ruar 1 postali i se mc ozir« ' pat o mw ki tri n karti, a deti I zgis ioe svt mos o a zgr> irana i dela komis| i igiear mos di v siti /J s kal] oren lici I* i izdal aužiM nje d> 'i je d kratk torbi1 standt m o l povet V reje* > sai 'ado$ Itun CINKARNAR ^GLASILO DELAVSKEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJ E | cc LETO X. — ST. 3. Izdaja Cinkarna metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Herbert Savodnik Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkamar«, Cinkarna, Celje. Tel. 215 in 216. Naklada 2100 izvodov. Tisk in klišeji CP »Celjski tisk« Celje. OB LETNI KONFERENCI ZK: Vedno večja prizadevnost _ — t r. . nnTiTZM^M ir wa mnnistov. ki bi morali spoznati s ST a, N E DIVJAK, PREDSEDNIK ObLO CELJE, TOVARIŠ JOŽE JOŠT, ^EDSTAVNIK ŽELEZARNE ŠTORE IN ŠTEVILNI VODILNI DELA c> IZ DOMAČEGA PODJETJA. Povzetek iz referata Po izvolitvi delovnih organov konference je začel brati poročilo tovarniškega komiteja njegov sekretar, tovariš Janez Jančigaj. Po "Vodnih besedah je tovariš Jančigaj dejal: »Danes, ko gledamo na-rij, nam je jasno, da smo v mnogo-rem uspeli. Menim, da za vse te "spehe ne moremo nikogar pose-Vj pohvaliti, četudi vemo, da so fcsamezniki prispevali več, drugi "»anj. v našem delu se je začela "arnreč vse močneje kazati težnja Ib skupnem, tovariškem delu. Zares ni še vse tako, kakor bi Moralo biti. Še poznamo ljudi, ki stojijo ob strani in se nočejo "ključiti v našo družbeno dejav-"ost. Nikogar sicer ni več, ki bi Mogel ostati povsem neprizadet, ker je naše »življenje samo ustva-blo pogoje, da se izključi iz akci-le, kdor vanjo ne posega.« Ko je tovariš Jančigaj nadaljeval v poročilu o politično-ideolo- škem delu, je dejal: »Komite ne ugotavlja, da idejni nivo našega članstva stagnira, ne — pač pa so naloge takšne, da je velikemu delu našega članstva za uspešno delo ta nivo prenizek.« Zatem je nadaljeval z ugotovitvami, da mnogi komunisti ne poznajo dovolj sodobne družbeno-politične in druž-beno-ekonomske problematike in nakazal nujnost, da v tej smeri poskrbimo za izobraževanje vseh komunistov, kakor tudi drugih članov kolektiva, ki delujejo v množičnih organizacijah ali upravnih organih. Tovariš sekretar je v poročilu dejal, da so osnovne organizacije in prav tako tovarniški komite, v zadnjem obdobju pripravili številne razprave, predavanja in še druge oblike izobraževanja, ki so se jih pa v večini primerov udeleževali prav tisti komunisti, ki jim takšno izobraževanje skoraj ne bi bilo več potrebno, medtem ko ko- 30 HALO, HALO. CELJE 39-81 ajviS icVa> cstilfl^ ;a te* k zeJ"; , ki ba. munistov, ki bi morali spoznati še vrsto pomembnih stvari, večidel ni bilo na te sestanke. Tudi v Občinski politični šoli so trenutno nekateri naši komunisti, a vsi komunisti v podjetju so imeli priložnost, da so se oskrbeli z raznimi pripomočki za študij sodobne družbeno-politične in ekonomske problematike. Seveda nam ostaja tudi v prihodnje nujnost, da z vsestranskim izobraževanjem nadaljujemo in ga celo izpopolnimo z oblikami, ki bodo zagotovile članstvu, da bo na predavanjih in seminarjih zares pridobilo, tisto znanje, ki ga v resnici potrebujejo. Enako si bomo morali v prihodnje prizadevati, da razširimo takšno izobraževalno delo tudi na tiste člane kolektiva, ki sicer niso člani Zveze komunistov, a bi to znanje prav tako potrebovali, bodisi, da so na takšnih delovnih mestih ali pa v organih delavskega upravljanja. V tem širšem izobraževanju letos nismo najbolje uspeli, a ga bomo morali zato v prihodnje dosti bolj temeljito uveljaviti. Ko je govoril tovariš Jančigaj o delu komunistov v družbenih organizacijah, je poudaril, da se komunistom še vedno ne zdi sodelovati v SZDL, Zvezi sindikatov in drugih organizacijah, predvsem pa je čutiti, da se komunisti iz podjetij preveč izogibljejo sodelovanja z družbenimi organizacijami na terenu. Pa četudi pogledamo samo naše interno delo komunistov v organih sindikata posameznih ekonomskih enot, zaznamo precejšnjo malodušnost komunistov, ki si niso prizadevali za pravilno in ustrezno delovanje sindikalne organizacije v posameznih obratih. Podobno stanje je ugotavljal tovariš sekretar v poročilu, ko je govoril o vlogi komunistov v sa- (Nadaljevanje na 2. strani) Vrednost točke februar 1963 s -b* TJ VQ L O > G lil :> s & I. Ekonomska enota metalurgija: 1. predpražama in žvepleni kislini............. J??'™ 2. aglomeracija................................ 3. Skupne službe (1 in 2.) .................... J ne n« 4. topilnica surovega cinka......................... rv? 5. topilnica finega cinka ............................ ,n7 ?c 6. oinkovo belilo ............................. ' nnn 7. keramika ................................... 8. skupne službe celotne topilnice............. 9. skupne službe celotne ekonomske enote....... 106,31 10. kemijisko-metalu.rški analitski laboratorij .... 105,55 U. Ekonomska enota predelovalni obrati: 1. valjarna cinkove pločevine.................... J03,bU 2. cirikogirafaija ............................ '5 3. oblikovalnica cinkove pločevine................ ;Xqqc 4. skupne službe ekonomske enote ............... 109,85 III. Ekonomska enota anorganska kemija: 1. obrat kromov galun ......................... 2. obrat natrijev hidrosulfit in metal,it ..... 3. obrat natrijev sulfid ................. . • Jj",00 4. obrat iitepon, cirikov sulfat in barijev sulfid . . iOt.ob 5. Obrat ultramarin .............................. jnqq7 6. olbrat svinčevi oksidi...................... 7. obrat modra galica.................... 119^9 8. obrat superfosfat ................ ......... 109 1 a 9. obrat anorganske kemije III (Mozirje) ...... 134,14 10. skupne službe Obratov — pigmenti ........... 104,09 M. skupne službe obratov — soli................. 12. skupne službe ekonomske enote............... 105,91 IV. Ekonomska enota organska kemija z vsemi službami ....••.......................... l/4,b5 V. Ekonomska enota vzdrževalni obrati: 1. mehanična delavnica........................... J"8,18 3. eletotrodelavnica ................................ ,0 4. plinarna ................................... 5. energetski in merilni oddelek............... Jno 19 6. oddelek za pripravo dela ................... 7. skupne službe ekonomske enote............... 10/,/0 VI Predračunske enote — administrativne in druge ‘ službe ............................................... ^ 1. družbena prehrana.............................. 99,J4 VII. Celotno’ podjetje............................... 108,18 Poslovni rezultati v letu 1962 Del naprav naše hišne telefonske centrale. Poročilo berite na 8. strani Poslovno leto 1962 je za nami. O doseženih poslovnih rezultatih so centralni organi upravljanja že razpravljali in zaklj-učnii račun potrdili. Zaradi izredno kratkega rolka, kii je bil določen za predložitev zaključnega računa, razpravljajo letos v ekonomskih enotah in sindikalnih odborih šele po potrditvi zaključnega računa, čeprav bi bilo prav, da bi kolektiv predhodno razpravljal o rezultatih poslovanja in dal DS pripombe in smernice, ki naj bi bile v pomoč organom upravljanja pri načrtovanju poslovne politike v tekočem letu. Saj se take razprave ne omejujejo zgolj na ugotavljanje doseženih poslovnih rezultatov, temveč pokažejo običajno tudi na subjektivne oini-telje, ki so v neki določeni meri vplivali na rezultate poslovanja. Resje, da subjektivnih činiteljev ni mogoče nikdar popolnoma izločiti, vendar si moramo prizadevati, da njihov vpliv zmanjšamo na minimum. Preteklo poslovno leto je bilo zelo razgibano. Kolektiv si je ob pričetku leta postavil zelo zahteven družbeni načrt, ki je predvideval poleg povečanja proizvodnje in produktivnosti dela ter ekonomičnosti proizvodnje, še znatno povečanje prodaje v tujino, pospešeno nadaljevanje rekonstrukcije podjetja ter izdelavo razvojnih programov. Začrtane naloge so bile znatno večje in težje od onih, ki so bile dosežene v letu 1961. I. REZULTATI POSLOVANJA Celotni poslovni rezultat podjetja se odraža: a) v višini ustvarjenega obsega poslovanja — celotnega dohodka, realizacije in proizvodnje; b) v ustvarjeni rentabiinostni stopnji. To sta dva nedeljiva dela celotnega poslovnega rezultata podjetja. Iz teh se ugotavlja končni izid poslovanja, ker se vse komponente in vsi faktorji poslovanja stekajo v ustvarjalnem obsegu in v ustvarjeni rentabilnosti kot končnima rezultatoma odnosno ciljema poslovanja. Zato si oglejmo najprej prvi pokazatelj obsega poslovanja, to je celotni dohodek, A) Celotni dohodek — primerjam po fakturirani realizaciji, je porast el v primerjavi z letom 1961 za 9,14 %. Celotni dohodek, ugotovljen in dosežen v letu 1962 po vnovčeni realizaciji, pa je dosegel višino celotnega dohodka, ki je bila v letu 1961 dosežena po fakturni realizaciji. Na podlagi analize osnov doseženega celotnega dohodka je delavski svet ugotovil: a) da je tempo porasta celotnega dohodka, ugotovljenega po fakturirani realizaciji hitrejši, kakor v le-itu 1961, ko je znašal porast v primerjavi z Letom 1960 le 2,54 %; b) da temelji porast celotnega do- hodka na zdravih osnovah, to je na povečani proizvodnji ,in realizaciji in ne na zvišanju prodajnih cen; c) da je kolektivu v letu 1962 uspelo povečati proizvodnjo in realizacijo v taki meri, da je višina celotnega dohodka, ugotovljena po vnovčeni realizaciji v letu 1962, dosegla višino celotnega dohodka, ki je bil ugotovljen v letu 1961 po fakturirani realizaciji. S tem pa je bila izvršena naloga, ki si jo je zadal kolektiv v začetku poslovnega leta, ko je sprejemal družbeni načrt za leto 1962; d) da v strukturi realizacije prodaja v tujino znatno hitreje raste od domače prodaje. Prodaja na domačem trgu je v primerjavi z letom 1961 porasla za 2,8 %, v tujino pa za 39,5%. Skoraj celotno povečanje proizvodnje je bilo prodano v tujino; e) da se je kolektiv uspešno vključil v mednarodno delitev dela in doprinesel znaten delež k uravnovešanju zunanjetrgovinske bilance, kar je bila v letu 1962 in je še ena glavnih nalog industrije; f) da je prodaja v tujino že presegla 2,000.000 dolarjev, kar predstavlja v primerjavi z letom 1961 povečanje za 44,72 % in to v pretežni večini v države s komverta-bilnimi valutami. B) PROIZVODNJA Proizvodnja je v letu 1962 v primerjavi z letom 1961 porasla za 12,46 %. (Nadaljevanje na 5. strani) CINKARNAH Vedno večja prizadevnost (Nadaljevanje s 1. strani) moupravnih organih. V delu teh organov smo nekajkrat naleteli na dejstva, da so določene zadeve že urejene in so jih morali organi delavskega samoupravljanja samo še potrditi. Tudi same razprave o določeni problematiki so bile zelo pičle in so težile v strokovnost, kateri upravljavci niso bili kos, niti ne komunisti. Prav zato bomo morali v prihodnje skrbeti, da bomo vsako stvar, ki jo bodo obravnavali organi delavskega samoupravljanja, še pred obravnavo posredovali kolektivu, predvsem komunistom, ki bodo potlej z jasnimi stališči nastopali na sejah teh organov. V nadaljevanju poročila je tovariš Jančigaj omenil, da mladi komu- Prva se je priglasila k razpravi Nuša Fležairjeva, ki je navajala podatke o uspehih ankete med komunisti 'treh osnovnih organizacij: uprave, skupne delavnice in valjar- Iz razprave tovarišice Fležarjeve vidimo, da naši komunisti zelo malo poznajo dokumentacijo naše Partije. Če pogledamo, koliko naših komunistov pozna Statut in Program, vidimo, da jih je zelo malo in prav zaradi tega ne moremo nastopati enotno. Če bi temeljne dokumente Zveze komunistov bolje poznali, bi ne prišlo do raznih nasprotij, ki jih čestokrat ne moremo vskladiti z našo splošno politiko. Za primer bi navedel misel, ki jo je izrekel nekdo v razgovoru skupine komunistov, kako naj bodo delavci, ki nimajo zadostne osnovne izobrazbe, člani Zveze komunistov, ko ne poznajo niti osnovne smeri in niso ideološko politično razgledani, ker prav zaradi premajhne splošne izobrazbe ne morejo dojemati sodobna ideološka in ekonomska načela. Toda iz naše zgodovine poznamo vrsto primerov, ko so se mnogi komunisti sami ideološko izobraževali v dosti težjih pogojih, kakor jih imamo danes, in ti ljudje so še danes med vodilnimi misleci in usmerjevavci našega družbenega življenja. En tak vzor je tovariš Franc Leskošek-Luka, ki je bil strugar v Tovarni emajlirane posode. Tovariš Leskošek je kmalu spoznal, da je poleg strokovne izobrazbe nujno potrebna tudi družbena in ekonomska izobrazba. Naši komunisti danes ne kažejo nagnjenja, niti volje za tovrstno izobraževanje. To malodušje potrjuje dejstvo, da naši komunisti zapuščajo pouk v tehniški srednji šoli, namesto, da bi bili komunisti med prvimi, ki bi se trudili za strokovno in politično razgledanost, prav ti izstopajo iz šole in ne najdejo pravega delovnega zagona. Drug vzor iz naše nedavne zgodovine je tovariš Peter Stante-Ska-la, ki je delal na najtežjem delovnem mestu v obratu topilnice našega podjetja in je danes med vodilnimi predstavniki našega družbenega vodstva. Tudi on je v tistih težkih časih, ko se je proletariat boril proti kapitalizmu, s polno mero lastne volje segal po številni literaturi, da je s svojim znanjem lahko prispeval k zmagi socializma in urejanju našega družbenega sistema. Takšnih primerov bi mogli našteti še celo vrsto in komunisti bi morali v današnjih dneh, ko jim družba nudi vse možnosti za vsestransko izobraževanje, pokazati več dobre volje, da bi se strokovno in idejno izoblikovali, ker brez izobrazbe ne morejo pričakovati, da bi sodelavci upoštevali njihova mnenja. Zato si mora naša