništvo na Savi ob južni železnici. prodajalka za špecerijsko trgovino se išče. Ponudbe sprejme iz prijaznosti uprav- 144 3-1 redni občni zbor „l>oso$Uiiice in hraminice v t rnom vrhu, registr. zadruge z neomejeno zavezo", kateri se bi do vr.šil dne IG lcliruvart.ia 1002 ob 3. url popoldne v društveni hiši v Črnem vrhu št 34. V s ]> o r e d : 1. Poročilo načelitvo. 2. Pf roč-ilo nadzorstva. 3 Odobren je rač. sklepa za 1. 1901. 4. Volitev 2 članov naČelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Prememba pravil. Opomba: V slučaju, da ne bo navzoča polovica zadružuikov, vršil te bo drugi občni zbor ravno tam ob 4. uri popoldne dnž 16. februvarija .1902 (21. § društvenih pravil). V Črnem vrhu nad Idrijo, 2. febr. 1902. 146 i-i Načelstvo. lepih in priljubljenih slovenskih napevov za cifre. s podloženim besetitom. Najboljša izdiija izredno na-vduševalnih, v lahkem slogu posebno efektno prirejenih napevov. — Cena knjige s 40 pesmi 3 K, s 85 pesmi 5 K, s pošto 50 h več. - Naslov: 141 1-1 Josip 5or$, Dunaj, lil, Kolblgasse 17. 14 let slaro, z dobrimi šolskimi spričevali, nemškega in slovenskega lezika popolnoma zmožno, sprejmeta takoj li" 3-2 Lebinger & Bergmann trgovina z nušainm blagom v Litiji. Vsako število kupuje po ugodni ceni in proti takojšnjemu plačilu. 124 20-3 Anton Decjhenghi lesni trgovec na Knezovem posestvu zraven „Figovca" Dunajska cesta, Ljubljana. ništvo „Slovenca". Spretni zastopniki se sprejmo! m-;-: v-:-.-..;. r- -- V ■•.--, < v .,. ' -i r,.-'. ^'ajln/ljša ujttuntba na i ei.vsa ! Kar največ in najfinejšega surovega masla ! Lp mogoče, če se mleku odvzame smetana po ftlfa-Separator-ju. 500 prvih |ni?nanj; 1-5 52-2 v Parizu 1900 „Grand Piix". Vi milijona tacih s;rojev v rabi! Se lahko prenaša na planino. Vsi drugi stroji za mlekarstvo Popolne oprave za dobivanje sirotke za roko in parno moč. Načrti, proračuni. Akcijska družba Alfa-Separator, Dunaj, XVI., Ganglbauergasse 29. Ceniki, podučne brožtire brezplačno. Zaloga za južne dežele v Gradcu, Annenstr. 26 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srefik, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarična delniška družba „91 EBCVB" l.,Wollzeilel0in13, Dunai. I., Strcbelgasse 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh apekulaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. 134 7 Izdajatelj: Dr. Evgta Lftmp*. Odgovorni vrednik: lv»n Rakoveo, Tisk „Katoli?ke Tiskarne v Ljubljani,