organizacija v prihodnje prizadevati, da bo sestavila takšen program izobraževanja, nisti niso povsem zadovoljili in da je prav zato komite ustanovil aktiv mladih komunistov, ki bo v prihodnje skrbel za pravilno usmerjenost dejavnosti mladih komunistov in mladine nasploh. Dotaknil se je tudi vprašanja članstva v Zvezi komunistov inženirjev in tehnikov, ki nikakor ni zadovoljivo, saj 7 ko-munistov-inženirjev in 15 komuni-stov-tehnikov ne more biti pohvalno za naše podjetje in našo organizacijo. V poročilu je ugotovil tovariš sekretar tudi dejstvo, da je kljub nizkemu odstotku članstva v ZK Cinkarne, organizacija sprejela lani samo enega novega člana. Gre zares za to, da so zdaj postali kriteriji za sprejem v ZK ostrejši, a kljub temu postavljamo vprašanje, če je to dovolj, da med vsemi člani Cinkarne v enem letu ni več kot en sprejem? Dosti bolj ostri so bili komunisti pri kaznovanju, saj je bilo lani izključenih deset komunistov in 12 kaznovanih. Ob zaključku svojega poročila se je tovariš sekretar dotaknil še vprašanja kadrovske politike podjetja, poročal je o delu komiteja samega, o delu osnovnih organizacij, o komunistih v odnosu do družbenega plana nasploh in o dosežkih v podjetju. Po poldrugournem govoru tovariša sekretarja tovarniškega komiteja so komunisti po krajšem odmoru nadaljevali z delom v razpravi. viilno 65,2 procenta testiranih, a na vprašanja iz IV. plenuma samo 59,1 %. Na vprašanja o aktualnih političnih dogodkih je odgovorilo pravilno 42,8 procenta, o novi ustavi pa samo 29,5 procenta testiranih. Četudi so 'komiunsitii dobili letos številno literaturo, ki so jo potlej predelovali na predavanjih, diskusijah in drugih študijskih oblikah, je ta anketa dokaz, da komunisti kaj hitro pozabijo snov, o kateri so razpravljali in da bo zato potrebno še v prihodnje vestno proučevati in ponavljati osnovne materiale o delovanju Zveze komunistov. Franc Tovornik: Kadrovska problematika podjetja Glede na naravo našega dela imamo vsa leta velike premike delovne sile, saj je samo lani prišlo v podjetje okoli 380 delavcev in prav toliko jih je tudi odšlo. Takšno prihajanje in odhajanje nam mora nakazovati, da zadeve pri nas niso povsem urejene, a posledica teh premikov pomeni za podjetje veliko gospodarsko škodo. Da ti Ko ugotavljamo uspehe iz leta 1962, bi ne balo pravilno, če ne bi osvetlili naših poslovnih rezultatov, posebno zato, ker smo ravno pri delitvi celotnega dohodka z novimi gospodarskimi inštrumenti dosegli boljše rezultate kot deta 1961: Naš dohodek smo obračunavala po vnovčeni realizaciji. Ob primerjavi fakturiran ega dohodka iz leta 1961 je realizirani dohodek v letu 1962 enak. To je nedvomno velik uspeh. Iz podatkov ugotavljamo, da je tempo porasta celotnega dohodika neprimerno hitrejši, kar je za kolektiv zelo pozitivno, saj kaže struktura celotnega dohodika pozitivno tendenco porasta. Tudi to ugotavLjamo, da je porast realizacije gotovih proizvodov hitrejši od porasta celotnega dohodka. In pri Ko govorimo o mladini in njenem delu, moramo imeli pred očmi dejstvo, da gre tu predvsem za mlade delavce, ki so pred nedavnim postali člani našega kolektiva. premiki izvirajo iz določenih pomanjkljivosti v podjetju, dokazuje tudi dejstvo, da zasegajo dve tretjini delavci, ki so imeli manj kot tri leta zaposlitve. Resnici na ljubo moramo priznati, da so vztrajni na svojih delovnih mestih samo starejši cinkarnarji. Med vodilnimi razlogi je vsekakor težko fizično delo, ki ga poznamo še večji del v vseh obratih. Mehanizacija teh težavnih fizičnih delovnih mest bo zatorej ena izmed prvih nalog podjetja, če bomo hoteli v podjetje dobiti mlajšo delovno silo, ki bo v podjetju tudi ostala. Vzporedno s tem bomo seveda morali misliti tudi na ustrezna stanovanja in prehrano. Toda številni razlogi za odhajanje delovne sile, ki je v podjetju komaj nekaj dni, so povsem notranjega značaja. Mnogi delavci, med njimi tudi komunisti, nimajo pravilnega odnosa do novincev, ki prihajajo v obrate. Neredki so primeri, da novinca v obratu sprejmejo zelo neljubeznivo in mnogi so prav zaradi tega zapustili podjetje, ker niso hoteli delati v takem delovnem okolju. Zato bomo morali komunisti skrbeti za tovariško delovno vzdušje, ki bo tudi novinca sprejelo ljubeznivo in ga pravilno usmerilo v kolektivno delo za kolektivne uspehe. Če bo mlad človek v novih sodelavcih odkril dobre tovariše, bo z večjim veseljem premagoval začetne težave, kolektiv pa bo tako pridobil dobrega in zvestega delavca. Nepravilna so mišljenja nekaterih, ki mislijo, da je potrebno delavca v začetku preizkusiti na vse načine, če je zmožen delati. To pa ni pravilno, ker moramo vsakega novinca prilagajati postopoma in uvajati na delovno mesto. Na uvajalnih seminarjih smo novince v mnogih primerih ustrezno pripravili, vendar so potem v odnosih z delavci na delovnih mestih naleteli na nasprotja, ki so jih razočarala. Zato bo morala Zveza komunistov in vsi njeni člani v podjetju skrbeti, da bodo odnosi med ljudmi postali zares iskreni in tovariški. tem ugotavljamo, da povečujemo ■realizacijo predvsem te obsega povečanega poslovanja, ne da bi zasledovali povišanje cen. Ko razpravljamo o ekonomičnosti proizvodnje, se moramo zaustaviti pri poslovnih stroških. Pri tem ugotavljamo, da postavni stroški naraščajo. Na porast poslovnih stroškov so vplivali predvsem zunanji faktorji, toi se jim nismo mogli izogniti, vendar smo porast postavnih 'stroškov pokrili s porastom celotnega dohodka, kar je nedvomno velik uspeh kolektiva. Če bomo hoteli poslovne stroške zmanjšati, bomo morali kar najhitreje uresničiti v.se začrtane rekonstrukcije, da bomo povečati proizvodnjo, rentabilnost in znižali lastno ceno. Pričakovanje, da bodo ti mladi delavci aktivni na delovnem mestu in tudi družbeno aktivni, pa sloni na dejstvu, da se morajo ti mladi delavci uveljaviti predvsem kot pol- IZ RAZPRAVE NA LETNI KONFERENCI ZK Nuša Fležar: Komunisti bi morali več znati ne. Viktor Skale: Več lastne vzgoje Med odgovori iz poznavanja Statuta ZKJ je bdita pravilnih samo 47,3 procenta, odgovorov na vprašanja te programa je bito pravilnih 6,58 procenta, ina vprašanja te tretjega Plenuma je odgovorilo pra- ki bo omogočil vsem komunistom pridobivati izobrazbo do tiste stopnje, ki mu je potrebna. Če pa posamezni tovariši teh možnosti ne bodo hoteli izkoristiti, jim bomo pač morali povedati, da zanje ni mesta v vrstah Zveze komunistov. Ing. Franc Kapus: strokovnjak - politični delavec V poročilu smo slišati, kakšne naloge imajo strokovnjaki v družbeno politični dejavnosti. In kakor vidimo v poročilu, je ta dejavnost med našimi strokovnjaki porazna. Mnenje nekaterih, da inženirju ni potrebna družbena din politična aktivnost, temveč samo ozka strokovna usmerjenost, je nepravilno. Če upoštevamo, da je med našimi inženirji, samo sedem članov Zveze komunistov, nastaja vprašanje, kako sploh lahko zaživijo v decentralizaciji organi delavsikega samoupravljanja, če ljudje v teh organih ne razumejo onajsinovnejših stvari, v zvezi z decentralizacijo upravljanja. Če pogledamo članstvo med tehniki, vidimo, da je procent tehnikov v članstvu ZK neprimerno boljši. To nam kaže, da inženir, ki pride diirskjtno iz šole v podjetje, ne pazma sistema poslovanja podjetja, ker ga o tem poprej ni nihče seznanil in ne pozna niti delokroga organov upravljanja. Zato mora biti naša naloga v prihodnje, da pritegnemo inženirje v večjii meri v splošno dogajanje v podjetju. Vinko Jesenovec: Karierizem Tega bi komunisti v praksi ne smeli poznati, vendar smatrajo nekateri, da je Zveza komunistov pot, ki po njej pridejo člani do nekega cilja in uresničenja lastnih interesov. Imamo primer, ko je neki tovariš vrnil člansko izkaznico zato, ker ni dobil stanovanja. Slaba stran našega članstva so tudi tisti komunisti, ki so postali člani Zveze, pa jim potlej ni bilo ničesar več mar. Član Zveze komunistov pa je lahko samo tisti, ki nenehno spremlja družbeno dogajanje in se zavzema za pravilnost družbenega razvoja. V prihodnje bomo morali sprejemati v članstvo Zveze komunistov z večjim premislekom, tako da bomo sprejeli zares samo takšne tovarišice in tovariše, ki bodo pripravljeni nesebično delovati in zastopati naše splošne interese. Aleksander Rojnik: Uspehi proizvodnje in njena ekonomičnost Za novega sekretarja tovarniškega komiteja ZK so tovariši izbrali ing. Jerislava Cukrova (v sredini), a za namestnika tovariša Branka Pustoslemška (levo) in Bena Pečarja (desno) Mitja Pipan: Mladi komunisti in njihov odnos do dela 15. marec H nokrvni člani kolektiva, če hočei da bodo aktivno posegali tudi družbeno in politično delo v oi' ru tovarne. Z I Enakovrednost z delovnim ot ljem pa je odvisna od številnih T niteljev, ki jih skušamo uvel j a'Bj°var. v okviru naše tovarne. i , Vl »onierei Mimo teh so seveda še števi tapak, objektivni činitelji, ki začasno i jkušala nje ne moremo vplivati. Gkle odpi družbeno politične aktivnosti, po Cinka mladi delavci prepuščeni preleidejal tc del sami sebi, da pokažejo, kolifesi raj so voljni sodelovati v družbenopši svob litičnem delu. Nedvomno bi morala pri akti( seglo U ko kole tako ve ran ju mladih proizvajavcev prisf z vati Zveza mladine. Danes je v fl ši tovarni okoli 260 mladih proi vajavcev. Tolikšno število bi vsekakor moralo odražati v živi/ nju in delu naše tovarne. In zal ^ tega dela ne čutimo? terilu. v leto tgotav vel: P Prav gotovo je eden izmed I membnih razlogov dolgoletna aktivnost mladinskih vodstev, ki . - pripeljala do celotne pasivno4._' ?a! mladine. Zato ni naključje, da sluga *arni. karni s delovn miaame. z,ulu i u uutujucje, uu • , ' se vabilom vodstva komiteja Zvef j ?r® mladine na sestanke in aktivne delo odzvali tako redki mladini' lud da bi se morali ob tem vsi res« 0 zamisliti. Nekaj je gotovo. Vo; 7a stvo aktiva ZM bo moralo opusi' re zastarele in preživele oblike. i 1 ___ moralo željam mlad l- proizvajavcev in jim s kvalitetni Vor in pestrim delom vliti zanimanje aktivnejše sodelovanje v družbe* političnem delu. Ho š! Srenu Nikakor ne morem soglašati vends trditvami, da bi mladi delavci * 'j fes kazali zanimanja za tovrstno & kadre javnost. Potrebno pa jim je nudi' n če res takšne oblike, ki ne bodo ' Poi načelno in formalno opravičeval' u us svoj obstoj. Kot ilustracijo za g°l njo trditev naj navedem, da je okt li 40 odstotkov anketiranih mladi proizvajavcev v celjskem okraj1 odgovorilo, da ne najdejo med o® likami dela ZM nobene, ki bi j zanimala. Res je, da primerjava . Siri in de 380 d 5>; jev. k'tlp starimi časi ni vzdržna. Danes s1 pjj2a ogromno mladih delavcev izobN; 2 '■■■ -- ga poprej mIa“. Ta t, žuje. Čas, ki so ljudje izkoristili za aktivno dni* i ijuuyc JJJIIVIJOUU i-e* «im ri.v ” 'fl beno politično delo, uporabij&r - 1 danes mladi ljudje v lastne prah tične namene. Vendar to ne pota? ni, da jih vse drugo ne zanim0 To drugo jim je treba nuditi v n° vi, sodobnejši obliki. O neka" splošnem mrtvilu zatorej ne mota mo govoriti. Mladi proizvajavci se danes v n° „9I1] šem kolektivu uveljavljajo na vsa ^ področjih dela, od samoupravni organov do sodelovanja v razil nih sekcijah in društvih. Toda I delovanje je individualno, n* usmerjeno in spontano. Nalo9,] Zveze mladine v podjetju bi m°l rala biti, da bi takšno delovanj' zavestno usmerjala in pospeševalci V ( še v trav >P o kote kod; kod; 'i- Z kani l % I Jasno je, da bi ob trenutni site aciji takšno delo vodstvo aktM ZM težko zmoglo. Dobiti bi moral0^ ^ polno podporo ZK in vseh konte nistov, predvsem pa mladih konte nistov. Najbolj pogosto se srečuje mo z ugotovitvijo, da je pomo Zveze komunistov itak nekako uv' tomatična, saj so člani ZM tudi čMi ni ZK. Takšne trditve so nevzdtt ne, saj delajo mladi komunisti ta“ na drugih področjih, v koliko sploh kje delajo, kajti tu se sreči mo s podatkom, da je med 260 mH dinci samo 17 mladih komunista'1 in če upoštevamo, da so na sest« nek, ki ga je sklical aktiv ZM radi tesnejšega sodelovanja z ml0’ -■ ■ ■ ——;x" samo Stili1 leg Or; jo." Vu k' ti Po o te te ti V; dimi komunisti, prišli mladinci, nam trditve o avtomati slik’ ni pomoči postanejo še bolj nes selne. Poleg tega pa kaže tako nit’ ko število mladincev-komunisto'1 na to, da smo zadnje čase posveti premalo pozornosti vključevanji mladincev v Zvezo komunista^’ Smatram, da bi moral novi koniH1 problematiki posvetiti polk0 tej od pozornost, predvsem pa preiti načelnih ugotavljanj h konkretnil,t razpravam in zaključkom tet konkretnimi zadolžitvami požNe delo mladih proizvajavcev, pt vsem pa mladih komunistov. iOt .imtmrn •e hoil ili tudi1, o v olj jZ RAZPRAVE NA LETNI KONFERENCI ZK nim o vilnih uvel j Franc Grabar: Več mehanizacije Tovariš Grabar se je priglasil k opravi s hotenjem, da bi se naša »nierenca v večji meri dotaknila lPak, ki smo jih delali lani in hšala nakazati, kako bi te napade odpravili. Sti' P°i 9inkarna ie star0 Podjetie- ie Pre(^jal tovariš Grabar, ki se je po-3, koi)'iasi razvijalo in širilo ter je v na-žbenorel svobodni socialistični državi dojelo lepe uspehe, na katere je lah-nktiilt kolektiv ponosen. Ti rezultati so tako veliki, da bi se lahko cinkarna v PrWi je vit njimi postavljala v svetovnem pa prišlo tako daleč, kar deloma 'e občutimo, da se ljudje ne bodo Joteli oprijeti težkih fizičnih del ®odo strokovnjaki primorani, da kodo ta delovna mesta mehanizirali- Zato je skrajni čas, da k tej mehanizaciji pristopimo, še preden "orno ostali brez ustrezne delov-sile. zvišali proizvodnjo, če nismo vložili za mehanizacijo obratov niti enega vijaka. Če ne bomo poskrbeli za mehanizacijo obratov, potem bo delovna sila še vedno odhajala iz podjetja in nove delovne sile ne bomo mogli dobiti. Vili Hladin: Delo mladinske organizacije v podjetju Predsednik tovarniškega komiteja mladine se je dotaknil vprašanja nedejavnosti, ki jo beležimo v vrstah mladine že nekaj časa. Tu je navedel nekaj dejstev, da ta mladina vendarle ni tako nedejavna, kakor menimo, kajti precej mladincev sodeluje v raznih društvih in sekcijah, deloma v podjetju in deloma izven podjetja. Zares je še dosti mladih ljudi, ki so izven vsakega družbenega dogajanja in prav zanje bi se morala mladinska organizacija močneje zavzeti. Medtem pa si bomo morali v prihodnje prizadevati, da bomo vse tiste mlade ljudi, ki delujejo v raznih sekcijah in društvih usmerjali in jim dajali možnosti, da to svojo dejavnost spremenijo v pravo družbeno aktivnost in ne samo pasivno članstvo. Ta leto 1963 smo določili 13 profitno zvišanje proizvodnje glede jan? ^Ojan Predič: Delo komunistov •vale v di-ujitjgfnh organizacijah na terenu t^elo komunistov mara biti v prvi osredotočeno na delo v pod-etiu, vendar marajo komunisti po-tega delovati tudi v družbenih Orgainizaoijah na terenu, kjer živi-[Predvsem gre tu za pojasnje-čia-\ ar*je dejavnosti delovnih organi-kar zanima drnige člane SZDL ■j terenu, ki dela v podjetju ne ^teajo, a jih zanimajo vprašanja " delitvi dohodka, o investicijah, konstrukcijah .in podobno. Na te-fehu pa vendarle ne najdemo ko-^"nistov iz kolektivov, ki bi odgio-^jali na ta vprašanja. nadaljevanju svoje razprave T6 le tovariš Predič dotaknil ouj-Qsti mehanizacije določenih de-j°Vndh mest. Dejal je, da je v tem j/ui kar je v Gimikarni, zapazil že ■rtočene spremembe, medtem ko je Trrihodu podvomil v možnosti ^Pehov v Cinkarni, ker je našel mehanskih pomanjkljivosti, sjstvo je, da smo v mehanizacij-(/Wrri postopku šale na začetku, a .adurpnimi močmi in naj večjo me-. Prizadevnosti bomo zagotovo j^e-li i,n lmpeti moramo, če bomo j ^ki nadaljevati s proizvodnjo in iPovečevati, kar pa nikakor ne rk^e-mo več na račun povečanja V razpravi o delu mladinske organizacije je tovariš Vili Hladin ugotovil, da sodelovanje med mladinskim vodstvom in drugimi vodstvi v podjetju doslej ni bilo najboljše, a v prihodnje bo skušala mladina popraviti tudi to pomanjkljivost, kar bo zagotovilo lepše uspehe v prihodnje. Mladina ima v prihodnje nekaj dobrih načrtov, ki si jih bo prizadevala tudi uresničiti. Ne bo šlo, če ne bomo imeli konkretnih nalog. Primer tega, da smo ob konkretnih nalogah takoj pripravljeni sodelovati pa je tudi dejstvo, da smo na povabilo Občinskega komiteja ZMS Celje takoj pridobili določeno število mladincev za akcijo čiščenja snega na celjskih ulicah. Ing. Jože Štumberger: Naloge komunistov ob rekonstrukciji tovarne ''^čn ■ega dela. Če označimo kot rojstni dan nekega objekta tisti dan, ko smo dokončno sklenili, da ga bomo zgradili, potem moramo priznati tudi to, da je to tudi njegov dan staranja. Pri tem sploh ne gre za samo staranje objekta kot zgradbe, pač pa za staranje privzetega oziroma osvojenega tehnološkega procesa. Pri tem se moramo posebej zavedati, da je možno s precejšnjo gotovostjo določiti čas trajanja zgradbe in aparatur, ki objekt sestavljajo. Zelo težko pa je ob nenehnem razvoju tehnike in znanosti v naprej ocenjevati konkurenčno dobo osvojenega procesa, čeravno je v trenutku odločitve bil v komercialnem in tehničnem smislu zelo komercialen. Če torej jemljemo prej navedeno merilo, potem ni težko določiti, da naši pravkar izgrajeni objekti oziroma objekti v izgradnji niti niso tako mladi in tudi ne ceneni v primerjavi s tem, če bi bili zgrajeni v predvidenem času, za katerega je bil privzet rentabiinostni račun. Vse to gotovo govori, da moramo graditi hitro, kajti samo v tem je cenenost in hkrati planirana rentabilnost predvidenega produkta. Naloga članov Zveze komunistov pa bi morala biti predvsem v tem, da se čimbolj spoznavajo s planom naših investicij, da jih — če so pravilne — podprejo v vseh primerih, tako v'pogledu tolmačenja pričakujočih rezultatov po izgradnji, predvsem z namenom, da vsi člani kolektiva doumejo nujnost in vrednost odgovornosti pri odločanju o investicijskih skladih, kakor tudi o najemanju kreditov za nove gradnje. Smatram, da smo doslej to nalogo v mnogem zanemarjali, saj je bilo malo sestankov osnovnih organizacij posvečenih tovrstni problematiki. V splošnem bi moralo veljati pravilo, da naj stari objekti in procesi gradijo nove objekte in nove tehnološke procese. To pravilo pa narekuje dejstvo, da moramo dosti močneje poudariti rekonstrukcije in to ne samo rekonstrukcije obratov v celoti, marveč tudi posameznih strojev oziroma naprav. Te, tako imenovanje manjše rekonstrukcije, pa so najčešče rezultat racionali-zatorskih oziroma novalorskih predlogov. Člani Zveze komunistov v posameznih ekonomskih enotah bi se za lo morali močneje zavzemati, da bi v razgovorih o racionaiizatorskih predlogih vzpodbujali sodelavce k razmišljanju o možnostih za izboljšave določenih strojev, naprav ali olajšanje fizičnega dela. Naj bi ne bilo seje delavskega sveta ekonomske enote brez tovrstne razprave. Morda bo res šele deseti ali stoti predlog pomenil koristnost, vendar nam ob tem uspelem predlogu ne bo žal razprave o vseh prejšnjih predlogih. Novi predlogi so čestokrat združeni s poskusi, ki ne dajo takoj določenih rezultatov in se jih zato nekateri obrati otepajo. V Jem gre za nujnost, da upravljavci spoznajo korist takšnih poskusov, ki so na videz neuspešni, a nam v resnici pomenijo bogate izkušnje in velike pridobitve. In pri vsem tem delu so naloge članov Zveze komunistov velike, ker ne gre za prepričevanje posameznih članov komisij, temveč za prepričevanje vsega kolektiva, ki se čestokrat ne zaveda nujnosti posameznih izboljšav in se krčevito oklepa zdajšnjih zastarelih oblik. Franc Bricman: Prizadevanje komunistov za uresničevanje plana Med dirugim je referat nakazal tudii naloge kolektiva v letu 1963. Letošnji načrt proizvodnje je za 13,69 % višji od lanskega; v metalurgiji za 14,97, v anorganski kemiji za 12,85 in v organski kemiji za 8,04 %. Pred nami so težke naloge in morali se bomo z vsemi silami boriti, če jih bomo hoteli izpolnjevati. Te naloge bo uresničeval sicer ves kolektiv in niti enega ne sme biti med nami, ki bi klonil. Prav zato pa je potrebno, da bomo že zdaj v samem začetku zbrali vse sile, ki bodo iz dneva v dan vzpodbujale vsakega posameznika k zavestnemu in odločnemu boju za doseganje načrta oziroma celo presega- ^ Velik vpliv bodo imeli sicer upravni organi in odbori sindikalne organizacije, a v teh organih bodo sipet komunisti tisti, ki bodo morali vzpodbujati in usmerjati vso dejavnost. Na vseh sejah samoupravnih organov in na sejah zborov proizvajavcev, ki jih bo organiziral sindikat bomo morali odločno preverjati, v koliki meri smo uresničili načrte in v koliki meri moramo povečati proizvodnjo, da bomo dosegli to, kar moremo doseči. V vseh primerih, ko bomo odkrili nedejavnost in zaostajanje, bomo morali odločno grajati vse tiste, ki bodo zakrivili takšne zastoje in izpade v proizvodnji. Člani Zveze komunistov ne bodo smeli ostati mirni in ravnodušni, temveč bodo morali prvi z zanimanjem dognati uspehe itn ugotav- ljati vise dobre in slabe strani našega dela, potlej pa prav tako enotno in z vnemo zahtevati in razlagati med ljudmi potrebo za večjo proizvodnjo, v kateri pa morajo biti prav komunisti povsod prvi in za zgled vsem drugim članom kolektiva. Naip Sinanovski: Več osebne kritike Tovariš Sinanovski se je dotaknil dela sestankov osnovnih organizacij Zveze komunistov, o katerem je dejal, da ni vselej takšno, kakor bi moralo biti. .Na sestankih razpravljamo samo o delu, planu in podobno, nikoli pa ne obravnavamo posameznih tovarišev, jih ne kritiziramo, ker se nihče ne upa povedati resnice oziroma kritizirati. Posamezniki si ne upajo povedali svojega mnenja, ker se jim potlej zgodi, da so zaradi tega mnenja prizadeti in jim kritizirani tovariš, posebej, če je to mojster ali Ing. Drago Čeh: obralovodja, kritiko vrača z drugačnimi nevšečnostmi. Ne poznam primera, da bi obratovodja dotič-nega, ki pri delu greši, klical na razgovor in mu povedal napake, temveč enostavno ukrepa proti njemu. Če smo komunisti in če pravilno gledamo svoja dejanja, potem bi morali vsakogar, ki dela nepravilno, takoj opozoriti, ne da bi se morali zaradi opozorila bati kakšnih posledic. Tovariš Sinanovski je omenil tudi to, da je odklonil nagrado, ker se je zaradi partijske kazni čutil neprimeren, da bi nagrado sprejel. Toda kasneje, je ugotovil, da je dobil nagrado neki drug komunist, ki je bil prav tako partijsko kaznovan. Ob tem primeru je tovariš Sinanovski nadaljeval, moramo resno presoditi, kdo sodi v vrste Zveze komunistov, kajti vsi tisti, ki so v Zvezi komunistov zato, da bi si pridobili določeno osebno ugodje, nagrade, stanovanja in podobno, niso iskreni in ne sodijo v vrste ZKJ. Dobro in slabo Obširna diskusija in referat sta zajela precej problemov našega podjetja. V tem kratkem obdobju, od kar sem v podjetju, sem zapazil naslednje. Poročilo, ki smo ga slišali na lanski letni konferenci komunistov, je bilo dobro, vendar so bili rezultati podjetja slabi. Letos so rezultati podjetja boljši, poročilo pa navaja vrsto negativnih problemov, ki jih še imamo v podjetju. Iz tega lahko sklepamo, da je Zveza komunistov v podjetju začela delovati bolj kvalitetno in je že opazila problematiko, rešila letos vrsto vprašanj, ali jih vsaj nakazala, kako jih bomo morali reševati. Mislim, da je ta pot dobra. Veliko članov našega kolektiva, med njimi tudi člani Zveze komunistov, se lani oziroma še poprej, niso zavedali vseh težav in katastrof, pred katerimi je bila Cinkarna. Zaradi zastarelosti podjetja, nepravočasne skrbi za rekonstrukcije, je postajal dohodek podjetja stalno manjši, in tako smo prišli tako daleč, da je bila proizvodna cena cinku večja od njegove prodajne cene. Če bi šlo tako naprej, bi podjetje kmalu ne moglo več obstajati in bi ga morali likvidirati. Lani smo o tem veliko razpravljali in smo z malimi rekonstrukcijami uspeli, da smo spravili voz njo z uvajanjem sodobnih tehnoloških procesov, z mehanizacijo in avtomatizacijo proizvodnje. V topilnici ne moremo storiti ničesar, dokler ne bomo postavili še dve destilacijski peči. Cilj v sami topilnici je, da z istim številom ljudi povečamo proizvodnjo od 20.000 na 32.000 ton z mehaniziranim šaržira-njem in dešaržiranjem, z mehanizacijo odvoza ogorkov in podobno. Enako je v valjarni. Valjarna z današnjimi stroji ne more uresničiti začrtanega povečanja proizvodnje od 5 na 15.000 ton, ker tudi v valjarni ne moremo povečevati proizvodnje na račun fizičnega dela, temveč samo z mehanizacijo. Morda bo kdo vprašal, zakaj ne zgradimo nove valjarne, in ne vzamemo toliko kredita za to gradnjo. Glede najemanja kreditov moramo vedeti, da si jih smemo dovoliti samo toliko, kolikor bomo mogli tudi odplačevali. Lahko je vzeti denar, vendar ga je potem težko vračati. Gledati moramo tudi na to, da bomo z boljšo organizacijo dela, z rekonstrukcijami, pravilnimi in modernejšimi tehnološkimi procesi, ki dajo večji izkoristek, dosegli izboljšanje in povečanje proizvodnje v toliki meri, kakor smo določili. MikaUnr na mnram KOfllaŠati Z iZ- Del naprav v valjarni, ki nam bodo omogočale večjo proizvodnjo. Toda v kratkem bo valjarna dobila še nekaj novih naprav naše ekonomike na pravo pot, v prihodnje pa si moramo prizadevati, da ta voz ekonomike spravimo navzgor, da bomo dosegli boljše rezultate v podjetju, da pridemo do normalnih osebnih dohodkov, kar je odvisno od povečanja skupnega — celotnega dohodka podjetja. In če hočemo te cilje doseči, mora biti Zveza komunistov v podjetju vodilna sila v vseh teh prizadevanjih in naporih. Kar zadeva naše proizvodne uspehe, ne smemo vztrajati na povečevanju teh uspehov na račun večjega fizičnega izkoriščanja delovne sile. To so jasno določili samoupravni organi, konferenca sindikalne organizacije in drugi, temveč moramo povečevati proizvod- javo tovariša Grabarja, da nismo za mehanizacijo strojnih naprav vložili niti enega vijaka. Menim, da je tovariš Grabar v tem primeru nekoliko pretiraval, saj smo tudi v tem pogledu precej storili — primer je raztovarjanje koncentratov, kar smo uredili z mehanskim pogonom. V novih delovnih procesih in delovnih odnosih je vprašanje človeka na prvem mestu. Jasno pa je, da od človeka, ki je doslej delal samo z zastarelimi napravami (lopata, kramp), ne moremo zahtevati, da bo že jutri delal s kompliciranimi mehaničnimi napravami, kakršne imamo npr. v novi žvepleni kislini, ki zahtevajo visoko iz-(Nadaljevanje na 4. strani) DOBRO IN SLABO (Nadaljevanje s 3. strani) obrazbo, pač pa je treba takšnega človeka predhodno usposobiti za taka delovna mesta. Ta delovna mesta zahtevajo inženirje in tehnike, katerih pa je v Cinkarni še zmerom premalo. Zato se pojavljajo velike težave, ki jih bomo morali reševati vsi skupaj, od inženirjev, tehnikov, VK delavcev, vse do najnižjega delavca. Vsi si moramo priazdevati, da bomo odpravili težka delovna mesta. Pri tem pa moramo biti potrpežljivi, ker je to zelo težak proces. Nekateri bi želeli, da to napravimo takorekoč čez noč, vendar to ne bo mogoče, in bo trajalo še dokaj časa. Tudi na kadrovsko politiko nismo pozabili. Za vsak nov objekt planiramo potrebno število inženirjev, tehnikov, VK delavcev in podobno. In vsak nov elaborat nam iz dneva v dan narekuje večje potrebe kvalificiranih kadrov, vedno več strokovnih kadrov. Današnji načrt rekonstrukcije topilnice, povečanje žveplene kisline, obratov v anorganski kemiji in tako dalje nam narekuje: 76 inženirjev, 164 tehnikov in 212 VK delavcev, če hočemo, da bodo ti obrati delali. Zdaj imamo v podjetju 33 inženirjev in približno prav toliko tehnikov, samo 68 VK delavcev pa je sposobnih za to dejavnost, tako da nam manjka še več kot enkrat toliko strokovnjakov. S štipendiranjem bomo morali te kadre pridobiti, toda zaradi nujnih potreb smo morali ustanoviti svoj oddelek tehniške srednje šole, in absolventi te šole bodo prevzeli odgovorna delovna mesta. Mojstrsko miselnost in prakso smo v podjetju ukinili in postavili na odgovorna mesta inženirje. Tu nastaja drug, izredno težak problem. Danes od inženirja ne zahtevamo samo strokovno znanje, temveč mora biti tudi družbeno političen delavec. O tem bi morali podrobno razpravljati. Ti ljudje — inženirji, ki prihajajo danes iz visokih šol, imajo izredno majhno eko-nomsko-politično znanje — ali pa sploh nobenega. Kdo je tega kriv, ne vemo, verjetno pa so krive fakultete, ki bodočim inteligentom ne posredujejo niti najbolj osnovnega znanja iz ekonomsko-politič-nih ved. Mlad inženir, ki pride v podjetje, često ne ve ničesar o samoupravnih organih. Naša naloga mora biti v prihodnje, da bomo tem mladim inženirjem, ki prihajajo s fakultet, in poznajo vse moderne plese do twista (tov, direktorja prekine odobravajoč aplavz), nihče pa jih ni seznanil z ekonomsko političnimi vedami, dali možnost za vzgajanje. Nikakor pa ne smemo od njih zahtevati tistega, česar ne znajo. Jasno nam mora biti, da bo podjetje toliko močnejše in toliko bolje delalo, kolikor bomo imeli inženirjev in tehnikov — torej kolikor višji bo strokovni nivo v podjetju. V nadaljevanju se je tovariš di- Konlesenco sta pozdravila tudi predsednik Občinskega ljudskega odbora Celje, tovariš Jože Jošt in predstavnik Železarne Štore. Tovariš Jože Jošt je dejal: Iz razprave na tej konferenci lahko zaključimo, da se je začela Cinkarna spričo lanske težavne situacije zavestno vključevati v mednarodno delitev dela. Zatem se je tovariš predsednik dotaknil še vprašanja kmetijske proizvodnje in dejal: Ko obravnavamo teze družbenega plana in proračuna, ne gledamo na to vprašanje, o katerem pa bi vsekakor morali razpravljati, ker je med vami precej ljudi s podeželja, ki imajo konkreten stik z ljudmi iz kmetijstva. Vprašanje je, kako bomo v letu 1963 kmetijsko proizvodnjo vzporedni ali vsaj približali industrijski proizvodnji in kako bomo dosegli hitrejši tempo v kmetijski proizvodnji. Tovariš Jože Jošt je potlej še omenil veliko akcijo, ki jo je za-če' ObLO resno uveljavljati: Jz- rektor dotaknil še druge plati družbeno-ekonomskega principa, ki je čestokrat članom kolektiva nejasen. Še vedno imamo nekatere ljudi, je dejal tovariš direktor, ki mislijo, da imamo v podjetju neko blagajno, iz katere delimo denar. Toda že lani se je kolektiv začel zavedati, da te blagajne ni. Nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov to dejstvo še potrjuje. To blagajno si ustvarjamo sami, ustvarjamo si jo iz meseca v mesec — z našim lastnim delom. Če bomo skupno vsem tem problemom posvetili dovolj pozornosti in jih reševali tako, kakor smo določili, potem bodo rezultati ob koncu poslovnega leta pozitivni. Pri vsem tem pa moramo biti potrpežljivi, kajti česar nismo mogli napraviti v preteklih petih ali desetih letih, tega tudi sedaj ne bomo mogli napraviti v enem samem letu. Skrbeti moramo predvsem za to, da bomo tisto, kar bomo naredili, naredili zares v redu in da bo z našimi dejanji soglašal ves kolektiv. Zadnji je pozdravil konferenco sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov Celje, tovariš Franc Simonič. Dejal je, da je z delom konference zelo zadovoljen, posebno z iskreno in odkritosrčno razpravo. »Cinkarna je v drugi polovici preteklega leta dosegla izredno lepe uspehe in se tako uvrstila med najboljše kolektive v celjskem okraju. Velike uspehe ste zabeležili predvsem v ocenjevanju zaslug delovnega človeka in v tem Cinkarna vsekakor prednjači pred drugimi kolektivi.« Tovariš Simonič je zatem dejal, da se je sprva bal zaradi uspeha konference, a potem, ko je slišal referat in ko je poslušal razpravo, je ugotovil, da glede partijskega dela v kolektivu nima nobenih pripomb, saj je kolektiv Cinkarne kljub težavam dosegel izredne uspehe v proizvodnji, storilnosti in ekonomičnosti proizvodnje. In te uspehe je dosegel kolektiv predvsem zaradi enotnosti v Zvezi komunistov, četudi smo lani nekajkrat pomislili, da te enotnosti ne bo, toda razprava je pokazala, da so bili komunisti enotni, pa ne samo zaradi obveznosti do partijske discipline, temveč zato, ker so v bistvu poznali osnovne probleme kolektiva, v katerem je vladala trdnost. Referat je sprožil dva zelo važna problema. O enem je razpravljal tovariš Grabar, ki je poudaril odnos do človeka — proizvajavca — delavca, drug problem pa je vprašanje strokovnih kadrov in nadaljnja modernizacija Cinkarne. Na to vprašanje pa so odgovarjali gradnjo novega vodovodnega sistema, ki ne bo samo vprašanje nekaterih okolišev in nekaterih podjetij, temveč je vodovod vprašanje vse občine, vključno z gospodarskimi organizacijami, da pa je vodovod nujno potrebno reševati vemo vsi iz vsakdanje izkušnje, saj se spominjamo vročih poletnih mesecev, ko nam je čestokrat zmanjkovalo vode, česar pa potlej ne bo. Ob zaključku svojega prispevka je tovariš Jože Jošt pozdravil konferenco in zaželel novemu komiteju obilo uspehov. Predstavnik Železarne Štore je ugotovil, da je poročilo sekretarja in vsa razprava nakazala številna vprašanja, ki so zelo podobna vprašanjem, katere rešujejo tova'riši v Štorah. Zato je predlagal, da bi naj v prihodnje oba kolektiva tesneje sodelovala, predvsem pa njuni organizaciji Zveze komunistov in mladine. Novemu komiteju je zaželel veliko uspehov v prihodnjem delovnem obdobju. Branko Pustoslemšek: Skrbeti moramo za reJno poslovanje V svoji razprav-i je tovariš Pustoslemšek omenil nekatere pomanjkljivosti v poslovanju, kii so nastale zaradi nedosledne skrbi za rednost poslovanja. Med primeri je navedel napravo nove žveplene kisline, kii je zaradi konstrukcijskih napak in neustreznosti začela nagajati še prej, preden je sploh začela redno Obratovati. Nadalje je navedel defekt v valjarni, ki jeza teden dni ustavil proizvodnjo, medtem ko bi trajal zastoj samo dva dni, če bi imeli pripravljene nadomestne dele. V mnogem smo sicer že uspeli, da smo takšne pomanjkljivosti za redno poslovanje odpravili, vendar se nam še vedno znova na določenih mestih ponavljajo. Zato pa bomo morali v prihodnje vse te napalke pravočasno odkrivati in jih preprečevati, še preden bi nam znale znatneje škoditi. že tovariš direktor, ing. Jože Štum-berger in nekateri drugi. Cinkarna je zastarelo podjetje. Tega, kdo je kriv, da je zastarelost toliko časa ostala, zdaj ne bi reševali. Vedeti pa moramo, da je v zdajšnji situaciji, ko skušamo iz leta v leto dosegati boljše osebne dohodke, nujno potrebno misliti tudi na to, da bomo povečevali proizvodnjo, kar nam bo edino omogočilo večanje osebnih dohodkov. Tovariš Grabar je nekoliko zaostril svojo razpravo, ker je pač delavec v neposredni proizvodnji in je v stalnem kontaktu z delavci, ki pritiskajo nanj. Če hočemo doseči še večjo enotnost, je zatem predlagal tovariš Simonič, potlej moramo v prihodnje še bolj kot doslej upoštevati vsakega delovnega človeka, vsakega proizvajavca na delovnem mestu. Sistem delitve dohodka v Cinkarni je tak, da delovnega človeka ne prizadene v materialnem pogledu. Z delavskim samoupravljanjem v ekonomskih enotah se je Cinkarna močno približala načelu, da vzpodbuja vsakega posameznika, da s svojim znanjem in s svojim deležem pripomore do skupnih uspehov. Partijska organizacija zlasti pa še komunisti, ki so člani samoupravnih organov, bi morali nenehno spremljati vse probleme podjetja in jih sproti reševati. Včasih v podjetju ni časa, da bi s strokovnjaki razpravljali o določenih kritičnih vprašanjih proizvodnje, a v teh primerih vam bodo vedno pripravljeni pomagati občinski in okrajni politični forumi. Če se boste vsi, zlasti pa osnovne organizacije, sindikalne organizacije in mladinska organizacija posvečali ljudem, boste s tem zapravili sicer določen čas, vendar bo ta čas bogato poplačan, ko boste videli in doživljali uspehe svojega delovanja. Referat je jasno nakazal, kaj pomeni sistem delavskega samoupravljanja. V vsaki ekonomski enoti je potrebno ob vsaki situaciji upoštevati delovnega človeka. Če boste imeli pravilen odnos do človeka, se bo tudi fluktuacija v podjetju znatno zmanjšala. V zadnjem letu ste nedvomno veliko napravili, a prizadevati si morate, da boste tudi v prihodnje tako nadaljevali in dosegali še boljše uspehe. Ne da bi hotel zagovarjati mladino, moram povedati, da je mladina takšna, kakor smo jo vzgojili mi — starejši. Ne smemo pozabiti da so pogoji, v katerih danes živi mladina, drugačni, kakor so bili takrat, ko smo bili mi mladi, prav tako pa so drugačne tudi dolžnosti, ki jih ima današnja mladina. In če se mladina ne odziva zahtevam, ki jih družba postavlja prednjo, jo moramo pač češče na njene obveznosti opozarjati. Če se vprašamo, kdo je vzgajal nas — starejše, si lahko odgovorimo — delo! To bi RAZPRAVA GOSTOV franc simoniC: Še bolj upoštevati vsakega delovnega človeka bil tudi osnovni vzgojni moment pri današnji mladini. Na delo pa moramo mladino pripraviti, jo usmeriti in ji nasvetovati, kako naj popravi napake, ki jih je zakrivila doslej. To pa ni najbolj enostaven proces. Da je v Cinkarni tako malo mladih komunistov ni pravilno, saj med 260 mladinci mora biti precej takšnih, ki imajo sicer morda kakšne napake, a so v bistvu vendarle pošteni, pametni in sposobni, da izpolnjujejo naloge Zveze komunistov. Nikakor pa ne moremo govoriti o tem, da je mladina slaba, ker bi s tem najbolj kritizirali sami sebe, ki smo jo vzgajali. Tovariš Simonič je potlej izrazil soglasnost z načrti Činkarne, kakor jih je nakazal tovariš direktor, vendar je dodal, da ne moremo računati z odpravo fizičnega dela kar čez noč, ker naprave so kljub vsemu iz leta v leto starejše, a novogradnje nastajajo le počasi. »Če hočete v Cinkarni uresničiti rekonstrukcije, ne smete popuščati v nobeni stvari. Če ne boste delali v prihodnje tako, kakor ste doslej, ali celo bolje, ne boste mogli uresničiti načrtov. Občutek imam, da je kolektiv v podobni situaciji, kakor so bile često partizanske enote v NOV, ki so bile prav tako zagrizeno odločene, da bodo zmagale kakor ste vi odločeni, da dosežete svoje uspehe. In nihče vam ne more očitati, da niste storili, kar je bilo v vaših močeh.« V nadaljevanju svoje razprave je tovariš Simonič pohvalil tovariša direktorja, ki so si od njega vsi forumi obetali veliko in jih tudi ni razočaral. »Često smo se spraševali, če bomo za Cinkarno našli človeka, ki bo sposoben nekaj napraviti iz nje, ali bo podjetje stagniralo. Ti meseci, odkar je v podjetju tovariš ing. Čeh, so dokazali, da je bilo možno te stvari izboljšati, seveda z veliko prizadevnostjo in napori. Osebno sem prepričan, da ste se med seboj pametno pomenili kot komunisti, da v prihodnje ne bo napak in zato morate imeti stal# pred očmi, da uveljavljate dem* kratični centralizem. To pomeni, ( mora imeti vsak komunist svo mnenje in ga tudi izražati, poti pa je potrebno prevzeti odločiti večine in sklep, ki ga je večina P* trdila, tudi dosledno izvajati, # glede na nekatere posameznike, 1 jim ta sklep ni po volji, vse doti« dokler bi spet večina ne odločili da je potrebno ta sklep spremeni* Če samoupravni organi nekaj skl (Nada Ta enoti "TOnSk te« Itosk Proi »ega nejo, je direktor podjetja ose* M % Bko: Prašeč ska e be s s Proizv ki se ni nie pr , pov, “rgiji no, materialno in moralno, e* govoren za uresničenje sklepa. Ge spodarstvo nikakor ne more pren« sti anarhije in neizpolnjevanja »f 8,53 % log. j k< Pri idejno-političnem delu steč« Proi; sto kritizirali, da rezultati niso M* za zadovoljivi. Ugotovili ste, da vaš' ležem komunisti ne poznajo niti naj To osnovnejših stvari. Osnovno ider' ftoiev loško-politično delo pa mora biti’) prizadevanju, da se s političf Pni ideološkimi problemi seznani n Ptkhoi kolektiv, ne pa samo majhen kr« kolektiva. Komunisti so zares pd' poklicani, da se sami ideološko i> obražujejo, toda potem moraj1 svoja dognanja in znanja posred« vati vsem tovarišem v kolekti#* Delati morate tako, kakor je pov« dal v razpravi tovariš Skale, št« dirati načela marksizma in leninil ma in ta dognanja prenesti v ko« kretno delo. Če boste delovali )} ko, potem boste kot komuni«* močni v vodstvih in boste dejan«#* hrbtenica podjetja. Kar zadeva pa inženirje in tek nike, moramo priznati njihove str« kovne sposobnosti, vendar te v d' našnjih pogojih življenja in delati zadoščajo, ker mora biti človek pfj leg strokovnosti tudi ideološko '* politično vzgojen in tako vzgaj#* tudi druge.« Ob zaključku je tovariš Fra#(| Simonič zaželel kolektivu pol#* uspehov, novemu komiteju pa, 3il bi ob pomoči Občinskega in OkriH nega komiteja uresničeval nalogi in bo prihodnja konferenca m op'1 potrditi uresničenje načrtov. c PTOizv v Plin za 21, Naji 't*odr K JilUn, !!bilc s«Di j »todTa Oslici “oljša 0Wati: ^E "knito Šju P! V e K Si Nač Ing. Jerislav Cukrov-novi sekretctf ^ Na konferenci so komunisti izbrali petnajstčlanski komite: Brdnik Zdravko, ing. Gukrov Jerislav, Fležar Nuša, Grabar Franc, Jovanovič Stevo, ing. Kapus Franc, Kragolnik Martin, Košič Maiks, Mu-rovič Drago, Pečar Beno, Pus t o -slemšek Branko, Rašič Ivan, Sagadin Karlo, Saeer Marta in ing. Štumberger Jože. Na prvi seji novega komiteja se tovariši odločili, da bo novi se k.retar tovarniškega komiteja iol Jerislav Cukrov. Posebna komisija pripravlja pe konference za prihodnje del^’ no obdobje. Sklepe te komisije b°' mo objavili prihodnjič. Prva seja novega tovarniškega komiteja, ki se je je udeležil tudi sekre<* Občinskega komiteja ZK Celje, tovariš Stane Divjak Kredit za opremo v valjan) V valjarni že dokaj časa čutimo potrebo, da bi modemiiaijraili določene naprave, iki nas ovirajo in ne dovolj ujejio tolikih uspehov proizvodnje, kaikšrne ibi lahko dosegali, če bi vse te naprave črneli. Tako je delavski svet Sklenil najeti kredit za opremo v valjarni doloma z deviznimi sredstvi, deloma z dinarskimi sredstvi in z določenim odstotkom lastne udeležbe. Najetje kredita je doseglo podjetje z zelo ugodnimi kreditnimi pogojli, a same naprave, ki jiih burno tako dobili v valjarno, nam bodo v mnogo-čem koristile in prispevale k več- jim presežkom proizvodnje. Ska«)1 in livni stroj so že na poti im r bomo verjetno v doglednem lahko že montirali. Vsa ta stva gredo na račun amoctiza^ skega sklada, kakor predvidi načrt za leto 1963 'mmgmmmm DofUsufte v Vaš list! K' r*m0 {Klr bal Vajo ^Hjo . Pr° b>6n , ?£ 9a kr Ko Sj Sor biva eoufc [4K N "Si il stal# » ded'1 t svo 1, pol1' dločil# čina p* jati, nike, I Poslovni rezultati v letu 1962 Naš delež za Čuprijo (Nadaljevanje s 1. strani) Ta porast znaša v ekonomski metalurgija 5,95 %, v eko-^®*s!kii enoti anorganska kemija »dločiU emenit dotlej te % in v ekonomski enoti •"»ka kemija 19,74 %. ____ Proizvodni plan v merilu celot- aj skl °*ga podjetja je bili presežen za j osek v4 %. Ekonomska enota metalurgija je Presegla plan za 3,11%, ekonom-- enota arogaoska kemija za nja n»; ”j53 % jn ekonomiska enota oigan-ska kemija za 3,99 %. Proizvodni plan za leto 1962 je “il za 7,4 % više postavljen od do- o* a. C# aren# i ste liso M® da vaS ti naj ide# sežene proizvodnje v letu 1961. To relativno veliko povečanje _ _ ■fevodnje na starih, iztrošenih a biti1 kravah je bilo doseženo z boljšo olitičf 0|5anizaaijo dela, predvsem na mi '\ Pkfcoojiu vzdrževanja in pa preskir- s surovinami. Nova naprava za Proizvoidnj-o 66 Be° žveplene kiiisli-ka je pričela obratovati 1. maja, ni bistveno vplivala na poveča-proizvodnje (3 %). Povečanje proizvodnje v meta-Urgiji izhaja iz povečane fiinaliza-% cinka — predvsem valjanih Proizvodov, katerih proizvodnja je v Primerjavi z letom 1961 porastla 21,32 %. Najbolj je povečala svojo pro-jMnjo ekonomska enota anoraka kemija. V obratih kromov ”*tn, ultraimarim iin oinkov sulfat rado povečanje doseženo z manj-rekonstrukcijami. V dbratih "rodra galica in superfosfat je bila Prsskrba z osnovnimi surovinami “?'jša, kakor v letu 1961. V ostalih ““ratih pa je bil spremenjen režim ^rzevanja in rednih letnih re-r°Otov, kar se odraža na povečala proizvodnje. V ekonomski enoti organska ke-Na je bila proizvodnja povečana vitli dobre preskrbe z uvoznimi .sivinami in večjega plasmana na “"tačem tržišču. \rif Komičnost proizvodnje IN RENTABILNOST Poslovni stroški so v primerjavi letom 1961 parastli za 12,56 %, . ^otni dohodek pa le za 9,14 %. To nesorazmerje je bilo v ptičja vi z letom 1961 močno ubla-io, saj je v letu 1961 v primer j a-,v' z letom 1960 porastel celotni do-?&dek le za 2,54 %, poslovni stro-*ki pa za 7,9 %. Poslovni stroški naraščajo zaradi Višanja cen surovinam, gorivu, m k es pO iško # morai' osred# ektiv* > pov# le, št« lenini* v ko# , ali t» munis11 jansk* in tek ■e str# a v di dela* ek f ško » zgaja" Fra#[ pol#1 pa, Okraj nalo9( moji' prevoznim storitvam, povečanj« zveznega prometnega davka in splošnega prometnega davka. Ekonomičnost iz naslova siume normativne uporabe surovin, goriva in ostalega reprodukcijskega materiala pa je bila izboljšana v primerjavi s preteklim letom. Izkoristek osnovnih sredstev je bil izboljšan za 3,3 %. Poslovni stroški, na katerih gibanje ima kolektiv neposredni vpliv, so bili manjši kakor v preteklem letu. Ta proces upadanja akumulaitiv-nosti se je pričel v leltu 1961. V letošnjem letu je kolektivu uspelo to upadanje ekonomičnosti proizvodnje iz naslova zviševanja cen nekoliko zavreti s povečanjem proizvodnje in realizacije ter z znižanjem tistih stroškov, na katere kolektiv lahko neposredno vpliva. Razumljivo je, da je zaradi opisanih vplivov v upadanju tudi rentabilnost poslovanja in to na področju vloženih sredstev in prometa. Ta situacija nam narekuje izredno hitre ukrepe v smeri povečanja in modernizacije proizvodnje, zato moramo z najhitrejšim tempom nadaljevati začeto rekonstrukcijo podjetja. PROIZVODNOST DELA Tehnična proizvodnost dela je v merilu celotnega podjetja porastla za 9,4 %, porizvodnost dela na zaposlenega pa za 9,56 %, Porast proizvodnosti dela v ekonomski enoti metalurgija znaša 1,62 %, v ekonomski enoti anorganska kemija 12,38 % in v ekonomski enoti organska kemija 26,85 %. Izkoristek časovnega fonda je bdi nekoliko slabši, kakor v letu 1961, zaradi vpoklica na vojaške vaje in povečanja izostankov boleznin, kar pa izhaja iz prvega polletja, ko je bil bolniški stalež nenormalno visok, medtem ko je bil v drugem polletju stalež normalen. DELITEV ČISTEGA DOHODKA Na podlagi ugotovitve osnov doseženega dohodka in v Skladu s pravilnikom o delitvi čistega dohodka, je delavski svet podjetja določil: 77 % od čistega dohodka za osebne dohodke; 23 % od čistega sklade. dohodka za POVPREČNI OSEBNI DOHODEK NA ZAPOSLENEGA 1961 1962 1961 indeks = 100 din Po plačilni listi (individualizirani) Celotni osebni dohodek po plačilni listi + topli obrok, kolektivno zavarovanje in ostalo = din 29.987 32.560 108,58 31.100 33.346 107,22 Izkazano povečanje osebnih dohodkov je v skladu z doseženimi poslovnimi rezultati na področju prometa, proizvodnje nosti dela. in proizvod- Kava sta(m\a aauatavauia eja 51 m s* a a skleci etl«1#’ ije b0" Lani smo imeli kolektivno nezgodno zavarovanje v četrtem razredu po prvi točki, kair je pomenilo, da bi zavarovanec dobil v primeru smrti 100.000 dinarjev, v primerni trajne izgube delovne zmožnosti pa 200.000 dinarjev. Pni tem zavarovanju, ko smo plačati 891 dinarjev premije za osebo, so zavarovanci v primeru prehodne delovne nezmožnosti, dobivati 50 dinarjev dnevno odškodnine. Letos smo se odločili za zavarovanje po drugi točkii enotnega nevarnostnega razreda, pri čemer plačamo letno premijo za osebo 1.050 dinarjev, a zavarovanec prejme v primeru smrti 200.000 dinarjev, v primeru trajne izgube delavne zmožnosti pa 400.000 dinarjev, medtem kio odpade dnevni prispevek 50 dinarjev v primeru prehodne delovne nezmožnosti. SDLininDnBNECRcniPDDFinjENjn Letošnja huda zima je povsod po svetu prizadejala veliko škode. Prizanesla ni niti nam, četudi moramo priznati, da smo še kar dobro pričakali zadnje valove mraza. Toda ponekod v Jugoslaviji je bilo dosti huje, posebej v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in južni Srbiji. Med prizadetimi kraji je bila tudi čuprijska občina, kraji, ki so bili zatočišče številnim izseljencem iz naših krajev, ko jih je okupator pregnal iz domovine. Vsa leta po vojni sta bili občini Celje in Cu-prija v najboljših prijateljskih stikih, ki so se iz leta v leto poglabljali. Pred leti so v Cupriji svojo glavno ulico preimenovali v Celjsko ulico, nakar smo tudi v Celju bivšo Razlagovo ulico preimenovali v Cuprijsko. Višek prijateljskih stikov smo dosegli prav v zadnjih letih, ko so se začeli izmenični obiski naših izseljencev v Srbiji in srbskih gostiteljev v naših krajih. Lanski vlak »Bratstva in enotnosti« v Celju je bil velika demonstracija iskrenega prijateljstva in sodelovanja. Spominjamo se, ko so številni naši cin-karnarji s solzami v očeh pričakali svoje nekdanje gostitelje in jim skušali v dveh, treh dneh povrniti vsaj delček tiste gostoljubnosti, ki so jo oni njim izkazovali vsa vojna leta. In prav te ljudi je doletela v preteklih dneh velika elementarna nesreča. Sami se še dobro spominjamo, kako je bilo v Celju v noči med 4. in 5. junijem 1954. leta! Spominjamo se škode in solza v tistih dneh in spominjamo se tudi dejstva, da so med vsemi v naši domovini bili spet prvi naši prijatelji iz Cuprije, ki so nam s svojimi skromnimi, a zares iskrenimi prispevki, priskočili na pomoč. Danes je tako v Cupriji. Okoli 1000 hiš je pod vodo, kakšnih petdeset je voda podrla in še kakšnih petdeset se jih bo verjetno podrlo, a mnogo poplavljenih hiš tudi potem, ko bo voda odtekla, ne bo več primernih za bivanje. Voda je poplavila okoli 2400 ha obdelovalne zemlje, odnesla rodovitno plast prsti in nanosila na polja predmete, ki bodo polju samo škodili. Ljudje so se zatekli v železniške vagone, ki pa niso zakurjeni, ker je voda odnesla tudi vso kurjavo. Dolge kilometre železniške proge je odneslo in zvilo, pa še vrsta okvar je nastala, tako da je skupna škoda ocenjena na približno štiri in pol milijarde dinarjev. Zategadelj ni bilo napak, da je naš delavski svet na svoji 13. redni seji določil, da prispevamo za pomoč poplavljenim v Cupriji 500 tisoč dinarjev. DENAR V KANAL — ALI PREVEC PREMOGA? Ne verna, ikaj bo veiljailo, Vem samo to, da bi mogli z majhnim trudom in večjim zanimanjem napraviti marsikaj koristnega. Talko bi verjetno lahko odtalili zamrznjeno cev za tendenčno vodo v obratu OOB, ki je napeljana od tendenčne črpalke pred I. oddelkom v kotlarno. O tem smo že precej govorili, kar pomeni, da smo o zadevi javljali nadrejenim organom, a vse kaže, da si ti niso na jasnem, v čigavo »kompetenco« spada to delo. Dejstvo je, da teče tendenčna voda s temperaturo kakšnih 60 do 70° C v kanal, kurjači pa potrpežljivo mečejo premog v pečt da segrevajo mrzlo . vodo v parnem kotlu. A. M. KDO JE ODGOVOREN — KDO JE PRISTOJEN? Tudi mi ne vemo, kdo je odgovoren za omenjeno napako, niiiti tega ne, kdo je pristojen, da bi to napako odpravil. Menimo, da je pravilno, če vsak član kolektiva v svoji okolici takšne in podobne napake odkriva in opozarja nanje, menimo pa tudi, da bi morali tista, ki so določeni, da te napake odpravljajo, to bolj vestno delati. Zato smo objavili vaš prispevek in pričakujemo, da bodo odgovorni in pristojni odgovorili in pojasnili, zakaj so toliko časa odlašali s popravilom. Uredništvo krci#1 T GOSPODARSKI SISTEM (5) 3. DELITEV DOHODKA V zadnji številki našega glasila h*? obravnavali poslovne stroške. J^črtali smo, da zavzemajo v lekturi celotnega dohodka važno . m?®1'0, saj neposredno vplivajo na i C*69 dohodka oziroma čistega doteka. Cim večji so poslovni stro-S ob enaki višini celotnega do-JPka, tem manjši je dohodek ozi-čisti dohodek. 1 *2 prejšnjih razlag o strukturi celega dohodka pa vemo, da mo-j®** k poslovnim stroškom dodati (^Prometni davek, predno f orani-.j dohodek. Povedali smo že, da SloM i davek obračunavamo le in H če zakonski predpisi zahte- ega davka, predvsem v pogle- du obračunavanja in plačevanja. Pojavlja se vedno bolj vprašanje, ali ne bi bilo pravilneje, da se plačuje prometni davek v sferi potrošnje in ne v sferi proizvodnje. Prometni davek na promet izdelkov je davek federacije. Ko gospodarska organizacija obračuna od celotnega dohodka poslovne stroške in eventualni prometni davek, ji ostane dohodek. Vendar z njim še ne more prosto razpolagati, dolkler ne obračuna in plača odgovarjajoče družbene obveznosti. Katere so te družbene Obveznosti? Prispevek od dohodka je prispevek družbi, katerega mora podjetje obračunati od dohodka. Pred spremembo gospodarskega sistema se je obračunaval ta prispevek po ostri progresiji, sedaj pa se obračunava po enotni proporcionalni stopnji, ki znaša 15%. Obračunavanje po enotni stopnjii predstavlja eno najvažnejših načel novega gospodarskega sistema. S proporcionalnostjo obračunavanja prispevka od dohodka se je dosegla: — decentralizacija sredstev; — stimulacija kolektivov za opredmeteno in živo delo; — večja zainteresiranost kolektivov na povečanju dohodka. Prispevek od dohodka je dohodek federacije ter je delno dohodek zveznega proračuna, delno pa vir sredstev splošnega investicijskega redni dohodki, ki niso nastali po zaslugi kolektiva ne bili vzrok nepravilnim ekonomskim odnosom med podjetji, je uveden prispevek od izrednih dohodkov. Prispevek od izrednega dohodka je v novem gospodarskem sistemu izredni ukrep. Njegova stopnja je 25 % od izrednega dohodka. Izredni dohodek pa se ugotovi talko, da se od dohodka odšteje prispevek mm. od dohodka, povprečne osebne dohodke dejavnosti in 6 % osnovnih in obratnih sredstev podjetja, katere je koristilo v tekočem letu. Pričakuje se, da bo obračunavanje prispevka od izrednega dohodka veljalo le še za letošnje leto ter, da bo ta ekonomski instrument zamenjan z dragim, ki bo imel kvalitetnejšo osnovo. sklada. Prispevek od dohodka komunalnih, obrtnih Sn gostinskih podjetij pripada občini. Nekatera podjetja pa ne plačujejo te družbene obveznosti (rudniki, železniška podjetja, kmetijske organizacije itd.). Po odbitku prispevka od dohodka od formiranega dohodka bi praviloma ostanek predstavljal čisti dohodek podjetja. Vendatr pa se mora podjetje prej prepričati, ali ni doseglo zaradi sprememb v gospodarskem sistemu ali zaradi drugih ugodnejših pogojev gospodarjenja take izredne dohodke, ki niso rezultat prizadevanj kolektiva. Tli izredni dohodki bi pravzaprav morali biti zajeti že pred formiranjem dohodka s kakšnim drugim instrumentom. Da bi takšni iz- SP10SNA POTfcOSMJA RAZSOJENA KPB0DUI4CIJA Nikoli nismo dovolj previdni Pni rezanju pločevine na Strojinih Škarjah v valjarni je prišlo nepričakovano do sproženja Škarij v trenutku, ko je rezač imel roko pod rezilom z namenom, da poravna paket cinikove pločevine. Tudi v tem primeru se lahko zahvalimo samo naključju, da se je rezilo ustavilo na pol poti ter poškodovancu samo Stisnilo in ob-drgnilo prste na rokii. Kako je prišlo do sproženja gonilnega mehanizma Škarij, ni mogoče točno ugotoviti. Verjetno pa je, da se je sam delavec pri ravnanju paketa na mizi od Škarij z ramo dotaknili ročice za sproženje, kar je pa zadostovalo, da se je nož spustil do polovice rezalne poti. Da preprečimo ponavljanje takšnih nesreč, mora ohratovodstvo skrbeti za najstrožjo prepoved poseganja z roko pod rezilo tudi v Ali se to izplača?! Pri mlinu kokisa in baritaje prišlo po nepotrebnem do lažje poškodbe roke. Samo srečno naključje je hotelo, da je prišla matica od droga, s katerim se je ponesreče- času ko škarje mirujejo, da se ravnanje pločevine pod rezilom lahko opravlja samo z za to določeno pripravo in da se za pločevino 3 metre dolžine nabavijo posebne škarje. nec trudil očistiti valje, ter ustavila valje, preden so mu le-ti potegnili celo roko v milim. Ponesrečenec je šaržiiral koksin banit v mlin. Ker je bil material vlažen in zaradi mraza zmrznjen, se je v glavnem koks pri mletju oprijemal valjev. Ker je ponesrečenec menil, da s tem pride do nepotrebnih zastojev ter izpada produkcije, je poskušal valje očistiti med obratovanjem, kljub temu, da je to prepovedano. To, da je čistil med pogonom, pa je bilo zanj usodno. Valjii, ki se hitro vrtijo, so zgrabili drog, ki je imel na konau matico, ki se je zapela ponesrečencu za usnjeno zaščitno rokavico in vlekla roko v mlin. Kot je bilo že zgoraj navedeno, je po srečnem naključju utrpel samo lažjo poškodbo roke in sicer odtrgan noht in odrgnine. M Jr j DELANO VARNO? r V januarju smo imeli 17 poškodb pri delu z 230 izgubljenimi dnevi, kar je pri poškodbah za 29,9% in izgubljenih dnevih za 47% nižje od povprečja leta 1962. V pražami 4 poškodbe s 44 izgubljenimi dnevi — za več kot 70% nad povprečjem 1962. Šabrl Jože, star 32 let. Pri razkladanju oinkovih blokov za tani-ranje tehtnice mu je padel zaradi neprevidnosti blok na stopalo. Škomik Ivan, star 32 let. Pri posipavanju premoga na aglotrak ga je njegov sodelavec, ki je neprevidno porival viseči voziček udaril z vozičkm po prstu. Zupanc Peter, star 36 let. Pri sar-žiranju praženca v mešalec se je močno kadilo, tako da so ga zaradi prahu začele peči oči. Zadostovalo bi malo dobre volje vodilnega osebja pražarne in odvečna prašina v aglomeraciji bi bila odstranjena. Canadi Štefan, star 35 let. Pri polnjenju balonov z žvepleno kislino za »Tekistilindus« je zaradi tega, ker so bili ostanki vode v balonu brizgnila kislina in ga opekla po vratu. Ker je ponesrečenec uporabljal zaščitna sredstva ni prišlo do opekline oči. Podjetje Tekstil-indus smo obvestili, da mora v bodoče paziti, da nam ne bo dostavljalo mokre balone. V topilnici 6 poškodb s 65 izgubljenimi dnevi, kar je 11% nad povprečjem 1962. Lipar Franc, star 39 let. Pri čiščenju predležev ni uporabil azbest rokavic. Zaradi nediscipliniranosti pri nošenju zaščitnih sredstev si je opekel dlan desne roke, ker mu je roka zdrsnila na vroči ročaj čistilca. (Ginkovo belilo). Borovnik Franc, star 30 let. Ker ni upošteval HTV predpisov in vlival cinik v model, v katerem je bil komad trdega cinika, se je opekel na stopalu. Horvat Stanko, star 25 let. Pri čiščenju predležev mu je brizgnil tre-bež na čevelj. Ker ni imel dobro vzdrževanih zaščitnih čevljev, mu je opeklo stopalo. Kodrič Franc, star 28 let. Pri razkladanju bobnov s cinkovim prahom mu je zaradi neprevidnosti padel boben na stopalo ter mu ga poškodoval. Pungaršek Mirko, star 44 let. Ker ni upošteval varnostnih predpisov 'in spravil lopato na zabra-njeno mesto, je iejta padlla ter ga udarila po glavi. Vrhovac Jože, star 27 let. Ko je obračal industrijski voziček na vrtilni plošči mu je zaradi neprevidnost rolka spodrsnila, tako da se je zaletel s prsnim košem na voziček. V valjarni 1 poškodba z 19 izgubljenimi dnevi, kar je 65% pod povprečjem 1962. Šket Ivan, star 28 let. Zaradi neprevidnosti pri nakladanju oinkovih blokov na voz mu je spodrsnilo ter se je opekel in urezal na zapestje roke. V anorganski kemiji 3 poškodbe s 40 izgubljenimi dnevi, kar je 35% pod povprečjem 1962. Cepin Ivan, star 31 let. Pri vstavljanju vrat je le-te slabo postavil, tako da so ga udarila po glavi. Ludvik Jakob, star 30 let. Ker ni upošteval varnostnih predpisov in v času obratovanja čistil z železnim drogom valje milina za barit, mu jie potegnilo drog z roko med valje. Po srečnem naključju je ustavila valje matica od droga kar je preprečilo težje poškodbe roke. Rogelšek Valentin, star 52 let. Ko je odtajal zmrznjeno črpalko s paro, mu je zaradi neprevidnosti gumijasto cev, v kateri je bitla para odbilo ter ga je para opekla po rolki. V organski kemiji 1 poškodba z 9 izgubljenimi dnevi. Motoh Konrad, star 33 let. Pri nakladanju vreč z žveplom je neprevidno ©topil na leseni podstavek ter mu je pri tem spodrsnilo. Pri padcu si je izvini! nogo. V mehanični delavnici 1 poškodba z 18 izgubljenimi dnevi, kar je 68% pod povprečjem 1962. Cater Berti, star 29 let. Pri izvla-čenju zagozde s kladivom se mu je kladivo zaradi neprevidnosti odbilo od selkača ter se je udaril po prstu. V skladišču 1 poškodba z 8 izgubljenimi dnevi 15% pod povprečjem 1962. Motoh Vinko, star 41 let. Pri nakladanju bobnov Na-isulfida je zaradi neprevidnosti in utrujenosti dobil zapestje med dva bobna. Stisnilo mu je roko v zapestju. Nov prispevek decentralizaciji Mnogi so prišli ponosni na volišče, da bi opravili svojo dolžnost, a precej jih je bilo, ki tokrat svoje dolžnosti niso uveljavili Dne 15. prejšnji mesec je bilo v Ginkami proti pričakovanju vse zelo mirno. Tudi obe volišči sta ostali mirni, četudi smo pričakovali da bodo volivci z večjo voljo odločali o tem, kdo bo v prihodnje vodil in upravljal dve novti ekonomski enoti, metalurško in predelovalnih obratov, fci sta nastali iz prejšnje metalurške. Toda udeležba na valitvah kaže, da ljudje bodisi niso vedeli dovolj dobro, kdaj so volitve in kje, bodisi jim ni bilo mar, da bi izbirali svoje uprav- ljavce. V 'Obeh primerih pa velja poudariti, da v prihodnje podobnih dogodkov ne smemo prepustiti tako samim sebi, temveč se jih bomo morali lotevati z največjo mero odgovornosti, Skupnega prizadevanja, kar pomeni, da bo poileg upravljavcev samih skrbel za uspeh volitev ves kolektiv, predvsem pa družbene organizacije v kolektivu. Posebno slabo so se izkazali volivci v novi ekonomski enoti metalurgije, saj jih je prišlo volit samo 71,93 odstotka. V svoj delavski svet pa so izvolili Jožeta Juraka, Volilna komisija, ki je delala v sindikalni dvorani Jožeta Šularja, Draga Fidlerja, Vinka Pavšnerja, Branka Turnška, Ivana Škornika, Rudija Šibanca, Ernesta Bratino, Frica Kolška, Jožeta škafarja, Stanka Vetriha, Jožeta Vodeba, širna Krainoviča, Jožeta Hiigerta, Štefana Hoikimaina I., Oskarja Schmidta, Milorada Kuki-ča, Antona Jazbeca, Poldeta Vidmarja, Toma Ivankoviča in Ladislava Pajka. Za predsednika DS EE metalurgije so člani delavskega sveta izvolili tovariša Oskarja Schmidta. Nekoliko boljši »o bili voilivni rezultati v ekonomski enoti predelovalnih obratov, kjer so se volivci udeležili volitev 89,63 odstotno. V svoj delavski svet so izvolili: Rudija Smukoviča, Roka Ume® Zvonka Arha, Staneta Jagbdii Vinka Kranjca, Hinka Gorška, Vi ka Persoljo, Vikija Vidmarja, R' dija Pamgerla, Slavka KalaJai® Franca Grabarja, Steva Šešlča, žeta Vrbovška, Franja Skaliddjv? Jožioo Lončar. Predsednik te efc nomske enote pa je postal tov®1 Franc Grabar. Pričakujemo, da bosta oba dala1 ska sveta s svojim delom v f hodnje pokazala veliko volje sposobnosti, da bosta zares up®1 ljala v svojih ekonomskih encf po načelih sodobnega gospi nja in da bodo volivci zada z njunim delom in da ne bodo žalovali svoje odločitve. Volilna komisija je imela dosti dela, ko je pregledovala spiske vo j lilnih udeležencev. Volilna komisija, ki je delala v mojstrski pisar®11 v valjarni GASIVCI SO ZBOROV V lepo okrašeni sindikalni dvorani so se v soboto drugega marca zbrali naši gasivoi, da pregledajo rezultate svojega dela v lanskem letu. Preko devetdeset procentna udeležba članov na tem občnem zboru je dokazala, da naši gaisivoi poznajo disciplino in da res živijo za društvo. Ta zbor so s svojo prisotnostjo počastili tudi pomočnik glavnega direktorja, tovariš ing. Stegenšek, zastopnik upravnega odbora tovariš Grabar, predsednik občinske gasivske zveze, ter zastopniki gasivskih društev Tovarne emajlirane posode in Gasivske-ga društva Gaborje. Po poročilih se je razvila živahna razprava, v kateri je članstvo samo nakazalo, v kakšni smeri naj bi se razvijalo bodoče društveno delo. Člani nadzornega odbora so kritizirali, da se je odbor društva premalo zavzemal za to, da se za gasivsko orodje najdejo primernejši prostori. Članstvo je hotelo pojasnila tudi v zvezi z govoricami, da se bo društvo razfoirmitralo. V razpravi k poročilom je sodeloval tudi tovariš ing. Stegenšek, ki je omenil, da s strani uprave podjetja preuB®1 ja preventivna ipožaTmovanai služba in' to tako, da se bo vornost v tej smeri prenesla posamezne ekonomske enote, udaril je, da gre tu le za p-reNenj let-tivne ukrepe, medtem ko ni gCV1, j' jjlei ra o tem, da bi se operativna fl1 Klil oziro® le Aei sivska enota ukinjala ne bila potrebna. Glede gasivskega orodišča 'Ten ing. Stegenšek pojasni:!, da mora® trenutno še potrpeti, ker se stvar rešuje v okviru perspek1® nega razvoja podjetja Razprava je nadalje nakazala, se v društvu pravilno razvija sB kovno gasivsko izipopolnjev Tekmovanja, ki j.ih je operaiti’ vodstvo društva priredilo lani, pravilna in vzpodbudna ol strokovnega izobraževanja. J Jošt ‘Ji* n v«1 liani a Ma ! s* h p jSs ,7 c S tem v zvezi je bil podan •P’. Na j predlog, da bi se članarina 012 j,, šala za 100%, da bi si diru^’ zbralo več sredstev, ki hi jih tr6n strli za nabavo nagrad za ta movanja. Občni zbor je ta predjjtet je zavrnil z motivacijo, rodajni v podjetju pravilno c naše delo, ter nam v tem pi da bodo si e® M J it; oj#- priskočili na pomoč s primemo 'fitis jf ^iva ,Sh PAZI fg PROMETNE ©A PREDPISE!/iA V januarju so bile štiri nesreče na poti s 74 izgubljenimi dnevi, kar je za 18% nižje od povprečja leta 1962. Na poti so se ponesrečili: Koštomaj Stefan, star 26 let. Ko se je peljal iz službe domov je zaradi slabe ceste pri bencinski črpalki v Gaberju padel ter si poškodoval roko. Petek Ludvik, star 23 let. Ko se je peljal iz službe domov, je na poledeneli cesti padel ter sj poškodoval prst na rolki. Obrez Ivan, star 25 let. Na poti dz službe domov je zapeljal s kolesom v sneg, ki je padel s strehe. Pri padcu s kolesa si je poškodoval nogo v stopalu. Zapušek Juže, star 51 let. Ko je šel na delo mu je pred hišo spodrsnilo, 'tako da je padel in si poškodoval roko. taciijo. Tudi navzoči predsednik ske gasivske zveze, tovariš . — - .j.,, vec, je pohvalil delo društva * polju izobraževanja članstva. '1 tej priložnosti je izročil dručjjr^ 1 tri priznanja, ki so s'i jih ekipe J’j.v šega društva priborile na teW)3,t*0dl vanjiih v okviru Občinske ske zveze v Celju in to v in Vojniku. Zbor so pozdravili tudi ki sosednih društev in za društvu mnogo uspehov v pri® nje in nadaljnjega dobrega lV’ lovanja med društvi. Gasivoi so na zboru sprejeli širen plan dela za leto 1963 nančni plan, ki naj zagotovi nujnejša sredstva za dr življenje. Občni zbor društva je jxlk® da imamo v podjetju močno rativno gasivsko enoto, ki se no in vestno pripravlja, da bo nevarnemu elementu — ognj111 kadar bo ta skušal ogrožati jp skupno imovino. ■a dela' 1 v P' rolje s upra’ enot* podal] dovttj ►odo ^ Cinkarna deli prvo mesto s Štorami . ^>e 21. februarja je bilo zakljtu-Cen*> letošnje sindikalno moštveno Pbenstvo Celja za leto 1963. Tekiinovarlje se je zaključilo z tekom med Železarno iz 2*° Cinkamo. Obe moštvi sta z /""tim številom točk debili prvo , ®fugo mesto. Samo tekmovanje lH 'e Pomankljivosti, predvsem kar j.,v zvezi s pravočasno pripravo I .^ovalnega pravilnika, ki nika-, 0t ne more biti popoln, če ga pri-I Pravi j o na polurnem sestanku ka-I^ainov moštev, kar se je prav pri 1 ett tekmovanju najbolje pokazalo, ker ni bilo točno določeno, kdo je 12lllsgovavec v primeri delitve pr-1 ,efa in drugega mesta. Tako sta v "%in primeru možni dve varianti določanje zmagovavca in sicer LTpr-Sonenborn lestvica, pa Cin-'^i. Iz vsega tega bi torej naj- vana pri šahovskih turnirjih, to je v eni, po meč-točkah, pripade zmaga Železarni, v drugi, ki je upošte-bolj pravično bilo odigrati dvoboj za naslov prvaka. V letošnjem tekmovanju je naše moštvo imelo težave glede nastopa najboljših igravcev. Tako smo od devetih odigranih tekem nastopili samo v štirih z igravci prvega moštva, v ostalih pa z rezervami, kar pa ni kazalo prave moči našega moštva. Da pa naše moštvo ni zasedlo čistega prvega mesta, gre tudi na račun nepričakovanega poraza v dvoboju z moštvom Ingrada, Res pa je, da je naše moštvo takoj zatem visoko odpravilo železarje iz Štor z rezultatom 5:1, čeravno smo nastopili samo s petimi igravci (brez ing. Vrhovca). Naše moštvo je takole odigralo tekme: ke vo; pisarn' I. kolo Cinkarna — Emajlirana 3 : 3 II. kolo Cinkarna — Elektro Celje 4 V2 : IV2 III. kolo Cinkarna — Tehnomercator 5 : 1 IV. kolo Cinkarna — Aero 6 : 0 V. kolo Ingrad — Cinkarna 4 : 2 VI. kolo Cinkarna — Železarna Štore 5 : 1 VII. kolo Cinkarna — Tovarna tehnic 6 : 0 (brez igre) VIII. kolo Cinkarna — Elegant 6 : 0 IX. kolo Cinkarna — Klima 5 : 1 Konč —„„ vrstni red vseh sodelu-"'•h moštev je bil takle: Cinkarna Železarna Štore ; Emajlirana tl, da ! euBun' irmoBl esla n r' Elektro Celje črte. P° pograd prev00 j Tehnomercator ti go*« ■ Elegant vna 9* « Klima oziroof Jj^ero "Tovarna tehtnic 42 in pol točke 42 in pol točke 37 in pol točke 35 in pol točke 34 in pol točke 28 točk 17 in pol točke 15 točk 9 točk 8 točk ča p .Moštva, ki so se uvrstila na prva mora M mesta, bodo imela pravico se “taja na Orajnem prvenstvu, spekt Ha tem tekmovanju je ugodno lig. Klinger zmagovalec prvenstva Cinkarne v ji/ mesecu februarju je bil zajcem šahovski turnir za prvem-tti: \r Cinkarne za leto 1963. turnirju, ki se ga je udeleži-a. P/kuJZ igravcev, je priskrbel za pre-druš*tpi)6r.n.r,je ling Kiliing remiji osvojil za leto 1963. Ing. KMn-ckIo jA«-10 ves tiUrnior igral zelo dobro presenetilo moštvo Elektro Celje, ki bi po prikazani igri zaslužilo višje mesto. Prav tako ne ustreza uvrstitev Tovarne tehtnic, ki je odstopila od tekmovanja po tem, ko je bila tekma z Železarno verificirana s 6:0 za Štore, zato ker je moštvo Tovarne tehtnic nastopilo z igravcem, ki je štipendist podjetja. Prvotno odigrana tekma se je končala z izidom 3 in pol proti 2 in pol za Štore. Uvrstitev ostalih moštev je z majhnimi izjemami pravilna. Sodnik tekmovanja je bil tovariš Marko Davddovac, ki je svojo nalogo dobro opravil. jš. .0 P' emo lan la jug. Klimger, 'ki je samo 1 , tali oddanimi re za9*u^I'T osvojeno prvo me- iSh L OI i GaDif ,jena 'št-v a l ^ tva. d: E^rugo in tretje mesto si delita ^aišek lin ing. P.iipuš. Tudi Počivailška je presenetljiv. Pa je, da mu je bila sreča na-nekatertih partijah. Ing. 'a smo pričakovali visoko na in samo nepričakovani po-v partiji s Pooivalškom ga je na delitev drugega in tret-mesta. Četrti je šnajdeir, peti pa Dečko. Oba bi lahiko z malo več natančnosti pri igri imela kakšno točko več. Naš novi član Jovanovič se je uvrstil na šesto mesto. Turnir je pričel kar s štirimi porazi, toda potem je zabeležil zapovrstjo sedem zmag. Točno na petdeset odstotkov je obstal Šmidt, ki je vidno napredoval od tekmovanja v letu 1962. Ostala mesta so zasedli: Persolja, ing. Marjanovič, Krašovec, Smeh in Zotrko. znamenju občnih zborov SP prihodnjič. Prodaja počitniških domov Na eni izmed zadnjih sej se je delavski svet podjetja odločil, da bomo prodali počitniška domova v Piranu in Nerezinah. Obdržali bomo še samo dom v Logarski dolini. Predlog za prodajo počitniških domov je dala sindikalna podružnica Cinkarne, ki je vsa leta ugotavljala, da si naši ljudje želijo menjati kraj letovanja in da je zato neprimerno držati v lasti večje kapacitete ležišč. V Piranu smo bili razen tega še samo solastniki, kar nam je čestokrat vezalo rdke, a v Nerealne je bilo težko potovati, saj je dopustnik potreboval tudi dva polna dneva, če ni imel ravno sreče za ugodno zvezo. Drugače je v Logarski ddlini, ki nam je blizu in kjer dioma ne koristimo samo v poletni sezoni, temveč vse leto. Zaradi tega je delavsikd svet sklenil, da del doma v Piranu in dom v Nerezinah prodamo, a da bomo najeli rajši ležišča v raznih letoviških krajih. Tako bodo imeli naši člani večjo izbiro in tudi širše možnosti. Vsi člani kolektiva se bodo letos prijavljali za letovanje v sindikalnih podružnicah, kjer bodo dobili tudii vse potrebne nadaljnje informacije. Naša komisija za oddih KADROVSKE VESTI V februarju so prišli v podjetje: špoljarič Milan, Duronič Radovan, Krasnič Nikola, Turnšek Stanislav, Barbulovič Veselin, Vodišek Franc, Oblak Alojz, Kneževč Milan, Perc Milan, Pospeh Ciril, Užmah Ivan, Jankovič Jelenko, Škrnički Ivan, Blaževič Matija, Zupanič Štefan, Čosič Marjan, Dojčinovič Ratko, Kezič Mirko, Lagundjija Ante, Ma-rošan Stipe, Mihajlovič Milič, Milo-jevič Nikola, Mrsič Stipe, Tatič Bo-rislav, Turkeš Frano, Valentič Fra-no, Višekruna Vlado, Višekruna Dragolub, Vučkovič Mladen, Vučkovič Vojislav, Zelič Franc, Jazbin-šek Franc, Bedenik Vincenc, Popovič Dušan, Cigler Alojz, Martino-vič Mile, Solero Jožef, Šmid Vera, Deželak Stanko, Petrovič Gradimir, Vok Milan, Hržica Marko, Bogič Jovan, Pihler Anton, Jovanovič Djordje, Golavšek Branko, Holo-bar ing. Ivan in Čačič Mile. Odšli iz podjetja: Premiuš Jože, Jukič Ivan, Podlesefc Jože, Čnno-dolski Albert, Turnšek Stanislav, Milunovič Jovan, Turkeš Franjo, Kezič Mirko, Vučkovac Mlalden, Mihajlovič Milič, Vučkovac Vojislav, Martiinovič Mile, Zupanič Štefan, Kit Jože, Deželak Stanko, Žve-gler Anton, Luoič ing. Marija, Sluga Miroslav, Kupiina Albin, Jankovič Jelenko, Varjačič Stanko, Do-manjko Feliks, Kovačič Karel, Kolednik Franc in Verdnik Pavla. Poročila sta se: Livaja Nedeljo in Salobir Karel. Čestitamo. Kri so darovali: Esih Karel, Gaber Mirko, Pecelj Roman, Vincelj Štefan, Podrepšek Heda, Pravica Jože, Varjačič Stanko in Vatovec Franc. Vsem krvodajalcem se naj-iskreneje zahvaljujemo za požrtvovalnost in velikodušnost. V MARCU 1963 PRAZNUJEJO: OBLETNICE ROJSTVA: Sotelšek Mihaela Jože (8. -— 60), Nvačan Mihaela Jože (1. — 59), Kos Alojza Alojz (6. — 56), Gorenjak Ivana Ivan (22. — 55), Kregar Martina Jože (13. — 55), Koštomaj Martina Jože (4. — 54), Verdnilk Mihaela Jože (18. — 54), Lampret Jožefa Rudolf (22. — 53), Sotlar Antona Anton (2. — 53), Krušeč Jožefa Matilda (11. — 53), Štajner Antona Franc (20. — 52), Tihec Karla Rudolf (18. — 52), Slokar Ivana Rudolf (31. — 51), Grobler Ivana Jože (19. — 51), Trbojervič Janka Milenko (18. — 50), Dolšak Jerneja Franc (15. — 49), Ašenber-ger Franca Jože (14. — 48), Zabav Hieronima Jurij (30. — 47), Knez Franca Franc (14. — 45), Bahčič Franca Franc (13. — 44), Pungar-šek Jakoba Vladimir (22. — 44), Kovačič Ivana Jože (3. — 43), Roz-nan Franca Franc (3. — 43), Zu- je začasno najela nekaj ležišč v ramnih krajih, a v primeru potrebe in večjega zanimanja bo skušala dobiti še večje število. Zato vabimo vse člane kolektiva, da se čdm-prej odločijo, kje nameravajo izkoristiti svoj letni oddih in se naj tudi čimprej prijavijo pri odboru svoje sindikalne podružnice. KJE BOMO LETOVALI? Komisija za rekreacijo in oddih Sindikalne podružnice Cinkarne namerava v letošnji sezoni skleniti pogodbe za letovanja v naslednjih krajih: BIOGRAD NA MORU, ŽMAN — DUGI OTOK, OPATIJA, LOGARSKA DOLINA in POHORJE. Vse nadaljnje informacije glede cene, datuma in regresov dobite pri sindikalnih podružnicah. Prijavite se do 25. marca 1963. panc Ivana Ivan (6. — 43), Radšefl Iva Stana (14. — 43), Šket Antona Jože (5. — 42), Terglav Franca Franc (4. — 42), Tratnik Ferdinanda Jože (3. —- 42), Gosak Franca Frančiška (25. — 42), Buser Alojza Alojz (21 .— 41), Čebular Jurija Jože (6. — 41), Hilgert Marija Jože (5. — 41), Mestinšek Antona Fianc (27. — 41), Sklepič Franca Jožefa (15. — 41), Vipotnik Franca Franc (11. — 41), Kuljanski Lazara Peter — 40), Repar Ivana Jože (12. — (25. — 40), Vrb ek Franca Jože (10. 40), Tekavc Jožefa Oton (4. — 40), Šuligoj Karla Jamiko (4. — 39), Omerzu Antona Franc (2. — 39), Lajler Antona Jože (15. — 39), Černelč Marka Marko (6. — 38), Ran-čigaj Alojza Mirko (2. — 38), Rav-njak Antona Jože (15. — 38), Zupančič Štefana Franc (30. — 38), Rojnik Huga Aleksander (10. ■— 38), Cverfer Framca Jožef (17. — — 37), Persolja Jožefa Vinko (9. — 37), Grah Franca Jerica (16. — 36), Ribič Andreja Jože (10. — 36), Vodeb Jakoba Jože (2. — 36), Vrhovšek Janeza Franc (18. — 36), Blazinšek Franca Gregor (6. — 35), Bohorč Jurija Jože (26. — 35), Jančič Gašperja Jože (7. — 35), Križ-manič Ivana Milan (10. — 35), Ozu Franca Franc (23. — 35), Samardič Mehmeda Husi j a (10. — 35), Renčelj Mihela Matilda (9. — 35), Zvir Jožefa Rudolf (23. — 35), Kristan Angela Milan (2. — 34), La/l-jefc Ivana Vlado (8. — 34), Oprešnik Antona Anton (1. — 34), Vogrinc Alojza Leon (31. — 34), Grofeinik Ignaca Ivan (23. — 34), Božič Avgusta Franjo (2. — 34), Antlej Ivana Ivan (6. — 33), Čebular Franca Franc (3. — 33), Drobnak Ožbalda Jože (12. — 33), Mernik Jožeta Jože (21. — 33), Operčkal Leopolda Vinko (26. — 33), Pevec Antona Viktor (10. — 33), Počkaj Franca Marija (20. — 33), Ločičnik Kairla Ivan (17. — 33), Gonič Jerka An-drija (13. — 32), Gornik Jakoba Albin (1. — 32), Matej Antona Jože (13. — 32), Romih Mihaela Jože (13. — 32), Videc Mihaela Jože (13 — 32), Farčnik Jožefa ing. Jožica (5. — 32), Galjot Antona Olga (29. — 32), Goričan Franja Milan (2. — 31), Holkiman Andreja Stjepan (14. — 31), Jurjec Jožeta Jože (20. — 31), Krajnik Jožefa Jožef (19. — 31), Pahale Ivana Stanko (20. — 31), Zaberl Martina Jožef (6. — 31), Dimeč Jurija Jožica (11. — 31), Jurhar Franca Edo (17. — 31), Go-logranc Mihaela Pavel (21. — 30), Jazbec Antona Anton (14. — 30), Poglšek Petra Jožef (12. — 30), Za-vršek Mihaela Franc (28. — 30), Vengust Jožefa Marija (21. — 30), Božič Sama Rudolf (10. — 29), Go-šojič Jovana Spasoje (15. — 29), Jarh Franca Jože (6. — 29), Jordan Henrika Hinko (16. — 29), Schmidt Henrika Oskar (17. — 29), Žnidar Martina Edvard (2. — 29), Cerinšek Rudolfa Matilda (2. — 28), Humjadi Franca Josip (19. — 28), Korošec Jurija Jurij (17. — 28), Lončar Jure Milka (15. — 28), Piikio Franca Jože (13. — 28), Tekavc Otona Zlata (4. — 28), Vehovar Ivana Jožef (15. — 28), Legvart Ivana Ivan (6. — 28), Korošec Jakoba Stanislav (25. — 27), Pangerl Martina Rudolf (20. — 27), Plesnik Antona Franc (21. — 27), Jančigaj Stanislava Janez (4. — 27), Jelen Janeza Rudolf (21. — 26), Pavlovič Jefrema Peter (10. — 26), Zagoričnik Karla Jožef (13. — 26), Žolnir Stanka Josip (11. — 26), Žarkovič Viktorija Josip (14. — 26), Dobraš Vaskrsiija Milenko (10. — 25), Govedič Alojza Franjo (29. — 25), Kolar Janeza Jože (12. — 25), Krsnik Alojza Alojz (20. — 25), Oblak Rudolfa Rudolf (24. — 25), Brekalo Petra Stanko (2. — 24), Dazdareviič Nuradina Harun (15. — 24), Herlah Viktorija Viktor (14. — 24), Smeh Franca Franc (25. — 24), Lipovšek Leopolda Katarina (24. — 24), Ivezič Mile Franjo (1. — 23), Jelen Janeza Stanislav (20. — 23), Planinšek Franca Franc (22. — 23.), Tramšek Julijane Viktor (21. — 23), Vignjevič Ostaja Draško (13. — 23), Uršič Karla Marija (13. — 23), Kaiker Martina Janez (23. — 23), Luževič Štefana Jožefa (4. — 22), Jovan Aleksandra Marija (9. — 21), Govedič Alojza Alojz (29. — 20), Korošec Jakoba Helena (31. — 20), Bregar Antona Ana (19. — 20), Mik ek Janeza Ivan- (23. — 20), Oblak Stanka Drago (2U — 19), Cimerman Jožeta Marjan (9. — 18). Paradiž Marije Zvonimir (7. — 37). ČESTITAMO! OBLETNICE DELA V CINKARNI 5 LET: Bevk Jožefa Karel (14.), Verdnik Martina Pavka (24.), Stojan Štefana ing. Zdenko (1.), Svetličič Leopolda Ivo (3.), Polemik Marija Ljudmila (4.), Verbovšek Ivana Ivan (7.). 10 LET: Gradič Franca Stane (19.), Hrastnik Antona Jože (23.), Zlavs Franca Franc (26.), Ašenber-ger Ivana Jože (3.). 15 LET: Bratina Jožefa Franc (24.), Buser Alojza Alojz (31.), Fister Antona Ivan (16.), Glojnarič Ferdinanda Franc (3.), Strašek Antona Štefan (8.), Trefalt Ivana Alojz (4.). HVALA ZA SODELO- VANJE! V primeru, da kakšni podatki niso popolni, prosimo prizadete, da pomote prijavijo v uredništvu glasila! Kina sftated Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od t5. marca do 15. aprila letos: KINO UNION: Odt5. do 16. III. NAGAJIVČKA, franc. Od 17. do 20. III. VSE ZA SMEH, amer. Od 21. do 25. III. NA MUHI, francoski barvni cinemascope Od 26. do 29. III. TAKŠNE ŽENSKE, ameriški vistavision Od 50. III. do 2. IV. NEZNANKA, egipčanski Od 3. do 5. IV. ZGODNJA JESEN, jn-goslovanski vvidescreen Od 6. do 9. IV. LEPA AMERIČANKA, francoski vvidescreen Od 10. do 12. IV. SLEPI GODEC, rnski Od 13. do 17. IV. MED ČASOM IN VEČNOSTJO. nemški barvni vistavision KINO METROPOL: Od 16. do 20. HI. DOGODIVŠČINE IIUCKLEBERRY FINNA, ameriški barv-ni cinemascope Od 21. do 24. III. MAŠČEVALEC DRA-KUT, italjanski barvni cinemascope Od 25. do 28. III. NEVARNA POT, jugoslovanski cinemascope Od 29. III. do 2. IV. DVOBOJ NA SONCU, ameriški barvni Od 3. do 5. IV. NOČ PRED TRINAJSTIM, bolgarski Od 6. do 9. IV. RIMSKA SUŽNJA, ita-Ijanski barvni cinemascope Od 10. do 12. IV. DIVJE JAGODE, švedski Od 13. do 16. IV. MOŽJE, jugoslovanski MATINEJE: 24. III. LABAKAN, češki (Metroi>ol) 17. III. SERJOŽA, ruski barvni (Union) (Union) 31. III. BEG V SPONAH, ameriški 7. IV. PESEK IWO JIMA, ameriški (Metropol) 14. IV. ZAKON DIVJINE, ameriški barv-ni (Union) Predstave so vsak dan od 16., 18. in 20. uri, matineje ob 10. uri dopoldne. Spored objavljamo po podatkih K,ino-podjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. SINDIKALNI REBUS HALO, Iz dneva v dan ga uporabljamo, a le redkokdaj pomislimo, koliko drobnih pomembnosti je združenih v delovanju telefonskega aparata. Ze leto dni deluje v Cinkarni nova hišna telefonska centrala, ki zmore kapaciteto 300 številk in z vezavo čez centralo v OOB še 100 številk. Zdaj je na centralo priključenih okoli 240 aparatov. Če bo pa potreba pokazala, bi lahko zdajšnjo napravo z majhnimi dopolnili preuredili v centralo, ki bi povečala kapaciteto še za kakšnih 100 številk. Aparati zvonijo in čestokrat niti ne mislimo na to, koliko je interesentov za razgovore, ki čakajo zaiman, kadar mi zasedemo linijo — pogosto z nepomembnimi pomenki. Malo je ljudi v Cinkarni, ki bi uporabljali telefonski aparat samo v toliko, kolikor je najbolj nujno potrebno. Vsakomur se zahoče še majhen klepet. Čestokrat pa tudi kakšne službene stvari razlagamo tako na dolgo po telefonu, da bi bilo že prav in bolje, če bd se o njih ustno pomenili. Medtem pa se jezimo, če kdaj ne moremo dobiti kakšne telefonske številke, ker je stalno zasedena. Skozi našo centralo gre mesečno 360 do 400 medkrajevnih telefonskih razgovorov, tako da je šitevil-ka 39-31 skoraj nenehno zasedena, četudi imamo pet poštnih priključkov. V načrtu imamo sicer še štiri poštne priključke, za kar smo potegnili tudi kabel do Mariborske ceste, a zdaj moramo počakati, da bo začela pošta vleči kabel po Mariborski cesti. Za notranje razgovore ne moremo povedati, koliko jih opravimo, ker naša centrala nima števca. Toda, kakor smo že zapisali, naše aparate uporabljamo zelo pogosto in zato bi bilo primerno, če se v telefonskih pogovorih omejimo samo na najbolj nujne podatke. Posebej neprijetno pa je za centralo oziroma za naše telefoniste, če nekdo govori na internem aparatu, pa ga pokliče medkrajevno, da tedaj ne prekine pogovora, medtem ko pošta že od prvega stika z nami beleži čas trajanja medkrajevnega razgovora. Gre namreč za večjo disciplino im doslednost. Mimo tega je še nekaj posameznikov, ki se niso privadili telefonskega bon-tona. Načelo je, da tisti, ‘ki na zvonjenje dvigne slušalko, takoj pove svoj oddelek in svo- HALO... je ime, nakar mu mora tisti, ki kliče, tudi takoj povedati, iz katerega oddelka je in kdo kliče. Tako pa čestokrat slišimo: »Kdo pa je tam? Kdo kliče?« in podobno. Telefonski aparati so tudi pokvarljivi. Gre predvsem za priključne vrvice od aparata do slušalke. Te med pogovorom povsem Telefonski tehnik tovariš Jagrič pri kontrolnem telefonskem aparatu podzavestno vrtimo in zvijamo — potlej pa se pretrgajo. Če bi ne govorili tako dolgo, bi verjetno tudi vrvice ne navijali. Nadomestni deli, pa četudi zelo majhni, so vendarle zelo dragi. Zato pozor, misli na druge, če hočeš, da boš sam zadovoljen s telefonom! REBUS Samoupravni organ Vodoravno: 1. krvoločna zver, 3. kratica pri podpisovanju, 4. vas pri Ljubljani, 6. moško Ime (krajše), 7. prebivalec države na Balkanskem polotoku, 9. staro piratsko mesto ob Jadranu, 10. avto moto zveza, 11. del glave, 12. nemški predlog, 13. nemški priimek, 15. radio televizija, 17. muslimansko pokrivalo, 18. osebni Rešitev posetnic Kakor smo zapisali, naloga ni bila težka, če ste pravilno naravnali besede. Brati ste morali začeti po »arabsko« — v tretji vrsti spodaj z desne na levo in potem sem ter tja po vrsticah navzgor, kakor kažejo puščice. Ko ste prišli do vrha, ste se morali vrniti v predzadnjo vrstico in jo skupaj z zadnjo vrstico prebrati, kakor običajno beremo, samo da ste morali pravilno r-ENKET JLO BOT AZ SENAD /♦LOH RE V ČEK NAJVA MPA ■> '-INGET UME SI NAP ELAJA ♦>. ALAN ŽENA PE ČISO MINAG ■> ^FILID UM AZE TSA DOKAK*s A ER SEMT OPI, OZ AMUD IU J '-KJA REČ VLE MIME SOLZR«\ /»ZMA KAR ONI IZ VOL1TEM ■* ^ ŽAL OGI METJ ADMEZ ERT* AIP AMRZ LOSČ IMN AJPOS ■> v»LAl NO RAKA MZŽA LO GEk A MALI COIM AMOČ EŽ ELIT-* In- O RBOD JAKŠE NADET AMI4-H DOB ER TEK ŽE LIMH VAI. AL EPA razločiti besedo od besede. Kdor je »znal« tako brati, je prebral: »Imate danes kaj dobro malico?« »Imamo, če želite, golaž z makaroni ali pa mrzlo. S čim naj postrežem?« »Dajte mi golaž z makaroni.« »Izvolite!« »Mrzlo sem imel včeraj, ker sem toplo zamudil.« ' »Kako, da ste zamudili?« »Flanže na peči so mi nagajale, pa nisem utegnil.« »Oh, revček! Naj vam pa danes zato bolj tekne, dober tek želim!« »Hvala lepa!« Kdor je tako prebral besedilo, temu ni bito težko uganiti, kdo sta tovariš in tovarišica na posetnicah. Če preberemo pravilno posetnico: PERA ZUJETIČ ČENAK, odkrijemo v njej: KURJAČ ETAŽNE PEČI. V drugi posetnici: TINCA ZERTON BOV-ESAN pa STREŽNICA ABONENTOV. Tako! Ste se z reševanjem kaj dosti mučili? Morda si želite še v prihodnje takih ugank ali vam ugajajo drugačne? Sporočite! “ I u & ap KRIŽARKA »CC« lil. f 1 2 3 u 5 c 7 d 9 to ff p <2 13 % ti *> tr te <9 % lo % 21 22 ii r* 2i 26 n 28 2S> 30 J/ 32 JJ zaimek, 19. srbsko-hrvatski predlog, 21. barij, 22. gora v Grčiji — znana po starinskem samostanu, 24. velika riba, 27. veliko pristanišče oh Jadranu, ki kljub temu, da je naše, še vedno pripada Italiji, 28. žensko ime, 29, star slovenski veznik, 30. zdravilo, 31. vzklik bolečine, 32. brom, 33. zadnja košnja, 34. važno pristanišče v Lerantskem zalivu, 36. kopija — kratica, 37. mednarodni avtomobilski znak Nizozemske, 39. ruska reka, 40. del tedna, 42. kratica velikega mariborskega industrijskega podjetja, 43. reka v Indiji, 44. lahko hlapljiva tekočina, 45. kazalni zaimek, 46. kalcij, 48. grška črka, 50. kraj kjer so v večjih mestih Nemci med vojno — strpali Žide, 51. isto kot 18 vodoravno, 52. oisebni zaimek, 54. dva različna soglasnika, 55. plemenit plin, 57. ocet, 60. zelo reklamirana juha — izdelek podjetja v Izoli, 61. amerikanski vzdevek za bivšega predsednika ZDA — Bi®enhowra, 62. prijazen gozdiček. 63. dvojica, 64. kvartaški izraz, 65. ploskovna mera, 66. trud. Navpično: 1. kraj ob cesti Celje—Ljubljana, 2. glavno mesto severno evropske države, 3. mesto v Vojvodini, 5. grmovje, 6. gradbeni material, 8. kmetijska zadruga, 9. umetno gnojilo, 14. del hiše, 16.. cela, 20. jadranski otok, 21. jugoslovanska reka, 23. število, 24. jadranska otok, 3* 33 96 ir d yj ¥0 ' 1 ki 1 i V J I vfe 4 7 'M U* 50 it 52 i 5i % iv ie, 00 6f 62 63 O v 66 | G 0B IN 0 Pre *?ar *ob li'ce »»sl Po p, ti si krat in j, Pi iz' 25. prostor v gledališču, 26. i® j sirijska rastlina, 34. poleg ra ^ plače, zelo pogost vir zaslužka, 4‘ gorovje v Južni Ameriki, 36. r« t e* tiča, 28. industrijska rastlina, društvo inženirjev in tehnikov, dva različna soglasnika, 42. del izmed naših republik, 47. gl* mesto balkanske države, 49. 53. poiten, 54. gozdni čuvaj, enota za delo, 57. likovni umri 58. prvi letalec, 59. velika ptici | ujeda. Kem tatu inieb ksar POSLEDICA Prijatelji so se dogovorili. se dobijo v obratu družbene 1 9oar hrane, kjer se bodo lahko miRPa š. pogovorili. ,'tdi Nekdo izmed njih je iprišajfarn: svoji družbi s precejšnjo zarilte p in se takole opravičil: ifetni Narekovaj spodaj dvopJJotri preklete zapornice vejica km iž smo mislili vejica da bo zdaj I bolje vejica ko 91110 dobili ®l bjn, lokalne avtobuse vejica p8J 6ge ista figa vejica ker so zapor« vedno spuščene klicaj nareke* * zgoraj. troj »Ja, Lojze, kaj si znorel-jj ga zaskrbljeno vprašali prill 1 ji. ,v. L Narekovaj spodaj dvopičje! sem ne vejica samo novo stfl pisko smo dobili v podjetju * *« jica pa ji moram vsa ločila ** ‘h tirati pika narekovaj zgoraj- TOPILNICA (Nadaljevanje in konec) Tvorba cinkovega prahu: Pri destilaciji cinka v horizontalnih re-tortah dolbimo kovino cink v dveh oblikah, in sicer: 1. cink v obliki tekočega cinka v prediežiih in 2. oink v prahu v obliki prahu, ki vsebuje približno 93 do 94 % cinka v metalu v alonžah. Kako nastaja oinkov prah? Ginkov prah nastaja, kot že omenjeno v alonžah, tako da se oinkov e pare izredno hitro ohlade in površinsko oksidirajo, čim več teh izredno majhnih kapljic preide preko kondenzatorja v alonžo, kjer se pri znižanju temperature izpod tališča ohlade in tudi delno Oksidirajo, Oksidacija oinkovih hlapov pa je možna samo v prvih urah destilacije, dokler se šarža ne segreje na dovolj visoko temperaturo. V glavnem se tvori oinkov prah v času od prvega vlečenja cinka. Manever: Pod Imenom manever pojmujemo v proizvodnji cinka tiste delovne faze, ko se izmenjujejo med procesom pokvarjene retorte in zamenja šarža. Čas predelave, to je destilacije v naših pogojih, traja približno 20 ur. Ostali čais pa je potreben za izvajanje manevra. Po svetu traja čas destilacije tudi do 48 ur. Posamezne faze manevra so: 1. odstranitev alonž in grobo sejanje cinikovega prahu; 2. zadnje ali drugo vlečenje tekočega cinka; 3. odstranitev in čiščenje predle-žev; 4. čiščenje ogorkov iz retort; 5. kontrola retort; 6. menjanje pokvarjenih retort; 7. ponovno čiščenje retort od tekoče žlindre; Spoznajmo naše obrate 8. polnjenje retort z novo šaržo; 9. nastavitev, zametavanje in za-ig predležev dn 10. nastavitev alonž. Vse te operacije manevra se v ašd tovarni še vedno opravljajo xjmo. V svetu že dalj časa upo-ibljajio stroje za dve najbolj težki elovni operaciji, kot piraznenje gorkov iz retort in polnjenje re->rt z novo šaržo. Tudi v naši to-ami ,se bo v teku letošnjega leta vedlo pri obeh novo zgrajenih pe-eh mehanizirano, to je strojno šar-iranje in čiščenje retort. V rela-.vno kratkem času pa se bo v celi spital oi prešlo na delo s stroji in 3 predvsem iz razloga, da se od-ravi izredno težavno in visoki Mmperaturi izpostavljeno fizično eto, in tudi zato, ker mora biti lanov or izveden v oilm krajšem asu. Vsako zavlačevanje manevra am skrajšuje čas destilacije, ki je e tako žeto Skopo odmerjen. Za cv-edbo vseh delovnih faz manevra e potrebno tri do pet ur pri ročem obsluževanju. Pri mehanskem ibsluževanju dveh najtežjih faz deli pa se čas manevra občutno manjša. zevanje imenujemo skupinsko. Pri tem sistemu obsluževanja se manever na vseh pečeh začne istočasno, kar seveda povzroča vrsto neugodnosti. Zaradi plinov in prahu, ki nastanejo pri posameznih fazah manevra, je vidljivost in ozračje zelo slabo. Prostori se zaradi večjega števila topilcev neprimerno utesnijo, kar mnogokrat povzroča tudi težje ali lažje nezgode. Glavna pomanjkljivost klasičnega načina pridobivanja cinika z destilacijo v horizontalnih retortah je težko fizično delo pri obsluževanju peči, potreba po velikem številu kvalitetne in kvalificirane delovne sile in daljši čas trajanja manevra. Vse to seveda občutno vpliva tudi na podražitev proizvodne cene, kakor itiudi na vodenje samega procesa destilacije. V naši topilnici se še vedno upo-blja za oibsluževanje destilacijah peči samo fizična sila. Vsak pileč obslužuje 18 do 21 komadov tort. To obsluževanje pa od to-ica zahteva zelo visoko Strokov-»sit in naglico, ker mora vse faze mevra izvesti hitro in vestno. Po-g navedenega se zahteva od to-lcev tudi izredno važen faktor, je fizična vzdržljivost pri zelo šokih temperaturah. Tako obslu- Še nekaj vrstic o obsluževanju destilacijskih peči. Med časom destilacije obslužuje destilacijsko peč kurjač peči. Njegova dolžnost je pravilno kurjenje, to je segrevanje destilacijske peči po določeni temperaturni krivulji, nadalje prediranje predležev, ki se zaradi močne redukcije zadelujejo, zame-tavanje — zadetovanje stičnih mest med reitorto in predležem, vlečenje in vlivanje tekočega cinka ob prvem vlečenju, stresanje cinkovega prahu iz alonž, grobo sejanje cinkovega prahu in praz-nenje med destilaaijo pokvarjenih retort. Seveda je glavna im prva naloga točno kurjenje peči. Manever, katerega izvajajo topilci, pomeni zaradi izrednih ne- ugodnosti, najbolj občutljivo mesto. Najprej, pred začetkom manevra, se zamenjajo vse pokvarjene retorte z novimi, katere se med časom destilacije segrevajo — tem-penirajo na temperaturo približno 850° do 900° C. Po menjanju vseh retort se prione s poslednjim ali drugim vlačenjem tekočega cinka iz predležev — kondenzatorjev v posebne ponovce — vozičke za vlivanje, kar opravita pri vsakem vozičku dva topilca. Poln voziček se zapelje na kraj vlivanja, kjer se posnamejo na površini nastali tre-beži. Cinik se vliva v posebne kalupe v oblike plošč ali palic. Po vlečenju cinika topilo; snamejo predleže, kateri se morajo temeljito ostrgati s posebnim strgalom, da se odstrani na stene nalepljen metal .in oiksidne delce. Predleže se naloži v določenem vrsltnem rodu na mesta, kjer čakajo na ponovno uporabo. Sledi čiščenje oken destilacijskih peči od eventualnega metalnega cinka ali oksidov, ki se zbirajo v za to pripravljene posode. Čiščenje retort ob ustju se izvaja s posebnimi dobro zaostrenimi železnimi drogovi. Takoj nato se prione s čiščenjem ogorkov iz re-tort. Po temeljitem — dvakratnem čiščenju se vse retorte pregledajo z najbolj uspešno metodo, s povečanim pritiskom plina v peči. Delno pokvarjene retorte se po možnosti zakrpajo ali pa naknadno zamenjajo z novimi. Še ponovno čiščenje oken destilacijskih peči od ogorkov nam da pripravljeno peč za ponovno polnjenje šairže. Pol- njenje je druga izredno teži delovna faza, ki pa mora pole ga biti še hitro gotova. Po po nju se ponovno očistijo olkna d® lacijskih peči od šarže, kateri je raztrosila po oknu. Šarža se] ra na ktup, kjer asitaine, d*o na^1 njega dne. Končano polnjenje J končan manever, govorijo stan piloi! Prav imžjo! Vstavljanje im metovanje ter zažičj predležev sodi med najtežavnejše faze ( Pri tej fazi dela je potrebno veliko strokovnosti, predvserij občutka, kako se izpod roke Ir vrže ilovica na stično mesto retorto in predlež, da ne Pri zažigu ilovice je ravno potrebno zelo paziti, kako kakšne mere se zažiga. Vsa t*1 za je zelo pomembna, saj lahJ bo opravljena mesta popral izpad proizvodnje, prekomerni lepljene predleže s cinkom im 1 kri pri kurjačih, 'ki so dolžni J bo opravjlena mesita popradj Še hitro naložen oink v plošČfl kupe, da se lahko odpeljejo v fl dišče ter tolčenje predležev ih ranje naslag ne pomeni prev«, ga zadržka. S pometanjem in njem delovnega mesta na tri* zaključijo manever. V tako kratki in poljudni nakazano delo manevra ne že vseh naporov, ki se vlag<*r izvajanje posameznih faz, kaki®, J.t aiI i.L -1 «.1 mw t/vr\ i.lmi./il toTTlV^ di ostalih del v topilnici, tem® orientacijsko nakazujejo delo šem osnovnem obratu. i i & V*